Manj deviznega zaslužka
Poleg izvajanja visokih in nizkih gradenj ter udelovanja materialov za indnstrijo gradbenega materiala, je strojegradnja ena najpomemb-nejših dejavnosti dclovne organizacije Slovenija ceste — Tehnika — Obnova. V njej dela 800 delavcev, zaposlenih v tozdih Strojni inženi-ring, Mehanični obrati (oba tozda imata prostore v naši občini na Kav-čičevi cesti), Elektroobnova Polje, Kovinar Črnomelj, Proizvodnja kmetijske opreme Brežice in v delovni enoti Mehaničnih obratov v Murski soboti. Ti delavci naj bi letos k skupnemu prihodku delovne organizacije prinesli 2,2 milijardi dinarjev. Našteti lozdi so največji proizvajalci strojev in opreme za pripravo gradbenega materiata v Ju-goslaviji, saj zadovoljujejo približno 70 odslotkov potreb po tem blagu na domačem Irgu — na seznamu njihovih kupcev je več kot 600 jugo-slovanskih delovnih organizacij.
Svojih izdelkov pa ne proda-jajo le na domačem trgu, temveč tudi zunaj naših meja. Lani so tozdi SCT, ki se ukvarjajo s stro-jegradnjo, izvozili za deset in pol milijona dolarjev, kar je bilo okoli 42 odstotkov vsega ustvar-jenega prihodka; v letošnji de-lovni načrt pa so zapisali, da bodo na tuji trg prodali za 7 mili-jonov dolarjev. Vendar kaže, da te številke do konca leta ne bodo dosegli. Podatki za prvih šest me-secev letošnjega leta namreč ka-žejo. da so v tem času izvozili le za 530.000 dolarjev. Ta nižja številka je predvsem postedica zmanjševanja obsega del v Iraku. Ker pa v svetu nasploh prihaja do zmanjševanja investicij. v Stroj-nem inženiringu tudi za prihod-nje leto ne napovedujejo večjega dolarskega zaslužka.
Tozd Strojni inženiring, ki ima svoje prostore, kot smo že pove-dali, v naši občini, opravlja vse projektantske. komerciaine in razvojne natoge za vse tozde Slo-venija ceste — Tehnika — Ob-nova, ki se ukvarjajo s stroje-gradnjo. Sposobni so ponuditi celotno storitev, to je od priprave projckta do postavitve objekta z opremo vred. Kot sta povedala pomočnik direktorja tozda Strojni inženiring Jeraej Zupanc in direktor komercialnega sek-torja tega tozda Janez Simdč, poskušajo izvoziti predvsem svoje znanje in domačo tehnolo-gijo. Večina izdelkov je plod nji-hovega razvoja in le nekaj jih je po dokumentaciji nemških part-nerjev. Narejeni so v glavnem iz
domačih surovin, le približnood-stotek je v njih uvoženih delov.
Storitve in izdelki, namenjeni tujem trgu, morajo biti prilago-jeni zahtevam kupcev. Ti hočcjo popolno izvedbo, nadzor v ga-rantnem roku, prilagoditev teh-
nologije, pa tudi skupna sovla-ganja.
Najvee svojih strojev in na-prav, to je drobilnic in klasirnic, separacij proda (ti izdelki sodijo v njihov osnovni program in jih delajo v tozdu Mehanični obra-ti), tipske opreme za gradbenike, kot na primer montažne dvora-ne, mehanične lopate, škarje za rezanje betonskega železa in drugo, izvažajo v Irak, kjer s tem oskrbujejo predvsem domačo gradbeno operativo, sodelujejo pa tudi z zahodnonemškim po-djetjem BHS in prek njega pro-dajajo v Saudsko Arabijo, Ku-vajt in Združene arabske emira-te. Na tein področju je postav-ljenih že več kot deset njihovih objektov.
Prav zdaj pa se jim odpirajo vrata tudi v Alžirijo, in sicer prek jugoslovanskih podjeti j, ki so s lo državo podpisala pogodbo o gradnji 35.000 stanovanj. V Al-žiriji že stoji en kompleten ob-jekt, medtem ko dva kompleta še izdelujejo. V Nigeriji, v tej dr-žavi imajo ustanovljeno tudi me-šano družbo, pa sta že pričeli obratovati druga njihova drobil-nica in klasirnica. Dogovarjajo pa se tudi za sodelovanje s če-škim podjetjem ČDK in Šved-skim      podjetjem      Trellborg.
Omenimo naj še, da je med nji-hovimi manjšimi kupci v tujini tudi Sovjetska zveza.
DARJA JUVAN