Domoljub
V Cjublias&i, 13. aprila 1939	-----------—
Celo 52 • Štev. 15
v
Se beseda o sporazumu
Upanji ii sporazum
Ko sem zadnjič pisal o sporazumu, sem izrazil željo vseh Slovencev, da bi prišlo čimprej v resnici do rešitve hrvatskega vprašanja, do mirne poravnave dolgega spora med Srbi in Hrvati. Danes moremo zapisati, da je frecej upravi/eno upanje, da do tega spora-luma v resnici pride.
Dva dni sta se razgovarjala ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in dr. Vi. Maček o sporazumu. Povedala sta drug drugemu, kaj ena in druga stran zahteva in kaj spel daje in kje popušča. Nista se spustila v prave dogovore, ki' naj pismeno urede razmere med Srbi in Hrvati, toda v glavnih obrisih sta povedala drug drugemu, kako si predstavljala rešitev tega vprašanja. Vsa poročila pravijo, da sta šla od tega razgovora oba zadovoljna domov. Oba sta prepričana, da je sporazum mogoč in da zmag"je dobra volja na obeh straneh. Po Veliki noči se razgovori nadaljujejo. Pričakovati je, da pride kmalu do podrobnih vprašanj, ki jih je treba razčistiti, in da bo to delo šlo hitro od rok.
Svetovna pozornost
Vsi evropski listi spremljajo dogovore v Zagrebu z veliko pozornostjo. Dobro se vsi zavedajo, da se rešuje vprašanje, ki je v tej državi staro 20 let. Vsi vedo, da pa ima to . vprašanje še globlje korenine v dolgi preteklosti, ko so Srbi in Hrvatje med seboj tekmovali v stari Hrvatski in kasneje po 1. 1878 v Bosni in Hercegovini. Rešuje se vprašanje Medsebojnega življenja dveh narodov, ki sta si po pismenem jeziku enaka, ki pa ju loči zgodovina, vera, šege in običaji, ki ju označuje na eni strani pripadnost k zapadni kul-'urii na drugi strani pripadnost k vzhodni kulturi. Treba dalje razvozljati vozel, kako zagotoviti enim in drugim svoboden razvoj, četudi so med seboj pomešani. Obenem vsi v . °> da pomeni reševanje tega vprašanja Poznanje, da se je delala leta in lela v tej
V1 Politika, ki jo je treba zavreči in pre-111 na novo notranje-politično podlago.
Ii k V6S sve* 9 pozornostjo opazuje, j.0 se 1)0 rešilo to veliko vprašanje naše zave. pri tem pa s veda ves svet tudi ve, j,	ugodna rešitev spora med Srbi in
zun '■ veliltans,{0 novo moč cele države proti uanjemu svetu. Vsi resnični prijatelji naše ■ave tedaj žele, da hi bilo to težko vpraša-teh !f?Vlie"° č'mPrej z dnevnega reda. Iz
hrvatk °V piSe vse sve,ovno Časopisje o trehi8 em sporazumu in njegovi po-01 moč Jugoslavije.
Intrig®
Ali je kdo, ki mu ta sporazum ne gre v račun? 2ali»--g je takih še vedno nekaj. Vsi tisti, ki so prisegali na integralni jugoslovanski nacionalizem in so hoteli, da so Hrvatje in Slovenci samo neko jugoslovansko pleme, vsi ti so danes v dno duše zadeti. Oni so tajili Hrvate kot narod. Ce jih ni, potem seveda tudi sporazuma z njimi ni. Z nekom, ki ga ni, se ne dela sporazuma. Sedaj pa se sporazum dela, torej je tu hrvatski narod. Ker je tu hrvaiski narod, ni samo en narod v državi, ampak so trije narodi, ki tvorijo — recimo — državni narod te države. Tem velikim Jugoslovanom ne gre sporazum v račun. Vsa njihova miselnost je postavljena za vedno na glavo.
Zato ni čudno, če ti krogi skušajo sporazum spodnesti in preprečiti. Razumljivo, da nihče rad ne podpisuje svoje smrtne obsodbe.
Zato so hodili ti nekdanji patentirani Jugoslovani k dr. Mačku' in mu pravili, da vendar ministrski predsednik Cvetkovič ni poklican, da se pogaja za Srbe. Pa so spet govorili, da se sme pogajati s Hrvati samo koncentracijska vlada, v kateri bi sedeli tudi navdušeni jugoslovanski nacionalisti. In spet so trdili, da mora priti najprej velika demokratska svoboda z novimi zakoni o tisku in zborovanjih, potem šele, da se dfi govoriti o sporazumu. Zdi se, da vsa la hujskanja niso našla pravih lal pri Hrvatih. Cemu bi se tudi pogajali z nacionalisti o sporazumu, ki ga prav za prav ti megloni jugoslovanski nacionalisti nočejo? Če bi ti sedeli v vladi, bi bil njih trud usmerjen v to, da sporazum preprečijo. Novi zakoni o demokraciji lahko pridejo. Toda prej je treba vedeti, kako je s sporazumom. Ali naj dopustimo, da kako hujskanje v polni svobodi prepreči sporazum? Najprej torej sporazum, potem novi demokratski zakoni.
Zagrebški razgovori med predsednikom vlade in hrvatskim vodjem pričajo, da te intrige zaenkrat ne uspevajo. Ne smemo pa seveda pozabiti, da bodo še vedno so varili in skušali preprečiti, kar je edino rešilno za državo. Zdi se, da bo mogel dr. Maček ponoviti oni znani izrek, kadar bo gledal okrog sebe razne strančice iz združene opozicije, ki je šla pod njegovim imenom v volivni boj 11. decembra: »Bog me varuj mojih prijateljev, nasprotnikov se bom že sam.t
Kako zahrbtno nastopajo ti intrigantje, se vidi iz tega, da so se vrgli 7,daj zlasti na dr. . Korošca. Razširjajo proti njemu letake kot da je on kriv, da še ni rešen spor s Hrvati.
Vsakdo ve, da se nihče drugi ni več trudil za spravo med Hrvati in Srbi kot dr. Korošec, pa prav sedaj napadajo v raznih letakih' njega, Le komu v korist? Vsak ve, da je eden poskusov, kako sporazum preprečiti. Ce tedaj slišite take vesti, vedite, kdo je za njimi< Pomnite, da napadajo danes dr. Korošca tisti, ki bi radi preprečili sporazum in spet prišli na znanega konjička jugoslovanskega nacionalizma.
Mi smo prepričani, da ti intrigantje ne; bodo uspeli. Zeija po sporazumu je prevelika. Te intrige zaznamujemo zato, da razumete, kako težko je delo med intriganti. V Srbiji so začeli kričati: Srbi skupaj, pri nas se bo skrilo to zahrbtno in protidržavno delo raznih nacionalistov pod zabavljanjem na dr. Korošca. Bodite pozorni! Naprej sem vam povedal.
Po dvajsetih letih
Ko se je ustanovila ta država, smo mi takoj povedali, da je mogoča le, če je v njej mnogo svobode. Za tako svobodo pa je treba, da pridejo narodi in da pridejo posamezne pokrajine do polne veljave. Zahtevali smo pod raznimi imeni take samouprave, da na svoji zemlji sami gospodarimo. Jugoslovanski nacionalisti so proglasili vsakega, ki je tako mislil, za izdajalca. Danes je drugače. Po dvajsetih letih je očitno, da so imeli slovenski poslanci, ki so bili proti centralizmu, prav. Bilo je treba dolgega časa in težkega trpljenja, da je ta misel zmagala. S ponosom danes lahko rečemo: Mi smo imeli vedno prav. Kje bi bila v svojem napredku naša država, te bi obveljala pred dvajsetimi leti misel dr. Korošca, da je bodoifnost te države v pravi svobodi njenih narodov in njenih pokrajini
Pogum
Naša misel v notranji politiki zmaguje. Upamo, da bo država urejena, kot smo si jo želeli. Tista kratkovidnost, ki je mnoge gnala h Kramarju, Puclju in njihovim prisklednikom, je danes doživela popoln poraz. Vodi* telji nacionalistov ga ne bodo hoteli priznati, toda ljudstvo to vš. Ta poraz nacionalistične preliranosti pa nam kaže, da je naš narod v večini imel vedno prav. In na to smo lahko ponosni. Prepričani smo, da pride do sporazuma in da bo moč naše države zrastla v slogi in trdni svobodni medsebojni povezanosti treh narodov, ki tvorijo jedro te države, ki pa imajo vsak svoje potrebe in zahteve.'
Ta moč države pa nam zagotavlja : mir tudi na mejah. Močnega nihče ne ttapad^. Zato glejmo s pogumom v boljšo bodočnost!
ii mm Isupsip
f

Kmetje! Naspraznik se bliža
V nedeljo, dne 30. aprila, na prazni Varstva sv. Jožefa, bo na Hribu pr Sv. Jožefu n a d Celjem
velik kmečki tabor
Spored tabora bo v glasnem naslednji J SOBOTO 29. APRILA bo zvečer v celj skem mestnem gledališču prva pred stava zgodovinske igre Davorina P e tančica:
»S lo v e n s k e g a kmeta povest«.
I NEDELJO 30. APRILA bo dopoldne slavnostni kmečki sprevod skozi Celje na Hrib sv. Jožefa, kjer bo pridiga in slovesna sv. maša. Nato kmečki tabor, na katerem bodo govorili naši kmečki in narodni voditelji in zastopniki. Takoj po taboru bo uprizoritev igre >Povest slovenskega kmeta* n a prostem, pred cerkvijo sv. Jožefa.
»POVEST SLOVENSKEGA KMETA* IMA DESET PODOB:
1.	Slovenski kmetje si vojvodo volijo.
2.	Ciril in Metod blagoslavljata slovensko zemljo.
3.	Tuja gospoda zasužnji slovenskega kmeta.
4.	Slovenski kmetje se gospodi uprejo.
5.	Kmečkega kralja kronajo v Zagrebu. C. Kmetje dobijo svobodo.
7.	Slovenski kmetje gredo v svetovno vojno.
8.	Slovenske kmetice grade Jugoslavijo.
9.	Pesem narodovega osvobojenja.
10. Kmet, glej svojo povest, bodočnost iz nje si ustvarjaj!
?R1 TEJ IGRI NASTOPI SKUPNO NAD STO OSEB, godbe, pevci itd. Ta igra bo mogočno prikazanje naše kmečke in narodne zgodovine. Bo tudi čisto nekaj novega in svojevrstnega!
TUDI KMEČKI SPREVOD DOPOLDNE pred taborom bo zelo zanimiv, ker bodo nastopili prvič samo kmetje in kmečka mladina v narodnih in kmečkih nošah, kmečki kolesarji, kmečki konjeniki, kmečki vozovi itd.
ZA ČETRTINSKO V02NJ0 po železnici je zaprošeno! O rešitvi in v vseh podrobnostih sporeda bomo poročali v prihodnjih številkah našega lista ter objavili tudi vsa nadaljnja navodila udeležencem!
'ALI STE PRI VAS 2E ZAČELI Z ORGANIZIRANJEM UDELEŽBE ZA KMEČKI TABOR? Pohitite! Organizirajte skupine kolesarjev, jezdecev, vozov ter narodnih noš itd.!
PRIJAVITE čimprej število udeležencev in
posamezne skupine na naslov: >K m e č k a zveza v Ljubljani, Miklošičeva 17/11,
kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila in navodila!
.VSE KMEČKE LJUDI IZ VSE SLOVENIJE vabimo, da se kmečkega tabora v nedeljo 30. aprila v Celju udeležijo v čim večjem številu, da bo naš kmečki tabor mogočen izraz naše kmečko zavednosti in »loael Vsi na svidenje 1 2»
En teden politike
X notranji politiki naše države je pač najvažnejši dogodek v preteklem lednu sestanek predsednika vlade in voditelja Hrvatov dr. Mačka v Zagrebu. Do praznikov sta oba voditelja ugotovila bolj načelne stvari, po Veliki noči pa hočeta obravnavati podrobnosti, zlasti kako naj se država med tri narode razdeli in kakšno samoupravno moč bodo imeli posamezni deli.
V zunanji politiki je bila polpretekla doba polna izrednih dogodkov, ki so jDoino-IjubovinK čitateljem več ali manj znani. Naj ponovimo važnejše: pridružitev Avstrije Nemčiji, razbitje Češkoslovaške in temu sledeča priključitev Čeških Nomcev rajhu, ustanovitev samostojne okrnjene Češke, Slovaške in Podkarpatske Rusije, nato nemški protektorat nad odvisno Češko, Moravsko in samostojno Slovaško, konec samostojne Podkarpatske Rusije z zasedbo po Madžarih, priključitev mesta Memela in pokrajine k Nemčiji.
Ko se je španska vojna nagibala h koncu, in sicer zmagonosnem za nacionaliste, več ali manj zvezane z Italijo in Nemčijo, je pričela
Anglija s političnim protinapadom. Ancliia • sklenila, da l>o poskušala vzhodnoevronJ, -4 južnovzhodne drŽave pritegniti na svojo a* s tem, da z vso svojo oboroženo silo jamči "1 nedotakljivost njihovih meja. Najprvo je bif tega jamstva deležna Poljaka, njej fiie(li jI® munija. Podobno pogodbo hoče Anglija skle. uiti s Turčijo in balkanskimi državami.
Italija in Nemčija seveda na delovanj. Anglije prijazno ne gledata in tudi roke kri. žem ne držita. Zagrozili sta Angiji iu pran' ciji, da bosta začeli boj na vsem svetu če bi Anglija nadaljevala z obkoljevalno politik,, Nemčije. Da Italija računa sedaj dokaj res-no, je pokazala te dni s tem, da je Albanijo z bojem zasedla, češ da ne bo trpela, da bi se na Jadranu usidrala kakšna druga vele-sila. Italija namreč misli, kar bo najbrže res da bi tudi Albanija, čeprav jo je Italija doslej v vsakem pogledu zelo podpirala, stopila v odločilnem trenutku na angleško stran. Vež o zadnjih dogodkih v Albaniji prinašamo v posebnem itolkaču«.
Ugibanja o bodočem sporazumu
Zagrebški ;Obzor« prinaša članek o zagrebškem sestanku: Uradno poročilo pomeni politični dogodek, ki njegovega pomena ne moremo prezreti. Prvikrat v tej državi se je zgodilo, da sta predsednik vlade, ki v njej Hrvati niso zastopani, in politični predstavnik hrvatskega naroda v svobodnem pogovoru ugotovila svoje popolno soglasje o vseh perečih političnih vprašanjih ter sta to potrdila tudi v uradnem sporočilu, V katerem je naglašeno (udi njuno soglasje o načinu, kako naj se pre-tresana vprašanja rešujejo. Ni treba še posebej naglašati, kako so te besede politično važne. Besede same zase dovolj jasno govore. Ker pa je treba soditi, da dr. Maček ni odstopil od svojih znanih zahtev, bodo započeti pogovori, ko bodo enkrat končani, pomenili začetek novega razdobja ie države. Treba je namreč soditi, da dr. Maček od svojih zahtev že zato ni odstopil, ker je on odslej odbijal vse ponudbe, ki so prihajalo od Cvetkoviče-vega prednika, ker niso dajale jamstva za pravilno rešitev hrvatskega vprašanja. No, o tej važnejši strani predmeta, ki sta se o nji
menila, bo mogoče natanko in zanesljivo pisati šele, ko bodo pogovori končani in bo širša javnost zvedela, kakšni so končni sklepi Kar pa se tistega dela sporočila tiče, kjer je govorjeno o enakih pogledih o načinu, kako bi bilo treba rešili pretresana vprašanja, i to vidno nanaša na postopek. Znano pa je, da niti dr. Maček niti njegovi politični sodelavci iz združene srbske opozicije ne delajo vprašanja o postopku, če so doseže sporazum o vsebini perečih političnih vprašanj. Torej moremo soditi, da se ne zahteva sprememba sedanjega ustavnega stanja, vsaj za sedaj ne. To pomeni, da se ne zahteva sklicanje ustavo-tvorne skupščine, kar bi bilo po mislih vladnih krogov skrajno nezaželjeno. Potemtakem bodo spremembe, za katere bo dosežen sporazum, izveden v okviru sedanje ustave, ki omogočajo širšo razlago same ustave, posebej pa celo dejansko spremembo posameznih točk sedanjega ustavnega stanja. No, tudi o tem bo mogoče natančneje pisati šele, ko bodo razgovori končno sklenjeni.
Italijani zasedajo Albanijo
Skoraj ne mine v današnjih viharnih časih teden brez presenečenja. Dnevno časopisje je namreč prineslo 7. aprila poročilo, da je priplulo pred albanska pristanišča več italijanskih bojnih ladij z mnogimi desettisoči italijanske vojske in drugimi za pravo vojno potrebnimi sredstvi. Po zraku pa je prifrčalo okrog 400 italijanskih aeroplariov raznih tipov. Italijani so po kratkem boju zasedli vsa važnejša albanska pristanišba tako Sv. Ivan Me-dua, Drač in Valono ter začeli nato prodirati z motoriziranimi oddelki v notranjost. Ko to pišemo, so italijanske čete že gospodar Skadra, Lješa, glavnega mesta Tirane, Elbasana itd., v glavnem vseh mest, kamor lahko pridejo s tanki in drugim motoriziranim orožjem. Težki boji v albanskih gorah pa Italijane še čakajo.
Albanska kraljica se je s svojim štiridnevnim sinčkom odpeljala v Grčijo; tja ji je sledil kmalu tudi kralj Zogu s svojim spremstvom. Mnogo Alhancev je piibežalo v Jugo-
slavijo, med njimi tudi brat kralja Zoge m drugi vodilni državniki.
Angleški zunanji minister je sprejel ila-italijanskega odpravnika poslaniških poslov v Londonu, Crolla, ki mu je v imenu italijanske vlade zagotovil, da Italija ne misli vzeti Albaniji neodvisnosti, in da je italijanski nastop samo začasnega značaja ter ima namen notranje urediti to pokrajino... Vendar so v Angliji zaradi zasedbe Abanije po Italiji razburjeni. Ze o praznikih se je sešla angleška vlada k seji in tudi sklicala parlament k nujnemu zasedanju. Angleško brodovje p se zbira za vsak primer v Sredozemskem
morju.	...
Predsednik italijanske vlade MussolinUj po italijanskem , poslaniku v Belgradu podpredsedniku jugoslovanske vlade, J Cvetkoviču posebno brzojavko, v katen ^ zahvaljuje za nepristransko vedenje nase ve ob italijanski zasedbi Albanije.
dejevi družini« v Ljubljani. Pesem z notami je tiskana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter siane 2 din. Naroča se pri »Sede« jevi družini« v Ljubljani, Aleksandrova ce* sta 10 (na 10 izvodov dobi naročnik enega zastonj).
d Brusilnike za mizarsko orodje je prodajal te dni neki jud obrtnikom tam okrog Maribo.a in sicer je zahteval za blago, vredno komaj 70 din, kar 500 din. Mnogi mizarji so judu nasedli, zato pozor pred njimi
d Slabe praznike je imelo delavstvo to« varne »Škofjeloška predilnica« na škofjelo* škem kolodvoru, ki ga je kot bomba zadela žalostna novica. Tovarna je namreč preteč klo soboto na razglasni deski obvestila, da je vsemu delavstvu odpovedano na 14 dni, tako da bo delavstvo, ki ga je okoli 220, 15, aprila na cesti. Dne 17. aprila pa se mora, kakor pravi razglas, vse delastvo zglasiti % tovarni, da bodo zbrali izmed delavstva nekatere, ki bodo delali še naprej, a še ti samo 4 dni na teden. Odpustitev delavstva je ute* meljena z motivacijo, da tovarna nikakor na moro dobiti od Narodne banke deviz za na»
S*
RAZGLED
PO SVETU
OSEBNE VESTS
o 70-lcinik j® postal župnik v Mošnjah g Franc Bleivveis. Bog živi g. jubilanta še mnogo let!
o Za novega poštnega ravnatelja v Ljubljani je imenovan g. Jože Štrukelj. Čestitamo!
o 60 letnico rojstva je obhajal te dni
glavni tajnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani dr. Josip Dermastia. — Na mnoga leta!
domače novice
d Izdatki vseh banovin za proračunsko
lete 1939-40 znašajo 1.050,166.314 din in si-:er odpade na proračune same 988,626.142 dinarjev, a na proračune banovinskih skladov in zakladov 61,540.172 din. V primeri z ianskim letom so se vsi proračuni povečali skupno za 68.573.553 din, vendar pa za kritje tega poviška ni bilo treba v nobeni banovini vpeljati kako novo davščino ali daja-Jev. Izdatki se bodo krili iz povečanih prejemkov s tem, da se bo izboljšala služba pobiranja dajatev. V nekaterih banovinah pa bo celo ukinili več dajatev.
d Novo upravo Delavske zbornice v Ljubljani je imenoval minister za socialno politiko. Zveza združenih delavcev je zastopana s 43 odborniki; nadalje imajo 1 Narodna strokovna zveza, 3 Zveza strojnikov kraljevine Jugoslavije, 3 Zveza tiskarskih delavcev Jugoslavije in 10 zastopnikov Društvo sdruženib zasebnih in trgovskih nameščencev,
d Zaprta cesta. Zaradi preureditvenih del na državni cesti Ljubljana-Kranj so odredili zaporo državne ceste na odseku Je-perca-Labore ja ves vojni promet. Promet »aj se usmeri začasno takole: a) za promet
V smeri Ljubljana-Kranj od gostilne Bohinc v Medvodah (km 632.150) po banovinski cesti Medvode-Mavčice-Labore in odtod po državni cesti; b) za promet v smeri Kranj-Ljubljana do Gašteja po državni cesti, odtod 1» banovinski cesti Stražišče-Suha-Jeprca in odtod po državni cesti; c) promet iz Ljubljane v Škofjo Loko se vrši po cesti Ljubljana-MedvodeSora-Skofja Loka, promet iz Škofje wke proti Ljubljani pa čez Jeperco. , d Vaš trgovec Vas po postregel z izbor-'erpentinovim milom »Oven«, ki res »rasno pere, varuje perilo in je poceni, toda zahtevajte izrecno le »Oven« terpentinovo ™o; zadovoljni boste z njim, kot je tisoče firugih slovenskih gospodinj.
d '»plafa »« V»m voinja t Ljubija-"«. ako kupite za svojo obleko, pSaSč ali ko-!um Pri Je ločni k & S i m o n f i č, Ljub-
Pred škofij« 13. p J V Dalmaciji jo živahen tujski promet. I^miadanska tujska doba je v teku. Vsi par-cev' n •Vla'i' 30 P0'11' tujcev, večinoma Nem-rik » P°ne(ieljek zjutraj je pripeljal par->Prestol6naslednik Peter« iz Benetk 150 v M t Zaradi velikega števila potnikov t, ' . izi Zagreba v Split po dve sestavi loža' V" Ce se mednarodni politični po-'") ne bo poslabšal, bo pomladanska tuj-
ska doba prav dobra, čeprav so prvotno mislili, da bo slaba. V Sibenik se je pripeljalo štirideset Madžarov, ki so si ogledali mesto in okolico.
d Za Beigrad važno progo že grade. — Novo železniško progo med Banjaluko in Tuzlo so že začeli graditi. Prvi del. ki je dolg 14 km, bo dovršen v treh letih. Zaenkrat je zaposlenih 300 delavcev, kasneje, čim se delo nekoliko razširi, jih bo okrog 1000. Pri vasi Celinca bodo morali zvrtati predor, ki bo dolg 500 m. Nova proga bo skrajšala zvezo Belgrada z morjem za več kot 100 km. Progo gradi domače bosansko podjetje.
d »Slovenski železničar«. S 1. aprilom je v Ljubljani začel izhajati mesečnik »Slovenski železničar«, ki ga izdaja klub železničarjev JRZ v Ljubljani. V uvodnem članku sporoča novi list, da bo slovenski, železni-čarski, obenem pa glasilo političnega kluba železničarjev JRZ.
d Vodopivčeva »Mladinska himna«, ki jo je svoj čas Vinko Vodopivee uglasbil kot »Orlovsko himno« na besedilo dr. Evgena Lampeta, Je zdaj izSia v novi izdaji pri »Se-
r])avo potrebnih surovin U inozemstva. Tudi 'v tem pogledu bo treba odpraviti škodljivi centralizem.
d V poldrugem letu zakona trikrat vdova. Piše se Marija Perinčevič iz Prujavora pri Djakovem. S prvim možem se je bila poročila jeseni predlanskega lata. Že po treh mesecih skupnega življenje pa se je možu pripetila nesreča, da je padel z drevesa in se ubil. Nekaj mesecev nato se je Marija poročila v drugo. Tudi tokrat ni imela sreče. Že po šestih mesecih je mož umrl na pljučnici. Takoj nato se je poročila z 64 letnim starcem, ki ji je za doto prinesel lepo posestvo. Toda že dva meseca kasneje ji je smrt ugrabila tudi tega moža. V letu in po) je pokopala kar tri može.
d 118 let stara ženica Janoka Jeremič je pred par dnevi iz Valjeva dopotovala v Rei-grad. Je prišla popolnoma sama, da bi na finančnem ministrstvu izprosila premestitev svojega sina iz Podravske Slatine v bližino iValjeva. Tudi za Srbe je centralizem -- Bog pomagaj!
d Brej težav deluje Darmol. K tenrj prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic iti ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh ieJ.ariiah. Reg. 26.801-37.
d Letošnji >jogri< na veliki četrtek dopoldne so bili pri obredu umivanja nog naslednji starčki iz ljubljanske škofije: Tomaž Kralj iz St. Gotarda, star 97 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 91 let; Andrej Sef iz Ljubljane, star 90 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 90 let; Janez Metelko z Rake, star 89 let; Janez Kosec iz Vodic, star 87 let; Alojzij Pitiaro iz Ljubljane, star 86 let; An-
Dolenjci!
Lanskoletni mladinski dnevi v Ljubljani, ki So nam vsem nepozabno v spominu, so bili mogočen kres, ki je vžgal v sicih slovenske mladine neugasljiv ogenj navdušenja za delo v svoji mladinski organizaciji. Tu ogenj je mladina ponesla v sleherno slovensko vas- v sto in sto Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih se je zbirala vso zimo pri svojih sestankih in telovadnih urah. „ Da pokaže slovenski javnosti uspehe svojega dela, polnega truda in žrtev, in ponovno manifestira za globoko vero v Boga, svojo ljubezen do naroda in zvestobo kralju in državi, se zbere vsa mladina širne Dolenjske, včlanjena v fantovskih odsekih in Dekliških krožkih
»a mladinski tabor novomeške pod-zveze 16. julija 1.1, v Hovem mestu
^mmm
ki bo poleg mariborskega edini večji tabor slovenske mladine v letošnjem letu.
L mladino pride na naš tabor vsa Dolenjska, da pokaže, kako zelo čuti z njo, ji da priznanje za njeno delo in ponovno poudari, •t0.1,s'a, mladina, iz katere raste naš n,,j,'n; JOt '^.podpre v njenih stremljenjih. Dolenjci16. julija je praznik vse Dolenj-
^h„fnlLjUbJ,a-nC doJCrSom'-ia in Metlike, od Ribnice ,n Kočevja do Brežic. Pripravimo se na ta nas praznik!
¥
Zvez a fantovskih odsekov podzveza Novo mesto
ton Adam iz Borovnice, star 86 let; Toma/. Bi lene iz Ljubljane, star 86 let;Jai.ezG.k-man iz Cerkelj pri Kranju, star 82 let; lavei Cencelj iz Ljubljane, star 82 let; Jakob Orč-man i/. Ljubljane, star 77 let. Letošnji sjogri' dosegajo skupno visoko število let — 104J.
d Izid volitev Pokojninskega zavoda iz področja Dalmacije: Delodajalci so postavili samo eno listo, med tem, ko so se nameščenci razdelili v dve skupini. Zato so morale biti v tej skupini tudi volitve. Prva nameščenska lista je dobila 1062 glasov, druga pa 1004. Vsaka lista je dobila po pet odposlancev.
d Pri caprtju ali pri motnjah r prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franu-Josef« vode.
d Plemeniti darovalci. Testilni industrijalci v Mariboru so že ponovno pokazali veliko razumevanje za socialno potrebe, posebno na polju pospeševanja zdravstva, za napredek naše bolnišnice. Na pobudo g. inž. Fischerja, ravn. tovarne Doctor in drug, so spe! s človekoljubnim postopanjem in znatnimi prispevki omogočili, da bo mogla tukajšnja splošna bolnišnica nabavili za oddelek za pljučne bolezni prepotrebno orodje. Darovale so sledeče tvornice: I. Hutter in drug 8000 din, Doctor in drug 5000, Jngo-scila d. z o. z. 5000, Avgust Erlich, Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. 5000, Thoma & Comp. 5000, Predilnica bombaža in mehanična delavnica E. Zelenka & Comp. 5000 dinarjev, skupno 40.000 din.
g Gostilničarji ljubljanske okolice so 4c dni zborovali t Ljubljani. Gostilničarji zahtevajo znižanje banovinskih in občinskih taks ter za pobijanje šušmarstva in tihotapstva z vinom. Med drugim hočejo, naj se vinogradniku prepove prodajati manjšo količino vina kakor 50 litrov. Precej preglavic povzroča okoliškim gostilničarjem odlok okr. zdravstvenega poročevalca, ki določa med drugim, da morajo biti vse mize pogrnjene z belimi prti ter da so v bodoče prepovedani papirnati prtiči ter dovoljeni samo platneni. Zanimivo je, da velja to samo v ljubljanski okolici in nikjer drugod v Sloveniji Ta odlok po našem mnenju res ni nujen in je edin njegov uspeh, da gostilničarja po nepotrebnem razburja. Zato naj se prekliče.
d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica >Moj doiiK, Ljubljana, Dvorakova 8. - Prospekti brezplačno.
Za binkoštne praznike bo v Belgradu jugoslovanski pevski zlet kot zaključno svečanost proslave 100-letnice zborovskega petja Na zletu bo sodelovalo okoli 120 pevskih društev iz vseh krajev naše države z več kot 8000 pevci. To bo največja narodna kulturna in pevska manifestacija, kar jih je kuaj bilo v Jugoslaviji.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Franz-Joselove« grenke vode »Franz-Josefova« voda se lahko zauživa in učinkuje ze po kratkem času brez neprijetnih pojavov.	H
Bos. po min. boc. pol. In nnr. «dr. S br. 15.488, 55. V. 85.
d Slovenski izseljenec na Kosovem po-
Hu je Družbi sv. Rafaela poslal za njeno več mesecev trajajoče posredovanje v neki njegovi važni zadevi lepo zahvalno pismo, v katerem med drugim piše tudi sledeče: >• ■ - Prisrčna hvala za vse, kar ste za mene storili. Vsemogočni vam stotero povrni! Kdo hi se za nas tako zavzel, kakor to Vi delate?
Bela nedelja
Nad tabcrnaltljem stoji v veliko,,ui,lprB času kip vstalega Zveiičarja /. znan,,.,,:,,, zmage v rokah. S ponosom in feamozav«! se ozira kristjan vanj, ker gleda v njeni £ vse silnrjše dokaze velikonočnega čudežne« Vstajenja. Sv. Cerker je skozi vse teke 4 kazovala, da je v moči iz groba vstati, kida, njen božji Ustanovitelj, tudi takrat,' kad« so njeni sovražniki prepričani, da so i( za vedno pokopali.
In to nas navdaja t neomajnim zaupv njem in 2 globoko tolažbo tudi t današnjih mrkih dneh, ko so na nebu kraljestva bnj. jega zbirajo temni, grozeči oblaki, ki napa. vedujejo hudo uro in težke preizkušnje u malo čredo kristjanov. Noč brezhoštva legi na narode evropske. Pa naj čas prinese Cerkvi še toliko gorja in bridkosti, eno jc go. tovo: Cerkev bo za en mogočen dokaz sto-jega čudežnega Vstajenja r svoji zgodovini bogatejša.
Tako živimo in gledamo neprestano b» ižansko skrivnost čudežnega velikonočnem Vstajenja. In ta skrivnost nas dviga in sili kvišku naša srca, ker nam dokazuje, da na>e zemsko življenje ni nič drugega, kot pot it doline solic in trpljenja k svetlobi in pove-ličanjn.
Če je brezbožnežu tako ljuba misel, ij sc po smrti povrne v večen nič, prosto m«, Za nas to 111 nobena tolažba. Za nas je Velika noč, je Vstajenje! >Mi pričakujemo ii vere upanja t pravičnost.« (Gal 5, 5.) ,
Iz tega se vidi, kako je ta ustanova za i izseljence potrebna ... Da so vsi taki in ako bi vsi tako delali, ne bi bilo te moje pri tožbe in tudi drugih pritožb proti krivicam ne bi bilo! Se enkrat Bog plačaj!... Naročnino za »Izseljenski vestnik« za letošnje leto bom upravi poslal čimprej, ko pridem do sredslev. Prisrčne pozdravem vam in vsem!< Tam, »kjer barfica po morju plava«.-i kjer rožmarin dehti in oljka zeleni, k Mariji na Trsatu nad sinjim Jadranskim morjem zahrepene vsako leto slovenska srca o bin-kostnih praznikih, ko se zbirajo romarji, da pohile pod vodstvom >Po božjem svetu*, k Njej, ki že stoletja tolaži in osrečuje svoje častilce v svetišču, kjer je nekdaj bila hišica nazareške sv. Družine. Letos je s tem prelepim romanjem združen vesel izlet z ladjo po morju v prelepo Malinsko na otoku Krka in v Italijo (na Reko in v čudovito lepo Opatijo) bodo lahko šli romarji. Kdor želi le'03 na to priljubljeno božjo pot (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze), naj takoj javi po dopisnici svoj naslov romarskemu vodstvu
Zahvala«
Ko mi je pogorela hiša, mi je uprava »Domoljuba«, ker sem pravočasno poravnal naročnino, izplačala požarno podporo
IOOO-- din»
za kar se ji na tem mestu iskreno zahvaljujem. Ostati hočem Je nadalje zvest naročnik
»Domoljuba«, katerega vsakomur prav priporočani.
Hobovše, 3. aprila 1939
toplo
Lovro
Kostnsčf
p božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra na-
■ 17 da bo dobil brezplačna navodila, ker "'f aio vsi, ki hočejo v Italijo, biti priglašeni Ho 20. aprila, vsi drugi pa do 5. maja. d Belgrad ima 405.000 prebivalcev. Ta-kakor se je razširili in povečal Belgrad, tako se je povečalo le redko evropsko prepolno mesto. Medtem ko je mesto leta 1820 -iplo brez turškega dela mesta le 5000 prebivalcev, je leta 1884 Štelo že 35.000, 1. 1900 70000, leta 1037 375.000 prebivalcev brez Zemuna in Pančeva. S tema dvema skupaj pa šteje 405.000 duš. Površina belgrajskega „,esta znaša 17.075 ha. Od prebivalcev je 777% Jugoslovanov, Rusov 4.1%, Nemcev 4.4» 18.000), Madžarov 2.5%. — V Belgradu je 65.000 delavcev, toda 2501 milijonarjev V mestu je 20.000 hiš, ki so skupaj vredne nad 3 in pol milijarde din. Pristaniški promet znaša na leto nad en milijon ton. Bel-grajske tramvajske proge 90 80 km dolge.
/z domače politike
p Soglasje o novi ureditvi države? Dne
4. aprila je po razgovorih izšlo sledeče uradno poročilo: Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta v večernih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. t m. v banski palači v Za-
piOMfAm
grebu, proučila vsa vpraašnja, ki se nanašajo na položaj v državi in na stremljenja, da se ustreže njihovim upravičenim težnjam, da se obnovi popolno zaupanje in čim bolj utrdi vzajemni dobrobit med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh zahtevah njihovega skupnega življenja. V teh razgovorih, ki so se vršili na pobudo predsednika kr. vlade in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. VI. Maček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bile na dnev-
X 9 W
Sc JB Cas, da dosežete obilno srečo!
Ko je naš najbolj razširjeni slovenski dnevnik »SLOVENEC« postal tudi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca« sklenilo dati svojim naročnikom
300 raznih bogatih nagrad
ki bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki bo 29. aprila t. 1. pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja.
gradt so
1.	1 »Kremžarjeva« mlatibiica,
2.	2 šivalna stroja,
3.	5 radijskih aparatov,
4.	4 nevestine bale,
5.	10 moških ali ženskih koles
6.	20 žepnih aH z&pestnib ur,
7.	4 lepe harmonike,
8.	5 »Lesce« plugov,
9.	5 bran,
10.	50 knjižnih zbirk,
11.	50 raznih skupin kuhinjske posode,
12.	50 skupin razne. porcelanaste in steklene namizne posode,
13.	5 zlatih nalivnih peres,
14.	50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd.,
15.	39 raznih drugih nagrad, kt jih bomo še objavili.
Bo žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer:
1.	vsi, ki so naročeni na »Slovenca t najmanj žc 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnico tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
2.	vsi, ki se nanovo naroča na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 15. aprila t L trimesečno naročnino.
, Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so »ili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi na-Bradami še prav posebno ustregli.
Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nftga časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različ-a'h področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegova duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemol
»e edlaiajte niti dneva, ampal postanite takof naročnik »Siovsnua«!
as
foeca vm čakal
Lastništvo ssSlmmm
nesn redu, in da imata isto osnovno nazira-nje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Predsednik kr. vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček mislita, da ima predmet teh razgovorov kar najširši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih.
p Dr. Maček je dobrogled. Belgrajsko »Vreme« ima eno stran poročil v besedi in sliki iz Zagreba. Pod debelim naslovom prinaša besede dr. Mačka, ki jih je v ponedeljek zvečer spregovoril dopisniku »Vremena«: »Evo, kakor vidite, sva dobro začela. Plug sva danes zastavila. Mislim in upam, da bo dobro!«
p Ali je vprašanje razdelitve ozemlja med tri narode nerešljivo? Dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik« piše: »To vprašanje se zdi nerešljivo samo tistim, ki ga nočejo rešiti. Ti ljudje se namreč vedno sklicujejo na to, da Hrvati in Srbi žive pomešano med seboj ter da je zato nemogoče ustvariti take enote, v katerih bi živeli samo Hrvati in samo Srbi. Kadar to razlagajo, ne pripovedujejo nič novega. Gotovo je, kar vsakdo ve, da bo pri vsaki državni skupnosti v posameznih enotah živela hrvatska odnosno srbska večina. — Potemtakem je težišče v tem, kako naj bi se našlo potrebno ravnovesje. Srbi na pretežno hrvatskem ozemlju in Hrvati na pretežno srbskem ozemlju morajo biti neke vrste zalog, da se na hrvatskem ozemlju ne bo vodila protisrbska, a na srbskem ozemlju tudi ne protihrvatska politika, da bi tako ne nastali dve vprašanji, hrvatsko in srbsko. Ako je bilo pri dosedanjih poskusih državne ureditve mogoče Hrvate vedno preglasovati, pa so vendar rekli, da je tako stanje dobro, tedaj bo prav gotovo še boljše stanje, če bo imelo potrebno ravnovesje. Ko pa govorimo o tem vprašanju, je treba imeti pred očmi tudi gospodarske, kulturne, prometne, zgodovinske in zemljepisne težnje. Vse to je treba preceniti, vskladiti ter na to skleniti tako ureditev, ki bo omogočala, da bo vsaka enota lahko živela. Iti moramo za razcvetom in napredkom v vsakem pogledu. — Novo stanje mora biti boljše od starega, dati mora življenjsko silo posameznim sestavnim delom državne skupnosti in s tem tudi sami državni skupnosti. Da se to izvede, je treba mnogo bistrosti, dobre volje in medsebojnega sporazumevanja. Odločitve, ki bodo sklenjene, morajo biti take, ki bodo zagotavljale trajnost in normalno delovanje tega, za kar bo
CVIČEK
pravi dolenjski dobite r
Centrala! stami s Lfabllanl.
5'
Krščansko pojmovanje družine
hujše žrtve osebnega čustvovala. Prav^ zato, zakon mogel povzpeli do tolike vi-
V svoji letošnji pastirski poslanici je povedal lepe in globoke misli škof Bayeuxa ,n Lisieuxa, msgr. Picaud. Družina — pravi — je naravnost od Boga samega ustanovljena kot temelj družbe in zato je zakon med možem in ženo podrejen pravi postavi, čije pogoje morata zakonca brezpogojno izpolnjevati. Nikjer ni važnost, namen in visokost zakona bolj označena kakor v svetem pismu, v katerem Bog sam tako v stari kakor v novi zavezi ne poudarja samo, da mora biti zakonu v socialnem pogledu prvi namen, da se množi rod, ampak se poudarja tudi ljubezenska povezanost moža in žene, ki postaneta telesno-duševno eno, kakor je z nedosegljivo globokimi besedami dejal sam Sin božji. Toda sveto pismo nam tudi pove, da je ljubezen žal izpremenljiva, nestanovitna in podvržena valovanju nagonov, zaradi česar mora biti zakonska zveza zajamčena tudi po strogi nravstveni dolžnosti, zaradi česar je zakon trdna družabna ustanova, k: ni prepuščena golemu osebnemu izživljanju in zahteva včasih naj-
šine, mu je Bog tudi podelil verski značaj v zakramentu, s katerim postaja vir posebne božje milosti in tudi v Cerkvi tvon važno osnovo življenja v Bogu. Kdor zanemana to načelo, zakona krščanske družbe nikoli ne bo doumel do dna in tudi ne bo mogel nasve-tovati nobene resnične preuredbe. V krščanskem zakonu mož ni tiran, pač pa ostane dobri in pravični gospodar družine, in brez te podreditve iz ljubezni in spoštovanja srečen in trajen zakon, ki bi bil tudi v blagor družbe, ni mogoč. 2ena pa je po krščanskem zakonu povzdignjena v dostojanstvo, ki je še povišano po zakramentalnem značaju te uredbe, odgovornost do otrok pa je v zakonu, kakor ga hoče Bog, zajamčena v priznavanju očetove veljave in nravstveni višini ljubeče matere, ki ima svoj vzor v božji Materi sami.
Dobro bi bilo, če bi to upoštevali tudi pri nas tisti, ki o tem vprašanju razmišljajo in pišejo.
sklenjen sporazum. — Naša opomba: Na pravkar navedenih načelih bi se dalo uspešno rešiti tudi vprašanje objadranskega pristanišča za Slovenijo.
p Bela Krajina hoče ostati slovenska. — Ono nedeljo je bil tu občni zbor JRZ za Metliko in okolico. Številno članstvo je popolnima napolnilo dvorano Hranilnice in posojilnice Predsednik krajenvne organizacije JliZ g. Klobčat je vodil zborovanje. Narodni poslanec dr. Jure Koče je imel govor, v katerem jo podal poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju. Vsi navzoči so njegova izvajanja burno odobravali. Na zborovanju se je enodušno poudarjalo, da je Bela Krajina slovenska in da je njen voditelj samo dr. Korošec. Ze volitve 11. decembra 1938 so pokazale, da belokrajinsko ljud-tvo obsoja one, ki širijo vesti o neki priklo-pitvi k drugi banovini. Belokrajinci so zavedni Slovenci in hočejo to tudi ostati.
p Rdrčesrajčmki a® jo polomili. Nemški časopis >Die Weltwoche«, ki izhaja v Švici, po vsej pravici trdi, ko obravnava zadnje dogodke, da bo ostal tisti, ki se bo boril. Kdor se bo vdal, bo izgubljen za prihodnjost! — Približno toisto je povedal tudi Mussolini: »Jasno je, da je narod, ki je razpolagal z znatnim številom vojaštva in z ogromnimi skladišči orožja, že samo s tem, ker ni pod-vzel nobene kretnje za ohranitev svobode, zaslužil novo usodo«... Rdeča srajca je odpovedala v najtežjih trenutkih!
p Pretiravanje. Nemški listi poročajo, da so dne 31. sušca organizacije nemškega Kul-turbunda imele v 32 slovenskih mestih svoja ustanovna zborovanja, med drugim v Ljubljani, Celju, Mariboru, Dravogradu, Rogatcu in Kočevju. Ti nemški listi naglašajo, da se je s tem započelo novo kulturno delo v življenju nemških rojakov v Sloveniji. Takole nadaljujejo: »Medtem ko so naši rojaki na jugovzhodu Jugoslavije lahko nemoteno gojili nemško kulturo, nemška narodna skupina v dravski banovini že skoraj 4 leta ne more mgovati nemške kulture.« Ta poročila nemških listov prinašajo na podlagi pisanja »Deutsche Nachrichten«, ki je nemško tedensko glasilo za Slovenijo in izhaja v Zagrebu
— Pristavljamo: Ce bi naši rojaki m mejo imeli vsaj toliko svobode udejstvovanja, kot so je Nemci v Jugoslaviji že doslej imeli, bi mi sosedom vsak dan živijo zavpili.
p Tako je. V »Kočevskem Slovencu« čitamo: »Akademske narodno obrambne ustanove so v Ljubljani v minulem tednu priredile celotodenski narodno-obrambni tečaj. Vsa poročila so bila skrbno izbrana. Zelo pa smo i>ogreša!i, da o Kočevski ni bilo govora. Predavanja so bila namenjena mladini, ki bodi rajši manj romantično navdušena, pa zato v svojem delu smotrna, načrtna, temeljita in narodno usmerjena z upoštevanjem vere iu narodnosti ogroženega našega življa. Vera je najmočnejši temelj za ohranitev jezika in narodne zavesti. Na ogrožena ozemlja ne vnašajte kulturnobojnosti! Temeljito pa je treba izprašati vest v naših sre-
Slovenski dom
JB RAS CENEN! P0P0LDNBVN1&, Kj SVOJIM CITATE!J KM TOPLO PHIPoroc4 M O. IZUAJA VSAK DELAVNIK OB 12 ij STANB MiiSECNO SAMO 12 DINARJEV z< ONEGA, KI 61 NE MOltB NAPOČITI »814 VENCA« JB »8L0VBNHKI DOM« POPOljM NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPHAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V UlIB. LJANO, NAJ VAM P OS I JI 8 NEKAJ STRVU.r LISTA NA OGLED.
diščih tudi gospodarstvenikom, ki svoje re-jene mošnjičke zapirajo narodnoobrambnim namenom, četudi bi jim ne bilo treba nii izgubiti.
nesreče
n V mlaki jc utonila. V Jelenčah pri Mariboru sta viničarja Jožef in Marija Vit jak odšla na delo k svojemu gosjiodaiju 2U, paniču. Doina sta pustila osem malih otrok, Najstarejša, 12 letna sestra, jim je bila za varuhinjo. Otroci so se podali na travnik pobirat regrat. Naenkrat je izginila dve in polletna Zofija. Otroci je »kraja niso niti pogrešili, ko pa so proti poldnevu šli do-mov čakat mater, so opazili, da Zofija manjka. Iskali so jo povsod, pa zastonj. Medtem je prišla mati domov, ki je v zli slutnji takoj pomislila na mlako, ki ae nahaja sredi travnika. Poslala je svojega 8 letnega sina pogledat k mlaki. Res je fantek opazil v mlaki svojo sestrico, ki je ležala ua dnu poliirug meter globoke vode. Mati je potem potegnila svojo hčerko iz vode ter jo poskusila 1 umetnim dihanjem rešiti, vendar so bili vsi napori zaman.
n Gorelo je v trgovini z barvami v Kranju. Lastnik Franc Grebenšek ima do 250 tisoč dinarjev škode.
Nekaj o nemškem denarju
Prihodnji mesec začne na vsem nemškem ozemlju veljati gospodarsko izredno pomembna odredba o novem načinu plačevanja za blago, ki ga tovarne in druge ustanove dobavljajo državi za javna dela, za oboroževanje, za potrebe štiriletnega gospodarskega načrta itd. Te dobave bo Nemčija odslej plačevala le delno v gotovini; 40 odstotkov dolžne vsote pa bo plačala v nakaznicah, ki jih bodo davčne oblasti pozneje sprejemale za plačilo davkov.
Ta novi red in njegovo daljnosežno pomembnost za bodočnost nemškega gospodarstva najbolje ponazarja stvaren primer:
Nemška država dolguje zasebnemu dobavitelju na primer 100.000 mark. Od 1. maja dalje bo dobavitelj dobil na račun svojega dolga pri državi samo 60.000 mark v papirnati gotovini, za 40.000 mark pa bo dobil nakaznice ali i davčne bone«. Za 20.000 mark bo dobil bonov št. 1, za 20.000 mark pa bonov st. 2. Država se obvezuje, da bo bone št. 1 sprejela od tovarnarja za plačilo davkov, toda šele po sedmih mesecih od dneva, ko so bili izdam. Bone št. 2 bo država sprejemala ua račun davkov Šele čez 37 mesecev.
Ta novi način plačevanja je za državo trenutno ugoden, ker bo morala odslej | čevati za svoja naročila samo 60?» v gotovini. Manj ugoden je ta način za državne dobavitelje, ki bodo dejansko dobili samo 60% za svoje blago, čeprav bodo pozneje z boni lahko plačevali davke, saj je gotovina za trgovca in izdelovalca danes slasti v Nemčiji dosti večjega pomena kakor je bila kdaj prej.
Trenutno je ta gospodarska rešitev za državo ugodna, v bistvu pa ne pomeni nic drugega, kakor da si je država pri davkoplačevalcu vzela predujem na davke, ki «' jih moral plačati šele čez pol leta, oziroma čez tri leta. Neugodno in celo usodno utegne biti vsa stvar za državno gospodarstvo v daljšem času, saj bo čez šest, odnosno čez 3 mesecev država namesto davčnega denarja dobivala v blagajne papir. Denar, ki ga b0 Nemčija dobila s te mpostopkom, bo šel oborožitev in za druge državne potrebe, jih bo država plačevala z denarjem, katerega bi morala dobiti šele čez tri leta. Vprašanje je zdaj, kakšne nove odredbe za to zal»lele" gospodarstvo bodo potrebne čez tri leta, bodo nujnosti za državo Še hujše.
razgled po svetu
katoliška cerkev
S Rimski listi is Vatikana prinašajo poročila da tw Plva pot sv- °*eta Pi'a XI1 L vatikansko mejo v Pompeje, kamor poj-dg papež blagoslavljat novo Marijino sveti--■8 ki bo te dni končano. Vest je verjetna zaradi dejstva, da je to cerkev dal povečati j„ docela prenoviti papež Pij XI., ki bi jo bil zelo rad sam blagoslovil.
a To in ono. Na vsem svetu izhaja 689 misijonskih časopisov. Po državah so takole razdeljeni: Argentinija 7, Avstralija 2, Belgija 118, Brazilija 5, Kanada 8, Cile 5, Kolumbija 2, CSR 10, Danska 1, Francija 78 Nemčija (z Avstrijo) 82, Anglija 16, Irska 33t Filipini 2, Italija 118, Jugoslavija 14, Li-tvanija 1, Luksemburg 3, Malta 4, Mehika j Holandska 56, Nova Zelandija 1, Panama i' Poljska 28, Portugalska >11. Škotska 2, Španija 35, Združene države Ameriške 51 Švica 11, Madžarska 7, Venezuela 1. — Belgijski Kongo šteje 13 in pol milijona prebivalcev. Od teh je 10,250.000 poganov, 50.000 mohamedancev, 412.364 protestantov in en milijon 961.839 katoličanov. 872.326 pa je takih, ki se pripravljajo na sv. krst. Dežela je razdeljena na 28 misijonskih okrožij. — ,Vojna med Kitajci in Japonci še vedno traja. Nobeno znamenje ne kaže, da bi se bližala svojemu koncu, dasi divja že eno leto ia pol. Z misijonskega stališča je težko označiti zgube. Gotovo je, da je bilo porušenih mnogo cerkva, kapelic in misijonskih postaj in da je izgubilo 22 misijonarjev svoje življenje. Toda na drugi strani je pa prav tako gotovo, da je krščanstvo v tej vojni mnogo pridobilo. Na milijone Kitajcev, ki niso še nikdar prišli v stik s krščansko vero, so se v tej vojni spoznali z njo. Kitajsko javno mnenje, ki je do sedaj molčalo o krščanstvu ali pa govorilo celo proti njemu, je postalo krščanstvu naklonjeno. — Usmiljenih sester sv, Vincencija Pavelskega je na Kitajskem 400. Izmed teh jih je 237 domačink, torej več kot polovica. Te sestre oskrbujejo 23 bolnišnic za moške, 18 za ženske, 29 zdravstvenih oddelkov in lekarn in 49 šol. One so tudi prve redovnice, ki so prišle na Kitajsko.
NEMČIJA
s Nemci ne smejo poslušati poročil tujih radijskih postaj. Tako je odločilo nemško notranje ministrstvo. Kazen za ta prestopek 'je določena na 2—5 let ječe. Kdor pa bi Poslušal sovjetske oddaje, je kriv zločina, da ie pripravljal zaroto proti varnosti države in bo postavljen pred ljudsko sodišče. — Vrhovni komisar za Gdansko Greiser je imel pred dnevi govor, v katerem je prebivalko Gdanska opozoril na resnico, da je srce % svobodnega mesta sicer nemško, nje-s'lv želodec pa je poljski, zaradi česar je najbolje, da ostane politični položaj Gdan-ska tak, kakršen je zdaj.
8 Iz Češke dežele. Časopis »Narodni usti« poroča: Spričo moralnega propadanja "ruzbe je nujno, postaviti vzgojo mladine na "sčatiske temelje. Krščanstvo in narodnost
sta dva bogata vira za sedanja in prihodnja pokolenja v razvoju novih moči in nravne obnove našega naroda. Vsi izdatki za šolstvo in narodno prosveto so brez učinka, če se bo nadaljevalo z načeli grobega materializ-ma. — Tako piše list, ki je bil kot glasilo svobodomiselstva vzor našim liberalcem. — Naše jugoslovenarje pa y tem pogledu še ni srečala pamet,
■7* ' ,
DROBNE NOVICE
Za predsednika francoske republike je bil zapet izvoljen dosedanji predsednik A, Lebrun.
Špansko nacionalna državo je priznala
mehikanska — socialistična vlada.
Iraški kralj Gazi (država vzhodno od Palestine) se je smrtno ponesrečil z avtomobilom.
Pri volitvah na Danskem jo dobila vlada 78, opozicija 68 glasov; vladni socialisti so precej padli.
Bivši poljski predsednik vlade polkovnik Slavek si je vzel sam življenje.
50. rojstni dan kanclerja Hitlerja bodo praznovali 20. aprila z velikimi slovesnostmi po vsej Nemčiji.
Albanska kraljica Geraldina je te dni povila prestolonaslednika.
4 in pol milij. kg Sita je prodala 'Amerika Nemčiji po nižji ceni, kakor velja na ameriškem domačem trgu.
11 bivših rdečih španskih bojnih ladij so prevzele v pristanišču Algesirasu Fran-cove oblasti.
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
28 krajevnih voditeljev, med njimi ne-» kaj duhovnikov so Madžari ustrelili v Kar« patski Ukrajini. .Vzrok: delo za neodvisna Ukrajino.
Smrtno se je ponesrečil te dni c letalom major Ibara, sloviti letalec Franoove vojske, PSaže državnim upokojencem je zvišal« za 8% italijanska vlada.
V avstralskem Sydneyju je umrl pred« sednik tamošnje vlade Lyoos.
3000 izletniških vlakov je odpeljalo z« praznike iz Soudana na vse strani Anglije.
Močno gibanje proti povišanju davka nai nepremičnine se je začelo v Angliji.
Pravice predsednika francoske republike
Te dni je bil za predsednika francoske republike ponovno izvoljen g. Lebrun. Glavne pravice in naloge francoskega državnega poglavarja so:
Dajati parlamentu pobudo za nove zakone, katerih besedilo lahko pripravi sam. Ustava mu nalaga dolžnost, da pazi na strogo izvajanje ustave in kliče na odgovor ministre, ki bi se proti temu pregrešili. Ce mu kateri zakon no ugaja, lahko odkloni podpis in zahteva od zbornic da zakon spremenita. Razpolaga po svoji uvidevnosti z vso kopno, zračno in pomorsko vojno močjo ter imenuje sam vse višje častnike, poveljnike in uradnike. Vojno napovedati in mir skleniti sme s pristankom obeh zbornic. Sam, ne da bi se prej posvetoval z zbornico, sme pripravljati in sklepati vse potrebne mednarodne pogodbe. Parlamentu te pogodbe naznani in predloži v potrditev, kadar se mu zdi to umestno in z ozirorn na državne koristi potrebno. Franco-sko-ruska zveza, sklenjena leta 1891., je bila sporočena zbornici n. pr. šele štiri leta po podpisu. Predsednik republike sam izbira ministre za vsako vlado in potemtakem je lahko vsemogočen vladar ter politični diktator, če zna in če si upa to nad vse važno ustavno določdo izkoriščati. V sporazumu s senatom lahko razpusti poslansko zbornico, preden ji poteče zakonita doba, lahko zbornico sklicuje na izredna zasedanja ali njene seje pred zakonitim
rokom odgodi. Lahko zahteva od zbornice! spremembo ustavnih zakonov. Ima neomejeni* pravico do kakršnegakoli posameznega pomi-i loščenja. Te pravice n. pr. niso imeli niti ab> solutistični francoski kralji. Pri vseh teh prai vicah predsednik republike ni za svoje delat nikomur odgovoren. Vso odgovornost za raznd predsednikove ukrepe nosi minister, ki za* kone in sklepe sopodpisuje. Predsednika r&* publike smejo klicati na odgovor samo v prit meru dokazane veleizdaje. Obtožiti ga mora poslanska zbornica, sodi pa ga senat.	'
Predsednik prebiva v Parizu v ElizejskI palači, ki jo je postavil leta 1718. Henry del la Tour d'Auvergne. V njej je prebivala sIch vita markiza Pompadour. 22. junija 1815 jej tam podpisal svoj odstop Napoleon. Pod druga republiko leta 1848. so palačo določili za bi* vanje predsednikom republike. Po zakonu iJJ leta 1928. dobiva francoski državni poglavail vsega 3,600.000 papirnatih frankov plače stroški za svoj dvor in za potnino vred ter jjcf potemtakem najslabše plačani vladar na, svetu. Napoleon I. je n. pr. dobival 25 milijo« nov zlatih frankov, kar bi v današnji vredne* sti in v današnjih razmerah bilo enakovredna
200 milijonom frankov. ............ .........[Mrr-—
Zahtevali® v vseh lavnih nailsollšt dnevnik »SUJVEME®«!
V vsako hišo Domoljuba!
Pretekli teden je hil imenovan za poštnega ravnatelja t Ljubljani višji poštni svetnik Joie štukeij.
Viljem Rohrman. kmetijski svetnik v P'lk"-!" dolgoletni ravnatelj Kmetijske šol« ',r Pokojni Viljem Rohrman je bil zelo «aslu«'H >» povsdigo našega kmetijstva.
Pogled aa sodomi M Tirane, glavnega me* t a Albanije.
Vila Rebro pri Zagrebu, v kateri je te dui stanoval ministrski predsednik Cvetkov if.
Mirna na Dolenjskem. Dne 8. aprila je umrl na Mirni daleč na okrog znani posestnik in trni), vec g. Ivan Sinalr. Dočakal je visoko starost '0 let. Blatri pokojnik je bil izredno podjeten mor, ki je s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo dvignil svoje posestvo in prav posebno pa svojo trgovino s klobuki. Pokojni ftnialc je v prejšnjih letih mnogo hodil i>o naši slovenski zemlji in sc ga prav gotovo dobro s)>oniinjajo številni Donioljubovi bratci. Poleg svojega poklicnega dela se je pokojnik tudi mnogo udejstvoval v javnosti, predvsem v občinskem go»<>o<larslvii, kjer so ga visoko cenili zaradi njegovih go>i>odarskih zmožnosti. Vsem svojim otrokom je zagotovil važna in ugledna me-sta v naših gosfiodarskih krogih. Ilog mu bodi dober plačnik, preostalim pa naše iskreno sužaljcl

Zemljevid po Italijanih nascdene Albanije
Albansko pristanišče D r a č, kjer so se najprej izkrcale italijanske čete, čeprav so }ih Albanci
nekajkrat pognali nazaj.
Iraški kralj Ghazi, ki se je prejšnji teden snirtntf ponesrečil pri avtomobilski vožnji.
Slika nnin kaže mladino v predmestju Madrida, ki je vsa vesela drla po ulicah, da čimprej vidi Francov e vojake, ki so napravili konec neznosnemu stanju, ki je vladalo pod rdečimi.
' »Ijskcm so pred kratkim preizkusili obrambno moč Varšave proti napadom ii zraka, bilk "*'« Imm lamejditev poljske pres-olnice. Okrog in okrog Varšave so postavili »parate, ki . kmalu izbruhali toliko megle, «Ja se mesto nI več videlo.
fiotradrno
Inepreslano opozarjati na »Bayer«-je\n križ na Aspirin-tabletahTj Pač, kajli vedno zrtova se pojavljaj palvorbe z nakano, okerisliti se s svetovnim slovesom Aspirin table
ASPIRIN
TABLETE Pat« rta. sod l txoi«™ 32608 od 8. XI. I?l& )
po domovini
»Neotesani" kmet in »kulturni" gospod
(Piše nam kmet iz ljublj*-aske okolice.)
Pogosto pišejo časopisi, da je treba dali spo-Blovanje kmečkemu stanu, ki daje kruh vsem stanovom in ki je pravi nosilec kulture in narodne »avesti. Toda vsi vemo, da se s kmečkimi ljudmi ravna vse drugače in da se njim v resnici ne pri-itna teh lepih lastnosti. Se vedno slišimo, da reče ta ali oni meščan o komu >tak je kakor kak kmete.
I)a ne bom preveč dolgo razmolrival lo veliko Itrivico, ki se dela našemu kmečkemu stanu, se hočem omejiti le na primer, ki se je dogodil meni in ki jasno kaže, da bi se že moralo nehati 8 sra motenjem kmeta, ki je v resnici večkrat bolj Olikan, kakor mestna gospoda.
Pred kakimi 14 dnevi sem peljal r Ljubljano K nekemu večjemu trgovcu z deželnimi pridelki Jia vozičku težko vrečo fižola. Trgovec je bil slabe volje, z jezo je pregledoval fižol in ko je našel nekaj bolj drobnih fižolčkov, je začel udrihati čez zanikrn os t kmeta in me zmerjal za »neotesanega«
\z raznih krajev
Krško. Prosvetno društvo je vprizorilo i. in 2. aprila igro »Deborahc. Konec igre je napravil na gledalce globok vtis. Katoliško prosvetno delo v Krškem postaja vedno bolj živahno. Vsako zadnjo nedeljo je v cerkveni dvorani sestanek, kjer člani predavajo, debatirajo in se izobražujejo z deklamadjami, s eiianjem novejših leposlovnih del in s petjem narodnih pesmi. Sestanki se vršijo od 10. do 12. ure in so posebno primerni za člane iz oddaljenih vasi. — Fantovski odsek ima telovadbo vsak ponedeljek od 8. do 10 zvečer, sestanke pa ob petkih tudi od od 8. do 10. zvečer. — Dekliški ima sestanke vsako i. in 3. nedeljo v mesecu od 10.—12. ure. Starši, ki želite, da bi mladina ostala zvesta Bogu, domu in domovini, poskrbite, da bo pri našem prosvetnem delu sodelovalo čim vet dru-
kmela, ko sem mu odločno in ostro povedal, da je fižol bil na roko prebran in da pač ne zrasle ves enako debel. Dolgo je godrnjal iu se drl nad menoj nato pa je odšel od meue in začel streci drugim slrankam. Cakai sem dolgo, ker se pa ni zmenil za mene, sem naložil fižol na voz in ga odpeljal domov. Doma smo fižol najskrbneje prebrali in proti večeru sem ga peljal istemu trgovcu, ker sem mu bil nekoliko dolžan. Komaj me je trgovec zagledal, me je napodil — kakor psa iz trgovine. Nisem si dal dvakrat reči in tudi nisem bil toliko neolikan, da bi se prepiral z njim. Grenko m: je bilo v duši, ko sem nalagal vrečo na voz in slišal, kako je trgovec renfačil, da zjutraj nisem hotel nanj počakali in obenem udrihal čez »neoteeanir kmečki stan.
Kaj pravite g. urednik, kdo je bil bolj >ne-olesan«, jaz, preprosti kmet, ali on kot mestni — gosposki človek?
žin. — Namesto venca na krsto pokojne gospe Jed rt Filipičeve, matere gospo>" duhovnega svetnika iu župnika Janeza Filipiča, so darovali hvaležni farani 200 din za mestne ubožce, obenem pa so se v obilnem številu udeležili sv. ma-še-zadušnice, ki je bila darovana v župnijski cerkvi 3. aprila.
Dobrniče. Orožniki so zaprli sodelavca znanega zločinca Kodra-Kočevar Antona iz Knežje vasi pri Dobrničah, kateri ima na vesti tudi več ropov, ki sta jih sporazumno s Kodrom naredila po raznih krajih Dolenjske. — Hočevar Anton je mlad fant, rojen 1907 leta, močne postave, po poklicu mehanik, kar se pa svojega obrta ni držal. Bil je zastopnik dnevnika »Jutrat, ki
— 200 din nagrado dobi najdite!] brzopar-nega kotla, katerega je zgubil voznik na cesti Ig—Škofljica, pri Podržaju Cirilu, Ig 147.
je /a njega prav marljivo nabiral nov« ,,„. . iiike. /e!o je tudi ugitiral pri zadnjih vol,,, ," /a nasprotno listo. Imel je vedno dosti de, ■ kar se je marsikateremu zdelo bolj x'",rja' — Mrtvaški zvon poje. Ko to pišem -fari še 94 letni
— nimaš*!	i«»jc. ivo io pisem, je T ■'■
fari šest oseb na mrtvaškem odru me,I n"as! ;tni Špelič ir. Vrhoven. Naj počivajo v Trebelno pri Mokronogu. V sredo 5 l!
je pogorel vinski hram Krunca Rapusa v tle/ih. občina Trebelno. Pihni je močen veter d so bili v nevarnosti tudi sosednji vinski hram? vendar ni nobeden pogorel. Ogenj je nastal u kor se govori, pri razstreljavunju kuinna ž di! numitom. — Dne 16. aprila l>o priredilo Pro svetno društvo igro >Tri sestre«. Vubimo. * Velesovo. V cvetnem in velikem tednu so tolikrat peli cerkveni zvonovi svojo žalostno pesem, da so bili ljudje kar prestrašeni. _ y Praprotni Polici je umrla Marija Remic v 6llc, tu starosti. V Velesovem je umrl delavec Sa-jovic Jožef v 35 letu starosti. Dne 4. aprila ij odšla v večnost dobro pripravljena Doroteja Flander, vdova po državne cestarju v 43|ciu starosti. Zu njo žalujejo 3 nedorasli otroci, ii bi zelo potrebovali Ae vzgoje in materinskega varstva, a jim je Bog odločil druge vzgojitelje, Na veliki četrtek zjutraj pred sv. mašo so jo žene Marijine družbe in številni sorodniki spre. mili na kraj počitka. Vsem rajnim naj podeli Bog večni miri Prizadetim pa naše sožaljcl -I.epo vreme na velikonočno nedeljo je privabilo veliko ljudi iz bližnjih in dulnjih župnij v našo liho dolinico, da so se udeležili slovesnosti vsta-jenja Gospodovega. Žalostno dejstvo je, da se ob takih prilikah tolikrat dogaja, da mladostniki ne izpolnijo glavne verske dolžnosti — da bi se v redu in pobožno udeležili sv. maše.
Studenec pri Sevnici. Prosvetno društvo in Dekliški- krožek izrekata najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je mogel vršiti gospodinjski tečaj. Prav posebno hvalo smo dožni gradbenemu ministru dr. Kre. ku, banski upravi v Ljubljani, Krščanski ženski zvezi v Ljubljani, občini Studenec in okrajnemu kmetijskemu odboru v Krškem. V imenu vseh tečajnic: Bog plačaj I
Vojnik-okoliea. V zadnjem času se je zanimanje za vas in vaško kulturo zelo razgibalo. To dejstvo že samo po sebi kliče nas, kmečko mladino, da brez oklevanja pristopimo k resnemu deiu za rešitev težkih in perečih kmečkih vprašanj. Pa boste vprašali, kje ia kako začeti. So-
H e s e d e
(Povest)
\ Episal N. Velikonja, ilustriral akad slikar L. 8ušmelJ Slike lz tromesečne kronike o naših krajih.
f Jernej pa je vedel, kdo jo mara.
Bil je, kakor bi bil brez pravega razuma, če je pomislil.
»Ce je ne dobim jazk In si je živo predstavljal Ferlutovo hišo, kako se je zrcalila v vodi, kadar jo bil kal poln.
Zato je zbiral Jernej že denar za hišo. Na več mestih ga je že odpovedal. Jernej ni nosil v banko. — >Brr — Kaj veš, kaj pišejo tisti škrici v banki in nikoli ne veš, kaj zgubiš? Kmetje, dal Grunt imajo, hišo imajo in gledaš nanj, kakor bi bil iz stekla. Vse Vidiš! Ce si mu posodil, si ga imel v roki, obresti gotove v blagu, če ni bilo drugače, in iz krošnje si mu odrinil vse, kar ti je bilo na poli. In obresti? Moj Bog! Obresti niti smele niso biti večje nego v banki, samo za svoj trud je nekaj priračunal. Za trud; per je zmeraj pristavil, ko je daja! na posodo. »Vidiš, to ni moje, to sem so sposodil zate.« Čudili so se, zakaj bo potreboval, ko je začel nenadoma terjati. Ni hotel povedati. Samo sladkal se je in trdil, da mu zdaj krošnja ne nese ter mora živeti že ob drugem in pa vrniti mu je treba, kar st je izposodil.
XVIII.
Sudi med pogrebom, že je „ . t dolga, se lahko kaj izve.
., Mlakarja so dvignili z odra. V krsti ga je blagoslovil župnik m njegov zalegli glas se je mešal z dimom sveti«
kadilnice, ki jo je mežnar Luka vihtel v sobi. Umaknila sta potem z župnikom že pred hišo, ki je stala mogočno v bregu in se svetila v soncu, kakor da je prišla k hiši nevesta. Luka je pogledal v stran, ker je stal tudi Pre-mov Štefan med pogrebe!. Zdelo se mu je, kakor bi mu s tem nagajal. Temna gruča mož je stala na levi strani na dvorišču: občinski odbor in odbor gozdne zadruge, krajni šolski svet, odbor hranilnice in posojilnice, vsi, ki so z Mlakarjem kmetovali, vsi, ki jim je oral in ki jih je oprostil vojaščine. Nadučitelj Cibej je vpil nad učenci, stara učiteljica Kali, ki je bila črno oblečena, odkar se je njen fant poročil, je šepala pri njih.
Visoke bukve in košata smreka so začudeno gledali množico, ki se je zgrinjala na dvorišču in otroci so že čakali za križem pod smreko. Culi so se votli udarci, ki so zabijali pokrov, a niso videli, kako se jo vdova onesvestila ter jo je Andrej močil z vodo, ki je stala na ognjišču in jo je teta Liza grela za telička. Tone je gledal brata, ki mu je nekaj migal, ko pa je nekdo priskočil, se je obrnil ter dejal: »Zdaj ni treba meni!« Njega je skrbelo, kako bo zvonilo in koliko bo ljudi. Nenadoma je stopil iz gruče. Ko ga je sestra Malka potegnila nazaj, ja dejal: »Pusti!« Otroci so Žuboreli in pripovedovali svoje reči: kako je Koreninski Drejc zapravil vsa peresa pri balinanju, kako jih je v gozdu lovil Stegi, pa so mu ušli, kje so polhi, kako je Matevž padel v jamo in so ga morali izvleči, ker je bil pijan. Ženske so na glas molile.
v Začeli so se premikati. Spredaj je visoko plnval kriz. Nosil ga je Librov Tone in bi se bil do smrti stepel, če bi ga hotel kdo drugi. Hčeri sta prišli z možem
m fokaIi.s,a- imeIi	oči in močili s solzami
mater Mati jo izgubila moža in gospodarja, hčeri pa bia bil! ze presajeni drugam in otroci jima niso dali
RAZNO
Po vesteh, ki jih jk dobilo angleško vojno ministrstvo, se je nem-Skemu znanstvu [»sreči-lo po 15 letnem raziska-vanju in skrbnih pripravah pripraviti 5 novih strašnih orožij: t. kroglo, ki prodre skozi vsako oviro, 2. rotacijsko strojnico, 3. posebno raketo za stratosfero. 4. majno prenosljivo, a silno učinkovito strojnico, 5. neki tajinstveni žarek, ki ga kratko imenujejo »žarek Z«. Krogla, ki po inženirju dobila ime Halgar-krogla, je pri po-skušnjah brez težav pK-bila 15 cm debelo pl<»» najboljšega jekla. I>cm-Ske tovarne izdelajo vsa* dan 480.000 takšnih krogel. Strojnico na rola;'J° so dobili po nekem nizozemskem načrtu m « sedaj izdelujejo Kruppo-ve tovarne. Strojnica ima 5 različnih cilindersk K cevi. ki lahko skupno 1000 strelov ne minuto in ki jih samo i malim ročnim g bom nadomestis, J postale preveč vroče« nerabne. Strašno orw;«
jo visok ozračna »»•£
ki jo je iznašel I>oM . nik v. Ilasselpack. Kal«
i ni oisalelji ee vedno češče obračajo k vasi in °»ni n vpraSanjem. Knjige so drage, predrage, !l bi iih posameznik sam kupoval. Knjižnice pro-tnih društev na deželi naj bi naročale zlasti Jniiee »udi povesti in romane, ki govore o kmetu in kmečki vasi. Drugo, kar bi pregledali, je naše 'ndelovanje pri društvih. Sami oboroženi s kmeč-Jv jjobrazho tiomo skrbeli, da jo bodo vršila tudi društva odseki ali krožki, katerih člani ali tudi odborniki smo. Zlasti bodo hvaležna torišča kmečki izobrazbe društvena predavanja in sestanki. Najvažnejše ne smemo pozabiti. To je stanovska organizacija: Kmečka zveza. Prav tu moramo mi mladi zgrabiti. To polje je tako obširno, da bo 23 v9e dela dovolj. Samo zavihajmo rokave in Boprimimo, da ho lepša bodočnost — naše vasi.
Žalna. Dekliški odsek priredi 16. aprila ob g popoldne v društveni dvorani akademijo. Na sporedu so proste in simbolične vaje članic, mladenk in gojenk, ter igra »Kaznovana nečimur-nosi'. — Vljudno vabljeni!
Šmartno pri Litiji. Prosvetno društvo bo vprizorilo na belo nedeljo ob 3 popoldne, krasno dramo skraljev škrlat«. Igra, katero je spisal jezuit Massima, je vzeta iz časov, ko so v Mehiki najbolj divjali protikatoliški boji. Vljudno vabimo. V nedeljo, dne 23. aprila bo v šmart-j nem občili zbor krajevne JRZ. Na občnem zboru I bo poročal naš poslanec dr. Lavrič o notranji in ; zunanji politiki. Pridite!
Vučjaftomila v Prekmurjn. V preteklem mesecu srno imeli kar 5 požarov. Džubanu Francu sta pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Posestniku Ačeku Janezu je zgorela slama in gospodarsko poslopje, Horvatu Štefanu, Peršu Francu in rerenčeku Janezu velike množine slame. Veleposetsnici Dobrav iz Murske Sobote je pogorelo 15 oralov mladegu gozda. Ker se požari neprestano vrstijo, so ljudje postavili nočno stražo, da bi varovali svoje borno premoženje. Orožniki zasledujejo požigalce.
Raka pri Krškem. >Navček< je tudi pretekli teden zapored naznanja! slovo Zemljanov. Tako jc odšla v večnost 87 letna Tomažiuova Alenka in pa 82 letni Janez Radežič na Površju. V Zalnkfh pa ie nenodne smrti odšla v grob 75letna Terezija Žabkar. — Na večer velikega četrtku nas je iz prvega spanja predramil mi-moidoč potresni sunek, ki pa ni povzročil kske Škode.	''	1
Mekinje. V Ljubljani je 5. aprila po daljši bolezni umrl 17 letni posestnikov sin in član
fantovske Mar. družbe Anton Sitar p. d. Lam-pretov iz Godiča isti dan kot leto poprej njegov mlajši brat Irance!i in se je tako izpolnila njegova napoved češ da ga bo ob letu smrti brat Irancelj rešil trpljenja. N. p. v m.!
Župnik Franc Biehveh 70 letnik
Te dni je obhajal v Mošnjah sedemdeseti rojstni dan naš blagi gospod župnik Franc Bleiweis. Rojen je bil 7. aprila 1869. v Naklem pri Kranju, v mašnika posvečen 21. junija 1894. Služboval je kot katehet pri Uršulin-kah v Skofji Loki, kaplan v Mošnjah in župnik v Lešah. Leta 1916. ie po smrti župnika Jan. Kr. Trpina prevzel mošenjsko mosenjsko župnijoainžjpužuvk jnumlhwyyzyzv župnijo. Kot goreč dušni pastir je širil zlasti češcenje Matere božje. Marijino družbo, ki jo je ■/. velikim uspehom vodil na vseh službenih mestih, pisal zanjo več molitvenikov, je (udi v Mošnjah zelo povzdignil. S svojim blagim nastopom si je povsod hitro pridobil srca vernikov, tako da tudi v naši župniji po 23 letih nima nobenega sovražnika. Svojemu blagemu gospodu župniku-sedemdesetletniku želimo, naj ga Bog še dolgo let ohrani zdravega v naši sredi! Župljani.
Št. Vid pri Stični. Umrl je Žurga Janez iz št. Pavla, ki je bil najsiarejši šentvidski faran. Bodi mu žemljica lahka! — Na belo nedeljo bo v Prosvetnem domu občni zbor krajevne organizacije JRZ ob pol 3. popoldne. Člani udeležite se. Pride tudi poslanec dr. Lavrič. — Igra »Henrik, gobavi vitez< je vsestransko lepo uspela.
Pšata. Naša vas je svetu še zelo malo znana, in kako tudi ne, saj ni središče kakih večjih dogodkov. Velika in bogata pa naša vas tudi ni tako, da bi zbujala pozornost. Nekaj pa imamo tudi mi, na kar smo lahko upravičeno ponosni, to je naša ljubka cerkvica, ki se je letos še polepšala. Dobila je namreč nov lestenc, zelo
lep in bogat in električno napeljavo. Vsem, k{ so že, ali pa še bodo pripomogli h kritju stro-i škov, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Obenem pa sporočamo, da bo na belo nedeljo sveta maša na naši podružnici.
Skaručina. Za nabavo novih orgel v božje-potni cerkvi sv. Lucije na Skaručini so razni dobrotniki doslej priepevali v dinarjih 2605, in sicer: Franke Ivan, Zapoge, 30 din; Končan Jožef, Polhov Gradec, 10; Šinkovec A., Ljubljana, 50; Koželj Franc, Mala Loka, 100; Selan Matija, Gozd, 80; M. A., Ljubljana, 100; Kovič Jernej, Zalog, 100; Neimenovana, Ljubljana, 50; Deschmann Franc, Ljubljana, 50; Neimenovan, Ljubljana, 500; Hubad Jerica, Samo in Joško, Ljubljana, 800; Jerše Valentin, Vrhpolje, 55; Bežter Ivan, Dob, 50; Pucelj Janez, Ježica, 60; Dežman V. A., Lan« covo, 70; Neimenovan 1000 din. Vsem plemenitim
Marija z Brczij, kakor jo je po načrtih iiare Remfeve vklekiala gdč. Lea Plehan, upokojena učiteljica Osrednjega zavoda r,a žensko obrt. Pretekli teden so jo nesla slovenska dekleta »& kongres Katoliške akcije v Rim ter so jo v imena slovenskih deklet poklonile papežu Piju XII. (
lo napolnijo z eksplozivnimi snovmi, z bakterijami nalezljivih bolezni in s strupi. »Smrtni žarek Z< ima nalogo v traku ustvariti nepremagljiv zid proti sovražniku. Nobeno motorno vozilo ne bo moglo skozi lo zračno oviro, ki jo bo Potegnil smrtni iarek. "ajlina strojnica, bi jo je iznašel inž. Stange, telila le 8 kg in jo lahko »osi B seboj vsak posamezni vojak. Vsako minuto lahko odda 600 strelo'. Nemška vojska pripravlja sedaj že novo strojnico, s katero bo niogooe ustreliti HOOkrat "s minuto.
fožteni najditelj. So-
«4:. »Zakaj niste vrni-" najdene denarnice?« -"btozenec: »Bilo je Je P°zno zvečer.? - Sodnik: ln drugo jutro?« . Ob-teenec: »Drugo jutro ni niUfesar več v njej.«
P?«0 h ustanovil
krali Kir- ki i® •
Posebnimi postajami zve-^ province svojega kra-
^itišii.riicu ve? Nek« indijska vrsta pti--- lo Pot-kaort da
. Saezda nabode
miru. Trgali so se in začudeno gledali, ko so jim rekli, da ne smejo vpiti. Te otroke si Se ukrotil, učencev pa ne; bilo jih je preveč. Šumelo je, kakor bi vrelo nevidno mleko in bi bili zaprli v kad tisoč črmljev. Zaman je hudo gledala gospodična Kati, zaman mahal s palico nadučitelj Čibej.
Popoldansko sonce je vroče sijalo na pogrebce. Žito je Šumelo ter se priklanjalo, z lipe je padalo prav počasi uvelo rjavo listje, nad njivami je viselo zoprno suho ozračje. Smrdljiv vonj po meti in ljuliki je težko legal na pšenico. Pod zidom in na klancu so pekle koprive. Pelin se je stresel, ko so otroci mahali s šibami po njem. Otroci pač niso mislili, da pokopujejo župana. Ostri duh po koprivah in pelinu se je ovijal v kadilo, ki jo umiralo na žerjavici mežnarja Luke.
»Da je bilo kolo narezano!« je dejal Bolčina Likerju, ko sta stopala že mimo Bijzakov.
»Kdo pa naj bi?«
»I, komur je bil na poti!« je rekel kmet Bolčina. »Bo morala oblast le preiskati!«
»Saj vemo, komu je bil na poti, pa ne bo župan!«
»Čenče!« je Bolčina obrnil pogovor, kakor bi se preslikalo strašilo, ki je klopotalo sredi zelnika. Listnato drevje je bilo uvelo in v žitu je trepetala zrela grebe-nica. Belkasto rajava se je majala sredi pahovke in Iju-like, ki jo je suša že zelo prijela. Kjer je bil kup gnoja, je bil oves visok in temno zelen, na peščenih tleh pa je bii majhen in se sušil.
Temni sprevod se je vil skozi kratko mejico, koraki so ostro škrtali na pesku in grušču. Slišala se je zalegla ženska molitev in župnikov glas, ki se je dvigal pred mrličem. Pogrebci so nesli na rami črno krsto na temnih nosilnicah. Sprevod je spremljalo glasno kukanje kukavice, kakor da je radovedna, kaj to pomeni. Glas
se je lovil čez jame, kot bi hotel naznaniti, kdo gre. Jame so mrko strmele v ljudi, ki so šli po ozki cesti preko brega; zdelo se je, da se jame jezijo, ker so nižjo ko njive. Samo na Hribu je bila z gladkim, pokošenim dnom, druge so imele na dnu pesek; trhlo, zverižen® strnišče, ki ga je voda nanesla s ceste, se je v soncu posušilo, strčalo iz stihega blata, da je bilo, kakor trde kocine. Nizka leska se je borila za prostor s smrlinjem. Čez njive je vel vonj po suhih bilkah, uvelem cvetju in vročem kamenju, ki se je spodrsavalo pod težkimi koraki.
Šli so mimo dveh hiš v plaSni dolinici.
>To je pa Janez!« se je oglasil kmet Černigoj, ko je skakal po cesti, ki jo je namakala gnojnica. »Ali ne more napraviti gnojnične jame? Škoda za gnojnico. Vsaj en rep bi lahko imel pri hiši več!«
»Vsako leto se pripravlja, pa porabi cement za ka{ drugega!« je odgovoril Liker. »Saj mu pravim, pa govori, da besede niso še nikoli prinesle cementa. Kaine-f nje in apno in pesek že ima, samo cement! Obljubil jey da bo zdaj!«
»Da bo!« se je oglasil Brus, ki se je spomnil spisa. »Orožniki so že godrnjali!«
»Lahko godrnjajo, ker njim pride plača ob mesecu, kmetom pa ne. Kaj vedo, kako je, če imaš tudi v žepu sušo. Janez misli na jamo, ker mu gnojnica žge travo. Ce je suho, pa žge, le glejte!«
Res je bila pod zidom trava med visokim in ra&» šopirjeaim ščavjem ožgana in rjava, da se je zdela za* pailjena in cesta je bila razmehčana kakor kaša; mokrota se je cedila iz hleva ter pila prah pred hišo, ka« kor bi bila jama žejna
(Dalje.)
Neznana roparja sta napadla
kmečko hišo
Iz naših društev
Moravče, 10. aprila.
Pokvarjencem današnjega časa ni sveta več nobena stvar, niti skrivnostno molčeča noč trpljenja in smrti našega Odrešenika. To nam spričuje dogodek, ki se je pripetil v noči velikega petka v Mošeniku pri Moravčah. Posestni™ in vdova Ivana Klopčičeva, po domače Cvelbovka, je končala okrog enajstih svoje opravilo in sedla na peč, da bi opravila skupaj z bratom večerno molitev. Tedaj sta zaslišala v veži močno ropotanje. Gospodinja je vzela svetilko in šla pogledat Med vrati pa je obstala z glasnim krikom. Ustavil jo je neznanec z dolgim nožem in zakritim obrazom, njegov tovariš pa ji je nameril puško. »Denar ali smrt!« Neznanec je govoril razločno, toda bolj potihein. Gospodinja mu je odvrnila vsa preplašena, da nima denarja, ker je kupila vole. Z od-
govorom pa	ropar ni bil zadovoljen Zapovedal
jima je. naj	se ne ganeta i mesta. Drug. pa je
' .	_____c____—n^tolio in hr-Kal
IIlpi
P®
ia je, naj se uc	» ...v-.-.	■ •
■dtem i vso naglico preobračal postelje in br>*ai k, omarah. Našel je 180 din gotovine, katere je vzet ne da se je kaj drugega dotaknil. Ko sta jima dopovedala, da je to ves denar, kar ga je pri hiši, sta odšla skozi vrata, katera sta sama od pahnila. Poprej sta še zabičila obema, da ne smeta gledati za njima, sicer ju bosta postrelila. Kakor so ugotovili pozneje, sta se neznanca splazila v klet skozi odprtino, od tam pa po stopnicah v vežo. odkoder je vhod v stransko sobo, kjer sta tudi vse razmetala. Drugo jutro so zapazili pri sosedu, da je tudi tam nekdo vlomil v klet ni pa mogel odpreti močnih vrat na stopnice. Vsa okolica je razburjena tem bolj, ker se laki napadi pri nas doslej še niso pripetili.
darovalcem in darovalkam izreka tem polom v imenu soseske sv. Lucije in svojem najiskrenejšo zahvalo duhovnijski uiad sv. Lucije na Skaručini.
Loke pri Zagorja ob Savi. Konec preteklega meseca nas je nenadoma zapustila m odšla k Bogu po plačilo obče spoštovana in poznana mati Apoionija Ključevžek. Kot verna krščanska mati, izredno dobrega srca ni imela prav nobenega nasprotnika da že več. vsak, kdor jo je poznal, jo je moral ceniti. Cerkev je bila njen drugi dom, domača hiša pa dom dela in molitve. Zapustila je hčer in 6 sinov, ki jih je smrt dobre matere globoko zadela, čeprav so že vsi odrasli. Bog ji bodi milostljiv sodnik Preostalim naše sožal;e.
Kresnice. Prizadevanje za zgraditev inostu je precej živahno. Pobirajo se podpisi za denarne prispevke in je upanje, da ne bo stvar zaspala. — Krasno vreme na velikonočni ponedeljek je privabilo ogromno ljudi k Sv. Miklavžu nad Jevnico.
Grosuplje. Dne 26. marca smo imeli občni zbor JRZ. Med nas je prihitel poslanec Miloš Stare, ki nam je razložil naš zunanje in notranje politični položaj. Po shodu smo tolmačili p. poslancu gospodarske potrebe našega in okoliških krajev. — Naša živinorejska zadruga si je kupila prvovrsten voz za prevažanje živine.
17
Gospod Volodijovski
Na to. da je bila dogovorjena z Volodijovskim, doslej ni mislila in to je bila njena sreča; mislila pa prav zaradi tega ni, ker se dotlej ni nič zgodilo in ker ni mislila na nikogar, ne nase ne na druge, ampak samo na Ketlinga.
Tudi je to skrivala v najglobljem kotičku svoje duše in misel, da nihče tega ne sluti, kaj se v njej godi. da je nihče ne spravlja v zvezo s Ketlingom, ji je dajala nemalo utehe. Bašine besede pa so jo na mah prepričale, da je drugače, da že gledajo ljudje nanju, da ju že v mislih družijo, da ugibajo. Zato so žalost, sram in bolečina skupaj premagale njeno voljo in razjokala se je kakor majhen otrok.
Vendar pa so bile Bašine besede šele za-ietek različnih zbadljivk, značilnih pogledov, mežikanja z očmi, kimanja z glavo, slednjič dvoumnih besed, ki jih je morala prenesti. Začelo se je to takoj pri obedu.
Gospe stotnikovi je uhajal pogled od nje na Ketlinga m od Ketlinga zopet na njo, česar prej m delala Gospod Zagloba je značilno pokašljeval. trenutno se je razgovor pretrgal, ne ve se zakaj, m nastal je molk: ko se je zopet to zgodilo, pa je vihrava Baša zaklicala vsemu omizju:
»Nekaj veni, pa ne povem!« H KriiS. ,ie tokoj zardela, potem pa precej po-bledela, kakor bi bila šla kaka strašna nevarnost v njeni blizim mimo nje; tudi Ketling je sklonit £	5 f* prav dobr»	da leti to nanju;
tu čeprav sta se ogibaia medsebojnega razgovora,
t^JL™ I"0™8' da K« ne bi pogledala iasno- da ®Vf njima 31' d» ^aria neka nedoločena skupnost zmede, k ju veže, obenem pa tudi oddaljuj^ saj jima popolnoma jemlje svobodo in ne moreta si bih ve« navaana prijatelja. Na njuno srečo
S tem je nam kmetom r marsičem poinagano posebno še sedaj, ko nam na vseh krajih grozi slinavka io parkljevka
Hotif pri Litiji. Dne 4. aprila je umrl po dolgi in težki bolezni Tehovec Janej iz Jesenj. v starosti 69 let. Pokojnemu možu naj sveti večna luč! — Nedavno se je pojavil pri nas neki popotnik in ljudem začel govoriti o »strahovih« na naših mejah. Takim hujskačem ne nasedajte!
Vojnik pri Celju, Mladinski tabor celjskega fantovskega in dekliškega okrožja, ki bi se imel vršiti 4. junija, smo sedaj iz važnih razlogov preložili aa IS. junija. Pripravljalni odbor je pridno na delu in vse kaže, da bo naš letošnji tabor res na višku. Saj je vojniški fantovski odsek po svoji delavnosti takoj za celjskim, to je drugi v okrožju. Dekliški krožek pa šteje okrog 40 članic, ki so sklenile, da si bodo za tabor tudi vse preskrbele nove kroje. — Blagoslovitev novih zvonov za cerkvico sv. Tomaža se bo predvidoma vršila drugo nedeljo po Veliki noči. — Strelska družina v Vojniku se namerava raziii. Ker je imela precej premoženja, bi radi javnost informirali kam bodo z njim. — Trška občina je dobavila po znižani ceni pol vagona moke in pol vagona koruze, in sicer brez običanje brezplačne uputnice.
rilo v nedeljo 16. aprila ob 3 popoldne n.'""' vejšo dramo iz kmetskega življenja >(', J"°: mora biti« v 4. dejanjih. Ker je ta dan Dri farno žegnanje, še prav posebno vabljeni "as Fantovski odsek iu Dekliški krožek ge o pridno pripravljata na bližnje tekme. Pričal*' jemo, da se bodo dobro odrezali. — Kdor Se poravnal naročnine za družbo sv. Moboria to takoj stori.	J ' nii
i Hrastje. Prosvetno društvo vprizori belo nedeljo, dne 16. aprila ob 3 popoldne dra" mo iz kmečkega življenja >Preko bojev in harjev.« Ta drama je verna slika iz sodobne.j kmečkega življenja, slika bojev za pravico in poštenje. To bo zaključna predstava naše le tošnje igralske sezone. Tudi s to igro hočemo pokazati, da stoji naš oder na višini, ki dela čast slovenski podeželski prosveti. K obilni ude. ležbi vabi odbor.
i Črneče pri Dravogradu. V nedeljo, dnt 26. marca smo imeli ustanovni občni zbor Pro. svetnega društva. Novo društvo si jc zvolilo delaven odbor. Ob zaključku je cerkveno pev-sko društvo zapelo več koroških narodnih pes. mic. črnečuni, krepko ttopimo v vrsto nova ustanove!
i Dobrepolje. Prosvetno društvo bo prire. ■Jilo v nedeljo, dne 16. aprila igro »Ljutaen zdravnik«. Vljudno vabljeni.
i Mekinje. Prosv. društvo vprizori nt belo nedeljo ob 4. popoldne veseloigro >Butalcic. Vines nastopijo domači tambur&ši. Kdor se u-nima za znamenit naj božji grob, »i ga ta dan še lahko ogleda.
i Polzela. Dne !8. maja bo na Polzeli t Savinjski dolini t društvenem domu ob 3 popol. dne velika tombola. Bo nad 20 glavnih dobit-kov kakor: motorno kolo, radio, divan, 6 koles, kuhinjska oprava, plug, okopalnik, sod vina, seženj drva, vreča moke, bnla platna, blago moško obieko, blago za žensko obleko, zaboj sladkorja, stenska ura itd., v skupni vrednosti nad 23.000 din ter še nad 500 praktičnih in koristnih dobitkov — Ker je število tombolskih malo. pohite vsi, ki si želite, da bi našli srečo!
I V St. Vidu pri L«koyiei smo vprizorili igr« »Iz domačega življenja«. Ker naš prosvetni dom še ni dozidan, je bila igra kar na prostem, pred cerkvijo.
niso Bašine besede zbudile nobene pozornosti, ker se je gospod Zagloba odpravljal v mesto in se je nameraval vrniti s številno viteško družbo; zato so bili vsi s tem zaposleni.
In res je zvečer zablestel Ketlingov dvorec v jasni svetlobi; prišlo je do dvajset vitezov vojakov in tudi godba, ki jo je pripeljal prijazni gospodar za razvedrilo dam. Plesati sicer ni bilo mogoče, ker sta to preprečevala veliki post in Ketlingovo žalovanje, toda poslušali so godbo in se zabavali z razgovorom. Dame so bile praznično oblečene; gospa stoinikova je stopila v salon v vzhodni svili, »hajduček« se je pestro nališpal in bddel vojake v oči s svojimi rožnatimi usteci in jasnim čopom, ki mu je vsak trenutek padal na oči; budil je smeh z odločnostjo svojega govora in zadivljal s svojim vedenjem, v katerem se je mešala kozaška smelost z neprisiljeno ljubkostjo.
Kriiša, ki je bila že nehala žalovati po očetu, je imela na sebi belo obleko, s srebrom pretkano. Vitezi so jo primerjali z Junono." drugi zopet z Diano« toda nihče se ji ni preveč približal, nihče ni vihat brk. ne podrsaval z nogami ne z rokami otresal; nihče ni pogledal nanjo z iskrečimi se očmi in ni začenjal razgovora o ljubezni. Zato pa je takoj opazila, da se tisti, ki jo gledajo z občudovanjem in spoštovanjem, potem ozro na Ketlinga. da se mu nekateri bližajo in mu stiskajo roko, kakor bi mu čestitali in srečo želeli, da on sko^ miga z rameni in razpira roke, kakor bi kaj tajil, hrz.ša, ki je bila po naravi čuječa in bistroumna je bila skoraj prepričana, da mu o njej govore da jo smatrajo do malega za njegovo zaročenko! Ker pa ni mogla prej videti, da je gospod Zagloba pač vsakemu izmed gospodov nekaj na uho
domneve ljudi ^ beU'a' ^ Se
Jupitra^ pravIjici žena nalviSje6fa rimskega boga
" boginja lova.
»Ali mi stoji kaj na čelu zapisano?« je nemirno premišljevala osramočena in potrta.
Tedaj pa so ji začele prihajati na ušeša tudi besede, ki so bile glasno izgovorjene, a ne njej naravnost: .Srečni Ketling!...' ,Sreča imi_ ia mati!...' ,Nl čuda, saj je tudi on gladiš!...'in temu podobne
Drugi, vljudni kavalirji, so jo hoteli zabavati in ji kaj ljubega reči, pa so se razgovarjali « njo o Ketlingu: hvalili so ga neizmerno, povzdigovali njegovo možatost, uslužnost, dvorske šege in starodavni rod. In Kržiša, rada ali nerada, je morala poslušati in oči so ji nehote iskale njega, o katerem je bil govor, včasih pa so se srečale z njegovimi očmi. Takrat jo je objemal čar z novo silo in pogled nanj jo je opajal, ne da bi sam" za to vedela. Kako pa se je tudi razlikoval Ketling od vseh teb robatih vojaških postav! -Kraljevič med svojimi dvorjani' je pomislila Kros«, ko je gledala to plemenito, aristokratsko gl.>"> in te častiželjne oči, polne neke prirojene olo!; nosti, in to čelo, obsenčeno t bujnimi plavim' lasmi. Srce jI je začelo medleti in zamirati, kakor bi bila to zanjo na vsem svetu najdražja gU«* On je to vedel, in da ji ne bi zmčdenosti povečal, se ji ni približal, razen če je kdo drugi se< poleg nje. Tudi če bi bila kraljica, bi je ne mogel obdajati z večjim spoštovanjem in vef|° pozornostjo, kakor je to delal. Kadar je govom t njo, je sklanjal glavo in pomaknil eno noi nazaj kakor v znamenje, da je vsak trenutek P> pravljen poklekniti; govoril pa je resnobno, « kda? šaljivo, dasi se je na primer z Br.sko r': šalil. V občevanju z njo je bit marveč poleg večjega spoštovanja neki odtenek otožnosti, po sladkosti. Spričo te resnobe si tudi nihče arus ni dovolil preveč jasne besede, preveč drzne sa^ kakor da so vsi prišli do prepričanja, da I« gospodična, po dostojanstvu in rodu višja od v i do katere ne moreš biti nikoli zadosti obziren.
Kržiša mu je bila za to srčno hvale®1' Vobče je ta večer potekal zanjo žalostno, w
Ljudje? varujte se nepotrebnih pravd!
f
Koliko ieze> sovra5,va' neprilik in kar jo glavno koliko nepotrebnihstroškov povzročajo ne-
ircbne i" nagajive pravde, nam bo pokazal tale
i I KM'	. v • 1.7 2 rt ni*Ai*iiivinl eiAriioAa «ti->rtl* 4Mrt ti
"osti
trajata"cela'Štiri leta in"24 dni, gospodarska vred-
t . slučaj, ki je preromal sodišča vseh treh r!;„„,. v prvi vrsti naj poudarimo, da je pravda
nastani. » «... ,	.„ o a	..rt„„„,i,.....i... ______1
nosi pravdnega predmeta pa je bila nekoliko več
v" prijazni dolenjski vasici živita dva mala posestnika Lipar in Hrastar. Njuni posestni pred-mki so se že pred 60 in več leti pravdali med seboj in to pravdanje se je ohranilo do današnjega r' včasih je ta zmagal, včasih pa oni. V vasi ie je 10 drugih posestnikov; vsi vaščani imajo iužno od vasi svojo njive, travnike, hoste in še boli daleč pod Goro vinograde. Preko vseh teh remijih vodi do sosednje vasi kolovozna pot, po Imleri so domači vaščani vozili iz gozdov listje in drva, v vinograde kolje, nazaj pa vino, sploh so opravljali vse potrebne gospodarske vožnje. Po tej P0'' Pa so lu 'n 'am v02''' 'u(l' posestniki iz sosednje vasi. Ljudje so bili vobče prepričani, da je to javna pot, po kateri smo vsakdo voziti, bodisi da ima ob poti zemljišče ali ne. Pot v vsej dolžini so popravljali skupno vsi vaščani, tudi lipar in Hrastar, celo občina jim je dala nekaj denarne podpore.
Pot je vodila tudi po kiparjevem svet.ti v dolžini 25 metrov, široka pa je bila kakor navadna kolovozna pot, to je razdalja kolesnic in kolikor gre voznik zraven voza; svet je bil včasih pašnik, koder so vaščani v prejšnjih časih pasli vse povprek eden čez zemljišče drugega, dokler ni okrajno glavarstvo pašnjo sploh prepovedaio.
Lipar je dobro vedel, da vaščani vozijo po tej poti tudi čez njegov svet, pa ni nikomur branil. Pred dobrimi štirimi leti pa je Hrastar kupil v bližnjem gozdu nekaj drv in jih je začel voziti po tej poli, torej tudi po Liparjevem svetu. I.jpar-jii to ni bilo prav in je Hraslarju zastavil pot. Ker se Hrastar za to prepoved ni zmenil, ga je Lipar tožil. Začela se jc dolgotrajna pravda, ki je trajala, kakor že rečeno, čez štiri dolga leta. iVsega skupaj so je vršilo 11 razprav, med temi na licu mesla tri, od katerih je vsaka trajala po 9 ur. Zaslišanih je bilo nič manj kot 60 prič. Pomislile, kako so bile priče nejevoljne, ko so za »prazen niče zapravliale dragoceni čas. Končno je nedavno Slol scdinorice v Zagrebu razsodil, kakor j lodi okrajno in okrožno sodišče, da je predmetna I
pot javna, da sme po njej voziti vsakdo, torej tudi Hrastar. Lipar pa mora plačati nekaj čez dvajset tisoč dinarjev stroškov! Kje jih bo vzel v sedanjih žalostnih časih I Pri tem pa pripomnimo, da Lipar zgolj iz hudobije ni pustil Hraslarju voziti, ta je pa zgolj iz hudobije vozil preko Liparjevega sveta, ker bi bil lahko po bližnji banovinski cesti lažje izvozit drva v mesto, kakor pa po slabi kolovozni poti najprej v vas, od tu pa šele v mesto.
hs šli smo na semenj...
Živina danes nima cene. In vendar so sejmi dobro obiskani. Kupcev ni, kupčije ni. Ls cela vrsta hrvaških buš, ki eo prispele od kdo ve odkod, ponujajo glasno prekupčevalci; tam je življenje.
Tako se vrste sejmi po naši domovini. Eden, dva, včasih trije in še več kak dan. Pa, ali je bilo vedno tako? Kako so pa sejmarili pred stoletji?
Tam, kjer so bile božjepotne cerkvice ln važna trgovska središča, se je po opravljeni božje-potni pobožnosti razvil sejem. Ti sejmi so bili živahni, saj eo zrasli iz resnične gospodarske potrebe. Medtem ko pod besedo sejem razumemo danes že bolj živinske sejme, je svoj čas bilo težišče vse trgovine na kramarskem sejmu. S tem pa so sejmi tudi v veliki meri izgubili svoj blesk in pomen. Saj so se še v osemdesetih letih preteklega stoletja vršili v Ljubljani petkrat na leto sejrni, ki so se začeli v ponedeljek in trajali cel teden. Na njihovo mesto stopajo danes velesejmi, ki imajo čisto moderen značaj. Na deželi pa je trgovina zašla v vsak gorski kraj. Povsod so se naselili podjetni trgovci, ki hitro posredujejo, kar kdo rabi. Vsak bi sedaj pričakoval, da se bo število sejmov skrčilo. Ali zgodilo se je obratno.
V sedemdesetih letih, nekako pred tri četrt stoletja jo zrasla slovenska občina. Sejmi so po-galoma postali za občina majhen, pa gotovo vir dohodkov. Tako so nastajali novi sejmi, ki jih ni rodila živa gospodarska polreba, ampak lov občine za finančnimi sredstvi. Poleg tržnine, oziroma sejmarine, ki jo dobi občina neposredno, se izkupi nekaj tudi posredno potom trošarine na alkoholne pijače, ki se ta dan iztočijo.
Pred menoj leži seznam sejmov za loto 1878,
Za primer vzemimo celjski okraj. V tem (celjsko^ Vranskem) okraju je bilo to leto sejmov: živim skih in krainarekih 5J{, aamo kramarskih S. V! letu 1938 pa je bilo v istem okraju živinskih ia: kramarskih sejmov 70. Samo kramarskih ni bil« nič. Ta porast pa, kakor vidimo iz gornjih ugaw tovitev, ni naraven aH gospodarsko nujen, tem* več umeten.	j
Pred leti je neki gospodarski kmetijski stro* kovnjak predlagal na občnem zboru Zveze živi« norejskih organizacij v Celju, naj se število ssf« niov skrči. Navajal je razloge: zapravljanje časa, denarja. Slovenija je s sejmi prenasičena. Govor* nik je naletel še na gluha ušesa. Lansko leto j« neka občina v celjskem okraju zaprosila zopet za dva nova sejma. In to v času splošnega isasloj« vse živinske kupčije. Vzrok: občina iščo viro«! novih dohodkov.	,
Sedaj pa postavimo naše stališče. Veliko St««' vilo sejmov pri nas je res potrata časa indo* narja. Ker se pojavlja na živinskem trgu splošen velik zastoj, in ker kmet brez vsake potrebe res ne goni živine na eejeni, naj bi občine znižala sejmarino, vsaj za kmete (za prekupčevalce pa bi jo trebalo še zvišati). Ce lahko gospodarijo nekatero občine brez sejmskih dohodkov, zakaj bi drugo ne. Sicer pa: plačati za dogon enega goveda 5 din, ali še več, je odločno preveč. Saj ima kmet poleg lega še izdatke za živinski pota! lisi, ki niso nič manjši. S tem, da bi občine znižale pristojbino za dogon (sejmarino), bi stopili zlu na korenino. Sejmi bi ne rasli več umeino in bi se morda njih število še skrčilo. To pa bi bilo v splošno narodno gospodarsko korist. — ar„
B&offtiub
najboljši in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naSi državi. Ima vedno lepa slike v bakra« tiska. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov; » Bogoljube,' Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. \
sladko. Ko se je približala polnoč, je godba prenehala igrati, dame so se s tovarišlvorn poslovile, med vilezi pa so začele goslo krožiti čaše in začela se je bolj šumna zabava, v kaleri je prevzel belmansko dostojanstvo gospod Zagloba, Baška pa je šla v gornje ncdttropje vesela kakor ptič, ker Ee je bila vsa razigrala; preden je torej pokleknila k večerni molitvi, je začela noreti, vihrati, oponašali različne goste, slednjič pa je zaploskala
2 rokami 111 rekla Kržiši:
»Izvrstno, da je prišel ta tvoj KetlingI Vsaj vojakov ne zmanjkal Oho, naj se le post konča, zaplešem s teboj, da se bo vse kadilo. To bomo uživali! In na tvoji zaroki s Ketlingom in na voji poroki! No, če ne preobrnem hiše. naj me latarji v sužnost odpeljejo! Kaj bi bilo, Če bi nas res odpeljali? To bi šele bilo, ha! Dobri Ketling!
,'e seveda pripelje muzikante, a pri tebi uži-j™ t«di jaz. Zate bo prirejal vedno nova čuda, dokler ne napravi tako!...<
" temi besedami se je Baška naglo vrgla P™ Kržišo na kolena, jo objela z rokami čez govori" posnemai°s nizki Ketlingov glas začela
, 'Gospodična! Tako te ljubim, gospodična, da - aihati ne morem... Ljubim te, gospodična, ^ in no konju in na tešče in po jedi in na
»1 po škotsko... Ali hočeš biti moja?« »Baska! Jezna bom nate!« je klicala Kržiša.
!n kakor "a.me.s,° da bi bi,a .iez,,a> 1° ie objela 'i«ti na oči.
# — — j« —i.— hi jo hotela dvigniti, jo je začela poljub-
XIII.
tn»ii^°SJ>0<' Zagloba je prav dobro vedel, da se je tJ' v,tez nagibal bolj k Kržiši nego k Baški, Kpr i v zarad' tega je sklenil Kržišo odstraniti. Pričal ?8no Poznal Volodijovskega, je bil preji Baši • t ne bo 'mel i?;bere, se gotovo obrne gledal • 1 s'ahči£ se je namreč sam tako za-vanjo, da mu ni hotelo v glavo, kako bi k 1 Kdo prednost dali kateri pred njo. Tudi je
modroval sam pri sebi, da ne more izkazati Volo-dijovskemu večje usluge, kakor če mu zasnubi svojega »hajdučka«, in se je kar topil od veselja ob misli na to dvojico. Na Volodijovskega je bil hud, na Kržišo tudi; seveda bi bil rajši imel, da bi se gospod Mihael oženi! s Kržišo kakor pa z nobeno, toda sklenil je storili vse, da bi se oženil s hajdučkom.
In prav zaradi tega, ker je vedel, da sc mali vitez nagibljo k Drohojovski, je sklenii napraviti jo čimprej za Ketlingovo ženo.
Vendar odgovor, ki ga je nekaj dni pozneje prejel od Skrzetuskega, ga je nekoliko tjmajal v njegovem sklepu.
Skrzetuski mu je svetoval, naš se nič ne vtika v to zadevo, ker se je bal, da utegnejo v nasprotnem primeru naslati veliki spori med prijateljema. Tega si tudi gospod Zagloba ni želel; zato so se v njem oglasili neki očitki, ki jih je spodbijal s sledečim modrovanjem:
»Ce bi si bila dala Mihael in Kržiša besedo in če bi v tem primeru rinil Kellinga kakor klin med nju, ne rečem niči Salamon pravi: ,Ne vtikaj nosa v tujo mošnjo' in ima prav. Toda želeti je vsakomur svobodno. Sicer pa, če se natanko vzame, kaj sem jaz takega napravil? Naj mi kdo pove, kaj?«
S temi besedami je gospod Zagloba uprl roke ob boke, porinil ustnico naprej in začel izzivajoče gledati stene svoje sobe, kakor bi od njih pričakoval očitkov; ker pa stene niso nič odgovorile, je sani govoril dalje:
»Povedal sem Ketlingu, da določam bajdučka za Mihaela. Ali tega ne smem? Ali mar ni resnica? Ce želim Mihaelu katero drugo, naj me po-dagra6' ugrizne!«
'* Revmatizem, trganje. Stene so s popolnim molkom priznale, da ima gospod Zagloba prav. On pa je nadaljeval:
»Povedal sem hajdučku, da je Drohojovska: Ketlinga ustrelila, ali morebiti ni res? Ali mar tega ni priznal, ali ni sedeč pri peči vzdihoval, da je pepel letel po sobi? A kar sem videl, to sem' tudi drugim povedal. Skrzetuski je realist'8, pa tudi moja razboritost ni, da bi jo kdo za psom' lučal. Sam veni, kaj se sme povedati in kaj je. bolje zamolčali... Hm, piše, naj se v nič ne vtw kam! Tudi to je lahko. Prav nič se ne bom vtikaj iako da če kdaj ostanem sam s Kržišo in KetIin-> goin, odidem celo iz sobe in ju pustim sama. Naj si pomagata brez mene. O, mislim, da si tudi bosta znala pomagati. Ni jima treba nobene po« moči, ker itak žene drugega k drugemu, da kan belo gledata. In poleg tega prihaja pomlad; v tem letnem času pa začne močneje pripekati ne samU sonce, ampak tudi poželenje,.. Dobro, odneham* bomo le videli, kaj iz tega uastane...«	1
ln res, to se je tudi v kratkem pokazalo. Za veliki teden se je vsa družba preselila iz Ketlin-i govega dvorca v Vafšavo in se nastanila v krčmi ob Dolgi ulici, da bi bila blizu cerkva in se na-užila pobožnosti po mili volji, obenem pa si tudi nasitila oči z mestnim šumom za praznike.
Ketling je tudi tu vršil častne posle gostitelja? čeprav je bil namreč po rodu tujec, je vendar naj* bolje poznal prestolnico in je imel povsod polno znancev, ki so mu vse olajšali. Samega sebe i® prekosit v prijaznosti in tovarišicam misli kar iS oči bral, zlasti Kržiši. Vse so ga tudi odkritosrčno vzljubile; gospa Makoviecka pa, ki jo je gospod Zagloba že poprej opozoril, je gledala nanj in na Kržišo z vedno bolj naklonjenim očesom, in če ni dotlej nič govorila z deklico, je bilo to le zaradi! tega, ker je tudi on doslej molčal. Toda žestitl »tetki« se je zdelo naravno in primerno, da kava* lir izkazujte usluge gospodični, zlasti ker je bil tfS res sijajen kavalir,
" T. j. gleda stvari, kakor so.
flValie.)!
4»
Nehaj o uradniku
(Iz uradniških krogov.)
Izmed raznih predstav, ki jih Ima narod po deželi glede tega ali onega vprašanja, se zdi. da predstava glede državnih uslužbencev ali da se lepše sliši uradnikov, ni povsem točna. Narod bi slika uradnika kot lepo oblečenega gospoda, ki prejema redno vsak mesec plačo — koliko, to je zanj postranskega pomena — ter udobno živi, hodi v pisarno, tamkaj malo piše — kaj, to je vseeno — ter gre ob določenem času iz pisarne. Nato je ves čas prost in dela, kar hoče. Skralka, našemu človeku se neredko zdi, da živi uradnik ko! v Indiji-Koromandiji. Višek je pisarna in mesečna plača. Po tem se tudi sodi, kdo je uradnik seveda po zunanjih vidikih. Narod na splošno ne ve o zakonih, ki urejajo položaje in s tem življenjsko usodo državnih uslužbencev. Prav malo ve o uradniških plačali, zato mu ne pride na misel, da bi se prepričal o tej plači, ter primerjal svojo usodo, ko dela od zore do mraka z v njegovih mislih ožarjenim stanjem državnega uradnika. Ne, lako daleč ne gre. Uradnik je po njegovih mislih gospod; morda je včasih bil, ne more se to sedaj vsaj glede na prejemke v splošnem reči.
Tako mnenje, ki traja že od nekdaj, je šo dandanes prav živo. Odtod tudi stremljenje ljudi na deželi, da svoje nadarjene otroko spravijo v pisarne, da bodo jedli boljši kruh, če že ne morejo upati, da bi zmogli stroške za še kaj vež. Ko smo sedaj v lastni državi ter prosvetna uprava po zaslugi naših voditeljev z našimi denarnimi žrtvami ustanavlja razne šole, je umijivo, da je to stremljenje še povečano. To je umijivo in moramo tako hrepenenje po višji izobrazbi le pozdraviti. Narod se zaveda, da je Izobrazba temelj vsakemu izboljšanju. Prav je (ako. Cim večja splošna izobrazba, tem boljši življenjski pogoji. Le mnenje, da je višek boljšega življenja v pisarni, ni točno. Prišli smo preko okvira našega članka, zato 86 vrnimo k uradniku.
Mnenje o dobrem položaju uradnika izvira poleg že navedenega iz raznih novic, ko so »zvišajo:: draginjske doklade. Dnevno časopisje postavi vedno iz teh ali onih razlogov tako zvišanje kot zlat zvonec na steber ter zvoni o povišanju toliko časa, da pride odmev do ušes -- vrh Triglava. Sicer se zvišanje ne izvede vsako leto, vendar pa v lakih razdobjih, da se je pozabilo že staro povečanje in znižanje doklad. O znižanju se običajno bolj malo piše. Na ta način se ustvarjajo nepravilne predstave o visokih plačah in zraven še verjetno nerazpoloženje, ker mora vsako povečanje izdatkov nekdo kriti. Znano je, da se da povišanje izraziti na razne načine. Pa to zaenkrat pustimo.
Kako Izgleda tako povišanje v praksi, naj navedemo samo sledeči primer: Draginjska doklada najnižjega uradnika v III. draginjskem razredu n. pr. na Jesenicah je znašala n. pr. dne 1. juiija 1931 750 din na mcsec. Beseda draginjska doklada pomeni, da se jo moralo nekaj dodati zaradi draginje: sama plača že po mnenju zakonodavca ne zadošča za življenje. Od omenjenega časa pa doslej je* preteklo 7 in pol let ter so bile v tem razdobju »zvišane« doklade tako, da Iznašajo sedaj 425 din na mesec. Torej za 325 din manjše doklade. Menda ne bo nihče trdil o kakšnem povišanju. Ce bi hotel kdo dokazovati, da so se življenjske prilike od leta 1931 do 1939 izboljšalesza uradnike, mu moremo reči, da se dokaz žal neS>o posrečil Res se je zadnja 3 leta gospodarsko stanje nase države pod sedanjo vlado napram l 1931 v splošnem neprimerno zelo izboljšalo. Tako izboljšanje v cenah poljedelskih in gozdnih produktov vpliva na naše ljudi sicer le nekoliko, ker spravijo večjidel dobička drugi, ki ne poznajo pluga,
uradnika pomeni tako izboljšanje naravnost zgubo, ker se niso dvignile temu primerno doklade. Mogli bi navesti tabele glede cen in pre-
HC»u \ .?r bl .'lii0 Preobširno. Obljube se sicer daiejo glede povišania in s tem upanje, kar je za uradnike bistvenega pomena. Uradnik samo upa če se kaj uresniči alj nel i:. „reJS? Prei »menili kako si narod predstav-r .Poskusimo v naslednjem orisati v nekaj potezah stan e današnjega uradnika pred
ZVI l^rT'- U,ra<,ni,i 81 že,i stopa S ', ?' da s,e st,?n'e ^t je, ne poslabša i® . ltu5n.,e kmalu Prepričajo, da je po-^f",1'31"' 8 katerim se poigrava val pitoka
»k nw/ap:10v"nia v P'3*. " naj se ne zniža. Doseči najvišjo mogočo stopnjo, to je
njegov ideal. Ideali ao nedosegljivi. Živeli in h lovati na stalnem mestu se mu ne uresniči l ga kmalu pošljejo tja, kamor si ne želi. Zeli 5'
no bi nikoli zabredel v dolgove, ali bolezen
v hiSi
ga prisili, da najame pod neugodnimi sojilo. Dajati od rednih prejemkov kaj na stran je izključeno, ker so plačo prenizke, zato si
POKOji po.
pomagati r, obroki. — Vse jo en sam velik obrok Iz tega razloga si želi, da bi trgovci prodajali <t£ bro i n ceneno blago tako, da bo obleka izdržat. vsaj 3 leta in suknja 10 let. Prekmalu opazi sam in drugi, da Je obleka preveč oguljena. Nastane vprašanje, kaj in kako, ter Be odloči, obleko obrniti. Krojač stori to rad za primerno odškodnino' Skoraj vsakoletna menjava šolskih knjig brez vid. nih sprememb in Šolsko takse s kolki vred so biE. ki ga tepe vso življenje. Zeli, da bi podplati vzdr. žali vsaj leto dni. Žal, da se mu lo ne izpolni. Isto velja za klobuke in srajce. Želi si uvidevnih' načelnikov, ki mu ne bodo sledili na vsak korak in pazili, da ni porabil preveč črnila. Zeli si od-kritosrčnih sotovarišev, ki so redkejši kot suha zlato. Želi, da bi uganil misli predstojnika pravo, časno, da je življenje znosno. Želi, da bi se pra. vilno prjklanjal spred in zad, levo in desno, ker je to njegova korist. Zeli si končno pokoja, da M živel zase.
Naj to zadošča. Vsaka želja se niti napisati ne sme. Želje so želje, kar si človek želi, tega še nima. Zelje ima končno vsak stan. Toda o uradniku si mislijo ljudje, da nima želji, ker je gospod, ki hodi v pisarno ter ima mesečno plačo. Ni namenjena ta slika vsem. Trgovci n. pr. dobro poznajo uradnika, saj imajo še največ koristi od zvišanja plač. flotovo je. da si bo mogel čitatelj ustaviti na tej podlagi sliko uradnika, t. j. osebo, ki jo glede na dandanašnje prilike odvisen od vseh mogočih okoliščin, predvsem od višine prejemkov, kar tli končno nič novega. Saj so bili » prejšnjih dobah »uradniki« v Se večji meri odvisni od deželnih go-spodov ter jitn služili za vse, Zato je neodvisnost v primerni obliki edino, kar si uradnik ne upa želeti, ker ve, da bi bilo škoda časa. Zavedati se pač mora, da ni svoj gospod.
Uradnik pomeni, če naj točno povemo, o-ebo, ki mora biti ra uslugo vsem, sam pa ne more in nesme zahtevati drugih uslug, kakor mu jih nudi zakon. Ce so zadostne, je pravilno, samo kje je meja. Ce tega ni, nastanejo med njimi razna prerivanja za boljšimi mest: in to na prikrit način, o katerem rajši molčimo. Tore| nič rožnatega, ali potrebno je, da se tudi ta stran pravilno ceni.
NAZNANILA
Duhovne vaje za žene bodo v Domu Device Mogočne od 22. do 26. aprila. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbni; na znaša 100 din. Vodijo čč. gg. misijonar« sv. Viricencija Pavelskega. — Za dekleta bodo pa duhovne vaje od 13. do 17. maja. Prijavit« se na: Predstojništvo Lichtenthurnovcga zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
n Uprava občine lg v ljubljanskem^ okraju razglaša, da se vrši v ponedeljek, dne 17. aprila 1939 (ponedeljek po beli nedelji) nn Igu f««! letni živinski iu kramarski sejem. Ker so bili do sedaj vsi sejmi ukinjeni, je pričakovati, ua bo sejem v večjem obsegu. Kupci vabljeni. ' naši občini ni bilo nikake živalske kužne t»-jezni. Ta dan vozi iz Ljubljane avtobus ob 6-» izpred Mestneg adoma.
n 0 novih dr. Jeršetovili Smarnirah »Ln* Nniareta« piše »Slovenec« tole: Za letošnji majni« so pravkar izšle. Kes je »Luč iz Nazareta obenem tudi lepa družinska knjiga in ker je naklada « majhna, utegne kmalu poiti. »Luč iz Nazarei' bo tudi prav primerna priprava za kongres * stusa Kralja, ker Smarnice Kristusa Kralja zaraui pomanjkanja časa no bodo izšle. Zato ponit«« naročilom. Šmarnico so naročajo tudi p" « niku dr. Josipu Jeršetu, Ljubljana, stolno aip» šče. Knjiga obsega 243 strani in stane brošira« 35 din, vezana pa 4i din.
»Vigred«, ženski list, izhaja mesečno nn« straneh in stane za vse leto samo 25 oin. roča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, f rykova cesta 12.____■—
V vsako hiš® •Domoljobe«!

v NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI |N POINAJNIZJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
STALNO
CEL JE S
CENIK ZASTONJ

sovi grobovi
n Premagana je smrt trohnoba, rešenja trojega je danea dan. V Ptuju je umrla soproga sodn. uradnika v p. Wallner Julijana. _ V Kajhenburgu je zaspal v Gospodu p. flafael Grzina. — V Mirni na Dolenjskem je preminul 76-ietni trgovec Ivan šnialc. — (V Slovenjem Gradcu je na veke zatisnil oči mesar in posestnik Anton Kuhar. — V Mozlu pri Kočevju je odšel po večno plačilo župnik g. Jožo Erkar — V Tržiču so djali v grob Ivana Forška. — V Radovljici so pokopali Ano Zupane p. d. Cajhnovo mamo. — iV Ribnici na Dolenjskem so pokopali starešino gasilske župe okraja Kočevje Konrada Erhovnica. — V Radovljici je odšla v nebesa Marija Zalokar. — V Jurjevcu pri Ribnici je preminul posestnik in trgovec Franc Kova-čič. — V Gornjem Logatcu so djali v grob posestnika in gostilničarja Valentina Sem-rova. — V Kranju je zapustil solzno dolino posestnik Ivan šušteršič. — V Žužemberku je umrl trgovec in posestnik Onton Škrbe. — jV L jubljani so umrli: dvorni svetnik Aloj-zij Klimert, s. Sergija Kure, Marija Gorenc roj. Kramaršič, bivši kavarnar Anton Kraps, 8Melna Pranja Jerman, Franc Fabiančič, iVlasta Mihelčič, roj. Juvanec, zdravnik dr.
Julijan Kotzmuth, profesor v p. Mihael Mar-kič, vseučilišnica Vida Mahnič, sopr. upokojenega načelnika dr. Ernesta Mayerja, lesni industrijalec Leo Paulin, hišna posestnica Angela Knoll, uradnik rav. drž. žel. Ernest Cerne, 89-letna Marija Wrischer, poštna ur. Elza Hrovat in vozovni preglednik Franc Verčič. Naj počivajo v miru!
RADiO umu an A
Četrtek, 13. aprila: 18.40 Slovenščina za Slovence — 20.00 Pevski koncert. —Petek, 14. aprila: 18.00 Ženska ura — 18,40 Francoščina — 19.50 Zanimivosti o izseljencih — 20.00 Samospevi — 21.00 Koncert slovenskih skladateljev. — Sobota, 15. aprila: 18.00 ?a delopust — 18.40 Organizacija našega tujskega prometu — 20.00 O zunanji politiki — 20.30 Vesel živalski krog. — Nedelja, 16. aprila: 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor -— 13.20 PeVski zbor prosvetnega društva Kranj — 17.00 Perosi: Vstajenje, oratorij (prenos iz Vatikana — 20.00 Koncert Radijskega orkestra. — Ponedeljek, 17. aprila: 18.00 Paberki iz vsakdanjega zdravstva: O prehladih — 18.40 Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — 20.00 Komorni pihalni trio — 21.00 Koncert Radijskega orkestra.. — Torek, 18. aprila: 18.40 Čisto srce vodi k Bogu — 20.30 Večer ljubljanskih kon-servatoristov. — Sreda, 19. aprila: 13.20 Štirje fantje — 18.40 Ob mejniku naše vzgojne kulture —. 20.00 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča.	i
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge
zadruga z neomejenim jamstvom
Uubljaaa, MHrioSKeva cesta 0
v lastni palači
Nove in stare vloge,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obresfuje po 47,! proti odpovedi po 5%
DROETME
Sv. Beda — vrcmenoslovec. Znanstveni ža'so* pia angleške meteorološke (vremenoslovske) družbe je nedavno sporočil, da jje bil učeni angleški, benediktinec Beda, ki je umrl 'pred 120$ Ifeti« prvi angleški zgodovinopisec in ustanovitelj angleške meteorologije. V njegovih Številnih spisih' so članki o vremenu, oblakih, snegu, o toči, zraki;, blisku, rosi, o "mavrici in vetrovih. Dasi njegovi članki niso niž več moredni, vendar je sv. Beda zbral mnogo snovi za pobudo kasnejših razisko* vanj vremenoslovja. . . —---——--—--—-— ............."t
Tovarna
Lesce pri Bledu oddelek za pluge
izdeluje, najmodernejše jeklene pluge, okopalnike, osipalnike in izorače za krompir, njivske in travniške brane.
Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim irudom le, če orješ 2 Lesce plugom. — Naročila pošlji na:
Lesce plugi, Ljubljana, h.mw m
Barvasta luž in rastline, Zanimiv poizkus ja napravil ameriški rastlinoslovec Enoch Karrer, ki ni dal rastlinam rasti v dnevni, temveč v umetni barvani svetlobi. Pri tem je ugotovil, da se rastline v rdeJi luči krivijo druga od druge, v modri svetlobi pa delno drugo proti drugi, delno druga od druge. V temnomodri luči dobe rastline najdaljše korenine, v oranžnordeči pa v najkrajše. Vi modrozelent svetlobi dobe" rumeno barvo, V oranžni pa posebno lepo zeleno zunanjost.
»Družba srefne smrti* v Varšavi na Poljskem priredi vsako leto v postnem čas« procesijo po mestu. Člani so oblečeni v mrtva«Mh oblačilih in nosijo goreče sveče v rokah... -
Trije li&jlcpiU ratgledi na svetu so: z Beka planote na Libanon in Sirijo v Palestini, pogled na Cashmtr dolino v Indiji in pogled na Sredo* cemeko morje v Taom ne v Siciliji.	i
čudna postava. V mestu Salem, Va. ee na sme okrog polno- noben petelin oglasiti; > na-sprol. em primeru mora l^nife pet-liaa plačati 25 dolariev tflob«.	* .	„.-
SnejnUii«) Črpalke brzoparitnifei Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlifni v rabi, KMetna garancija, najnižje cene, izdeluje
PodriaJ Ciril, Ig 147 pri lj«Wjart
Gospa Žnidarjeva: >Ja, ko bi vi vedeli, kako lina oseba je moj uiož, rečeni vam, vse se vrti
važna
okoli njega «
Gospa Ribičeva:
»Mar toliko pije?«
BISTER FLUID
posebno pa naduho
fT
je za masažo pri raznih poškodbah nog in kit, pri rev-matizmu ter pri težkem delu. BISTER pratek prepreči mnogotere konj-ske bolezni •posebno pa naduho
MLEKIN je sred
stvo za pomnofenje mle ka pri kravah, za preba vo in celo pomišljanje. Navodilo priloženo. Bister fluid mala steklenica Din 10-—, velika Din 16'—. Bister prašek zavoj Din 10—. Mlekin zavoj mali Din 10'—, veliki Din Iti—. PoStuina od 8—10 Din.
Pf»<kiJ» Oregerij* Ivaa Kane. Uubliana-Nebofttaik
Miha ee je preveč redi! in zato šel k zdravniku, da ga vpraša za svet.
>7.a vas vem samo eno zdravilo, in sicer gibanje,« mu je dejal zdravnik.
»Toda, gospod doktor, saj veste, da sovražim vsako gibanje.«
»To, katero vam svetujem, ne bo težko, nič drugega kot da z glavo odkimate desno in levo.«
»Kolikokrat pa naj to storim?«
»Vsakokrat, kadar vam bo kdo ponudil piti.«
,	Garantirane
-fiONIHHF. 1IRMENE
usnjate in gumijaste R f	ter vse
MLINSKE POTftiBKiNI
nudi
BRCAR & Co, Ljubljana, Kolodvorska 35
Sodnik: »Ko 6te videli denarnico ležati, ste morali vendar takoj vedeli, da ni vaša.c
Obtoženec: »To paf. ampak denar, ki je bil v denarnici, se mi je zdel lako znan.«
Noitova esenca Mostin
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stro Ski pripravi izborne, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 «!ekl. za 150 litrov din 20 —, po pošti din 35 —, 2 steklenici po pošti din 65'—. 3 steklenice po pošti din 75'—.
Prodaja drogerija Rane, Ljubljana. Židovtfta ul.1.
Pozor I ?0V0dln!<'- nuv.stft gostilničarji Itd. Nsroiite v«,	® 'lf"'°1.v'"rM (oreanlnfm.) nd bele in rnjave
™™'J> ,s,"n ™ nojteljno namiinn i„ telesno n l. pr tvrrtkl l avlH Stransky, TrglC. Vedno velika zaloga tudi » bombažu z« pirati. Direktna doba-Ya. tožaa postreina. zmerno cene:
V vsako hišo »Domolluba«!
Mali oglasnik
obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe.	Pristolbiaa M mal« o£l«M te pi«CU|. Mp,(|_
Kovaške delavnici
Vsaki osebi - družini
nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite : A n o », Maribor.
Kupujem stalno
stoječ les
7.a produkcijo tramov. Ponudbe pod .S seC-nlm dovoljenjem'na upravo Domoljuba St. 2628.
Za vsako družina
vsa oblačila, posebno moške obleke in perilo si nabavite najbolj.se in najcenejše pri Pre-skerju. Sv Petra c. 14, Ljubljana.
Vino in sadjevet
prvovrstno sortirano, od 60 litrov naprej, razpošilja: Posestvo »GRIC« pri Mariboru.
Pozor, gozdarji!
Izdelujem najcenejše in najfinejše orodje kakor sekire, malarine, plankače, cepine Pon-tafler, cepine kmečke. Pošiljam po posti na drobno ln debelo. —-Krmelj Matevž, sekirni kovafi, Logr, Sk. Loka.
Semenski krompir
»Onoidovec«, popolnoma zdrav in pregledan od komisije ban. uprave za semenogojstvo. Imam naprodaj. Cena 1 din za kg, Janez Ko-slSa, Ilovka 6, Kranj.
2 čevljarska pomožnika
v stalno delo sprejme Omahna L., icvljar-stvo, Lukovlca.
Tiioi
In razna druga semena dajemo v vzgojo pod ugodnimi pogoji. Sever 4 Komp.. Ljubljana.
2.000 kg sena
sladkega, prodam. — Klada 5. p. Is p. Ljubljani.
18 A.Ž.-panjev tebe!
prodam. Cena po dogovoru. VeC- se poizve na domu Janeza CeS-novar. Lomno 15, posta KrSko.
2.080 kg sena
prodam, fcde.šar, Stranska vas 17, p. Dobrova.
Pošten fant
se sprejme za vsa hlS-na dela, za raznaSanje kruha, vajen tudi konja. - Pekarna Vldic. Jescnice.
Svete kipi
majnljke Marije nudi po najnižjih cenah F. Kbnjedlc, StražISCe prt Kranju.
2.000-3.800 kg sena
dobrega, prodam. Hromeč F., Pcdgorioa 2, SI. Jakob ob Savi.
ZA DOBRO VOLJO
Ko je neki šaljivec vprašal modrega Sokrata, koliko dima bi bilo, če bi sežgal akladanico drv, je odvrnil Sokrat:
»Stehtaj pepel; kar manjka na teži, je dim!« *
»Zena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori«
(Dr. J. Krek.)	b
*
»Ljubezen enega edin»ga vdanega srca premaga vse 10 zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina« (Ksaver Meško.)
*
Zdravnik: »Meni se dozdeva, da pijete preveč vma.t	* '
Vinotržec: »Kako pridete na to misel»t
Zdravnik: »lako. ker se vas loteva vodenica.«
Kmečko dekle
za pomoč pil gospodinjstvu.— Prodam 10 kub. metrov suhih borovih In Jesenovih plohov. F. Porenta, Za-voglje St. 9. Dubrutijo pri Ljubljani.
Posestvo
s lepim sadovnjakom prodam. Redi se lahko po eno govedo in dva do tri pražite. Četrt ure od banovinske ce-ttte. Cena oKrogr 25.000 dinarjev. PavSek Viktor, žvarovlje p. Me-dija-Izlake.
Posestvo naprodaj
na prometnem kraju in *e stara gostilna pri drž. cesti v Jabla-nu Stev. 25 p. d. »na Srangl«. Skupaj 4.707 kv. m zemljo proda na prostovoljni javni dražbi dne 16. aprila t. 1. popoldne ob 2. url. Med tem fasom «e lahko ogleda na licu mesta. Intereflentje se vabijo. Alojz Reftt, Jablan 27, p. Mirna peč.
Hlapca za kmetije
pprejmeni takoj. PlaCa 250 din. fcabjek Franc, Rudnik 11. Ljubljana.
Valilna jajca
rodelland kokoši, kontrolirana prodaja, Lo-nie. PleSIvIca p. Bre-covtea prt Ljubljani.
na prometni™ kriJ vzamem v ri»jem Hov v upravi ,Dom'_ ljuba« pod stev. Mc,
Brane
tr»vntske In poljske, razne pluge In piujnj dele dobite v železnim Fr. S t u p I c a. i,;ub. ljana, Gosposvetsta |
Poverjeniki
za vsak okraj Slov«, nl je se sprejmejo. Po. Jasnlla daje .I.Juduki samopomoč«, Maribor.
Hlapca h konjem
ln kravarja sprejmi Franc J u v »n , mlin, Oameljno 3 pri LJubljani.
Mizarski stroj
K dvl^ajoiHm rcKkjtl-nlm strojem (Kril-manchlne) in kroino 1.1Ko proda /.na Sur-man, Gabrijele, poiti Krmelj.
Dekle za kmečki deta
s;.rcjmem, Dorman, Rašica 16, St. Vid nudi LJubljano.
Sprejmem hlapa
ur kmetijo takoj. Zi vasjo Ljubljana vrt.
Gepeij v dobrem stanju
prodam. Gorjanc Janez. Voklo, p. Senfur.
Gonjač, ki je bil na lovu obstreljen, je prišel k Doberniku: »Vaš sin 1110 je obstrelil, zato zahtevam odškodnino.«
Dobernik (sinu): »Janko, kako pa 6i mogel tega človeka zamenjali za lisjaka!«
Nagrobne spomenike
iz starega pokopališča Sv Krištofa (ter nove spomenike) W nizki ceni dobite dokler traja zalog« pri kamnoseku
KUNOVAR	„.
pokopališče Sr. Kril, Ljubljana.
Gospa: rKje pa so vaša spričevala?« ,
Nova služkinja: »Doma sem jih pozabila, j» pa drugič prinesem. Ampak povem vam, da sem povsod ločno vršila svoje dolžnosti. V zadnji slusw sem vstajala že ob petih, skuhala zajtrk, vse sow in vse [»ostelje poapravila, še preden je kdo vsiai.'
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU
reeistrovana Zftdttlffft T nantnolanr,	w
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema hranilne Woge in jih obrestuj* do 5%
ŠUTNfl 22 - LfiSTNR HIŠ«
Jamstvo presega v«Žkratai znesek vseli vlog.
iB reiUmrJii n.	*	_ tilSi i^JiS?:," s'"se »prejem« ..redoutv«, »Domoljuba«, naročnino,
Izdajatelj: Ar. Gregor i j Pitij »k. - UredJks^^Ioie^' * i AK,^"®".	T	uredništva in uprave:
1	* 0,ltet ~ ** JuRosiovansko Oskarho; Karel Ceč.