hehmjm vmak Ootntok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Poaamozna it. 30._ Up
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200, Oglasi po dogovoru
Spcdizionc in abb. postale I. gr.
ŠT. 156
TRST, ČETRTEK 30. MAJA 1957, GORICA
LET. VI.
K ZASEDANJU ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKEGA ODBORA V RIMU
Ali imajo manjšine pravico do lastne domačije ?
Nacionalistično izkoriščanje nesrečnih beguncev - Preprečiti je treba načrtne vpade v tujo narodno posest
Slovenci naših Ikra jev so v preteklem tednu zvedeli za dva pomembna dogodka, o katerih še vedno vsepovsod živahno razprav-
Ijajo-
S prvim so bili obveščeni, da se je dve leti in pol po podpisu londonskega sporazuma končno vendarle sestal prvič v Rimu stalni jugoslovansko-italijanski odbor, kateremu je naloženo, da se ukvarja z razmerami, v katerih živita slovenska in italijanska manjši na na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju, ter da proučuje njune pritožbe zoper morebitne krivice, ki se jima gode. Odbor je začel sicer delovati z velikansko zakasnitvijo, toda da je sploh pričel zasedati, je navdalo naše ljudstvo z zadovoljstvom in novimi upi.
Drugi dogodek je pa vse zavedne Slovence, naj prebivajo' kjerkoli na svetu, globoko potrl. Iz časopisja so namreč doznali, da sta v nedeljo, 19. maja, bili slovesno otvorjeni 'n blagoslovljeni dve novi tuji naselbini na slovenskem ozemlju Tržaške: na Proseku kolonija Sv. Nazarija, ki šteje 82 italijanskih istrskih družin, v Sesljanu pa vas Sv. Mavra, kjer bodo z državnim, to je davčnim denarjem zgradili nič manj ko 126 stanovanj za tako imenovane »julijske in dalmatinske begunce«.
DEMOKRACIJA V DEJANSKEM ŽIVLJENJU
Posledice te naseljevalne politike italijanskih nacionalistov so tudi slepcu vidne. Prosek, ki je bil več ko 1300 let vedno čisto slovenska vas, je na tem, da dobi italijansko večino. In to na prejšnji »jusarski« zemlji, lastnini slovenskih domačinov, katero je tržaška mestna občina pred dvema letoma kraitkomalo prodala istrskim beguncem. Nič n.i pomagalo*, da je bilo naše ljudstvo pro-tivno, zakaj volja župana Bartolija in njegovih pomagačev je bila močnejša in je s podporo vlade ljudski odpor zlomila.
Isto lahko rečemo o Sesljanu. Tudi tu je bilo vse domače prebivalstvo najodločneje nasprotno, da bi se na njegovi morski obali zgradila tuja naselbina. Temu se naši ljudje niso upirali samo iz narodnih, temveč tudi »z globoko utemeljenih gospodarskih in socialnih razlogov. Kaj naj delajo tuji priseljenci med golimi k raškimi skalami, ki niti domačinov ne morejo prehraniti? Saj je vendar znano, 'kako si ti sami morajo iz-večine iskati zaslužka v mestu ali se pa izseliti v Avstralijo, če hočejo svoje družine Preživljati. Sedaj naj se pa naenkrat mednje naseli še več stotin brezposelnih tujcev, ki bi se utegnili s časom obesiti na občino in njene davkoplačevalce. Devin-Nabrežina ima ze dovolj skrbi z lastnimi brezposelnimi.
Naravno je zategadelj, da je občinska
uprava enoglasno odklonila gradbeno dovoljenje Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev. Bivša zavezniška uprava je uvidela upravičenost le odločitve ter zagotovila te-lanjemu županu Terčonu, cla begunsko naselje v Sesljanu ne bo nikoli zgrajeno.
Toda komaj je Italija prevzela oblast na Tržaškem, so begunci spet zaprosili za gradbeno dovoljenje. Občina ga je iz istih razlogov spet odbila. Tedaj je posegel vmes generalni komisar dr. Palamara. V Nabrežino je poslal enega svojih uradnikov, ki je namesto župana podpisal gradbeno dovoljenje.
To se je zgodilo proti enodušnii volji naših od ljudstva izvoljenih zastopnikov in vseh Slovencev naših krajev. Zgovoren pri-mer demokracije v dejanskem življenju. Obenem resnična slika naše občinske samouprave!
OGROŽENI V LASTNI HIŠI
Od kod tolika trma Italijanov, da se mora med sesljanskim kamenjem sezidati za vsako ceno begunško naselje? Odločilni prav gotovo niso gospodarski razlogi, saj ni v Sesljanu niti industrije niti razvitega poljedelstva, v katerih bi mogli priseljenci biti zaposleni.
Vsak človek, če zna le prešteti pet prstov na roki, razume, da gre tu za izrazito politične, protislovenske načrte. Italijanski nacionalizem si je postavil za cilj, da v dolo
co, predvsem pa slovensko obalo od Trsta do Tržiča. Na zemlji, kjer naše ljudstvo prebiva že od 7. stoletja, naj bi Slovenci postali brezpomembna manjšina in nad njihova domačijo naj bi zavladal drug narod. To je glavni in prvi cilj, vse ostalo je postranskega pomena. Brezpomembno je na primer, če se zaradi tega veča v naših krajih brezposelnost ali če se morajo domačini, ker na rodni zemlji zanje ni kruha, izseljevati v inozemstvo. Postranskega pomena je celo to, ali begunci sami lahko pri nas dobe dela. Vlada jim pač daje iz davčnih denarjev podporo, samo da se nasele v slovenskih krajih.
Od tod kolonije na Proseku, v Sv. Križu, Trebčah, v slovenskih predmestjih Trsta in v Ribiškem naselju pri Devinu, ki, kot znano, nima rib. V isto vrsto spada tudi slavni Villaggio del Fanciullo (Vas otroka) in druge stanovanjske naselbine na Opčinah, kjer sc je Italijanska Kat. Akcija priseljencev, kakor se še vsi spominjamo, drznila javno ozmerjati slovenske domačine, za manjšino, to se pravi za ljudi, ki se morajo podrediti volji večine, to je volji tjakaj pripeljanih tujcev.
Iz vsega tega je razvidno, kako se na Tržaškem slovenski domačini na vsem podeželju načrtno izpodrivajo, da bi se umaknili pred doseljenci. Kar se ni dogajalo niti pod Mussolinijem, se danes izvaja v kršč.vnskodemo-Ikratski Italiji. Slovenci smo čedalje bolj
čenem času potujči slovensko tržaško okoli- ogroženi v lastni hiši.
»Imejte srce za uboge begunce!«
Marsikdo bi utegnil ugovarjati, da je sicer kar pišemo resnično, a da moramo kot kristjani imeti srce tudi za nesrečne istrske begunce. Ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, morajo vendar kje drugje dobiti streho nad glavo! Zakaj naj bi jim odrekali gostoljubje ravno v naših krajih, tako bližnjih njihovi domačiji?
Na to odgovarjamo takole. Najprej je treba delati razliko med begunci, ki so resnično bili primorani se izseliti, in takimi, ki so odšli samo zaradi tega, ker jim je bilo neprijetno živeti kot pripadniki manjšine pod tujo, komunistično vladavino. Moralna in narodna dolžnost teh je po našem bila, da vztrajajo do kraja na zemlji svojih očetov, ne pa da vržejo puško v koruzo ter beže množično čez mejo. Bog obvari, da bi bili Slovenci talko naredili pod fašistično strahovlado! Danes bi našega naroda ne bilo več v bivši Julijski krajini.
Da je ogromna večina istrskih beguncev ravnala drugače ter brez potrebe zapustila
svojo rodno zemljo, tega ni krivo slovensko ljudstvo naših krajev.
In da razpršimo sleherni nesporazum, izjavljamo še, da Slovenci kljub vsemu, kar se je zgodilo, niti najmanj ne mrzijo istrskih beguncev. Zanje in njihove družine je Ireba narediti vse, da se jim olajša življenje. Da se država zanje zavzema, je pravilno in hvale vredno.
Proti čemur se Slovenci z vso odločnostjo upirajo, je le to, da italijanski nacionalisti izkoriščajo nesrečne begunce za potujčevanje in osvajanje naše narodne posesti. S svojo načrtno naselitveno politiko so spremenili begunce v raznarodovalce našega ljudstva, katerega ne bi smel nihče s silo izpodrivati v starodavnih bivališčih, kjer so več kot tisoč let doslej mirno in nemoteno živeli.
Kakor vsak narod na svetu, tako imajo po prirodnih in božjih zakonih tudi Slovenci sveto pravico do lastne domačije, v katero ni nikomur dovoljeno vdirati z osvajalnimi nameni.
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRVIČ PO 10 LETIH
Te dni se je spet sestal v Londonu razoro-žitveni odbor Združenih narodov. Zastopnik Amerike g. Stassen je medtem imel dolga posvetovanja, z E.isen h owerjum in zunanjim ministrom Dullesom, na katerih se je bi‘lo treba odločiti, ali naj se Združene države začnejo pogajati z Moskvo o njenih predlogih za vsaj 'delno razorožitev.
Zdi se, da je Wasihington sklenil iti na lo pot, ker je Eieenhovver iizrazil časnikarjem upanj«, da se bosta Amerika in Sovjetska zveza našli glede razorožitve »nekje na sredi poti«.
Zapadno časopisje poudairja, da je po 10-letnem brezplodnem pričkanju med Rusi in zapadnjaki- končno napočil dan, ko vse velesile uvidevajo brezsmiselnost in škodljivost nevarnega ter silno dragega tekmovanj;! v atomskem oboroževanju. To pot se zdi, da bodo države vendarle znižale stroške za svoje armade ter olajšale davčna bremena, 'ki leže kot svinec na ramenih ljudstev.
Kdor ljubi mir in socialni napredek, mora iz srca želeti, da bi se to res zgodilo.
ADENAUER V AMERIKI
Nemški kancler se nahaja že več dni na uradnem obisku v Ameriki, kjer je začel v ponedeljek svoje razgovore z ondotnimi državniki. V Ameriko je šel predvsem zavoljo tega, ker se je bal, da bi Amerikanci ipri pogajanjih o razorožitvi, ki jih bodo začeli v Londonu z Rusi, ne zanemarili ali celo zapostavljali političnih koristi Nemčije.
Adenauerju leži seveda kakor vsem Nemcem' v prvi vrsti na srcu zopetno državno zedinjenje njegove domovine. Doslej je odločno zahteval, naj bo' združitev Nemčije bistveni pogoj za sleherno pomirjenje v Evropi in tudi za splošno razoroževanje v »vetu. Eno itt drugo se mora istočasno izvršiti.
Sedaj je pa pristal na' 'to, da se začetno ra-zoroževanje lahko opravi, ne da bii se morala obenem Nemčija združiti. To je storil na nasvet Amerikancev, ki sodijo, da je začetek splošnega razoroževanja tako potrebna stvar, da je ne kaže zavlačevati ter že danes vezati na politične pogoje.
Zaito so pa v Washingtonu obljubili Adenauerju, da bodo zahtevali brezpogojno združitev Nemčije v trenutku, ko sc bo začelo ra-zoroževainje širiti in posploševati. Amerika nebo nikdar pustila Nemčije na cedilu, temveč se bo vselej odločno borila za njeno zedinjenje.
Adenauer je z razgovori v Washinglonu zelo zadovoljen.
SOVJETSKE ČETE OSTANEJO
Prejšnji teden so se sestali v Budimpešti zastopniki Sovjetske Rusije in njenih pod-ložnišikiih držav, združenih z Moskvo v tako imenovanem vojaškem »varšavskem paktu«. Zborovanje je vodil maršal Žukov.
Sklenjeno je bilo, da se zniža število čel, ki jih Moskva drži v zavezniških komunističnih deželah Evrope. S tem dejanjem so hoteli sovjetski voditelji dokazati svetu, da na postopno razoroževanje prav resno miši ti j O', ter obenem vplivati na potelk pogajanj, ki jih o razoroževanju ravnokar vodijo z zapadnjaki v Londonu.
Istočasno je pa Moskva slkleniila z budiin-peštansko vlado pogodbo, po kateri naj bi sovjetske čete še nadalje ostale v deželi, češ da so nujno potrebne za obrambo Ogrske pred morebitnima napiadi z zahoda.
TITOV GOVOR
Maršal Tito je oitvoril v ponedeljek prvi del električne centrale v makedonskem kraju Mavrovo, ki bo ena največjih elektrarn v Evropi. Pri tej priložnosti je imel pomenljiv politični govor.
Spor, fkii je nastal med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zavoljo različnega tolmačenja dogodkov na Madžarskem, nam je Tito odkril, b,i se bil kmalu sprevrgel v enako sovražnost med obema državama kot 1. 1948 pod pokojnim Stalinom. To so pa sovjetski voditelji in zastopniki drugih vzhodnih dežel hoteli zia vsako ceno preprečiti, kar smo v Jugoslaviji vzeli z veseljem k znanju. Spoznali so namreč, da bli spor z Jugoslavijo ne ltil prav nikomur v korist. Odnošaji s Sovjetsko Rusijo se sedaj boljšajo in bodo postali s časom prisrčni.
Tito je poudaril da je Jugoslavija v dobrih odnosih tudi z zapadnimi državami, česar bi ji nihče ne smel zameriti. S tem je hotel maršal iznova naglasiti, da hoče Jugoslavija živeti v prijateljstvu z vsemi državami ter da se ne mara priključiti niti vzhodnemu niti zapadnemu taboru, temveč biti povsem neodvisna država.
BORBA SE JE PRENESLA V FRANCIJO
V nedeljo popoldne se je izvršil v Parizu atentat na alžirskega voditelja ©mira Cekala, ki so ga bili alžirski uipornikii »obsodili na smrt«, češ d!a tesno sodeluje s Francozi ter s lem preprečuje osvoboditev svoje domovine.
Emir se je vračal z nogometne telk/me v družbi poveljnika pariške policije in obdan od precejšnjega števila detektivov, ko ga je 27- letni rojak Ben Sadok ustrelil v hrbet, da se je smrtno zadet zgrudil na tla. Pred 14 dnevi so alžirski nacionalisti izvedli v Franciji tudi politični atentat. Tedaj so vzeli na piko bivšega alžirskega prefelkita Tre-mauda, ki je bil med njimi razvpit 'kot brezobziren nasprotnik arabskih upornikov. Poslali so mu po pošti škatlo, v kateri je bilo skrito razstrelivo.
Ko je njegova žena odprla pošiljko, jo je raztrelivo usmrtilo. Taka nasilna dejanja se ria Francoskem zadnje čase vedno bolj mino-že in vzbujajo v javnosti preplah. Iz njih spoznavamo, kako strupeno je postalo razmerje med Francijo 'in mohamedanskim svetom v severni Afriki.
Uporniki so se odločili, da sežejo v borbi za samostojnost Alžerije do skrajnih sredstev. Z atentati v sami Franciji hočejo prisiliti vlado na popuščanje.
SADOVI VOJNE
V Noceri blizu Salerna se je pred 13 leti vrnil iz vojnega ujetništva inženir Peter Mal-fense. Nekaj časa so ga videli po mestu, nato je naenkrat zginil. Ljudje so začeli nekaj šušljati in se izogibati »skrivnostne hiše«, kjer biva njegova družina. Pred kratkim je policija vdrla v stanovanje, kjeir je našla v sobi, polni nesnage, kosmatega moža, ki je
kazal znalke blaznosti. Nesrečnež 13 let ni pustil nikogar k sebi, domači so mu dajali jed skozi malo dim o v vratih. Sedaj so' se morali sprijazniti z usodo in izročili inženirja blaznici.
Taki so sledovi vojne, ki sta jo skuhala Hitler in Mussolini!
NOVA ŠOLA
Dve poslanki sta rimskemu parlamentu izročili predlog, naj se poleg obstoječih srednjih šol ustanovi še ena, 'kjer bi se pretežno poučevali moderni jeziki. Ta študij privlačuje zadnje čase zlasti ženske. Pni preosnovi šol v Italiji je pa najbolj potrebno eno: vpeljati več učnih dnevov, ki se zavoljo- preveč počitnic že tako krčijo, da postaja ves pouk zelo površen. Učna snov se pa pri item vedno bolj razteguje.
VSI SO BILI OPROŠČENI
Svoj čas smo obširno pisali o sodni preiskavi, ki je nastala' zaradi skrivnostne smrti mlade Vilme Mont e si na morski obali blizu Rima. Preiskava je vzdignila velikanski prali poi vsej Italiji in tudi v inozemstvu, ker so bili vanjo vpleteni bivši rimski k vest or Polito, tako imenovani »groif« Montagna' in sin demokristjan sik ega zunanjega ministra Pic-cionija.
Peter Piccioni je bil obdolžen, da je zakrivil smrt deklice, Polito in Montagna pa, da sla mu pomagala zločin potlačiti.
Med preiskavo so prišle v javnost kaj lepe reči. Tako je poveljstvo orožnikov poročalo o Montasgni, da je državo oškodoval za milijonske zneske, ker je prikrival davkariji svoje velikanske dohodke, da je preskrboval z lahkomiselnimi dekleti najprej fašist o vsk e oblastnike, nato nemške okupatorje in naposled še Amerikance. In takemu možu se je celo posrečilo, da mu je ob 'kraju vojne kralj Umberlo II. podelil naslov: mejnega grofa sv. Bartolomeja.
Te vesti so seveda vzbudile v italijanskem ljudstvu velikansko ogorčenje, ki se je še povečalo, ko so ljudje brali v časopisju, kako so v »grofovi« hiši občevali ministri, kve-sl or ji in drugi odličniki.
Obravnava proti Montažni, Politu in Pic-cioniju, ki je trajala več ko 4 mesece v Benetkah, je bila v ponedeljek za/kil jučena. Sodišče je vse tri popolnoma oprostilo, češ da niso zakrivili očitanega jim dejanja. Razsodba ni nikogar presenetila, ker je sam državni tožilec predlagal, naj se obtoženci opro-ste.
S smrtjo Vilme Montesi trojica torej ni imela zveze. V tej stvari so bili nedolžni. Kljub temu je obravnava zapustila marsikje mučen vtis, ker je ostala nerazrešena uganka, 'kdo je pravzaprav zakriviti Vilmino smrt, in ker ljudske množice ne morejo pozabiti poročil o pokvarjenosti »višje rimslke družbe«, o kateri so svoj čas tako ošiimo pisali listi.
ŽALOSTNA USODA
V Indiji živi še danes nad 51 milijonov ljudi, Iki jih prištevajo k najnižjemu sloju ali tako imenovani kasti »nedotakljivih«. Po tamkajšnjih verslkih predpisih se jih vsi izogibajo in niti senca teh nesrečnikov ne sme pasti na koiga iz višje kaste, sicer je »nedotakljivi« kaznovan. Veleposestniki reveže tudi gospodarno izkoriščajo, saij znaša njihova dnevna mezda komaj sto lir v našem denarju-
Vsa dosedanja borba Angležev in zatem Nehruja proti temu sramotnemu stanju J** bila domala brezuspešna.
NOVICE Z VSEGA SVETA
NOVI LIST
Stran 5
POMANJKANJE PROFESORJEV
V Združenih državah obupno iščejo učnih moči za srednje in posebno za visoke šole. lla hi zasedli prazna mesta, potrebujejo nad poli milijona profesorjev. Število dijakov namreč neprestano narašča, saj jih je samo na 'univerzah nad 3 milijone. Mladi ljudje ne marajo v učni pelklic, ker so profesorji najslabše plačani uradniki v Združenih državah. Dober strokovni delavec ima lepše dohodke in živti 7. družino bolje kot profesor. Ista sit v ar kot pri nas!
Država se sedaj ukvarja z načrtom, kako naj tO' zlo odpravi. K temu je prisiljena že zavoljo Sovjetske Rusije, ki žrtvuje posebno za visoke šole velikanske zneske, tako- da ima za atomska raziskovanja že danes več izvrstno plačanih znanstvenikov na razpolago kot Amerika. V Washingtonu so baje sklenili, dati rednim profesorjem na univerzah po 13 milijonov lir plače na leto. Prav po ameri-kanslko!
NORO VREME
Medtem ko se je pri nas vreme, kol sami čutite, ob koncu maja tako ohladilo, da oblačijo nekateri ljudje plašče, je v Mehiki izbruhnila vročina, kot je že več rodov ne pomnijo. V senci kaže toplomer od 33 do 45 stopinj in dosti oseb je zadela sončna kap.
Na Kitajskem okoli Ilong Konga pa tako dežuje, da so reke poplavile pokrajino in odnesle 8000 družinam hiše in imetje. Na stotine ljudi je utonilo v razpenjenih valovih.
MODERNA MLADINA
Ob koncu šolskega leta iščejo leni dijaki vzroke za svoje petiee in slabih redov so po njih mnenju navadno krivi — profesorji. Tako je mislil tudi 15-letni Armando Pisacane, ki nm računstvo ne gre v glavo. Zato je fante kar sredii pouka potegnil iz žepa samokres ter streljal na profesorico, medtem ko je pisala na tablo. K sreči jo je zadel le v rolko. Leni Armando je nato z orožjem utekel na ullico, kjer so ga neapeljski policaji ujeli.
VSE NA GUMB
V Ameriki postaja življenje čedalje bolj avtomatično, namesto človeka delajo povsod stroji. Ljudem se niti ne ljubi več doma kuhati, temveč se tudi v tem pogledu prepuste stroju. Tako so v državi Ohio postavili v obrat napravo, ki nudi obiskovalcem kar 33 toplih jedi in pijač. Zadostuje, da pritisneš na gumb. pa jih imaš.
VSE PO 99 CENTOV
Ob obletnici rojstva velikega državnika Jurija Washingtona so Amerikancd razpisali v Washiuglonu posebno vrsto razprodaje rabljenih predmetov. Za vsak predmet so določili enotno ceno 99 centov in izračunali, da se jim bo kupčija kljub temu obnesla. Tako se je zgodilo, da so nekateri kupili za manj ko dolar star hladilnik, motorno kolo in celo — avtomobil. Taka razprodaja bi bila tudi nam dobrodošla.
MESTO V MALEM
Na Koroškem bodo v bližina Celovca zgradili mestece, v katerem bodo upodobljene najzanimivejše zgradbe sveta. Poleg znamenite dunajske cerkve Sv. Štefana boš videl pariški Slavolok zmage, nagnjen stolp iz Piše in druge številne zgradbe. Vse bo 25-krat tnanjše, kot je v resnici. Miniaturno mesto se ko imenovalo Minevropa in bo do/končano v treh letih.
NOVICE
NAJBOLJE PLAČANI URADNIK
Predsednik upravnega odbora ameriškega jeklarskega velepodjetja Bethlehem Steel -Corporation g. Evgen Grace je najbolje plačan uradnik na svetu. Lansko leto so njegovi službeni prejemki zjnašali čez 500 milijonov lir. — Kakšni reveži so v primeru z njim slavni vseučiliški profesorji!
SIN STAREJŠI OD OČETA
Prve dni aprila se je 18-letni angleški rudar George Mitchell poročil s 45-iletno vdovo, ki je imela iz prvega zakona sina. Novi »papa« je za nekaj let mlajši od »sinčka«, torej je sin starejši od očeta in mu bo moral biti pokoren.
LEPI EDVARD
V Hannowerju na Nemškem so zaprli 50-letnega Edvarda Gauerja, ki je bil stubtal poseben način kraje. Seznanjal se je z bogatimi vdovami in samicami ter jim določal ljubezenske sestanke kje v okolici. Medtem ko so nanj čakale, je odprl njih stanovanja in odnesel, kar je bilo kaj vrednega. Te dni je pa padel v past. Na sestanek je povabil gospo Gerdo, a ker ji ura ni prav tekla, je zamudila pol ure. Ko se je v kopalnici lišpala, je nekdo potihoma odklenil vrata in začel nato spravljati zlatnino v kovček. Gerda je koj opazila, da je tat lepi Edvard, smuknila na hodnik in zaklenila stanovanje. Konec ljubezni je bil, da je policija krasotea vtaknila v luknjo.
DRAŽIJO TRUMANA
Odkar.ni Harry Truman več predsednik Amerike, v prostem času najraje lovi ribe in je zelo ponosen na to, da je izvrsten ribič. Neki časopis ga je pa obdolžil, da se da po-gostoma slikati' z ogromnimi ribami, o katc-idh nihče ne verjame, da jih je sam ujel, temveč kupil v trgovini. Truman, ki je sicer zelo trezen človek, se je zaradi tega silno razjezili.
(Nadaljevanje s 1. strani)
DOLŽNOSTI MEŠANEGA ODBORA
Zahteve tukajšnjih Slovencev pa niso utemeljene samo v naravnem pravu, temveč tudi v besedilu londonskega sporazuma. V njegovem 7. členu je namreč povsem jasno izraženo nsfčelo, da se narodnostni zjnačaj tržaškega ozemlja ne sme na umeten način spreminjati.
J ugo slo v a n‘k o - it a 11 jansfki odbor, ki je pravkar zasedel v Rimu, ima kot glavno nalogo, da skrbi za pošteno in pravično izvajanje iondonske pogodbe. Njegova dolžnost je torej, da se bavtt tudi z vprašanjem umetnega naseljevanja na bivšem Svobodnem ozemlju.
Zadeva je važnejša, kot se zdi nekaterim diplomatom, saj pridobiva v Evropi polagoma že mednarodni pomen. Najzgovornejši dokaz nam nudi spor. ki je zavoljo tujega priseljevanja na Južno Tirolsko izbruhnil med Italijo in Avstrijo. Razdor med obema državama se je še zaostril ta mesec, ko je notranji minister Tambroni na shodu v Boc-nu izjavil, da bo rimska vlada »industrializacijo« dežele in s tem tuje priseljevanje na Južno Tirolsko povečala.
NAJMANJŠI OTROK NA SVETU
V Londonu se je rodil otrok, ki je tehtal le 570 gramov. Bdi je tako majhen, da je ležal zdravniku v eni roikii. Novorojenčka so takoj dalli v inkubator in po treh dneh je začel že uživati hrano. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju.
PROMETNE NESREČE
Lani se je v Ameriki pri prometnih nezgodah smrtno ponesrečilo kar 40.200 ljudi, torej približno toliko, Ikot jih je padlo v kaki večji bitki druge svetovne vojne.
DVESTOLETNICA
Letos poteče 200 let, odkar so začeli pripravljali tako imenovana omako majonezo. Nastala je med vojno, ko so Francozi oblegali trdnjavo Port Malion na otočju Balearov. Generali so' se med dolgočasnim obleganjem zabavali s pojedinami, vsak dan so hoteli jesti kaj novega. Nekega dne se je kuhar naveličal dolgega razmišljanja- in je kar zmešal trdo kuhana jajca z oljčnim Oljem. Mrzla omaka je tako teknila, dai so ji dali častno ime po trdili javi: »nnaliomaise«, iz česar je nastala beseda majoneza. Omaka je danes znana po vsem svetu.
TAJNA TOVARNA
Velemesto Chicago-, fld šteje 3 milijone in 600 tisoč prebivalcev, je znano središče ameriških gangsterjev ali roparjev. Ti so si ustanovili celo tajno tovarno vlomilskega orodja, a so imeli smolo, da jo- je pred kratkim policija — odkrila. Orodje so prodajali v posebnih škatlah z navodili, kako naj se uporablja. V svo-jii tankovesitnositi so priložili škatli tudi spisek »najboljših« odvetnikov, ki te bodo branili, če slučajno padeš v roke pravice.
KAJ VSE SI IZMISLIJO
Neki Švicar je izdelal avtomatično zobno ščetko. V držalu je prostor za zobno pasto, ki ob pritisku -teče skozi ščetine. Ščetka ima tudi pripravo, s katero človek uravnava potrošnjo paste.
Občni zbor Južno tirolske ljudske stranke, ki je bil v soboto v Bocnu, je proti tej izjavi najostreje protestiral ter pozval avstrijsko vlado, naj skuša brezpogojno preprečiti nadaljnje priseljevanje na manjšinsko ozemlje. Ce drugače ne bi šlo, naj Avstrija predloži zadeve velesilam in ostalim podpisnicam mirovne pogodbe.
Kaj pomaga namreč Južnim Tirolcem vsa manjšinska zaščita, če jih vladajoči narod čedalje bolj izriva iz domačije ter se pola-šča njihove rodne zemlje?
Združena Evropa, Iki jo vsi žele in nujno potrebujejo, bo nemogoča-, ako bodo v njej sosedna ljudstva vpadala drugo drugemu v narodno posest. V korist bodoče Evrope je torej, da se umetna priseljevanja za vsako ceno prepovejo in preprečijo.
In kakor vse kaže, bo ta važna zadeva prej ali slej res prišla v mednarodno obravnavo. Kratkovidno in napačno bi zato bilo. če bi se odgovorni -državniki tega ne zavedali, ter bi pravočasno ne naredili vsega, kar je v njih moči, da se pereče vprašanje razčisti ter pošteno in pravično reši.
Ali imajo manjšine pravico do lastne domačije?
&i) l fr T/iZ
BARTOLI SPET ŽUPAN
Pretekli petek zvečer je tržaški mestni svet konično izvolili novega župana im novi občinski odbor. Potem 'ko so se izjalovili vsi poskusi, da bi se ponovno sestavila štiri-stirankardka večina, je Kršč. demokracija sama prevzela vodstvo tržaške občine. Za župana je ponovno predlagala ing. Bartolija, ki je prodrl pri drugem glasovanju. Zanj je glasovalo 19 demokristjanov, en liberalec, dva monarhista in dva fašista. Protikandidat dr. Pimcherle pa je prejel 19 glasov. Volili so ga komunisti, socialisti ter predstavnika Neodvisne socialistične zveze (bivše OF).
V upravni odbor so bili izvoljeni sami demokristjani, za katere so tudi glasovali vsi desničarji. Levičarske skupine so bile poražene predvsem zaradi tega, ker niso nastopile enotno.
Najbolj značilno pa je, dia so Bartolija podprli fašisti in monarhisti. Očiten dokaz, kako je mož dobro zapisan pri skrajni desnici. Fašisti so zanj glasovali predvsem zaradi njegove ostre nacionalistične politike in ker jim mož daje zadostno jamstvo, da jo bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Čeprav so vodstvo tržaške Kiršč. demokracije prevzeli pred kratkim novi in mladi ljudje, ne čaka torej tržaške Slovence nič dobrega. Bartoli bo tudi v bodočnosti gluh in slep za upravičene zahteve naše manjšine.
Izid petkovega glasovanja je vsekakor močno razburkal motne vode tržaškega političnega življenja. Vse kaže, da kriza mestnega sveta kljub vsemu ni še zaključena. Prve težave se bodo začele že na bodočih sejah, ko 'bo Bartoli, ki v občinskem svetu nima večine, predložil mestnim očetom proračun.
NOVA JAVNA DELA V NABREŽINSKI OBČINI
Te dni je občinska uprava prejela obvestilo, da so oblastva odobrila precej javnih del v vrednosti 16 mRijonov lir. Važno se nam zdi podčrtati, da se bodo s tem denarjem asfaltirale vse vasi, ki so že leta čakale na to nujno potrebno javno delo. Gre zlasti za Slivno in Cerovlje, kjer bodo uredili in asfaltirali vaške poti ter zgradili obcestne zidove. Za ta dela je določenih 5 milijonov lir. Nadaljnji 3 milijoni so namenjeni za cesto iz Šempolaja v Praprot, ikli so jo pred nekaj leti povsem preuredili in razširili. Sedaj pride na vrsto tudi Stara va® v Nabrežini, kjer bodo potrošili 2 milijona za asfaltiranje tamkajšnjih poti. Dva milijona sta končno določena za Štivan in Sesljan. V Štivanu bodo asfaltirali cesto do župne cerkve in pot vzdolž vodovoda.
V Devinu bodo izpopolnili greznične naprave, in sicer zaenkrat le od vaškega trga do zadnjih hiš ob cesti protii Sesljanu. Za to delo mislijo potrositi 2 milijona. S tem nakazilom sta Ma občinski upravi dodeljena še dva milijona za zgradnjo novega kopališča v Nabrežini, ki bo skupno stalo okrog 9 milijonov. Sedem jih je bilo nakazanih že v zadnjem gospodarskem načrtu.
OPČINE
Openski prosvetni dom je eden na j večjih slovenskih kulturnih hramov na Tržaškem,
■a tudi najbolj zanemarjen. To velja tako za
njegovo notranjščino kot zunanjščino. Zlasti zunanjščina je tako zanemarjena, da mora biti vsakega openskega Slovenca sram. Z umazanih zidov odpada' omet, da je dom ves lisast. Poleg tega so postali njegovi zidovi nekak javen prostor za nalepljanje vsakovrstnih lepakov, tudi takih, ki nimajo s prosvetnim delom nič sfktupnega.
Žalostno je, da je bil dom takrat, ko je služil fašistom, v boljšem stanju. Pred nekaj leti so ga hotela oblastva odvzeti Slovencem in ga dodelita Italijanom, a se je slovenska javnost temu uprla in dosegla, da je ostal slovenski. Vendar tak, kot je danes, je kaj žalostno spričevalo naše (kulturnosti in zlasti kulturnosti tistih, ki ga upravljajo. Ali je res tako težko urediti dom od zunaj ter ga ■lepo prebarvati, nato pa skrbeti za čistočo zidov? V njem je precej predstav in prireditev, torej je tudi nekaj dohodkov. A marsi-kalk openski Slovenec bi rad ludti kaj prispeval, dia bi dobil Prosvetni dom podobo, ki bi bila Opencem v ponos. Vsekakor je treba nujno nekaj storiti, da se rešimo te kulturne sramote. S svojo zanemarjenostjo in neurejenostjo, ki vladata vsenaokrog poslopja, kvari danes dom tudi estetsko podobo vsega okolja.
Posebni članek bi zaslužila njegova notranja zanemarjenost in revščina, po kateri ni mogoče drugega sklepati, kot da nam je Slovencem na Tržaškem prav malo mar kulture. In to je na žalost najbrž tudi res. Zakaj smo se potem potegovali, da ostane dom naš?
Upamo, da se bodo ljudje, ki so odgovorni za upravo in ureditev doma, končno le zganili in pokazali malo več skrbi zanj.
Openc
BARKOVLJE
Če gledaš na Barko vij e Jz katerekoli razgledne točke, ti pade v oči pomanjkanje cest, ki bi vezale spodnjo Miramarsko cesto z gornjo Proseško. Sicer je nekaj cest, ki zapuščajo spodnjo, a se vsaka konča nekje na sredini hriba in ne dospe nikdar do vrha. Taka je Bovedska cesta, ki se začne pri barkov-ljanskem pokopališču, ravno talka je tista, ki gre mimo cerkve in hi se morala končati za Paleževino, a se ustavi že pri železniški progi. Tretja in zadnja je pa tista, ki bi te morala pripeljati v Pancerovec in k Fričem, a se konča že pod železniškim mostom.
Zato smo Barkovljani polni klancev, na-doimeščujočih moderne vozne poti. Kakor pred sto leti, samo z razliko, da so klanci povečini električno razsvetljeni, in to tudi laki, ki so prepuščeni domači oskrbi. Hoditi po takih v deževnem vremenu ni ravno prijetno.
Kako naj pride Rdeči križ do bolnika, ki potrebuje nujne pomoči? In Ikiako naj dospejo ognjegasci do hiše, če gori? Požar ne hi uničil samo tiste hiše. ampak tudi diruge, ki so z njo strnjene v eno samo stavbo.
Naša občina najde vedno denarja, ko gre za zidanje ezulskih naselij po naši zgornji okolici, za nas so pa blagajne vedno prazne.
Za razširjenje Bovedske ceste so bili, kakor se govori, storjeni že vsi koraki in je občina na to delo tudi pristala, a kljub temu smo tam, kjer smo bili pred letom. Bojimo se, da bo prav gotovo minilo še mnogo časa, preden se bo v Barkovljah v tem pogledu kaj spremenijo.
MRAZ NA PRAGU — POLETJA
V noči med soboto :n nedeljo je vso Tržaško obiskala naša stara, a nič kaj zaželena znanka — burja. Na njeno divjanje smo sicer navajeni, vendar nihče ne pomni, da hi bilo maja kdaj prej tako slabo vreme. Burja traja že več dni. V nedeljo popoldne je njena moč tako narastla, da so v Trstu zabeležili sunke, hitre do 115 km na uro. Po vsej deželi je povzročila veliko škodo na drevju, trtah in ostalih pridel|klih, v mestu pia je celo iizrila dve obcestni drevesi, ki sta poškodovali električne žice ter povzročili kratek stik. Vsa bližnja okolica je ostala brez luči. Eno drevo je padlio- na neki avtomobil. Poleg lega je še deževalo, tako da je temperatura od 20 stopinj prejšnjega tedna nenadno padla na 8 in pol stopinje nad ničlo. Tržačani so zaradi slabega vremena morali v nedeljo ostati doma in so tudi morali odložiti mnoge prireditve.
FERNETIČI
Naša vas je majhna, a postajia zaradi tukajšnjega mednarodnega mejnega prehoda čedalje bolj važna. Skozi vas potuje zlasti ob nedeljah in praznilklih ogromno ljudi, vsak dan pa vozijo številni tovorniki im avtobusi. Nujno je zato potrebno, dia- se tudi naše naselje vskladi z novim položajem, se pravi, da se mu preskrbijo vse tiste tehnične naprave, ki jih zahteva velik blagovni in osebni promet po obmejnem prehodu. Tu mislimo predvsem na javno telefonsko govorilnico, ki je še nimamo, čeprav smo jo že neštetokrat zahtevali. Tu naprava bi bila pri nas zdaleč bolj potrebna kakor v kaki zakotni kraški vasi, kamor so jo že zdavnaj napeljali samo zato, iker SO' bili njeni zastopniki glasnejši in številnejši. Tudi javna električna napeljava bi se lahko izpopolnila vzdolž državne ceste.
Naj se danes prvič dotaknemo tudi vprašanja, ki zanima ogromno večino naših vaščanov. Fernetiči spadajo, kakor znano-, pod repenlaborsko župnijo. Ker v vasi nii cerkve, morajo vernilkl k službi božji na Tabor, ki je pa precej daleč. Zato mislimo, da bi bilo prav, če bi se v.doglednem času zgradila pri nas tudi cerkev ali vsaj kapelica. K tej zadevi se bomo enkrat, prihodnjič povrnili ter natančneje pisali, kako si stvar zamišljamo. Upamo, da bodo pristojna oblastva pokazala vsaj toliko razumevanja, kalkor ga kažejo, ko gre za gradnjo novih cerkva v mestu.
ŠOLSKE PRIREDITVE
Osnovna šola v ZGONIKU bo imela v nedeljo, 9. junija, ob 19. uri na cerkvenem dvorišču zaključno prireditev. Na sporedu je pravljična igra v treh dejanjih »Kekec«.
Osnovna šola v NABREŽINI priredi v nedeljo, 9. junija, ob 19. uri v kino dvorani pravljično igro »Sneguljčica«.
V nedeljo, 2. junija, ob 17. uri priredijo učenci osnovne šole v MAVHINJAH v dvorani g. Terčona pravljično igro »Siroto Jerico«.
Dne 2. junija bo v SESLJANU ob 17. uri zaključna šolska prireditev. Na sporedu so šaloigra, recitacije in petje.
šola v SALEŽU priredi v nedeljo, 2. junija, ob 16. uri telovadni nastop, ki ga bodo spremljale recitacije in petje. Na sporedu so tudi šaljivi prizori in — Zamorec.
Dne 9. junija bodo učenci iz ŠTIVANA in MEDJE VASI imeli ob 18. uri v medvejski šoli zaključno šolsko prireditev. Na sporedu so igre, recitacije, petje.
šola v SEMPOLAJU priredi v nedeljo, 9. junija, ob 16. uri štiridejanko »Pepelka«. Sledijo ritmične vaje in petje.
Dne 9. junija bo tudi v GABROVCU ob 16. uri zaključna šolska priredi'ev. Na sporedu so igra »Dva gluha« ter razni prizori.
RAZSTAVE DEŠKIH IN ŽENSKIH ROČNIH DEL: 2. junija v Nabrežini, v Stivanu, v Mavhinjah ter 9. junija v Gabrovcu.
= at)&pifrt is (j
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Pretekli četrtek je bila seja gorliškega mestnega sveta, ki jio je vodiil odbornik dr. Po-t er/ji o. V kratkem govoril se je spomnil pred ne|k|aj dnevi umrlega slovenskega svetovalka dr. Karla Birse. Dr. Poterzio je z lepimi in odkritOirčnmmi besedami pohvalil pokojnikovo prizadevanje za javno blaginjo in je v imenu občinskega sveta izrazil toplo sožaflje vdovi in vsej pokojnikovi družini. Nato se je dir. Kacin zahvalil za priznanje, ki ga je predgovornik izrazil o pokojnikovem delu. Svetovali ©e g. Bratuž se je pridružil zgornjim izjavam iin izrazil topilo željo, da bi čimprej prišlo do popolnega sodelovanja in mirnega sožitja med obmejnim prebivalstvom in sosednima narodoma, kar je bil žlivljenjs|ki cilj tudi ;>.»kojnega dir. Birse.
IN ato je občinski svet z večino, glasov potrdili izvolitev novega občinskega svetovalca učitelja g. Šuligoja Albina. Svetovalca Zue-calli in Battii sta zalem izrazila željo, da bi se razpravljalo o prosti coni, ker je to vprašanje za mestno gospodarstvo odločilnega pomena. Dr. Poterzio je izjavil, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji, ki bo še ta teden.
Precej dolga obravnava je zatem nastala zaradi spremembe pravilnika o trgovini na drobno-, posebno pa o prodaji sadlja halj še vrste. Predlagane spremembe je občinski svet potrdil soglasno.
iPrav tako soglasno so svetovalei odobrili otvoritev sedmih delovišč za leto 1957/58. Za izvedbo načrta naj hi občina prispevala nekaj nad 19 milijonov, vlada pa olkodi 25 milijonov 'Ilir.
Nato je občinski svet odobril tudi izdatek 18 in en četrt millijona za zvišanje ljudske šole v uliei Leopardi; v ta namen bo občinska uprava najela 15 milijonov lir posojila, ostale 3 milijone im 250 tisoč bo pa kril a iz tekočega proračuna.
Z OSLAVJA
Novi občinski gradbeni načrt, ki ga bo v letu 1957/58 v mestu sainem iin v njegovi okolidi izvedlo sedmero delovišč, predvideva tudi obnovo ceste, 'ki vodi iz Grojne pod Ščednom na Gornje Osilavje. Ta sklep je raz' veselil vse prebivalstvo prizadetih krajev in ludi goriške meščane, ki bodo tako imelli še eno lepo cesto za svoje nedeljske izlete.
V ponedeljek preteklega tedna se je 9-letni Franko Drufovka odpeljal na kolesu v trgovino. Med vožnjo pa se je iprevrnil in si pri padcu precej hudo poškodoval levo nogo. Avlo Zelenega križa je dečka takoj odpeljal v goriš ko bolnico iin upamo, da bo v ne(k'aj dneh popolnoma okreval, kar mu vsi iz srca želi mio.
IZ ŠTANDREŽA
V ponedeljek preteklega tedna so pri nas slovesno otvonili podružnico goričkega kmetijskega konzorcija. Prebivalstvo Sovodenj in ^tan dreza, ki se bo odslej rado posluževalo nove podružnice, je zadovoljno, vendar se OlU zdi pošteno in naravno, da poskrbi uprava konzorcija poleg italijanskega tudi za slovenski napis na poslopju podružnice.
Zvedeli smo, da je mestni upravni odbor v lorek preteklega tedna med drugim sklenil, fla bo občina poskrbela za razsvetljavo ulice Monte sei busii, ki je doslej životarila v temi. Občinski svet v Gorici pa je na zaidnji seji v
četrtek preteklega tedna odobril, da se bo izvedla kanalizacija na Roj c ah med ulicama Cairso in Pola.
V soboto sta se poročila trgovec in gostilničar Tomšič Milam iz Sovodenj in Sonja”Ru,-sjan iz Štandreža. Novoporočencema, ki sta oba sinova zavednih slovenskih družin, želimo obilo božjega blagoslova, veselja in zadovoljstva v novem življenju.
SOVODNJE
Pred nekaj dnevi je naša občinska uprava dobiila iz Rima odlok, ki jo pooblašča, da lahko najame 2,790.000 lir .posojila za kritje primanjkljaja iz leta 1956. Naši revni občini je treba res pomagati, dia. se postavi na zdrave gospodarske temelje in reši primamjklja-jev v proračunih. Če je bogatejša Gorica s pomočjo proste cone smela izravnati svoj proračun, je le pravično, da se isto dovoli naši občini. Država naj poleg tega asfaltira cesto iz Gorice v Zagraj, saj vsak otrok !ah|ko uvidi, da služi splošnemu in ne le občinskemu in pokrajinskemu prometu.
IZ DOBERDOBA
Naša občina popravljal cesto, ki vodi k orožniški postaji. Delavci bodo plačani deloma iz sklada za zimsko pomoč, 30 tisoč lir pa bo ob čina prispevala iz svojega proračuna. Prav talko urejujejo tudi občinsko cesto proti Vrhu. Ta pot je bila v zelo. slabem stanju in prav je, da se čimprej popravi. Za nje-ao obnovo je določenih 40 tisoč lir.
JAMLJE — DOL
Pretekli teden je bil pri: nas strokovnjak goriškega katastrskega urada, ki je pregledal že mnoge* zemljišč na Palkišeu in pri Vižintinih ter svoje 'delo nadaljuje tudi ta teden. Gre namreč za to, da »e kataster uredi tako, kot odgovarja dejanskemu stanju. Saj danes marsikateri posestnik plačuje n. pr. davek od travnika, ki se je pa zaradi vojnih dogodkov spremenil y pašnik. Doslej pa bodo kmetje plačevali tisti davek od svojih zemljišč, (ki odgovarja njihovi resnični vrednosti. Ob tej priliki so bili kmetovalci obveščeni tudi o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, da se sklene dogovor, na podlagi katerega naj bi bila zemljišča, po katerih teče državna meja, oproščena vsakega davka. Baje bodo to stvar uredili že do jeseni.
TRŽIČ
V soboto predpreteklega tedna je goriški prefekt dr. Giacinto Nitri prvič uradno obiskal naše mesto. Pred občinskim domiom ga je pozdravil župan senator Rizzatti. Pri sprejemu so bili navzoči vsi občinski odborniki in številni svetovalci ter precej občanov. Gospod prefekt si je temeljito ogledal občinske urade, zlasti tehnični oddelek, kjer so ga zanimala cestna, gradbena in urbanistična dela.
PEVMA
GLASBENO — KULTURNA PRIREDITEV
Prireditev cerkvenega pevskega zbora, ki je bila 25. in 26. maja na okusno' urejenem odru Mikluševe dvorane, je potekala v vzornem redu in oh veliki udeležbi občinstva. Kulturnega dogodka smemo spet enkrat biti veseli in imamo za to mnogo razlogov. V posameznih točkah sporeda so pokazali lepe
sposobnosti mešani zbor, mladinski zbor ljudskošolskih otrok, moški tercet, ženski duet in recitatorka ter igralci.
Dvakrat nabito polna dvorana, vidna zbranost in zanimanje občinstva, smisel prirediteljev za sestavljanje sporeda in za improvizacijo, njihova dobra volja in resnost pri delu, vse to je zgovoren dokaz, da je narodno-kulturno delo pri nas še vedno in kljub mnogim oviram živa in nujna potreba in da ne bo kar tako na lepem zamrlo. Posebno razveseljiv je za nas uspešni nastop pevm-skega številnega mladinskega' zbora.
Cerkvenemu pevskemu zboru in njegovemu vodstvu naj gre naša zahvala ter mu želimo še mnogo nadaljnjih uspehov.
IZ PODGORE
Svoj čas smo poročali, da je goriški mestni svet sklenil, da bo uredil im olepšal prostor pred župnijsko cerkvijo in okoli nje. V ta namen je že v felbimarjiu odobril znesek okoli 400 tisoč lir. Na prefekturi so že odobrili gradbeni načrt in zato upamo, da bodo jiavmo delo v kratkem začeli in ga končali.
Tudi dela n(a našemi iprevažmem mostičku čez Sočo gredo h kraju, čeprav so v zadnjem času zelo počasi napredovala. Zdi se, da bo promet po njem odprt v juniju.
IZ ŠTMAVRA
Tudi naša vas je bila od mrazu in slane hudo prizadeta. Posebno, veliko* škodo so pretrpeli lastniki zemljišč v spodnjem delu vasi; ob Pevmici je uničen ves pridelek na trti, sadnem drevju, zlasti še na češnjah in breskvah, na sočivju in povrtnini. Tu ne bodo imeli letos niti ene češnje niti ene bre-fiklve in sk or o nič povrtnine Ani sočivja.
POMOČ KMETOVALCEM
Razni svetovalci' pokrajinskega in mestnega sveta so vložili na predsednika dr. Cu-lota im župana dr. Bernard is a pismene zahteve, naj oba sveta čimprej razpravljata o potrebi hitre in učinkovite državne pomoči obupanim kmetovalcem, tki sita jim majski mraz im slana uničila ponekod skoro ves letošnji pridelek. Še vedno velja reklo, da dvakrat da, kdor hitro da. Zato bosta oba naša parlainentiča o tem p re važnem vprašanju razpravljala še ta teden.
Medtem je tudi Zveza neposrednih kmetovalcev pozvala Goriško trgovinsko zbornico, naj skliče sestanek svojega kmetijskega oddelka. Zbornica je odgovorila, da se je že zanimala za škodo, ki sta jo povzročila mraz in slama. Še vedno pa čaka na natančno ugotovitev škode, kar pa je dolžnost Kmetijskega nadzorništva.
TOVARNA
Phmcic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
ledelnje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnic«, knhinje itd. Iirrii vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarni-ikih cenah, jamči aa solidno delo.
	
H	-i
f&ene&haL	-	Hiimilhhri	r/o/inn
ŠKODA V BENEŠKI SLOVENIJI
Prod nekaj dnevi so strokovnjaki videmskega Kmetijskega nadzoirništva pregledal i škodo, ki jo je povzročil v goratih krajih Beneške Slovenije sneg, v dolinah pa mraz in slama. Škoda je mnogo večja, kot se je prvotno mislilo. Posebno- pa jiih je začudila škoda, ki jo je pretrpelo prebivalstvo iz Klinj. Tu je uničenih veliko trt in sadnega drevja in tudi pšenice in koruze. Ves pridelek je popolnoma uničen. Kmetovalci so pšenico poželi in z njo nakrmili živimo, ker 'bi drugače prišli še ob to korist.
IZ ČEDADA
Videmska hranilnica je razpisala natečaj za tiiste dijake, ki so napisali najboljšo nalogo o varčevanju. Naloge je pregledala posebna komisija, ki jo je imenovalo šolsko skrbništvo. Med učenci, ki so' dobili drugo nagrad O', in sicer br aniline kn již ice po 2000 lir, jih je precej iz Beneške Slovenije, posebno iz Brda, Prapotnega, Fojde, Prosnida, iz Tramora pri Dreki, Topolovega, Tarčenta in Rezije.
Tudi letos je ministrstvo za kmetijstvo razpisalo' natečaj za povečanje donosnosti zemlje. V ta namen je za videmsko pokrajino določilo 5 milijonov nagrad. Prošnje rešuje Kmetijsko nadzomištvo v Vidmu.
Čitaitelji Novega lista že dialj časa vsaj po imenu poznajo najatairejšega beneškega Slovenca Jusiča Josipa;, saj smo o njem že nekajkrat pisali. Pred nekaj dnevi je kljub svojima 102 letoma poromal na Staro goro pri Čedadu, a ne peš, kot je v svojem dolgem življenju že mnogokrat storil, marveč v avtomobilu. Ob tej priliki so tehniki radijske in televizijske službe posneli nekaj starčevih slik in izjav, ki so jih nato predvajali v soboto ob 17. uri v oddaji »Sorella radiio«. Prav tako so storili tudi s petjem dijakov slovenske strokovne šole iz Gorice, ko so pred kratkim obiskali priljubljeno svetišče.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Številke večkrat jasneje in glasneje govore kot besede. Tako nam na primer bedno stanje Beneške Slovenije in njenih dolin prav ži*o stopi pred oči, ako ugotovimo, da je bilo pred skoro 50 leti v naši deželi kar 4.300 prebivalcev več kot leta 1951. Če pomislimo, da so naši kraji1 doživeli nazadovanje v dobi velikega porastka skoro povsod drugod po Italiji, razen v Karniiji, je to število še toliko bolj kričeče. Kaj pa naj rečemo o padcu slovenskega prebivalstva v letih od 1951 do danes, ko so se nekatere vasi skoro izpraznile! V zadnji številki Novega lista smo navedli primer občine Gorjami, kjer se je od 927 volivcev, vpisanih v volilnem seznamu, izselilo kar 492. Talkih primerov bi lahko navedli še več.
Padec prebivalstva je znak bede in dokazuje, da naši ljudje ne morejo živeti na domačih tleh. Večina naših prebivalcev je primorana iskati, zaslužka v tujem svetu in ta divji beg z domače grude imajo še za veliko srečo, ker jim je bila za časa fašizma celo ta pot zaprta.
Začudeno se vsi sprašujemo, kako je mogoče, da se za ta strahotni pojav odgovorna oblastva prav nič ne zmenijo. Saj doslej niso proti temu prav nič učinkovitega ukrenila. Skrajni čas je, da se oblastva zganejo, če nočejo vzeti na svojo vest težke odgovornosti, da ne bo v nekaj desetletjih ne dtiha ne sluha o Slovencih v videmski pokrajini.
Zvedeli smo, da bosta občinska tajnika To-maizetič iz Dreke in Maršeu iz gr mišk e občine odpuščena iz službe, ker nista položila (»red p is a nega izpita. Njuni mesti bosta zasedla nova tajnika, ikii pa ne znata prav nič slovenščine. To bo res udarec za prebivalstvo prizadetih občin. Naši župani bi se morali pobrigati, da bi za tajnike bile imenovane le osebe, ki znajo govoriti z ljudmi v domačem jeziku.
IZ FOJDE
Za časa majskega mraza je v naši okolici padel toplomer na pet stopinj pod ničlo. V gorskih vasicah je zapadlo precej snega, vso okolico pa je hudo poškodovala slana. Škoda je za naše revne gospodarske razmere naravnost ogromna, saj znaša nad 50 milijonov lir. Zelo hudo so trpele trte, prišli pa smo tudi ob vso koruzo in krompir, ki je za nas vsakdanja brana. Od časa zadnjega' mraza kmetje ponoči kurijo- na poljih, da bi z dimom preprečili morebitno novo sl a in o ter rešili vsaj, kar je ostalo. 'Kmetije z obupom gledajo v bodočnost in muči jih strašna skrb, kako bodo' prebili to hudo leto. Naša občinska uprava je vlado naprosila za pomoč, ki naj bi se razdelila vsaj med najbolj potrebne kmete.
IZ RAJBLJA
iPo nenadni simrti spoštovane gospe Marije Valias je pred nekaj dnevi prav tako nepričakovano' umrl rudarski upokojenec Misco-ria. Dan pred smrtjo je bil še prti čevljarju, zvečer pa mu je postalo slabo in je ponoči umri, poltem ko je bil previden s svetimi zakramenti. Sinovom', vnukom' in pokojnikovim sorodnikom izrekamo- svoje sožalje. Pokojniku naj pa sveti večna Luč.
V predpreteklem tednu bi se pri nas prav kmalu dogodila smrtna prometna nesreča. S Predila v Rajibelj sta se v avtomobilu vračala orožniški brigadir ter slovenski rudar France Černuta iz Loga. Na zadnjem ovinku blizu Rajblja je pa avto zdrknil s ceste ter | se prevrnil. Brigadir se je pobil po glavi, medtem ko si je rudar pri padcu zlomil nekaj reber ter potolkel po obrazu.
Že dolgo pa nismo imeli v Rajblju toliko porok med Slovenci Ikioit v zadnjih dneh, saj so sc 'kar štirje fantje ojunačili in. stopili v zakonski stan. N ov op or oč en c i so Kravanja Mirko-, Klavora H-anzi, Krajnik Roman, in Novak Jožef. Razen Krajnika pa so- vsi ostali vzeli italijanske neveste.
Sred 100 leti „
Mnogi naši kraji, ki so živeli od železne obrti, so zato precej trpeli. Prav tako je pešalo tudi mlinarstvo, ker so- zlasti primorski trgovci dobivali cenejšo moko iz Ogrske preko Reke.
Naše ceste, posebno predilslkla' in tista iz Trsta čez Sežano, so bile v starih časih polne težkih vozil »parizarjev«; prednje so bili vpreženi močni pincgavski konji-, ki so se kar svetili v medeninasto okovanem obrzdju. Poleg so pa postavni vozniki prešerno poka-li z biči in cvenkljali v žepih s tolarji in goldinarji. Voznik biti in vozariti s Trsta na Du. naj je bila pred sto- leti najimenitnejša obrt.
Ko je pa obrt propadla in ni bilo več kupčije, niso več škripali težko obloženi vozovi po naših cestah. Stare furmanske romantike je bilo še bolj konec, odkar je začela teči iz — Trsta na Dunaj — železnica.
O bogatinih in revežih
Zanimivo je, da so takrat začele propadati tudi stare obcestne furmanske krčme, ki so bile nekako to, kar so danes avtobusne posta-
je. Ko so se rokodelci in obrtniki rešili stare cehovske vezanosti, se je sicer število rolko-delcev na mah pomnožilo', toda vmes je bilo tudi dosti mojstrov —• skaza, Iker je država od leta 1856 dalje s posebnim patentom dovoljevala, da je vsakdo smel izvrševati' -obrt. tudi če ni položil izpitov o usposobljenosti, kot je 'bilo za časa cehov. Najraje so z novimi obrtnicaimi odpirali zakotne krčme, medtem ko so propadale kolarške, usnjarske in kovaške delavnice. Mojstri in delavci so mo. rali po svetu ali pa so pomnožili število pohajkujočih. Vlada jih je — kot to delajo danes pri nas — skušala zaposliti n« 'deloviščih in pri gradnji javnih del.
Ker sta propadali obrt in trgovina, se je omajalo tudi zaupanje v vrednost denarja. Vlada j« takrat dala v obtok papirnate bankovce. Ljudstvo, zlasti Iklmetje pa so manj cenili papirnati denar kot srebrnike An kovance, ki so zato zginjali' v varne nogavice. Celo drobiž je zmanjkal, tako da sio banlklovee na polovico ali celo’ četrtino trgali. Državna banka ni več zmogla menjati bankovcev za ko-
van denar in tako je vrednost papirja; padla pod kovinsko veljavo.
Olkirog leta 1854 do 1857 je nastalo zlasti na vaseh veliko število revežev, ki niso niti za davke zmogli. Na drugi strani so pa -bili bogatini, ki so na varnem hranili zlate cekine in srebrne goldinarje. Tudi državni dolg je do leta 1859 narastel na 1300 milijonov goldinarjev.
Država je skušala dvigniti vrednost 'denarja z državnim posojilom. Sprva je bilo rečeno, da je prostovoljno, v resnici je pa finančni minister kar odmeril, koliko- tega »prostovoljnega« posojila mora vsaka kronovina oddati. S prižnic in po uradih so morali naganjati ljudi, naj opravijo svojo domoljubno dolžnost ter dajo državi na razpolago prihranjeno zlato in srebro- v kovain-cih.
Toda ljudjie- nlao bili več tako nespametni, da 'bi podpirali večne voljne, velikansko število uradništva in zmeraj rastoče stroške cesarske hiiše. Kakšno- razpoloženje je bilo med ljudstvom, iklažejo razni lepaki;, ki so se pojavljali takrat po deželi. Na enem teh je bila zapisana zgodba o bogatinu, kii da bo teže pri' šel v nebesa, iko-t pa kamela skozi šivankino uho. Potem na nadaljuje: »Naš gospod cesar prav gotovo hočejo, da bi mi vsi v nebesa pri' li, ker nas hočejo denarja oropati in nas za reveže narediti«.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenska gimnazija na Koroškem
Avstrijska poročevalska služba APA, ki prejema svoje vesti iz uradnih virov, je objavila te dni obvestilo, da je prispel iz prosvetnega ministrstva v Celovec odlok, ki odreja ustanovitev slovenske gimnazije za prihodnjo jesen. Začeli bodo s poukom v prvem, drugem in tretjem razredu. Slovenska gimnazija v Celovcu bo imela svoje prostore v novem poslopju realke v Radetzkijevi ulici, ki je bilo lani izročeno svojemu namenu. Vodstvo manjšinske srednje šole je poverjeno prof. dr. Jožetu Tischlerju, ki je po službenih letih najstarejši slovenski srednješolski učitelj na Koroškem. Učni načrt se bo le malo razlikoval od načrtov na drugih gimnazijah. Nemščina bo prvi obvezni tuji jezik in ga bodo poučevali prav toliko ur kot slovenščino. Profesorski zbor se bo sestajal iz učnih moči, ki že poučujejo na raznih koroških srednjih šolah in učiteljišču.
Tako avstrijska poročevalska služba APA. Koroško slovensko glasilo »Naš tednik — Kronika« pa pravi v svojem komentarju k novici: »Na novi gimnaziji nemščina ne bo »tuj jezile«, temveč bo v smislu učnega načrta obenem s slovenščino učni jezik in se bo v njem poučevala polovica vseh učnih predmetov. Vobče nemščina na Koroškem in zato tudi na novi slovenski gimnaziji, ki bo avstrijska državna učna ustanova prav tako, kot so istovrstne šole z zgolj nemškim učnim jezikom, ni in ne more biti tuj jezik, ampak obenem s slovenščino deželni jezik. Prav tako je po državni pogodbi slovenščina tudi priznana kot uradni jezik poleg nemščine v slovenskih in jezikovno mešanih krajih. Glavna značilnost in prednost novega učnega zavoda bo prav v tem, da se bodo na njem dijaki naučili v popolni meri obeh deželnih in uradnih jezikov«.
Tednik tudi poroča, da bodo sprejemni izpiti za slovensko gimnazijo 8. julija.
»Novi list« prisrčno čestita koroškim Slovencem k novi pridobitvi, za katero so se tako dolgo in vztrajno potegovali. V ustanovitvi slovenske gimnazije na Koroškem vidimo začetek lepših časov onaoino slovensko manjšino, katere naj vet j h šibkost je bila in je še prav v tem, da ni imela dovolj slovenskih izobražencev, čemur je bilo krivo prav pomanjkanje slovenskega, zlasti še srednjega šolstva. Tako je koroška mladina v nemških šolah spoznavala samo nemško kulturo, o slovenski pa je zvedela le malo ali nič. Mnogi starši sploh niso dajali otrok študirat, ker so jim hoteli prihraniti težave tuje šole. Pomanjkanje slovenske izobražene plasti pa je v ljudstvu vzbujalo občutek manjvrednosti, saj so kmetje in delavci v vsakem izobraženem in bolje oblečenem nepoznanem človeku, ki je zašel mednje, takoj videli pripadnika tuje narodnosti. To se bo zdaj prav gotovo izpre-menilo. Slovenska Koroška bo dobila lepo število mladih, idealnih dijakov in dijakinj, ki jih ne bo več sram slovenskega jezika in slovenske kulture. Iz njih bo zrastla najprej tenka plast slovenskin izobražencev, ki pa se bo s časom vedno bolj krepila ter razgibala tudi svojo okolico.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE — TRST V soboto, 1. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu v Sv. Križu — v nedeljo, 2. junija, ob 17. url na Kontovelu — v torek, 4. junija, ob 20.30 v Skednju John Steinbeck •IIVI PLAMEN«
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo, 2. junija, ob 17. url v dvorani na stadionu »Prvi maj«
»REVIJO FOLKLORNIH PLESOV« Sodelovale bodo folklorne skupine Iz Brega, z Opčin, lz Rojana-škorklje, Gorice ln Sovodenj. Vstopnice bodo v prodaji v tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20 ter v nedeljo pri blagajni na stadionu.
• * •
ŠOLSKA AKADEMIJA
Učenci svetoivanske, barkovljanske, katinarske in fojanske osnovne šole vabijo na šolsko AKADEMIJO s pestrim sporedom, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18. uri na stadionu »Prvi maj« pri Sv. Ivanu.
Vstopnice dobite na vseh omenjenih šolah ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane.
S tem pa se bodo obenem začeli boljši časi za vse slovensko prosvetno življenje na Koroškem, ki bo dobilo z novimi mladimi silami tudi novega zagona.
Prepričani smo, da bodo zavedni Koroški Slovenci storili vse. da si obvarujejo in čim bolj okrepe svojo gimnazijo, tako da bo zadobila tisto vlogo v slovenskem življenju na Koroškem ln zlasti pri širjenju slovenske kulture ter pri vzgoji učeče se mladine, kot so jo slovenske gimnazije že od nekdaj imele. Vendar nad slovensko gimnazijo na Koroškem mora bdeti tudi vsa ostala slovenska jav nost in ji pomagati, kolikor bo največ mogoče.
V informacijo naj še navedemo, da se je lani, ko je bilo pričakovati, da bo ustanovljena slovenska srednja šola, prijavilo za prva dva razreda že do marca 65 deklet in fantov. To Število je pomr nilo jamstvo za dober razvoj slovenske gimnazije na Koroškem. Upati je, da bo zdaj, ko je gimnazija res tu, število še preseženo.
V našem uredništvu se je zglasil Tržačan in nas naprosil, naj objavimo, da bo vzel prihodnje počitnice za mesec dni v vso oskrbo tistega učenca ali učenko slovenske gimnazije na Koroškem, ki bo tega najbolj potreben in ki bo dobro izdelal tretji razred. Zagotovil mu bo resnično prijetne počitnice v Trstu.
Upati je, da bo ta Tržačan našel posnemalce.
Čela Pe'it(yt v Hueiiitlii
Ugledna švedska revija za umetnost »Konstre-vy«, ki izhaja v Stockholmu, je posvetila v zadnji številki šest strani (od 48-ih) našemu nabrežinske-iriu rojaku kiparju Celu Pertotu. Pertot živi, kot znano, že več let v Stockholmu, kjer se je tudi poročil z izobraženim dekletom iz Laponske. Članek je podpisan samo z začetnicama B. L., a ga je verjetno napisal sam urednik in izdajatelj revije Bo Lindwall. V njem pove, da je 33-ietni kipar doma iz Trsta in da je po rodu Slovenec; študiral pa da je v Italiji in na Dunaju. V svoji kiparski umetnosti navezuje na moderno italijansko kiparstvo. Pri ustvarjanju kaže globoko spoštovanje do umetnega rokodelstva, kar dokazuje predvsem s svojo spretnostjo vlivanja v bronu, o Čemer tudi vodi tečaje na Umetnostni akademiji ln na Umetnostni strokovni šoli v Stockholmu. Zadnja leta dela svoje odlivke v bronu v starodavni zlatarski delavnici v Skansenu. Tam je, kot znano, znameniti švedski narodni muzej na prostem, ki prikazuje nekdanji slog švedskih stavb in sploh podobo nekdanjega življenja na švedskem.
Clankar nato obširno popisuj a Pertotovo tehniko odlivanja v bronu. Članek je ilustriran s 14 slikami, ki prikazujejo Cela Pertota pri odlivanju in dokončni odlitek nekega njegova kipa. Dve fotografiji sta priobčeni na celi strani. Posnel jih je znani švedski umetniški fotograf Lennart Olson. Isti fotoeraf je posnel tudi fotografijo za naslovno stran revije.
To javno priznanje Celu Pertotu ponovno dokazuje, da si je znal mladi umetnik iz Nabrežine pridobiti v malo letih velik uspeh na Švedskem.
KULTURNE VESTi
* »Avstrijsko-jugoslovansko društvo« je organiziralo 24. maja zvečer v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Celovcu predvajanje slovenskega filma »Dolina miru«. Vstop je bil prost. To je bil nov razveseljiv korak h kulturnemu zbližanju med Koroško in Slovenijo.
* Te dni se je poročil v Encelni vesi na Koroškem prvi mladi par, ki se je poslužil svoje naravne in zdaj tudi v avstrijski državni pogodbi potrjene pravice ter zahteval izvedbo civilnega akta v slovenščini, kar je tudi dosegel. To je bil sin Kavhove družine, Jožej Urank, s svojo nevesto.
* Pretekli teden so bili na obisku pri radiu Ljubljana zastopniki italijanskega radijsko-televizijske-ga omrežja. Italijansko odposlanstvo je vodil pooblaščeni delegat upravnega odbora RAI Rodin6. Po obisku v Ljubljani je bila na Bledu konferenca italijanskih in slovenskih zastopnikov. Na njej so razpravljali o sodelovanju med slovenskim in italijan-
dhad&mije in i,a%btaue ilouenbhik
Bliža se zaključek šolskega leta in z njim vred cela vrsta akademij, ki jih bodo priredile slovenske šole na našem ozemlju, posebno še osnovne, kar je prešlo že nekako v izročilo. Nekatere šole bodo priredile akademije s pestrim programom, ki bo obsegal recitacije, nastope Šolskih pevskih zborov in šaljive prizore. Drugje so se učitelji še bolj potrudili in naštudirali z otroki prave mladinske igre, ki bodo pripravile obilo veselja in zabave malim in velikim. Skoro vse šole pa prirede tudi razstave, na katerih bodo prikazale najlepša ročna dela in risbe gojencev.
Opozarjamo bralce na te prireditve in razstave, ki so sicer namenjene predvsem staršem in sorodnikom otrok, da vidijo, česa se je deca naučila v šoli in koliko je napredovala v zadnjem letu. Ven dar bi se pa morala vsa slovenska javnost zanimati za naše šole in bdeti nad njihovim napredkom in nad tem, kakšno vzgojo uživa v njih naša mladina. Zato ne zamudite priložnosti in obiskujte te šolske prireditve in razstave, ki otnskovalca nikoli ne razočarajo, vedno pa mu pripravijo veselo presenečenje, ker najde v njih več, kot je pričakoval. S svojim obiskom boste razveselili naše šolarje, dali zadoščenje prizadevnim vzgojiteljem, sebi pa pripravili uro ali dve razvedrila.
»Človek ne živi samo od kruha« v italijanščini
Ruski pisatelj Vladimir Dudincev je napisal roman z naslovom »Človek ne živi samo od kruha«, s katerim je postal na mah slaven, v tujini še bolj kot v Rusiji, kjer skušajo njegovo slavo malo »potlačiti«. V romanu je prikazal usodo mladega inženirja iz Sibirije ,ki izumi zelo važno stvar, a se zaman trudi, da bi njegov novi stroj preizkusili in uporabili v gospodarstvu. Končno mu le uspe, da prepriča birokrate v Moskvi, da je stroj dober, a tedaj mu glavni med uradniki patent enostavno ukrade, šele po hud h težavah in nevarnostih inženirju uspe, da uveljavi svoje pravice in še to le s pomočjo ženske, ki ga ima rada in sovjetskih častnikov, ki so spoznali koristnost njegove iznajdbe, še prej pa je moral mladi inženir preživeti precej časa v ječi, obtožen izdajstva.
Roman je huda kritika sovjetske birokracije. Izšel je lani v moskovski reviji »Novy Mir«, ki je postala zdaj že redkost in jo prodajajo na črni borzi za visok denar. Na črni borzi so kupili številke, v katerih je izšel roman, tudi nekateri zahodni založniki, n. pr. nemška založba »Verlag der Stern-biicher« v Hamburgu, in ga izdali. To so lahko storili, ker Sovjetska zveza ni članica bernske pogodbe o avtorskih pravicah. Kljub temu nalagajo dohodke, ki pritičejo Dudincevu od avtorskih pravic, v banko. Vprašanje pa je, kako bo prišel Dudincev do svojega denarja.
Ljudje, ki odločajo v sovjetski literaturi, so zahtevali od pisatelja, naj roman »popravi«, da bi Sovjetom ne bilo preveč nerodno, ako bi izšel v prevodih na tuje jezike. To je Dudincev res tudi storil, in v taki oblilci je izšel roman v francoščini. V nemščini pa je izšel, kot rečeno, v prvotni obliki, in prav tako te dni tudi v italijanščini pri založbi Garzanti. Naprodaj je tudi že v Trstu.
Zanimivo je, da je bil Vladimir Dudincev prej pa polnoma neznan celo v Rusiji, zdaj pa je z romanom hipno postal eden najbolj slavnih sodobnih ruskih pisateljev.
Verjetno je, da bo roman kmalu izšel tudi v slovenščini.
skim radiom in televizijo, ki pa je v Sloveniji še v povojih. Tem bolj prav ji bodo prišle italijanske izkušnje na tem področju.
* V Beogradu so imeli pretekle dni I. jugoslovanski festival otroške glasbe. Eno izmed tretjih nagrad je dobil pevski zbor neke mariborske gimnazije. Nagrajenih je bilo še več malih slovenskih glasbenikov.
* Dijak Edvard Saje iz 5. razr. slovenske višje realne gimnazije v Trstu je dobil na festivalu mladine Treh Benečij nagrado za slikarstvo. Dijak Saje je iz slikarske šole prof. Avgusta Černigoja. Dijak Pino Rudež z istega učnega zavoda pa je dobil nagrado za fotografijo.
* V kratkem odideta zbor in orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane na gostovanje v Italijo. Nastopila bosta v Bresci, Ascoli Picenu, Aquili, Mes-sini in Palermu. Na povratku bosta nastopila tudi v Trstu, in sicer na koncertu violinista Dejana Bravničarja in pianistke Damjane Bratužcve. Še prej pa bosta nastopila v Rimu za snemanje na trak za radijske oddaje.
GOSPODARSTVO
Vrtnar v juniju
Vrtnarji se zel« pritožujejo zaradi škode, ki jio povzročajo razni škodljivci, predvsem bramorji in strune. Ti izpodjedajo korenine, poilžii pregrizujejo mlade sajeniee, razne bolite in podoben mrčes pa uničujejo srčece cvetači' in vsem 'kapusnicam.
Škoda, ki jiO' dela mrčes, se bo zelo zmanjšala-, če bomo pred setvijo zemljo razkužili z gejodrinom. Za 20 kv. metrov zadostuje 1/1 kg geodrina, Ikli ga razprašimio z žveplalni-kom ali s kakšnim drugim razipraševalcem vrluu prekopane in z grabljami še ne poravnane zemlje. Proti bramorjem (podjedei, krtice, griilotalipa) učinkuje zastrupljeni riž. Ob vbodu v rove, 'ki jih bramor napravi v gredici in kjer podnevi spi, postavimo po kakih 10 zrn riža. Prioti polžem — hišnikom in brez hiše — so najboljše sredstvo zastrupljeni otrobi, kli jih v malih kupčkih postavimo okoli gredice, predvsem pa na tisto stran, od koder polži prihajajo in kjer se podnevi skrivajo. Proti bolham in škodljivcem, ki uničujejo liste in kvarijo povrtnini srčeca, sta najbolj učinkovita gesarol za pra-šenje (s 5% DDT) ali pa fiogiamma-. Obe sredstvi učinkujeta tudi proti koloradskemu hrošču na krompirju, na jajčevcu (mela-nca-nah), papriki, paradižniku itd.
Na povrtnini se pojavljajo tudi1 listne uši — predvsem na mladem fižolu — ki jih urjličimo s prigotovki na podlagi tobaka (ni-col, nicamon), z izvlečkom iz (kkasijevih trščic alii pa z drugimi sredstvi, kot so carpo-san, toxfid itd. Gosenice, ki uničujejo liste kapusnic. zatremo tako, da jih poprašimo s tiogammo ali z gesaroloim, kot smo že napisali za bolhe.
Veliko šiklodo na povrtnini povzroča tudi peronospora, ki je zelo podobna trtni. Škoduje predvsem krompirju, paradižnikom, papriki, jajčevcu in tudi zeleni (šelinu). Proti peronospori ma povrtnini uporabljamo ista škropiva kot proti peronospori na trtah, le da so nekoliko 'bolj razredčena z vodo. Lahko pa uporabljamo tudii prah Caffaro, in sicer v 1% raztopini — 1 kg na 100 litrov vode — ali pa tudi v obliki prahu: mešanica iz 30% prahu Caffaro in 70 kg sadre (ges-so).
V juniju sejemo: še celo prvo polovico ali do Sv. Antona cvetačo ali karfijolo1, potem brolklole, pozni kapus in ohrovt (vrzo-te), endivije, radiče in cikorijo, solate, korenček, tudi petršdij, kocke ali bučice in kumarice; sadimo še fižol za stročje, por, črni koren, redkvice, repico in črno redkev, bli-tev, lubenice — angurije, melone, šparglje itd.
Presajamo pa: pairadiižnike, papriko in melancane, por, zeleno (šelin), solate in poletno rumeno endivijo, ohrovt — vrzote in druge kapusnice.
Ali misliš s katramirano lepenko, listjem ali gnojem pokriti zemljo okoli paradižnikov in itudi druge povrtnine? S tem se rešiš plevela in ti ne bo treba toliko zalivati. Na vsak način pa imej pri rokah vedno pripravo za zalivanje, pletev, rahljanje in prigre-bainje. Mlada povrtnina potrebuje mnogo vode, zato v trdi zemlji in med plevelom pa zelenjava ne uspeva.
Cvetličarjeva opravila
V začetku meseca še lahko vsadiš potaknjence (krizantem, ki cveitejo jeseni: najbolje je, dia- takoj pognojiš vsaki krizantemi s pol čajne žličke »fosfazola«. Zadnji čas je, da vsadiš georgine — dalije in kane, lanta-ne, pldmbago, trajne astre, rudbeck.ia itd. Dalijam dodaj oporo, na katero jih boš privezal. Spravi čebulice hijacint in tulipanov. Mačehe (viole del pensiero), spominčice (inyosotisi) in podobne, Ikfi go že odcvele, nadomesti z drugimi, kot so petuuije in salvia.
Bujno rastoči plevel med gredicami in na poteh najlaže uničiš z radisolom : 1 kg radi-sola raztopi v 33 litrih vode (3 kg na 100 litrov) in s to raztopino potlij ziapleveljena mesta. Za vsak m- potrebuješ en liter raztopine. Škropiti moraš takoj po dežju ali pa moraš sam prej dotična mesta zmočiti, ker le talkJo bo raztopina prišla do korenin plevela in ga zastrupila. (Tako čistimo tudi poti na pokopališčih).
Če hočeš imeti lepe travnate preproge, jih moraš večkrat pokositi, najmanj dvakrat na mesec. Takrat izruj široko!istnati plevel.
Na vrtnice moraš paziti vse leto. Brž ko ima kakšen cvet odcveteti, ga moraš odrezati. Sedaj lahko daš vrtnicam zaželene oblike. Vrtnice pa so zelo podvržene listnim ušem: proti temu mrčesu učinkujejo prigotovki na podlagi tobaka (glej zgoraj) in tudi tiogamma. — Rjo na listih vrtnic onemogočiš, če jih poškropiš z raztopino modre galice (kot trte, Ikirompir itd.) ali pa z raztopino prahu Caffaro: Slednji je zelo p-rak-
V
odrti pregled =j
OČITNA PREMOČ TUJIH KOLESARJEV
Kolesarji, ki se udeležujejo 40. krožne dirke po Italiji, so v sredo prvič počivali. V 11 etapah s j prevozili kar 2159 km, to je približno polovico celotne proge. Tekači so bili v prv.h etapah zelo hitri. Največ uspehov so dosegli tuji kolesarji. Spanci, Francozi, Nizozemci, Belgijci in Luksemburžani so zmagali kar v 9 etapah. Italijani se letos nekam klavrno držijo, saj so le dvakrat odnesli zmago. Junak tekme je 29-letni Miguel Poblet, ki je že trikrat prišel prvi na cilj in se misli letos resno boriti za dokončno zmago. Španec je sedaj na tretjem mestu in ga le 30 sekund loči od rožnate majice. V polni moči je tudi mladi in vitki Luksemburžan Charly Gaul, ki je najresnejši kandidat za končno zmago. Fran coz Luison Bobet se ne počuti dobro, čeprav je več časa bil prvi na lestvici. Krožna dirka je že zahtevala 21 žrtev, med katerimi je več znanih imen. Najboljši Italijan je seveda Defilippis, ki nosi sicer rožnato majico, toda njegovo moštvo je skoraj povsem razpadlo in zato se bo težko branil pred ostrimi napadi tujih favoritov. Baldini se ni povsem znašel med poklicnimi dirkači; Fornara, Nencini, Astrua in Monti se pa niso doslej prav nič častno izkazali. V zadnjih etapah so zmagali naslednji kolesarji: Italijan Fantini (Cattolica-Loreto), Nizozemec Wagt-mans (Loreto-Terni), Francoz Rolland (Terni-Pesca-ra), Italijan Favero (Pescara-Napoii), Španec Poblct (Napoli-Frascati in Roma-Siena) ter Van Stcnbergen (Siena-Montecatini). Vrslni red je naslednji: 1. Defilippis; 2. L. Bobet s 13” zaostanka; 3. Poblet; 4. Gaul; 5. Fornara.
TAVANJE V TEMI Ljubitelji italijanskega nogometa so v nedeljo doživeli novo razočaranje. Državna enajstorica je bila v Lizboni krepko poražena (3:0). Popolnoma prenovljeno moštvo, v katerem je bilo 6 igralcev, ki so prvič oblekli plavo majico, je tudi tokrat povsem
tičen, ker enostavno premešaš 100 gramov prahu z 10 litri vode in škropiš.
ŠE LAHKO SEJEŠ KRIŽANO KORUZOI
Junija ne mioromo sejati vseh sort križane koruze, marveč le tiste sorte, ki se razvijejo v 100 do 120 dneh. Sem spadajo sorte: U 20, U 22, B 26, U 28, Wiisconsin 353 >n Wiisooosiin 464« ter Fu-nikT-s 'G 30, Fu>nk’s G 35 in Funk’» G 19.
Pomni pa, da 'križane koruze uspejo le lam, kjer je zemlji bogato pognojen«.
TUDI DETELJE SO TRPELE
Glavno krmo za naše krave dajo detelji-šča. Tudi ta so pa trpela zaradi pozebe in jim zato moraš pomagati.
Po prvi, a lahko tuidi	še	po	drugi	košnji
raztrosi po deteljilšču po	100 Ikig	P'KN	ali ni*
trofosca na vsako njivo	ali	po	2.5 do 3 kg
na vsakih 100 m2 površine.	Če	je le	mogo-
če, potrosi tik pred dežjem. Videl boš, kako bodo nadaljnje košnje bogate.
DETELJA — ČLOVEŠKA HRANA
Odkar so odkrili, da vsebuje detelja, posebno lucerna ali sedemletna detelja mnogo vitaminov — zlasti A, B in C, s« iz nje začeli delati1 moko in krmiti z njo- piščance in druge mlade živali.
Sedaj pa hoče tudi človek uporabiti deteljo za prehrano, ki naj hi se dajala v prvi vrsti otrokom. V ta namen nabirajo samo vršičke mladih poganjkov, jih operejo in zrežejo med solato in radič, ali pa jih skuhajo in uživajo kot špinačo. V naših kuharskih knjigah nimamo še posebnih receptov. Prav gotovo se pa bodo- kmalu pojavili, kakor jih že najdemo v mnogih tujih gospodinjskih knjigah.
I odpovedalo. Italijani sc morajo zahvaliti le svojemu odličnemu vratarju Bugattiju, ki je čudežno ubranil več ostrih strelov, da ni bil poraz večji. Ne da bi se spustili v podrobnosti, naj napišemo samo, da je bilo v portugalski prestolnici videti le nadaljevanje Zagreba. Širi se glas, da bo državna reprezentanca zaradi neprestanih porazov nekaj let počivala. Ne glede na to lahko trdimo, da se bodo morali Italijani hudo boriti, če se hočejo udeležiti tekem za svetovno prvenstvo.
ŠPORT PO SVETU
Nogomet — Prejšnji teden je bilo več mednarodnih tekem za svetovno prvenstvo. Avstrija je tesno (3:2) porazila Nizozemsko, Češka pa Wales (2:0). Španci so obsuli Škote kar s štirimi goli, sami pa so pretrpeli enega. Bolgarija je gostovala na Norveškem in v Oslu premagala z 2:1 tamkajšnjo državno predstavništvo. Razen teh je bilo tudi nekaj prijateljskih srečanj, škotska je odpravila Zahodno Nemčijo s 3:1, Belgija Romunijo z 1:0, Danska in Bolgarija sta pa igrali neodločeno (1:1). V Atenah se je začelo polfinalno tekmovanje za svetovno vojaško prvenstvo. Francija in Italija sta z istim izidom (2:0) porazili Belgijo in Grčijo in bosta z vso gotovostjo odpotovali v Buenos Aires, kjer. se bosta pomerili z Argentino in Brazilijo. Postopno pa se tudi končuje tekma za Sredozemski pokal. Največ upanja na zmago ima B moštvo Španije. Lestvica je naslednja: 1. Španija B 12 točk (mora igrati še 3 tekme); 2. Francija B 12; 3. Italija B 9 (1); 4. Grčija 6 (2); 5. Turčija 6 (4); 6. Egipt 5.
V nedeljo je bilo v Beogradu finalno srečanje med Parlizanom in Radničk m za pokal predsednika republike Jugoslavije. Zmagal je Partizan s 5:3 (0:3) in je tako že četrtič dobil pokal.
Avtomobilizem — Angleško vozilo Aston Martin (Brooks-Cunningham) je v nedeljo na dirki »100 km Niirburgringa« osvojilo prvo mesto. Lestvica za svetovno prvenstvo vozil je doslej naslednja: 1. Ferrari 25 točk; 2. Maserat.i 19; 3. Aston Martin 8; 4. Jaguar 7; 5. Porsche 5 in 6. Osca 1.
SKOZI OZKO ODPRTINO V STROPU
~L£3 NO, 1ESTEV!? kAR PO N3E3 SPLEZAM,PREDEN KDO PRIDE.
V VOTLINI ZE 6W0e.lL 6 GED1A
ČRNI KAVBOJ PA 3E ŽE PRIJAHAL DO VOTLINE IN SKOČIL SKOZI SLAP,
3E PRIPLEZAL ZVITOREPEC IZ KA7" BOLNIKOVE VOTLINE. .
TO SE SKRIJEM. OD TOD BOM Mil NA3BOL3E VIDEL, UAl SE G.0 „4 V Dl TAM SPODAJ...
BEŽI, VRANČEK, KAR TE NOGE NESO.' ŠKODA BI TE BILO.ČE BI OSTAL ŽIV POKOPAN 6 SERIFOM IN NJEGOVIMI JUNAKI..HI !..BEŽI!
UPAM,DA SO VIDELI,KAM SEM IZGI NIL; DOKLER SE 03UNA&30 ZA SMOK ZA MEN03, IMAM DOVOL3 ČASA ZA
-#r , vr i:
i>a,Ve
m
KONJ SE 3E OBRNIL IN IZGINIL £VO Z\ VODNO ZAVESO TER MIMO STR. MEČIH ZASLEDOVALCEV...
KAVBOJ. JE SKOČIL U LESTVI IN SE PRIČEL VZPENJATI PO MEJ, ZVITOREPEC’ PA SE JE BRŽ . SKRIL ZA SKALO
KO 3E ROPAR PRIPLEZAL 12 3AME 3E BRŽ POTEGNIL JlESTEV ZA SABO
NATO JE POČENIL IN PRIŽGAL VRVICO/KI JE ŠTRLELA IZ TAL...
DINAMITi?žIvEBC^ POKOPAL! TO MO’ PAM PREPRE
HOHO, SO ŽE NOTRI -ZABAVA SE
iauko začne:
ZA NJIM,TANTJE SKOZI SLAP 3E UŠEL'.
5$
GLEJTE, KON^> VRAČA1
PRlUAJA!
LE ZAUAT, NISEM POTEGNIL LESTVE ZA SABO 2-
ZVITOREPEC JE ODGOVORIL W;:.	6	STRELJANJEM.,,;«;
Tl 3E ZMAN3KALO MUNICIJE 9. HO, MO NA',TU 30 IMAš,POSLAL Tl 3E BOM NEKAJ, LE BUTTCO g?- rv» A -poMOLI IZZA SKALE’.
TODA ČRNI KAVBOJ NI DVIGNIL ROK, KOT BI TRENIL.JE BIL ZA SKALO IN ŽE SE JE USULA TOČA KROGEL PROTI ZVITOREPCU...
ZVITOREPCU JE ZAVRELA WRL \ ’ /
UGASNI : IN ROKE
m KVIŠKU, ROPAR J
<
HM.7AŽIGALNA VRVICA GORI. NEKAKO MORAM OPOZORITI ONE SPODAJ NA NEVARNOST.
HH
Z
3
aroka ob jezeru
Virgil Novic jih je pozival iz očetovega pripovedovanja in je dostavil: In predvsem Deila Vinci, kajne gospod Vrbič?«
Eda Vrbičeva se je stresla, kot da jo je nekaj zadeta; njeni prsti so začeli nehote trepetati. Tudi Vrbič je sunkoma pogledal, na-to je pa pomirjajoče položil desnico na ženino roko. Potem se je •nirno obrnil h gostu.
»Ali veste kaj o Deli Vinci?«
»Da, moj oče je večkrat pripovedoval o njeni umetniški nadarjenosti. Skoraj si ni miogoče misliti, k alko izrazita ustvarjalna sila je kipela iz nežne deklice. Vem še natanko,	kar je	oče rekel	ob
«jeni prezgodnji smrti: »Tako je.	'katkior da	bi nam	jo bogovi	ne
bo teli več privoščiti.«
Ne da bi spustil ženino roko. je pisatelj povesil pogled na frožni k. Čez hip je tiho pristavil:	»Da, prav	tako je	bilo.« Nežno
Je gospa Eda izvila roko iz moževe	in vstala.
Gabi, ki ji razgovor ni bil prav všeč, je 'brcnila stol in stopila k očetu.
»Skoraj se zdi, da ste bili vsi zaljubljeni v tisto Delico.«
Miha je temačno pogledal sestro. Gospodar pa je povprašal Vita: »Ali ne bow gospodu Noviču razkazal posestva?«
Vito je bil brž zadovoljen. Če je mogel kakemu gostu pokazati skednje in hleve, je bil ves v ognju. Gabi je pa izjavila, da bo ljubemu gostu tudi »otok« pokazala.
Smeje se so se vsi trije poslovili.
Prisrčno je hišni gospodar stisnil gostu roko: »Dobro se imej-le in ne pozabite pozdraviti gospoda očeta!«
Novič je obljubil in se je .poslavljal od bišne gospe: »Prav lepa hvala za prijazni sprejem.«
»Prosim, obiščite nas res prav kmalu. Ali mi obljubite to. gospod Novic?«
Nič ni bilo Noviču prijetnejšega. Ves žareč se je zahvalil za povabilo.
Gabi se je oklenila obeh fantov pod pazduho in vsi trije so srečni odšli.
Tomo Vrbič je kot zgubljen stal pired glediališkim lepakom iz leta 1928. Stena med dvema knjižnima policama je bila polna takih spominov.
Njegove misli so plavale nazaj, daleč nazaj.
Stran 10
NOVI LIST
30. maja 1957
| TEDENSKI KOLEDARČEK	
2. junija, nedelja: Marcelin	
3. junija, ponedeljek: Klotilda	
4. junija, torek: Fran. Kar.	
5. junija, sreda: Bonifacij	
6. junija, četrtek: Norbert	
7. junija, petek: Robert	
8. junija, sobota: Medard	
VALUTA — TUJ	DENAR
Dne 29. maja sl dobil oz. dat za:	
ameriški dolar	626—628 lir
avstrijski šiling	23,75—24,50 lir
100 dinarjev	90—95 lir
100 francoskih frankov	149—155 lir
funt šterling	1660—1710 lir
nemško marko	146,50—147,50 lir
pesos	14—17 lir
švicarski frank	146—147 lir
zlato	711—713 lir
napoleon	4950—5150 lir
RADIO TRSTA	
Nedelja, 2. junija, ob 9.00 Kmetijska oddaja; lO.CO Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše - Lida Debelli: Zgodba o poredni pikapolonici; 13.30 Glasba po željah;
16.00 Beethoven: Prometejeva bitja; 16.40 Orkester Dino Olivieri; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Mendelssohn: Koncert v E-molu za violino in orkester, op. 64; 19.15 Trst od 16. stol. do Napoleona; 20.30 Mozart: Don Juan, opera v 2 dej. (I. dej.); 22.20 Zabavna glasba.
Ponedeljek, 3. junija, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Operetna fantazija; 18.00 Schuman: Koncert za čelo in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Biografije slovenskih kulturnih revij; 22.00 Mozart: Don Juan, opera v 2 dej. (II. dej.).
Torek, 4. junija, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Bruch: Koncert v G-molu za violino in orkester; 19.15 Zdravniški ve-dež ;21.00 Radijski oder: Luigi Bonelli: »Zdravnik bolne gospa«, komedija v 3 dej.
Sreda, 5. junija, ob: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva; 13.30 Prokcf eff: Trije stavki iz suite »Scita«;
18.00 Beethoven: Kvarteti za godala; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Italijansko povojno gledališče.
Četrtek, 6. junija, ob: 12.00 Iz kraljestva živali; 13.30 Kvintet Avsenik; 18.00 Čajkovski: Simfonija št. 6 v H-molu; 19.15 šola in dom; 20.50 Wagner: Preludij iz opere: »Mojstri pevci Niimberški«; 21.00 Dramatizirana zgodba — Mirko Javornik: »Rdeči mak«; 22.00 Nove knjige in izdaje; 22.15 Vokalni kvintet.
Petek, 7. junija, ob: 12.00 O vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Delius: Koncert za violino in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Škerjanc: Simfonija št. 5. Sobota, 8. junija, ob: 12.00 Življenja in usode;
13.30 Pestra operna glasba; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Od melodije do melodije; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami;
20.30 Iz Puccinijevih in Verdijevih oper; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Operetne melodije; 22.00 Orkester Norman Cloutier; 23.30 Nočne melodije.
Vprašanje St. 375: Moje trte močno rastejo, iz grozdja pa ne dobim tako močnega vina kot sosed, ki ima enako trto. Mogoče je temu vzrok, da jih Vsa-
ko leto dvakrat zalijem z gnojnico. Ali je to pametno?
Odgovor: Gnojnica vsebuje dušik, ki vpliva pri rastlinah — torej tudi pri trtah — predvsem na rast. Močno rastoče trte pa nikdar ne rodijo posebno sladkega grozdja. Zato jih letos ne zalivajte z gnojnico, ampak jih pognojite tudi sedaj v začetku maja s superfosfatom in kalijevo soljo. Okoli vsakih 10 trt raztrosite po 1 kg superfosfata in % kg kalijeve soli, in sicer v dve pedi širokem pasu, ki naj bo oddaljen eno ped od stebla. Nato trte nekoliko okopajte, tako da pride prah v zemljo. Medtem ko vpliva dušik v prvi vrsti na rast, se pozna učinek superfosfata in kalijeve soli predvsem na večji ko-lič ni slajšega grozdja, ki je tudi bolj zdravo; krepkejši postane tudi les ter nekoliko prej dozori.
Izdaja Kapzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago LegUa
Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiika 30 Telefon 29-477
VPRA&MJA im ODGOVORI
-	I"
Dne 27. t. m. nas je po krajši bolezni zapustila naša draga že na, mama in babica
Marija Pavletič, roj. Drole
Žalostno viest sporočajo globoko užaloščeni mož Rudolf, hčerki Grozdana in Dunja, slin Vojlko in ostali sorodniki. Nepozabno pokojnico smo pokopali 29. t. m. v Celovcu. Celovec, Buienos Aires, Trst, Ljubljana, 30. maja 1957.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, iko me jie za vedno zapustil naš nepozabni
IVAN PANJE.K
se prisrčno zahvaljujemo. Še posebej se globoko ganjeni zahvaljujemo prijateljem, ki so se tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, s cvetjem ali na kakršenkoli druig način oddolžili spominu predragega pokojnika.
Tret, 30. maja 1957.	S»proga	Olga	Panjek-Vatovoc
tudi v imenu vseh sorodnikov
Leta 1928 v gledališču prestolnice. Da, ta je bil zadnji lepak z imenom Dele Vinci. Kako dolgo je že od tedaj! Neopaženo je vstopila Eda, tudi ona je opazovala lepa|ki. Počasi je položila roko na moževo ramo. Molče je objel ženo in strmel mimo nje nekam v daljo. Utrujeno in vdano je položila glavo na njegove rame in potiho vprašala:
»Tomo, zdi se mi, da me je strah.« 'Pomirjujoče jo je pobožal po laseh. Ni hotel pokazati, da ni več tako gotov samega sebe, kot se je na zunaj zdelo. »Strah, draga? Ničesar se ti ni treba 'bati. Mar nisva oba nekaj dobrega dosegla?« »Tudi otroci bodo to kmalu spoznali.«
Eda se ni dala talklo hitro potolažiti. »Misliš, da ni bilo po njenem namenu? Kakor je Deliča umislila?« je vprašala tesnobno »Končno je bilo vse Je v dobro edinemu človeku, katerega je ljubila.«
Tomo- je prikimal: »Saj je že v tem dokaz, da nas vsi imajo za idealno družino. Toda jaz menim...« Nenadoma je pretrgal besedo.
»Kaj meniš?«
»Da sva na žalost do danes odlašala. Ti si vedno učila otroke, da morajo resmico> govoriti. Pa midva?« Tomo Vrbiič je stresel glavo in je spet nežno pobožal ženo po laseh.
»Povej, draga, ali bi1 lahko pogrešala samo en dan od teh osemnajstih let, ki leže za nama?« Eda se mu je nasmehnila.
»Ne, Tomo, niti enega ne!«
Pomirjen se je dvignil.
»No, torej!«
Eda je pristopila in prijela moža pod rolkto.
»Pojdi, se greva počasi preobleč.«
Z rofko v roki sta šla v sobo.
* * *
Eda je v delovni sohi prižigala sveče v trikraketm svetilniku. Mehka svetloba se je razlila po sobi in po obrazu moža, ki je sedel za pihalnikom. Zaman je Tomo skušal potlačiti svojo vznemirjenost. Končno je planil pokonci An je z velikimi koraki stopal po sobi. Debele preproge so dušiile njegove stopinjie.
Obrnil se je k ženil, ki se je usedla na oblazinjeno klop poleg pisalnika in si je z rokami drgnila senca.
»Torej, smo že tako daleč? Naj jih spustimo' noter?«
Gospa je še tiščala čelo in je tiho zaprosila: »Še trenutek, To> 1110! Prosim te lepo, nehaj hoditi po sobi kot lev v kletki.«
Tomo se je usedel k ženi.
Nekdo je potrkal. Tomo se je zdrznil. »Noter!« Sobarica je vstopila in javila, da je mizia že pogrnjena. Tomo »e je utrujeno zbral in ji je naročil: »Še nelkaj minut. Bom že poizvonil.«
Sobarica se je začudila nad gospodarjevim ubit im glasom. On je tedaj vstal in je trdno relkiel: »Prosim, naj otroci vstopijo.«
Tomo se je izopet usedel k ženi. Zunaj se je že zaslišal Gabit1 glas:
»Velik sprejem — danes se mi z,di, da bo nekaj izrednega.«
(Dalje prihodnjič)