LETNO
v»
IV razredne ljudske šole
POSTOJMKE
1871.
V Postojni«
Založila 4 razredna ljudska šola Postojnska.
n*'*>'•
!<»l) '-i, *
,o	.	.	.
O napravi srenjskili drevesnic.
Sestavil; Karol Dermelj,
VEfolovo je, (Ja močno povzdiguje sadjoreja blagostan posameznih vlastnikov in (udi cele dežele, in da so bogati sadni pridelki dostikrat krepka bramba zoper pomanjkanje druzega živeža in zoper lakoto. Večkrat se primeri, da je slaba letina vsled prevelike suše glede poljskih pridelkov, mej trm, ko sadje obilo doncse, ker globokrje v zemljo segajoče drevesne koreninice še v suši dobivajo potrebne mokrote in Iliada.
Ako pomislimo, da nam ne daje sadno drevje le samo sadja, ktero lahko sirovo, kuhano ali posušeno vživamo, ali iz njega Iah-r ko jabelčnik, hrnševic in dober kis ali jesih narejarno, temuč pre-skerbljuje nas (udi z lesom za kurjavo in napravo mnogovrstnegJi kmetijskega orodja; če nadalje pogledamo, koliko denarja verže posestnikom ne samo sirovo, ampak tudi suho sadje, ktero se dandanes prav lahko proda v druge daljne kraje, kjer sadu ni: spoz» nali bomo, da donaša sadjoreja vsakemu gospodarju leto in dan veliko dobička.
Kako nespametno je govorjenje: „Kaj bi sadonosnice sadil, pa drevje žlahnil, saj ne bom učakal njih sadu?“ Ako bi bili naši predniki tudi tako govorili, bi na naših tleh rastle le lesnike in trnolice. Zapustili so nam pa lepili sadonosnikov, ktere naj tudi mi zboljšujemo in jih tako svojim naslednikom v boljem stanu puščamo. In tako še le bodo nam vedili naši potomci hvalo, a ne preklinjali naše kosti v črni zemlji.
Da bode pa sadjoreja imela veči vspeh, napravijo naj se srenjske drevesnice, ktere so v velik prid ne le samo posameznim srenjam, ampak tudi celi okolici.
l’osebno velik korist drevesnic pa je ta:
1. Da se zamorejo otroci cele srenje podučevati djansko v sad-joreji. Z veseljem bodo otroci na domačem vrtu sadili dre-
vesa in jih žlalmili. S takim djanskim podučevanjem se v njih zbuja in vtrduje tista ljubezen do sadjoreje, ktera jih varuje poznejega hudobnega drevesnega poškodovanja.
Ü. Drevesa iz tujih krajev se morajo drago plačevati, in pogosto se prigodi, da taka drevesa čez leto popolnoma vsahnri, ker niso vajena ni novega podnebja ni nove zemlje. Večkrat korenine takih dreves na poti iz enega kraja v drugi postanejo na pol suhe, ali se pa kakorsibodi poškodovajo. Drevesa pa prav žlahnega plemena, ktera bi morda zavoljo premrzlega zraka ne dozorela, ostala bi na zadnje brez sadu in prizad-jala bi nam le stroške. Da se vsem tem okom pride, napravijo naj se v vsaki srenji drevesnice, v kterih se lahko veliko dreves z malimi stroški izredi v naj boljšem upanju, da bodo s časoma, ako se prav glešlajo, dober sad rodila.
3. Pa taki vrti naj bi se ne obračali samo za sajevanje sadonos-nic, ampak tudi za setev semena gojzdnih divjakov. Veliko je namreč ljudi, ki nič ne mislijo na prihodnost, ter malomarno pokončevajo gojzd, brez da bi kaj na novo sadili. Dostikrat pa tudi potrebnih divjakov ni najti. Vtem slučaju, da se pomagali le s tim, da bi se v srenjskem vrtu nekoliko gredic obsojalo s semenom gojzdnih dreves, ter potem mladi divjaki presajali v gojzdne goličave. Ko bi se to zgodilo, zginila bi gola posestva in odprla se krasna prihodnost.
Vto ime naj odloči srenja primeren prostor za drevesnico» ktero naj oskorbuje kak učitelj ali kteri drug izvedenec. Vta vrt naj bi vsadil vsak srenjčan gotovo število divjakov, kteri naj bi se potem lepo oskrbovali in cepili. Vsak srenjčan naj bi imel pravico čez pet ali manj let toliko cepljenih dreves iz vrta na svoje zemljišče presaditi, kolikor je vsadil vanj divjakov. Stroški z vrtom bi se pa dali poravnati s tim, da bi se ostala požlahnjena drevesa poprodala v druge kraje.
Skrbite zatoraj vi srenjski zastopniki, da se v vsaki srenji napravijo drevesnice. Vaša dolžnost je delati za blagor cele srenje in njen blagostan pö moči pospeševati. Ako napravite drevesnice, postavite srenji „kapital“, kteri ne bode le vam, ampak tudi vašim mlajšim prinašal veliko obresti. Z veselim sercem se vas bodo spominjali vaši nasledniki, ter vam vedili neprestano hvalo. —
Kakor je pa pri vsakem gospodarslvenem opravilu in pri vsakem odgojevanju naj važniša reč — red, po kterem se je treba ravnali, tako tudi pri sadjoreji. Zatoraj hočem še vsakomesečna opravila pri sadjoreji na kratko naznaniti, in sicer za:
Januar.
Vtem času se drevesa snažijo : stara koža ostrže; gosenčina gnjezda in njih zalege pokončajo; žive meje in prtlikovci obrezujejo in prikrajšajo; cepiči se režejo; koli za drevesa pripravljajo in spletajo slamnati trakovi v zimskih večerih.
Februar.
Ako je ugodno vreme, se drevesa obrezujejo in malui oproste; zaostana slara koža odrgne. — Mlada drevesca, ki so bila v kakem hramu s prstjo odeta, se pa lepo v sobah cepijo. Pri ugodnem vremenu se cepijo lahko tudi češnje in češplje; mlada drevesa presajajo; žive meje napravljajo in popravljajo; drevesa pred hudim mrazom zavarujejo. Sejati se zamorejo tudi peške in drugo sadonosno seme.
31 ar ec.
Vtem mescu napravljajo se nove drevesnice; drevesa se malui, gosenic in družili škodljivih mrčesov snažijo in obenem obrezujejo; pred mrazom zavarovana drevesa se zračijo; mareljce in breskve pred nočnim mrazom zavarujejo ; okoli dreves izkopavajo se jamice, skledi podobne, v ktere se zbira mokrota. Začenja se cepljenje, presajanje dreves in zasejanje novih gredic.
April.
Drevesnice naj se okopavajo in snažijo plevela; jabelka in hruške cepijo; breskve, mareljice in drugo žlahno sadje pred mrazom zavaruje; škodljive gosenice zatirajo; grede, na kterih se posajeno seme prikaže, čisto oplevejo in pred mrazom zabranovajo.
Maj. '
Ta čas je treba moriti škodljive gosenice, kebre in druge mrčese. Trakovi vzamejo se s cepljenih dreves, da se počasi v les ne zažanjejo; postranske nepotrebne vejice naj se porežejo;
j,-jbp|ka in hruške, kl so ravno iz semena prišle na svitlo, iz zemlje zrovajo, jim srčna koreninica pristriže, ter potem presade. Skušnja uči, da prekose taka dreves?» vsa druga vrasti.
Junij.
Trakovi pri cepljenih drevesih se odjenjajo; stranske veje prikrajšajo; žive meje prirezajo; presajena drevesa zalivajo. Prične se cepljenje zn kožo ali lub.
Julij.
Divjaki, ki so še sočni cepijo se za kožo ali lub; trakovi pred za lub cepljenih dreves odjenjajo in opravila prejšnega mesca ponavljajo.
Avgust.
Cepljenje za kožo dokonča se pri vsili drevesnih plemenih; zgodnjo dozorelo sadje se varno z dreves obira, seme koščenega sadja pa sadi.
September.
V	tem mescu so večjidel vsa jabelčina in hruškina plemena zrela; sadje mora pa se varno /dreves brati, da se ali sadje ali drevesa sama ne poškodovajo. Napravlja se hruševcc, jabelčnik in jesih.
Oktober.
Oberanje sadja gre h koncu; okopavajo se gredice za sadno seme; okopavajo se rodovitna in izkopovajo nerodovitna drevesa. Presajajo se sadna drevesa na polje in v vrte. Divjaki češenj in češpelj se v sadišče sade.
November.
Čas je za preknpovanje in gnojenje gredic; na privijanje jamic. Nadaljuje se snaženje in obrezovanje dreves; presaja dreves na polji in v drevesnicah, ako je ugodno vreme, /lahna drevesa se s slamo ovijajo; divjaki za cepljenje v sobi izkopljujejo in v hramovih s zemljo osipljajo. Žive meje začnejo se staviti.
Dccember.
Drevesa se snažijo; zalege gosenic zatirajo; zemlja okoli dreves zrahljuje in na površju z gnojeni zatlači, kar služi kore-nincem za živež in za odejo pred mrazom.
To so tedaj vodila, na klera se naj pri sadjoreji jemlje ozir. Kakor pri človeku snažnost, rekelbi, največ pripomore k zdvavju, ravno tako tudi pri drevesih, odvračuje mnogotere bolezni. Posebno pa naj bodo vsem v varstvo priporočene ljube tičiee, naj veči dobrotnice naših sadnih vrtov, ki tako marljivo pokončevajo na sadnih vrtih nebrojno števiio drevju tolikanj škodljivih mrčesov.
Konečno bodi še omenjeno memo grede, da, ako bi vsak ženin svojej nevesti, kadar jo k hiši pripelje; ako bi vsak oče novorojenemu otroku, vsak odraščeni mladeneč svojim roditeljem za vezilo požlahnil nekoliko drevesc ; ko bi prijatel prijatlu, brat bratu, sestra sestri za godovno poklonila kako drevesce, ki bi seskibno vsadilo in pridno gleštalo: gotovo bi naši kraji sčasoma ne imeli toliko pušav.
Kako veselja ne igra srce človeku, ako se bliža kakemu mestu, trgu ali vasi, ki je z lepim sadnim drevjem obdano! Ali nam Ž.e drevje od daleč ne naznanuje, da je v tem mestu, trgu ali vasi ljubezen du sadjorrje ins tosklenjenjo blagostanje doma? V takih krajih ni se bati tolike tatvine, pa tudi ne pregrešnega maščevanja nad nedolžnimi drevesi vsled kacega osebnega sovraštva, kakor se, žali bog! pogosloma godi tii pa tam.
Vrata vsuke drevesnice pa naj bi kinčal z velikimi črkami sledeči napis ;
„Kjer prostor imaš, postavi drevö ;
Sadja obilno doneslo ti bo !*‘ ali pa :
„Jabelkji, hruške In druge cepe,
Cepi v mladosti Za stare zobe !
Šolska oznanila. Učitelji.
Jožef Zagorjan, zač. vodja in učitelj, načelnik 4. razreda, je učil razun risanja vse predmete v 4. razredu. 17 ur na teden.
Anton Ž g u r, katehet, duhovni pomočnik, je učil krščanski nauk, zgodbe sv. pisma in evangelij v sakdanji in v nedeljski šoli. 12 ur na teden.
Lorenec Zupan, učitelj, načelnik 2. razreda, je učil vse predmete v 2. razredu. 20 ur na teden.
Franc Vencajz, učitelj, načelnik 1. razreda, je učil vse predmete v I. razreda in v nedeljski šoli, ter petje v vsih 4. razredih. 23 ur na teden.
Karol De r m e I j , ud c. k. kmetijskega društva na Kranjskem, načelnik 3. razreda, je učil vse predmete v 3. razredu, risanje v 4. razredu, slovnico in sadjorejo v 3. in 4. razredu, ter razne predmete v nedeljski šoli. 25 ur na teden.
Matilda Zagorjan-o va je učila plesti in šivati deklice 3. in 4. razreda, trikrat na teden.
Pregled.
posamnih naukov in ur na (eilen*
Nauki	Vsakdanja šola razredi				| Ure «kup
	I.	li.	111	|1V.	
1. Krščanski nauk	2	2	2	4	10
2. Slovenščina	C,	4	3	3	10
3. Nemščina	(i	8	9	10	33
4. Šleviljenje »	4	4	4	3	15
5. Lepopisje ,	4	4	3	4	1 d
6. llisanje ....	—	—	—	2	2
7. Petje ....	1		1		2
8. Sadjoreje . .	—	—	1		i
9. Pletenje in šivanje . ,				3		3
Skupej |	22 |	23	23	h9	97
V	nedeljski šoli so se učili učenci zjutraj, deklice popoldan 1 uro raznih predmetov, 1 uro pa krščanskega nauka.
Očitne preskušnje.
Prvega polletja so bile 6. marca, in sicer: V 1. in 2. razredu dopoldne, v 3. in 4. razredu pa popoldne.
Druzega polletja pa bodo 31. julija, in sicer: V 1. in 2. razredu dopoldne, v 3. in 4. razredu pa popoldne.
Napredek šolske mladosti.
'»«'••	*	M	■	■	I
vx. vvvxvww^ .
Pohvaljeni šobili:
F u k Jakob iz Matenje vasi.
N e g o v e t i č Karol iz Bistrice.
Vadnjal Al o j z i j a iz Postojne. Dobro so se učili:
Duttolo France iz llezije. Gaspari Anton iz Postojne. (Jiovanizio Alojzi iz Pazne. Kolar Peter iz Postojne. Lavrenčič Alojzi iz Postojne. Leeb France iz Postojne. Lenisi Luka iz S njo v č.
Pikelj Matiju iz Logatca. Sehäber Janez iz Postojne. Urh Matevž iz Postojne.
Vadnjal Jožef iz Stare vasi. Vidic Jakob iz Postojne. Vilhar Ludvik iz Postojne. Zupan Andrej iz Postojne.
Milavec Marija iz Postojne. Nagode Frančiška iz Postojno. Nagode Marija iz Postojne, fcftrenar Jožefa iz Postojne. Velepič Frančiška iz Postojae.
t ti
Slabo učilo se je :	J	i
Izostali med letoin :	4
Sprašan ni bil:	1
Öievilo vsili v 4. razr.; 38.
vu, \wxv\v\v> •
Pohvaljeni so bili:
K r a j g h e r Juri iz Postojne.
Ci I a ž a r Peter iz Postojne/ Fajdiga Stefan iz Hraše.
V	a d n j a I Andrej i/. Matenje vasi.
Ž i g m a n Katarina iz Stare vasi. Klun K a r o 1 i n a iz Postojne. Fajdiga Frančiška iz Postojne.
Dobro so se učili:
Bole Janez iz Matenje vasi. Cestnik France iz Postojne. Dolenec Janez iz Postojne. Gaspari Karol iz Postojne. Hribernik Anton iz Postojne. Kenič Matija iz Orehka.
Kolar Janez iz Postojne. Kukec France iz Postojne. Krajnec Alojzi iz Stare vasi. Lavrenčič Andrej iz Postojne. Lenček France iz Postojne Leskovec Luka iz Postojne. Maver Jakob iz Prestranka. Oblak Anton iz Logatca,
Petrasek Jožef iz ŽIožcov. Pile Gustaf iz Postojne. Prelesnik Janez iz Postojne. Šibenik Miha iz Postojne. Špehar France iz Unca. Turnaj Aleks, iz Dolenje vasi. Venotjz France is Postojne. Zgonec Anton iz Unca.
Dolenec Joana iz Postojne. Magajna Marija iz Unca.
Volf Antonija iz Postojne. Žigon Marija iz Postojne. Žiginan Antonija iz Stare vasi.
Slabo učilo se je:	18
Izostali med Irtom :	4
Število vsili v 3. razr.:	55,
U. \\V^iV\YA>.
Pohvaljeni so bili:
K o I a r F r a n c e iz Postojne. Leeb Edvard iz Postojne.
Hočevar Leopoldina iz Postojne. Bole Frančiška iz Matejne vasi. M i h e v č i č Frančiška iz Hrašč. Dolenec Frančiška iz Postojne.
Dobro so se učili:
Bizjak France iz Postojne. Bizjak Janez iz Oretika.
Čič Anton iz Postojne.
Čič Jožef iz Grobšč.
Cvelf Pavl iz llakitnika. Černjač Jernej iz Zagona. Debevec Jakob iz Vel. otoka-Dolenec Anton iz Postojne,
Fajdiga Anton iz Hrašč. Glažar Alojzi iz Postojne. Kalister Janez iz Rakitnika. Košir Matija iz Postojne. Krajgher France iz Postojne. Krajnec Anton iz Postojne. Križaj Janez iz Zagona. Lavrenčič Maks iz Postojne.
Likon Jakob iz Postojne. Maver Matevž iz Zagona. Maver Štefan iz Prestranka. Majer.šič Janez iz Šmihela. Petkovšek Martin iz Postojne. Povšnar Jožef iz Postojne. Ilozman France iz Zaloga. Šibenik Janez iz Postojne. Štrenar France iz Postojne. Štrenar Janez iz Postojne. Smerdel Jožef iz Postojne.
IJrli France iz Postojne, Vadnjal Jakob iz Matej n e vasi, Vičič Karol iz Postojne.
Vidic Ignaci i» Postojne, Vilhar Luka iz Vel. otoka. Wartbiihler Fr. ml. iz Postojne. Wartbühler Fr- st. iz Postojne. Žitko Jakob iz Hrašč.
Albert Marija iz Postojne, Bizjak Marija iz Postojne,
9 .v n v
V
Dekleva Marija iz Stare vasi. Dolenec Jožefa iz Postojne. Fajdiga Marija iz Mal. otoka. Fuk Helena iz Matejne vasi. Geržina Joana iz Vel. otoka. Klemenec Jožefa iz Postojne. Klemenec Katarina iz Postojne. Klun Alojzija iz Postojne. Likon Frančiška iz Postojne. Likon Marija iz Postojne. Maver Frančiška iz Grobšč. Mejak Marija iz Postojne. Milavec Katarina iz Postojne, Milavec Marija iz Postojne. Oražem Joana iz Matejne vasi, Sajovic Katarina iz Sajovce, Vadnjal Ana iz Matejne vasi. Vadnjal Joana ml. iz Postojne, Vadnjal Joana st. iz Žeje. Vilhar Jožefa iz Vel. otoka. Vilhar 'J'erezija st. iz Vel. otoka' Vodopivec Frančiška iz Urobšč-
Slabo učilo se je :	24
Izostalo med letom :	H
IJmerl med letom :	1
Število vsih v *4; razr.:	UiJ.
V\VX\WA>.
Pohvaljeni so bili:
Vilar Janez iz Loža.
Burger Anton iz Postojne.
N e u h e r g e r M o r i c iz Prestranka, Hočevar Ludvik iz Postojne.
K r i ž a j Andrej iz Orehka. Ogrizek France iz Postojne. Lavrenčič Anton iz Postojne,
S t e g e 1 France iz Horda,
Premeri J o a ii a iz Orehka, Stegel Amalija iz Postojne.
Vilhar Neža iz Vel. otoka.
v
C e r n j a č Katarina iz Matejne vasi. Vadnjal Marija ml. iz Stare vasi.
P r e l e s n i k 11 o z a 1 i j a iz Postojne. Nagode Jožefa iz Postojne. Fajdiga Marija iz Postojne.
Dobro so se učili:
Bizjak Anton iz Zaloga. Bizjak Tomaž iz Vel. otoka. Buder Anton iz Postojne. Poles Alojzi iz Bilc,
Glažai' Ignaci iz Postojne,
Hri bernik France iz Postojne. Kristan Janez iz Postojne, JVlaganjer Andrej iz Postojne. Milavec Janez iz Postojne. Oblak Janez iz Postojne. Otoničar Anton iz Zaloga. Povšnar Matevž iz Postojne. Sever Anton iz Vel, otoka. Srebotnjak Andrej iz Postojne. Schaber Maks iz Postojne. Štrenar Janez iz Postojne. Šuštaršič Andrej iz Postojne' Turk Janez st iz Postojne. Turk Janesf ml. iz Slavine. Ulrich Aleksander iz Postojne Ulrich Viktor iz Postojne. Vadnjal Anton iz Vel. otoka. YodopivQC Luka iz (Jrohšč,
Benčan Marija iz Logatca. Cestnik Marija iz Postojne. Čelan 31 arija iz Postojne. (Vihar Katarina iz Ilakitnika. Černe Marija iz Bakitnika. Debevec Ana iz Postojne. Debevec Margareta iz Vel otoka. Gioleti Amalija iz Ljubljane. Jstinič Frančiška iz Postojne. Kovač Ana iz Postojne.
Leeb Marija iz Postojne. Lenček Katarina iz Postojne, Mejak Helena iz Postojne. Ogrizek Uršula iz Postojne. Sajovic Jožefa iz Postojne. Sajovic Marija iz Stare vasi. Štrenar Marija iz Postojne. Turnaj Jozefina iz Postojne. Vadnjal Joana iz Matejne vasi. Vadnjal Marija st. iz Mat. vasi. Žigon Margareta iz Postojne.
Slabo učilo se je :	30
Izostali med letom :	6
Umeri je:	1
.število vsili v i. razr. : 97.
Število učencev in učenk je bilo 91 v nedeljski šoli. Število učencev in učenk vsakdanje in nedeljske šole jia 374.
Iz risarije
Pohvaljeni so bili:
Fuk Ja kol) iz Matenje vasi. Kolar Peter \/ Postojne. Nogovetič Karol iz Bistrice. Schaber Janez iz Postojne.
Leeb France iz Postojne.
Vilhar Ludvik iz Postojne. Ulrich Ludvik iz Trsta.
Iz sadjoreje.
Pohvaljeni šobili:
Fuk Jakob iz Matenje vasi. Kolar Peter iz Postojne.
Glažar Peter iz Postojne. Glažar Andrej iz Postojne. Vilhar Ludvik iz Postojne.
Vičič Janez iz Postojne. Negovetič Karol iz Bistrice. Lavrenčič Alojzi iz Postojne. Gaspari Anton iz Postojne. Burger Alojzi iz Postojne. Krajnec Alojzi iz Postojne. Vadnjal Andrej iz Matenje vasi. Krajgher yJuri iz Postojne. Fajdiga Stefan iz Hraše.
Iz petja.
Pohvaljeni so bili
Lenasi Luka iz Sajovč. Negovetič Karol iz Bistrice. Lavrenčič Andrej iz Postojne. Glažar Peter iz Postojne. Lavrenčič Anton iz Postojne. Burger Anton iz Postojne. Vilhar Janez iz Loža.
Nagode Marija iz Postojne.
Mih vec Marija iz Postojne. Verbič Frančiška iz Postojne. Fajdiga Frančiška iz Postojne. Siegel Amalija iz Postojne. Mdievčič Frančiška iz Hraše. Hočevar Leopoldina 'v/. Postojne. Prelesnik Rozalija iz Postojne. (Jelhar Katarina iz Rakilnika.
Iz dekliške obrtnije.
V	dekliško obrtnjiško šolo je hodilo 46 deklet.
Pohvaljene so bile:
Nagode Marija iz Postojne.'
Vadojal Alojzija iz Postojne.
Milavec Marija iz Postojne.
Fajdiga Frančiška iz Postojne.
Leeb Murija iz Postojne.
Bizjak Frančiška iz Poslojne.
Natisnil M. Scliäber v Postojni