Spomirafajmo se v molifrah rajnih! Prerana smrt delovnega dušnega pastirja. V celjski bolnišnici je odrešil Vsemogočni trpljenja po dolgotrajni bolezni g. Martina Kozar, kaplana v Š t. J u r i j u pri Celju. Blagopokojni se je rodil leta 1890 pri Sv. Antonu v Slov. goricah. V mašnika je bil posvečen leta 1914. V dušno pastirstvo je bil poslan najprej v št. Lenart V Eicv. gcricah. Od tam se je podal v Ameriko, kjer je deloval nekaj let. Ko se je vrnil zopet v domovino, je bil kaplan na več župnijah in med drugimi tudi v žalcu. Njegovo zadnje službeno mesto je bil Sv. Jurij pri Celju. Dolge mesece je bil radi hude bolezni priklenjen na bolniško posteljo. Iskal je zdravniške pomoči v Ljubljani in Celju, kjer je umrl 13. junija. Dobri g. Martin je bil zelo delaven ter goreč duhovnik, ki je znal s svojo vsestransko delavnostjo ter postrežljivostjo ogreti za svoje vzore srca vseh, med katerimi je deloval kot dušni pastir in kulturni delavec. Z g. Kozarjem je legel prezgodaj v grob pravi slovenski duhovnik, kateri je žrtvoval vse svoje moči za Boga, za zveličanje v oskrbo mu izročenih duš in za probudo, ter prosvetni in goepodarski napredek slovenskega naroda. Blagemu diuhovniku bodi Vsemogočni obilen plačnik in ostani mu ohranjen časten ter hvaležen spomin! Priljubljeni in ob6e spoštovani vzgojitelj inladine na zadnji poti. V zadnji številki »Slov. gospodarja smo javili žalostno vest, da je Gospod poklical k sebi po vsej Prlekiji znanega ter spoštovanega upokojenega učitelja Zacherla v Ljutomeru. Kaj je pomenil blagopokojni vsemu okraju, je dokazal veličasten pogreb, ki se je vršil sredi minulega tedna. Zadnjo pot so se pripeljali posodit blagemu gospodu prijatelji, veliko število njegovih bivših učencev, zasto-pniki društev, šolarji in drugi. Ob 16.30 je duhovSčina opravila molitve na domu pokojnikovem, moški zibor je zapel »Oj težka pot...«. Sprevod se je pomikal v cerkev, kjer so pevci zapeli svojemu dolgoletnemu pevovodji »Miserere«. Sprevod je bil izredno dolg. Za križem so sli šolarji, godba, gasilci, člani Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v krojih z zastavo, zastopniki Prosvetnega društva z zastavo, učiteljstvo, pevci, nato 20 duhovnikov in številno občinstvo. Raenna se, da se je pogreba udeležilo nad tisoč ljudi. Po končanih molitvah na pokopališču je kanonik g. Weixl Josip, dekan od Sv. Križa pri Ljutomeru, ki je vodil sprevod, imel ob grobu govor. V njem se je spominjal pokojnika in omenil, kako sta se spoznala že kot dijaka v Mariboru in bila vedno prijatelja. Omenil je tudi, da je bil rajni vzoren, veren katoličan. Za njim je govorll šolski nadzornik g. Karbaš iz Ljutomera, ki je orisal življenjsko pot pokojnika. Godba je zaigrala žalostinko, pevci so zapeli v slovo, nakar so se vrstili govori naprej. Vseh govorov je bilo deset. Ob 18.30 je ljudstvo zapuščalo pokopališče in se razšlo. Odločen naš mož umrl pri Sv. Tomažu pri Ormožu. žalostno so peli zvonovi 11. junija pri Sv. Tomažu, ko so ob velikanski udeležbi ljudstva nesli vrlega katoliškega moža Petra Potočn i k a na zadnji poti k večnemu počitku. Apostolstvo mož je izgubilo enega najgorednejših članov-apostolov župnije, ki je svoje svete dolžnosti natančno spolnjeval, prejemal vsako prvo nedeljo svete zakramente in se vedno kazal apostola. Odločno je pokaral vsakega pri delu na njivi ali v vinogradu, kdor bi si drznil vpričo našega dobrega Petra govoriti čez vero ali duhovnike; javno ga je pokaral in posvaril. Ves se je vnel v sveti Jezi, če si je kakšen hujakač predrznil govoriti proti našemu velezaslužnemu g. dr. Korašcu in duhovnikom. Takih mož potrebuje danes naša domovina, mož, ki niso samo apostoli na papirju, ampak neustrašeni borci za naše najsvetejše svetinje, sveto vero. Ker je imel tako živo vero, je bil tudi na zunaj sila ljudomil, rad je povedal nedolžno šalo, sila ljubezniv v oMevanju, zato ga je tudi vse ljubilo. Bratonečani ga bo-do pogrešali, posebno sosedje, saj je bil od vseh priljubljen in spoStovan. Ko je videl, da se bo treba ločiti od svojih milih in dragih, je poklical svojega dobrega zeta Janeza in mu rekeJ: »To te prosim, Hanzek, jaz zdaj umiram, bodi tudi ti apostol, prevzemi to apostolsko delo od mene, da boš tako laže zveličal sebe, ženo in pomagal tudi materi k zveličanju. Mene ni sram, da sem bil apostol, ne ustraši se tudi ti! VidiS sedaj, kako hudo je umreti, a kako sladko se umira, če je človek Bogu zvesto služil in živi V božjem miru.« Smrti se ni bal; odgovoril je svojl ženi: »Zakaj bi se bal, saj sem pripravljen!« Kakor je živel, tako je tudi umrl. Spavaj mirno, dragi Peter, zlata duša, in uživaj pri Njem, ki si ga tako goreče ljubil in očitno pričal pred svetom, svoj zasluženi pokoj in zasluženo plačilo za svoje apostolsko delo! — žalujočim domačirn naše najgloblje sožalje! Zvonovi so peli mrtvaško pesem pri Sv. Andražu v Halozah. Pri nas je božja poslanka smrt pretrgala nit življenja Emeršič Andreju iz Skorošnjaka in Topolovec Neži, viničarki Iz Trdobojc. Počivajta v miru in prosita za nas, da bomo sedanje težke dni v miru preživeli, po smrti pa se v nebeški domovlni veselili!