SV. JURIJ IN SV. MARTIN NA SVETIH GORAH NA BIZELJSKEM V PREDROMANSKI DOBI JOSIP KOROŠEC, IUN. L jubljana Posavski m uzej v B režicah je v le tih 1967 in 1968 raziskoval na Sve­ tih G orah na Bizeljskem . D obrim delom so bile predm et raziskovanja cerkve teg a h riba, ki s svojim i raznovrstnim i elem enti nudijo bogato snov za p roučevanje v rste u m etnostnih dejavnosti. Posebno pozornost priteguje a rh itek tu ra, ki je skozi sto letja preoblikovala bolj ali m anj videz vseh petih stavb- Po m nenju znanstvenikov segajo n jen i p rv i za­ četki daleč nazaj v preteklost. Z aradi obdelave posam eznih objektov ozirom a njihovih delov vemo, da so ti začetki že iz predrom anske pe­ riode.1 Te in druge okoliščine so bile osnova, da so se poleg zunanjih son- dažnih del začele raziskave kapelice sv. J u rija in sv. M artina. Ž elja je bila, da se poleg že obdelanih vidnih elem entov dobijo tu d i drugi po­ datki, k i bi še bolj razjasnili ne samo začetek gradnje teh dveh cerkva, tem več tu d i problem atiko n astanka zgodnjesrednjeveških k u ltn ih stavb n a Slovenskem v splošnem . K er bodo dela p ri raziskavah d ru g ih objek­ tov na tem h rib u tra ja la dalj časa te r zarad i razsežnosti sam e obdelave gradiva bodo p ridobljeni rezu ltati posam eznih raziskanih objektov po­ dani v obliki poročil. V tej razp rav i sta zajeti le dve kapelici. S tojita na delu p lan o te pred vhodom v M arijino baziliko (sl. 1). N edaleč od zvonika cerkve se tla s padcem proti ju g u s skalam i preoblikujejo v dve jezičasti terasi, druga nad drugo. Na gornji, na severu se z ozkim pasom drži dela, na katerem stoji om enjena cerkev, je Ju rije v a kapela, usm erjena skoraj tako kot bazilika. N a terasi, nekaj nižji od te pa je M artinova kapelica.1 2 K er je bil prostor na tem m estu m ajhen, je skala na severni stran i odsekana in tako razširjena v dokaj m ajhno ravnino, ki je omogočila postavitev stav­ be v sm eri V— Z. Zato so tla, ki se dotikajo severne stene stavbe daleč višja od južne, k i je kot vzhodna strm a. 1 F. Stelè, Vorromanisches aus Slowenien. Beiträge zur älteren europäi­ schen Kulturgeschichte I, Festschrift für R. Egger (1952) 367 ss (dalje F. Stelè [1952]). 2 A. Stegenšek, Sv. Gore na Štajerskem. Voditelj po bogoslovnih vedah 14, 1911, plan hriba. Kapela K apela sv. M artina sv. Ju rija Sl. 1. Pogled na Svete gore na Bizeljskem Fig. 1. Vue des Svete gore au-dessus de Bizeljsko Č eprav sta obe kapelici bili večk rat predm et obdelave v znanstveni literatu ri, dom nevam o, da je za n ad aljn jo razlago posam eznih dognanj in ugotovitev predvsem treb a podati n ju n opis.3 Kapelica sv. Jurija (priloga: sl. 1). — O bjekt spada v skupino longi­ tudinalnih stavb. U sm erjen je v osi SSV—JJZ . Dolg je 10,30 m in širok 4,50—4,85 m. Z u n an ja višina zidov je zelo različna zaradi odplavljanja okolne zem lje in kru šen ja žive skale, n a k ateri stoji. Glede na to znaša višina desnega roba čelne fasade 4,70, levega pa približno 5,10 m, sredina pa je od zgornje stopnice višja 4,80 m. Skalasta dvokapna stre h a se na zadnjem delu pahljačasto širi. T rikotno čelo fasade je v zgornjem delu odrezano in je po njem tudi oblikovana streha. Na tem delu skoraj nad vhodom je m ajh en lesen štirioglat stolpič. Z unanji videz stavbe ni eno­ vit. Poleg n ek aterih drugih detajlov deli že sam a disharm onija razm erja, ki so m u posam ezni deli teh v rst stavb podrejeni in ki je n a našem objektu še p o d črtan a z asim etrijo, tj. zadnji del je odm aknjen od longi­ tu dinalne osi sprednjega, objekt v dve skoraj sam ostojni celoti. Tako je sprednji del pravokotnik, zadnji pa nepravilen petero- ozirom a šestero- kotnik- Za razliko od prvega im a podzidek in okrasni podstrešni venec. Sonde narejen e ob severozahodni sten i in ob apsidi na SSV strani, so pokazale, da stav b a nim a tem eljev. Z aradi erozije je v ečk rat podzidana. 3 M. Zadnikar. Romanska arhitektura na Slovenskem (1959) 43 ss (dalje M. Zadnikar [1959]). Ta podzidek je n a n ek aterih m estih visok celo od 112— 150 cm. N otra­ njost ladje je skoraj pravilen štirio g lat prostor in m eri 3,65 X 2,89 m. Višina zidov od dan ašn jih tal je 3,40 m. D anes im a odprto ostrešje. Ne­ pravilnost p rezb iterija je z n o tran je stra n i bolj občutna. N jegova širina je 3,45 m, dolžina stran sk ih zidov 3,26— 3,45 m, dveh stran sk ih sten pa, ki zapirata ta p ro sto r na SSZ delu, 1,40 m. Čelna stran je 1,20 m dolga. Zidovi so široki 0,75 m. T la so rav n a in n a istem nivoju ko t ladijska. Strop je reb rasto obokan s sklepnikom . R ebra im ajo enojen obojestran­ ski žleb brez konzolastih podnožij. N ad stropom je podstrešje. Vhod v ladjo kapelice je na JJZ stran i (T. 8: 2). To je pravokotna odprtina, ki se stopničasto širi v notranjost. Im a okv ir iz kam enih kvadrov, debelih 0,20 m. N a zgornjem delu je večji m onolit in daje vhodu polkrožno obli­ ko. Ta okvir zm anjšuje vhod na zunanji stra n i na 1,90 X 0,60 m (T. 2). L adja cerkve je osvetljena s trem i okni, ki so na JV steni. Srednje je štirioglato in je m lajšega datum a, stra n sk i sta vertikalno podolgovati in se od sredine zidu na notranjo in zunanjo stran lijakasto širita. Na zgornji stran i sta zaokroženi. Okni im ata spodaj na n o tran ji stran i m ajh ­ no stopnico (polico), za njo je v stav ljen v svetlobno odprtino okvir, na­ rejen iz enega kosa lesa. Danes je p re k rit z recentnim m alterjem . Zu­ n an ja vel. oken je 82 X 45 cm, svetlobnih o dprtin brez okvira 48 X 15, z okvirom pa 45 X 10 cm (T. 1: la-d). V prezbiterialnem delu so na isti stran i v ra ta in eno okno, drugo pa v n asled n ji steni. V rata so štirioglato vsekana v steno, obdana so z oklesanim i kam enim i kvadri, zgoraj je oblikovan a rh itra v vel. 1,90 X 0,60 m. T udi ti okni se širita od sredine zidu bolj lijak asto n a zunanjo in n o tran jo stran. O bdani sta s kam enim okvirom , zaokroženim na zgornji stran i.4 N a prehodu m ed ladjo in p rezb iterijem je slavolok v SSV steni ladje pom aknjen nekoliko v desno. N a zgornjem delu je polkrožen. Vel. 1,68 X 2,80 m, deb. pa 0,76 m. S tran sk i (bočni) strani sta obloženi z veli­ kim i kosi klesanega kam na. Z zunanje stra n i peljejo v ladjo tri stopnice. Z notraj se tla znižujejo za eno. Za zun an je so sekundarno uporabljeni razni kosi obdelanega kam na. Tudi do prezbiterialnih v ra t so nekdaj vodile stopnice, n jih sled je vidna na zu n an ji ploskvi zidu. N a tem m estu tu d i ni podzidka. P ri raziskavah so bila vzdignjena v lad ji in v p rezb iteriju recentna cem entna tla. Pod tenko plastjo 3 cm cem entne prevleke se je takoj pokazala 2 cm deb. plast črne zem lje pod njo sta bili dve v rsti 17 cm deb. m anjšega kam na, v večini rečnega proda. Pod to plastjo zem lje in kam na je bil čisto bel 1 cm debel prem az (priloga: sl. 4). S tem prem a­ zom so bila p re k rita tla prezb iterija in severovzhodni del lad je brez p retrg an ja na preh o d u iz enega v d ru g i prostor (priloga: sl. 3) Na raz­ dalji k akih 60 cm od notranjega roba zidu slavoloka v sredi lad je se je na prostoru 0,75 m 2 odprla lu k n ja okoli 0,60 m globoka, izpolnjena je bila s čisto črno zem ljo te r zaprta z dolgim i kam ni, ki so bili vanjo navpično zabiti, tako da je njihova zgornja stra n bila v isti ravni s kam ni ome­ njene plasti. N a tem m estu ni bilo belega prem aza. V ladijskem prostoru je plast zem lje in kam nov nepretrgano ohranjena sam o na dveh petinah 4 F. Stelè (1952) 375 ss. tal, sicer pa je- p ro ti vhodu bila v lad ji sam o na nekaterih m estih in situ. Sedim ent, ki je izpolnjeval tla, je bil v glavnem iz rjav e zem lje in večjih kosov kam enja, s k aterim i so skušali izrav n ati neravno skalnato podlogo tal. Desno od om enjene lu k n je do zidu z okni se je p ri čiščenju prostora pokazalo, da je vsa p last bila iztrgana in da je pod njo (katero smo ozna­ čili kot p last I) še ena. S estavljena je bila iz zem lje in vrste kam nov pod njo. Plast, ki jo označujem o kot p last II, je dokaj tan jša od predhodne in znaša okoli 12 cm (T. 7: 2; priloga: sl. 5). V prezbiterialnem prostoru so se, ko je bila o dstranjena p last ka­ m enja in zem lje n a levi strani, pokazali tem elji zidu, ki je bil pravo­ kotno prislonjen n a ladijski zid s slavolokom . Na dolžini 2,65 m je šel ponovno pravokotno p ro ti severovzhodu in segal pod d anašnji oltar, k ar je jasno kazalo, da so to tem elji štirio g late apside. Tudi n a nasprotni strani so bile ohran jen e sledi p aralelnega zidu, toda v m anjši m eri, k er so bile uničene z zidavo sedanje apside in z niveliranjem prostora za p rezbiterialna vrata- Po ohranjenih delih je bil zid debel 0,50 m . S čistim i obrisi je bil o h ran jen okoli 1 m dolžine n a levi stran i apside, m edtem ko je n a m estu, k je r se začenja k a te d ra z oltarjem , do čelne stra n i zelo uničen. B eli om et starega prezb iterija sega do strešne konstrukcije. P ro­ stor m ed tem elji in levo steno d anašnje apside je bil izpolnjen z rjavo zemljo, pom ešano s kam enim drobižem in ometom. V prostoru m ed čel­ nim zidom štirioglate apside in sedanje je bil sedim ent nasipine, sestav­ ljene iz koščkov kam nov te r podobno. M ed sedim entom desnega dela prez­ b iterija so bili v kotu m ed v ra ti in steno slavoloka n ajdeni fragm enti ometa, od k aterih so posam ezni bili čisto bele barve, drugi p a bolj sivka­ ste. Nivo pod om enjenim belim prem azom n i bil na vsem p rostoru prezbite­ rija enak. Tako so se n a posam eznih m estih pokazale m anjše kotanje, ki so bile izpolnjene z rjavo zemljo, čez katero je b il beli prem az. Na drugih m estih p a je bil prevlečen čez skalo, kot npr. p ri v ra tih prezbi­ terija. V eni k o ta n ji so bili drobci opeke, v prostoru m ed apsidam i pa fragm enti keram ike. T akih najdb pa nism o našli v ladijskih tleh. O m enjeni elem enti in način g ra d n je zidov govorijo, da o b jekt ni enoten. Zidovi lad je so iz neenako v elik ih kosov lom ljenca, vezanih med seboj z m alto v neurejeno stru k tu ro . Z a razliko od teh so vogali »šivani« s tesanim i kvadri- Č eprav so površine zidov om etane, kažejo celo vrsto n eravnin in razpok. T aka vodoravna neravnina, ki je ko t prelom nica stru k tu raln eg a pom ena, deli jugozahodno in fasadno steno n a dva dela (T. 8: 2). Na fasadni stran i dosega, m erjeno od zadnje stopnice višino do 2,30 m, tj. gre n ad kam nom , ki oblikuje portal. Desno teče pod kam nom z vklesano figuro. N a obeh koncih sten e se natanko ujem a s kam enim i kvadri robov. T udi v n o tranjosti lad je je prelom nica vidna n a istih ste­ nah. S lediti se da, toda samo fragm entarično, tu d i na okenski steni. M erjena od n ek d an jih ta l znaša 2,24 m , tj. sega nekako do višine m anj­ ših oken. N adaljnja podobna n eravnina je opazna na levi steni in steni slavo­ loka v ladji. T u so n a višini 3,10 m v id n i v zidu ostanki debelejše deske — ploha, ki je danes om etana. N ad tem se zid n ad alju je v višino še za 30 cm. Zanim ivo je, da višina te zad n je nadzidave zidu u streza višini okenskega podstrešnega venca na prezb iteriju . F a k tu ra p rezbiterialnega prostora je bolj dovršena. Stene so gladke in šivi n a robovih so iz pravilno tesanega kam na te r skrbno fugirani. Na čelni steni apside z zunanje stran i stavbe sta videti dve polkrožni sledi. Kapelica sv. M artina (priloga: sl. 2). K apelica sv. M artina im a za razliko od Ju rije v e tu d i odprto lopo. S am a kapelica spada v tip longi­ tudinalnih k u ltn ih stavb. U sm erjena je v osi V—Z in n jena dolžina znaša 13,10 m. K e r je zelo nepravilno grajena, je različno široka. Č eprav je zidana na živi skali, so bili njen i tem elji pod atm osferskim vplivom s časom odkriti, tako da je z južne in apsidialne stran i podzidana. S tavba je brez podzidka in brez okrasnega podstrešnega venca. P re k rita je z dvokapno opečno streho, ki im a v zadnjem delu pahljačasto obliko. F a­ sada se končuje s trik o tn im čelom. S tavba ni enoten objekt. Da so p rezb iterij in lopa dejansko prizidki, prepričljivo govorijo vertikalne razpoke n a zunanji stran i stavbe- Tako je pred n ji del štirioglat, zadnji pa p etero - ozirom a šesterostran prostor. N epravilnost se kaže tu d i v notranjosti. L adijski del, n epravilen štiri- kotnik m eri 3,24— 2,90— 3,94 m. P ro sto r je rebrasto obokan. T udi stene prezbiterialnega dela niso enako dolge in znašajo z desne na levo 1,70— 1,22— 1,15— 1,30— 1,66 m, m edtem ko je širin a p ri steni slavoloka 3,0 m. D ebelina zidov v lad ji in p rezbiteriju je 0,85 m. Tudi ta prostor je obo­ kan z enojnim i obojestransko ožlebljenim i rebri, ki se na sredini stikajo s sklepnikom . N a konceh reber so konzolasta podnožja. Tla v lad ji so nekoliko n agnjena p ro ti vhodu. P revlečena so s tenko cem entno prevleko, pod k atero je p la st črne zemlje, ki je b ila z njo n ivelirana skalnata podlaga. J e videti, da tu d i tem elji ne segajo globlje od ta l ladje. Tla v prezbiteralnem p ro sto ru so za stopnico višja od ladijskih. Vhod v ladjo je prvotna odprtina, obdana s kam enim i bloki, pol­ krožni blok odprtine je kom aj opazno šiljasto oblikovan. V elikost vhoda je 1,77 X 0,75 in se stopničasto širi po 10 cm na vsako stran p ro ti no­ tranjosti. V p rim eri z vhodnim pragom so tla nižja za stopnico (T -3: B). O kna so odprta n a ju žn i in vzhodni strani. Tako je štirioglato večje okno v ladji in dve m an jši gotski pa v prezbiteriju. P rezbiterij loči od ladje polkrožno poudarjen, p ro ti ju g u neznatno pom aknjen slavolok, širok 2,34 m. Ob stra n e h je obdan z večjim i kam e­ nim i bloki. Na podstrešje pelje m ajhno okno, ki je na čelnem trik o tu nad vhodom v ladjo (T. 8: 1). Na zidovih leži ogrodje strehe, opazna pa so še ležišča tram ov nekdanjega ravnega lesenega stropa. N a podstrešju p rezbiterialnega dela se razlikujeta na neom etanem delu zidov dve fa k tu ri stranskih sten. Vhodno okno im a v steno v stavljene tri m onolitne ploščate okvire, ki so ob robovih nekoliko zaobljeni. Od kam enega okvira se okenska odprtina lijakasto širi v vertik aln i in horizontalni sm eri n a notranjo in zunanjo stran. N jihova zunanja velikost je 34 X 23 cm, svetlobne od­ p rtin e p a 22 X 13 cm. Na zgornji stra n i je okvir nekoliko lokasto za­ ključen (T. 2: 2 a-c; T. 7: l).5 5 Ibidem 369 ss. Posam ezne dele stavbe loči tud i fa k tu ra zidov. Tako so zidovi ladje izdelani iz neoblikovanega lom ljenca, povezanega z obilo m alte brez urejene stru k tu re. Na vogalih so šivani z obdelanim i kam enim i ploščami, velikim i 51 X 33 X 12,5 cm. Zidovi apside so iz obdelanega kam na, šivi na vogalih pa iz klesanih kam enih kvadrov. Površine zidov ladje so ne­ ravne, v apsidi pa so gladke. Poleg teh detajlov, ki dajo značilnost sam e stru k tu re zidov, so na severnem zidu lad je z n o tran je stran i n a višini 2,25— 2,35 m, čeprav ome­ tani, vidni ostanki odžaganih lesenih tram ov, štirioglatega p reseka 35 X 35 cm. R azdalja m ed njim i znaša 0,95 m. Težko je soditi ali so na na­ sprotni strani iste sledi zaradi debelega om eta in freske, ki pokriva ta mesta. P ri sondiranju ta l v prezbiterialnem prostoru se je v levem vogalu apside za oltarjem pod današnjo cem entno prevleko pokazala ten k a plast nekega uničenega zidu. K er se je takoj pod njo pokazala živa skala, je soditi, da sedim ent pripada tem eljem . Zid je tu nekdaj povezoval obe bočni stran i d anašnjega prezbiterija v zap rt štirioglat prostor. Vsi dognani in ugotovljeni elem enti nam prepričljivo govorijo poleg že om enjenih vid n ih detajlov, da sta obe stavbi bili v ečkrat prezidani. Da bi lahko sprem ljali posam ezne sprem em be v ciklusu njihovega p re­ oblikovanja, bom o skušali povezati določeno število elem entov, ki spa­ dajo v eno gradbeno fazo posam eznega kultnega objekta- Sv. Jurij P rv a in n ajsta re jša gradbena faza pripada, kot je že ugotovljeno, ladijskem u delu kapele. P om anjkanje kakršnekoli sledi apside dovoljuje domnevo, da je p rv o tn a stavba bila navaden štirioglat objekt, katerega stran sk e stene so bile visoke 2,30 m. Č eprav v prostoru pod slavolokom niso ugotovljeni obrisi nepretrg an ih tem eljev severovzhodnega ladijskega zidu, nam za njegovo naknadno odpiranje prepričljivo govori način, kako je bil v sekan v steno, izdelava njegovih strani in posebno njegova asim etričnost, ki se ne sklada z osjo ladje. Tej fazi bi p rip ad ala tudi najnižja, tj. št. II tal. S treh a je b ila dvokapna. Na fasadi je im ela tri­ kotno čelo, njegova osnova je šla po črti, ki danes kaže svojo sled nad kam enim lokom portala. Ali je ta stav b a im ela v tej fazi kako okno na fasadnem trik o tn ik u , je danes nem ogoče soditi. D ruga g rad b en a faza je zaznam ovana na naši stavbi z dvigom stran ­ skih sten do višine 3,10 m. V erjetno, da je to preoblikovanje terjalo ru ­ šenje čelnega trik o tn ik a na fasadi in zidanje novega. Ob tej prilik i je prišel v zid fasade tud i kvader s človeško figuro. Tedaj sta odp rti tudi opisani okni z lesenim a svetlobnim a okvirom a. V tej fazi je prizidan štirioglat p rezbiterij, ki je bil nekoliko ožji od širine ladje- Za to do­ m nevo govori njegova sled n a severovzhodni steni ladje s p rezbiterialne stran i na pod strešju in v p rezb iteriju pod om etom (T. 4). Z dozidavo tega elem enta je povezano tudi o d p iran je slavoloka. Od roba slavoloko- vega zidu z apsidialne stran i so lad ijsk a tla bila dvignjena — druga plast št. I. V p rezb iteriju so ostala nekoliko višja. Tako oblikovana stav­ ba je im ela ra v e n lesen strop, katereg a sledi so ostale v idne še danes na levi in steni slavoloka v ladji n a 3,10 m višine. i • i i i ii n n n n 4i t i M m I » i I - 1 f - I 1 1 I < t— I Sl. 1. N ačrt najdišča in poznoantičnega grobišča n a R itniku Abb. 1. P lan des F undortes und sp ätan tik en G räberfeldes am R ifnik Sl. 2, Rifnik. N ačrt poznoantičnega grobišča, izkopanega v letih 1963—1968 Abb. 2. R ifnik. P lan des spätantiken, in den Ja h re n 1963—1968 ausgegrabenen G räberfeldes T retja gradbena faza je terjala, da se preoblikuje prezbiterij oziro­ ma podre štirioglati zgrajen i v II. fazi in n a njegovem m estu postavi širši in večji. Ne ozirajoč se na p om anjkanje prostora, ki bi dovoljeval sim etrično u sk lajev an je novega elem enta s starim , je graditelj novi prezbiterij pom aknil za 35 cm levo in s tem nehote še bolj p o u d aril ne­ sim etričnost celotne kom pozicije. A li je ta p ro sto r že tedaj dobil tro stra n - ski apsidialni zaključek, je brez zidnih sond težko dognati. Ne sm em o prezreti, da je lahko b il prvotno tud i ta prezb iterij štirioglat in je šele v naslednji fazi dobil obliko, ko t ga poznam o danes. Neglede na m ožnost obstoja dveh gradbenih faz današnjega p rezb iterija, je dejstvo, da so p ri oblikovanju poligonalne apside tu d i zidovi ladje zvišani še za 30 cm, v prezbiterialnem d elu pa z okrasnim podstrešnim vencem. P ri tej g rad ­ nji je ladja izgubila svoj leseni strop, čeprav je stari bil še nekaj časa lahko v rabi. Sv- M artin Ravno tako kot p ri Ju rije v i kapeli razlikujem o tudi na tem objektu več gradbenih faz. P rv a gradbena faza n a tej stavbi se om ejuje na štirioglati elem ent, visok 2,25 m, z ravnim lesenim stropom . A li je ta prostor im el kako okno na čelni steni fasade, se danes verjetno ne m ore več dognati. D rugo gradbeno fazo označuje zvišanje stavbe. Ali je v tej fazi bila dograjena štirio g lata apsida, podobna apsidi, odkriti v p rezb iteriju J u r i­ jeve kapele, za sedaj n i bilo mogoče ugotoviti. K er ni bilo n ik jer nobene sledi, lahko dom nevam o, da so se njeni tem elji m orali ujem ati s tem elji današnjega p rezb iterija. N ajbolj verjetno je, da je današnji prezb iterij imel, kot smo om enili, prvotno štirioglato obliko, tj., da je na vzhodni stran i nam esto tro stran sk eg a apsidialnega zaključka bil p rav zid, ki je zapiral pro sto r m ed severnim in južnim zidom prezbiterija. S to dogra­ ditvijo je tu d i povezano odpiranje slavoloka. V erjetno, da je lad ja poleg okna nad vhodom im ela še eno na m estu današnjega štirioglatega. B ila je p rek rita z rav n im stropom . T retji gradbeni fazi m oram o nedvom no p rišteti reb rasti obok obeh prostorov in izgradnjo lope. Zanim ivo je, da zadnja reb ra prezb iterial- nega oboka niso popolnom a v vogalu, k a r dovoljuje domnevo, da niso bila izdelana h k ra ti z izgradnjo zidov. Tudi okni kljub svoji stilski eno­ vitosti nista iste velikosti in se razlik u jeta tu d i v posam eznih d ru g ih detajlih. S to delitvijo ne trdim o, da so vsa grad b en a dela bila n arejen a ob istem času, še m anj da so bila izpeljana istočasno na obeh kapelah, tem ­ več jih le želimo om ejiti v stilne celote- O bstajajo posam ezni m om enti, ki puščajo odprto v prašanje. Tako npr. ni rečeno, da je bil s prvo n ad ­ zidavo v Ju rije v i in M artinovi kapeli takoj dozidan prezbiterij. Posebno ne dom nevam o, da so reb rasti svodi ne sam o n astali ob istem času v p rezbiterijih obeh kapel, še m anj pa da so n ae n k ra t bili postavljeni v vseh treh prostorih v M artinovi kapeli. K ot je rečeno, z gradbenim i fa ­ zam i skušam o izvršiti približno rekonstrukcijo objekta v določenem ob­ dobju stilskega pom ena. D osedanje ugotovitve naj bi bile k ratek splošni povzetek do sedaj opravljenih raziskovalnih del na tem najdišču. K er se nekatere od gradbenih faz naših dveh kapelic, predvsem p a m lajše po­ vezujejo bolj ali m anj s splošno gradbeno dejavnostjo, ki je oblikovala tudi druge cerkve n a tem hribu, jih bomo ob drugi priliki zajeli. Zato v tem poročilu želimo vso pozornost usm eriti samo n ajstarejšim grad­ benim fazam teh dveh kapel, ki spadajo, kot je že om enjeno, v pred­ rom ansko periodo. Posebno pozornost vzbuja večja ali m anjša podobnost posam eznih elem entov, ki se pojavljajo p ri obeh kapelah. Tako je opazna približno enaka velikost stavb, način izgradnje portala, način izdelave oken in splošna stru k tu ra zidov. So tudi ta k i elem enti, ki p ri eni stav b i pridejo bolj do izraza ali so bolj ohranjeni ali vidni kot p ri drugi. Še bolj p re­ senetljivo je, da se vsi analogni elem enti delno ali popolnom a ujem ajo z določenimi fazam i izgradnje obeh stavb. Tako so npr. že v I. gradbeni fazi, čeprav sta taln i ploskvi nekoliko različni, n ju n e dim enzije le v istem razm erju, ki znaša okoli 1 : 1,22 s približno isto višino. V Ju rijev i kapelici jo m oram o iskati v kom aj v id n i neravnini zidov. V M artinovi je izpričana s sledovi hlodov v zidu.6 In končno v tej gradbeni fazi se obe pojav ljata v dokaj nenavadni obliki, tj. kot štirioglate stavbe brez prezbiterialnega zaključka. Če sledim o d alje tem elem entom , vidim o, da kažeta obe stav b i p ri p rv i dograditvi v vertikalno sm er iste m ere, ki so bolj opazne v Ju rije v i kapeli kot v M artinovi, k je r jih otipam o samo v nekoliko sprem enjeni fak tu ri dozidane druge nadzidave. Če upošte­ vamo, da je M artinova kapela im ela štirioglat prezbiterij, b i b ila prizi­ dava apsidialnega dela na obeh stav b ah iste oblike. Č eprav bi se pri Ju rijev i kapeli pozneje lahko dom nevali dve zidavi, je ta elem ent v obeh prim erih preživel ista oblikovanja. Če vsem u tem u prištejem o še enako izvedbo okvirov p ri portalih, n ju n i dim enziji, dalje enako izdelavo oken­ skih okvirov, čeprav gre v enem p rim eru za izvedbo v lesu, p ri drugem v kam nu, je opazno, da se pojavi ta k ih elem entov skladajo tu d i s po­ stavljenim i gradbenim i fazam i obeh stavb. Toda poleg teh elem entov, ki nedvom no kažejo m edsebojne analog­ nosti, so tudi posam ezni m om enti in detajli, po k aterih se kapelici med seboj ločita. M ed tak e bi lahko šteli nepravilnost ta ln e ploskve p ri M ar­ tinovi kapeli za razliko od one v Ju rije v i te r različno u sm eritev stavb in podobno. Poleg tega so n ek ateri detajli, ki so dali celo podlago za razlikovanje več gradbenih faz, dovoljevali tu d i drugačno razlago. Med te nedvom no spada višina, pripisana I. in II. gradbeni fazi in v zvezi s tem i tud i določevanje portalov in oh ran jen ih oken. Glede v p rašan ja vi­ šine bi tako lahko dom nevali, da sta oba objekta bila zg rajen a od sam ega začetka do 3,10 m višine- V p rid tem u gledišču b i delno govorila enaka fak tu ra izgradnje te r izdelava vogelnih robov v spodnjem in zgornjem delu zidov, ki n a videz kaže določeno enovitost. V takem p rim eru bi ohranjene sledi tram o v v zidovih lahko tolm ačili kot vodoravno pregra- jo, s katero bi stav b a bila razd eljen a n a dve nadstropji. Toda tak i do­ 6 S tem dokazom bi bila Zadnikarjeva trditev, da predstavljajo sledovi tramov v zidovih ostanke lesenih odrov, ki naj bi služili pri gradnji višjih delov stavbe, za naše objekte dvomljiva (M. Zadnikar [1959] 40). m nevi n asp ro tu jeta okni Ju rijev e kapele. Tako nam položaj okvirov govori, da sta obe okni m orali b iti v stavljeni že pri sam i izgradnji zidov ozirom a dela zida, n a katerem sta. Zato je površina zidu okoli n jih glad­ ka. Višina, na k a te ri sta obe okni (pri enem 2,10 p ri drugem 2,05 m), oziroma n ju n a spodnja polica, ki je nekoliko nižja od om enjene p re­ lomnice n a zidu, nam jasno govori, da je do izgradnje tega dela zidu lahko prišlo samo tedaj, ko lesene p reg raje n i bilo več. Z drugim i bese­ dami, do izgradnje je prišlo v tren u tk u , ko je lesena p reg raja ozirom a strop bil že odstranjen. T aki sklepi in obstoj ostankov lesenih tram ov v M artinovi kapelici dobijo razlago samo v nadzidavi prostora, katerem u so služili za strop p rvotnega prostora. K e r se ujem a višina teh z višino om enjene vodoravne sledi v Ju rije v i kapelici, jo lahko tolm ačim o samo z enako nadzidavo, posebno k e r se p ri tem ujem a tudi nadzidava v obeh kapelah. O stanki hlodov v zidu M artinove kapelice nam govorijo, da je bil strop o d stran jen po p rv i nadzidavi. Okno, za katero lahko dom nevam o, da je bilo v južni steni, je stalo verjetno nekaj višje od m eje nadzidave. Istočasno s to dokazano nadzidavo je potrjeno, kateri gradbeni fazi p rip a d a ta p ortala in okna v obeh kapelah. Glede na to, da tudi v p rim eru zidov, na k aterih so vhodna vrata, ne kažeta sledov predelave ozirom a poznejšega v stav ljan ja kam enih podbojev in loka nad v rati z zunanje stran i, m oram o njeno izdelavo pripisati gradbeni fazi spodnjega dela stavbe. N epravilna ta ln a ploskev M artinove kapele nas spom inja na posa­ m ezne tlorise zgodnjesrednjeveških o hranjenih objektov te v rste (kot so sv. P eter na K rnskem gradu, sv. P eter v B režah in dr.), toda ravno tako na odkrite poznoantične enoladijske brezapsidalne cerkve, kot so one iz Lorcha, na G razerkoglu (T. 5: 1) in podobno.7 Celo velika cerkev, katere ostanki iz tega časa so odkriti v T eurniji, je im ela dokaj nepravilen tloris.8 Že om enjeni prim eri nam dovolj pričajo, da so take nepravilnosti zelo pogoste in da se pojavljajo celo p ri posam eznih detajlih n a stavbah, zgrajenih s p rav iln im tlorisom . Bolj zanim iv m om ent kot nepravilnost tlorisov je nedvom no različna u sm eritev nju n ih longitudinalnih osi. Res je, da je samo zem ljišče do določene m ere narekovalo pri posam eznih objektih usm eritev longitudinalne osi, k o t je to prim er p ri M arijini b a­ ziliki, ki že zaradi svoje velikosti ne bi našla prostora v drugačni legi na ozkem jeziku planote. Toda v p rim eru sv. Ju rija to ni bilo nujno. Glede njegove velikosti je lahko bil na istem m estu postavljen tu d i v sm eri V—Z, ravno tako kot je o rien tiran a nekoliko bolj na sever ležeča kapelica sv. B oštjana. In tu d i če bi skalovje na tem m estu bilo v napoto, bi se dala tla n iv elirati, kot je to po vsej verjetnosti tudi narejeno pri kapelici sv. M artina. Glede na te m om ente m oram o dom nevati, da je kapelica sv. J u rija nam enom a tako usm erjena. Problem orientacije k r­ ščanske k u ltne stavbe je večk rat obravnavan v znanstveni lite ra tu ri.9 Razna odstopanja so tu d i različno tolm ačena. N ekateri znanstveniki do­ m nevajo, da je u sm eritev longitudinalne osi odvisna od sončnega vzhoda 7 R. Noll, Frühes Christentum in Österreich von den Anfängen bis um 600 nach Chr. (1954) sl. V , 14 (dalje R. Noll, Fr. Christentum [1954]). 8 Ibidem 10. 8 M. Zadnikar (1959) 20 ss in vsa tam omenjena literatura. na dan patrona, katerem u je posvečena cerkev, drugi pa da je usm eritev odločala sončna pot v raznih letn ih časih itd. V posam eznih prim erih cerkva take dom neve ustrezajo. Č eprav bi se tako lahko tolm ačile tudi orientacije naših dveh objektov, obstajajo še nek atera tolm ačenja, po­ sebno kadar se pojav ljata dva enaka objekta drug poleg drugega. Tako v Bosni in H ercegovini poleg najdišč z velikim i dvojnim i bazilikam i (kot so V arošluk v T u rb etu pri T ravniku, Zenica itd.)1 0 1 1 je določeno število, na k aterem sta bili odkriti dve m anjši baziliki, oddaljeni največ sto m e­ trov druga od druge.1 1 Po številnih elem entih, odkritih n a najdiščih se je izkazalo, da sta stavbi istočasni. M ed taka najdišča spadajo ona iz Založja pri B ihaću,1 2 ostanki cerkva v B rezi1 3 in iz Skelan n a D rin i'4 (T. 6). V vseh om enjenih prim erih je ena od dveh cerkva po pravilu usm erjena v osi V—Z, druga g rav itira k jugu ozirom a k osi S—J. Pojav različne usm eritve dveh cerkva, zidanih v neposredni bližini je na ozem lju BiH tolm ačen z različnim i cerkvenim i organizacijam i. Cerkev usm erjena V— Z je bila ortodoksna in je pripadala rom aniziranem u p re­ bivalstvu, d ru g a pa arijanska- O postav ljan ju dveh cerkva, ortodoksne in arijanske v Saloni, ki naj bi p rip ad ali dvem a diecezijam a, govori tudi E. D yggve.1 5 Poleg tega je treb a podčrtati, da se s tako usm erjeno bazi­ liko na desnem bregu Stavne v B rezi veže tudi napis, dasiravno z ru n - skim i (?) znam enji.1 5 3 Seznam dveh bazilik, postavljenih d ru g a do druge se ne om ejuje sam o na om enjeno obm očje, tem več so znane n a zelo širo­ kem področju. P ri nas jih lahko sprem ljam o od M ogorjela1 6 vse do glo­ boko v planinske predele Alp, ko t so npr., cerkve na G razerkoglu, na Sv. H em i (H em m aberg)1 7 (T. 5: 2) in dr. Za razliko od vzhodnih p ri­ m erov ni p rišla p ri om enjenih koroških do veljave dvojna usm eritev. Da je treb a verjetn o pripisati ta m om ent tudi drugim faktorjem , nam govori pojav S—J usm eritve na ozem lju srednjega P odonavja (cerkev sv. P e tra na D u n aju )1 8 in prim er nekih cerkva na K oroškem (Dole [Duel]).1 9 1 0 Ć. Truhelka, Osvrt na sredovječne kulturne spomenike Bosne. Glasnik Zem. muz. 26, 1914, 222 ss. Te bazilike, čeprav so dvojne v primerjavi s kult­ nimi stavbami Sredozemlja in Zahoda, niso v toliki meri monumentalne (ne­ katere so bile dolge do 120 m), ker so manjših dimenzij. 1 1 Kulturna istorija Bosne i Hercegovine (1966) 338 ss. 1 2 Povijest hrvatskih zemalja, Bosne i Hercegovine 1 (1942) 156 ss, slika na str. 157. 1 3 Kulturna istorija Bosne i Hercegovine (1966), slika na str. 317. 1 4 Obe cerkvi v Skelanih sta oddaljeni 150 korakov, Cerkev I leži na strmi obali Drine in je usmerjena v osi V—Z z določenim odklonom. Cerkev II leži SV od tod na majhni polici pobočja hriba (C. Patsch, Archäolo. — epi­ graph. Untersuchungen zur Geschichte der röm. Provinz Dalmatien. Wiss. Mitt. a. Bosnien u. d. Herzegovina 11, 1909, sl. 38, str. 173 ss). Zidovi so narejeni iz lomljenca, rečnega proda in antičnih spolij (ibidem 174 ss, sl. 121, 123). 1 5 E. Dyggve, History of Salonitan Christianity (1951) 49. Isti, Die alt­ christlichen Kultbauten an der Westküste der Balkanhalbinsel. Atti del IV Congrèsso Internazionale di Archeologia Christiana. i5a Povijesti hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine (1942), slika na str. 157. 1 6 Kulturna istorija Bosne i Hercegovine (1966), slika na str. 317. 1 7 R. Noll (1954), si. 14, 16. 1 8 Ibidem, si. 4, str. 79. 1 9 Ibidem, si. 12. Na podlagi teg a poleg že om enjenega lahko danes sklepam o, da usm eritev Ju rije v e kapele n i slučajna in da im a v prim erih BiH n a j­ boljšo razlago. Zanim ivo, da lahko v tem krogu zgodnjih objektov iščemo vsaj za danes p aralele ali celo izvor za obliko talne ploskve naših dveh kapelic. Č eprav do sedaj dognane ali znane zgodnjesrednjeveške cerkve ne kažejo tlorisa v obliki navadnega štirik o ta brez prezbiterija, to ne izključuje m ožnosti, da niso na tem ozem lju tud i obstajale, posebno če pri tem upoštevam o lesene cerkve, ki se nam do danes niso ohranile.2 0 Sam a oblika ladij kapelic, ki vleče bolj n a kvadrat, nas spom inja n a ne­ katere k u ltne stavbe iz rim ske periode. V večini prim erov se pojavljajo tam , k jer so se o h ran ila avtohtona izročila starejših civilizacij, ko t so npr. odkriti objekti v P aniku. Taki objekti, čeprav so datiran i v 2. stoletje po posam eznih elem entih, kot so n em arn a g rad n ja zidov, ter tud i delno oblika spom injajo na podobne objekte iz predrim skega - keltskega ob­ dobja.2 1 Od večjih k u ltn ih stavb m oram o om eniti ladijsko baziliko, od­ krito na Velem B rionu v zalivu D obrike v neposredni bližini »bizantin­ skega kastrum a«. Poleg drugega je za njo značilno, da se n a vzhodni stran i končuje pravokotno brez apside.2 2 2 3 V porim ski periodi so po m nenju strokovnjakov elem enti iz rim skega časa bolj ob stra n i v tvorbah vaškega k u ltu rn eg a kroga kot avtohtono kulturno hotenje,2 8 ki po propadu im p erija pride zopet do veljave. S tako razlago bi lahko razum eli tudi različne elem ente, ohranjene v n ajsta­ rejših delih obravnavanih kapelic. K ot smo že om enili po n epravilnosti taln ih ploskev se naši objekti vežejo poleg prim erov iz zgodnjega sred n jeg a veka tudi na k u ltn e stavbe poznoantične periode. N epravilnost g rad n je je v splošnem značilna za vse gradbene dejavnosti poznega 4. sto letja.2 4 V večji ali m anjši m eri je opazna tu d i v nasled n jih stoletjih ne glede n a to, da je kasneje odraz podeželskega stav b arstv a povezan s p ad an jem gradbene obrti.2 5 * V tej periodi upo rab ljajo v glavnem , čeprav so nekatere stavbe zelo bogato okrašene z m ozaiki, nekje celo z bogato plastiko in freskam i, za izgrad­ 2 0 Za vprašanje takih cerkva pri nas vidi M. Zadnikar (1959) 37 ss. Ka­ ko so izgledale nam govore primeri na zahodu (K. Bohner, Die Altertümer, Werdendes Abendland an Rhein in Ruhr [1956], slika na str. 95). 2 1 I. Čremošnik. Prethodna istraživanja na rimskom lokalitetu na Paniku. Glasnik Zem. muz. 15, 1961, 175 SS. 2 2 A. Gnirs, Baudenkmale aus der Zeit des oströmischen Herrschaft auf der Insel Brioni grande. Jahrb. f. Altkde. 5, 1911, 75 ss. Isti, Frühe christliche Kultanlagen im südlichen Istrien. Jahrb. d. Kunsthist. Inst. d. Zentral-Komm. 5, Beibl., 1911, 1 ss. 2 3 E. Cevc, Dvoje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na sloven­ skih tleh. Arh. vestnik 3, 1952, 231 ss (dalje E. Cevc [1952]). 2 4 Najbolj raziskane tehnike zidave pozno antičnih kultnih stavb so za danes znane najbolj z območja BiH. Poleg gradnje zidov z lomljenci je znana vrsta drugih načinov, kot npr. s kvadri bolj piramidalne oblike, (kot v Klobuku: D. Sergejevski, Glasnik Zem. muz. NS 9, 1954, 199 ss) in toliki dru­ gi. Ti načini gradnje se smatrajo kot značilnost postantičnega in predslovan- skega stavbarstva 5. stoletja (D. Sergejevski, Bazilika u Dabravini. Posebna izdanja 1 [1956] 14 in drugod). 2 5 Tlorisi vseh bazilik, ki so odkrite pred II. svetovno vojno so idealizi­ rani, kar se je z revizijo ugotovilo. njo zidov kam en lom ljenec, ki so ga povezovali z izdatno m alto.2 6 P ri raziskavah v zvezi s tako zidavo je dognano, da je pri večini teh stavb im el veliko vlogo les. Z njim so nadom eščali m noge elem ente, ki so bili nekdaj izdelani iz obdelanega kam na ali m arm orja, tako npr. okenski okviri, podboji v ra t in podobno. Les se je uporabljal tudi za p rek riv an je stavb, čeprav so bile skoraj vse stav b e prek rite z opeko.2 7 P ri nekaterih stavbah, k jer je opazna večja preciznost v zidavi, se v tej periodi stene ne om etavajo, tem več fugirajo. Vogali se vsaj na videz »šivajo« s klesa­ nim i ploščam i ali kvadri. Ti m om enti govorijo o poizkusu izboljševanja izdelave. T aka tendenca je opazna na vertikalnih robovih stavb in pri sp ajan ju delov podbojev vrat. Ti so sestavljeni iz raznovrstnih kvadrov različne velikosti in so zelo skrbno fugirani. Č eprav so vsi obravnavani elem enti lahko obeležje kakega m lajšega obdobja ali celo sam o določene pokrajine, so še nekateri, ki nam nasprotno nalagajo, da v svetogorskih kapelicah ne gledam o stavb, ki nosijo v sebi samo starejša izročila nek­ d anje um etniške dejavnosti, tem več objekte, ki izražajo h o ten je tistega časa, ko so om enjeni d etajli njegova splošna značilnost. M ed tak e sodi p o rtal Ju rijev e kapele s svojim napisom . Sam a p o rtala s svojim i detajli nim ata ohran jen e direktne analogije na našem ozemlju, čep rav je, kot je podčrtal prof. S telè ta tip na zahodu v zgodnjem srednjem veku vse do v rom aniko zelo p rilju b ljen .2 8 P osebnost p ri obeh portalih je n ju n a p re­ prosta izvedba. P ra v po svoji zgornji štirioglati in spodnji ločni obliki te r po širini, n ad v ratn i m onolit spom inja na podobne antične arkadne loke, ki so b ili zaradi dekorativne funkcije ob robovih večinom a okraše­ ni z raznim i plastičnim i ornam enti-2 9 Končno, poleg te podobnosti sta naša dva p o rtala zelo sorodna p ortalom antičnih grobnih aedicul (sl. 2).3 0 A nalognost s tak im i kultnim i stavbam i se kaže predvsem v enakih m erah. Tako tu d i p ri teh p rim erih v ra ta niso širša več ko t 0,60 m in n ju n a višina n o tran je odprtine je okoli 2,0 m.3 1 Te m ere v rim skih stopah se ujem ajo z m eram i naših portalov. Med drugim je za p o rtale teh aedicul značilno, da je m onolit na zgornji stra n i raven, na spodnji pa ločno obli­ kovan. Na n jih so ravno tako tudi podboji narejen i iz več kam enih blo­ kov. A edicule s takim i portali so bile v rabi v rim ski dobi 1. in 2. sto­ letja. D om neva se, da je ta tip bil značilen za južna obm očja z Akvilejo kot centrom ,3 2 toda v rabi ne samo na srednjem Podonavju, tem več tudi v N oriku, k je r so bili odkriti številni prim eri.3 3 2 6 Najboljši primeri so cerkve iz Dabravine, Zenice, Breze itd. (W. Radym- sky, Die Kirchenruinen von Dabravine in Bezirke Visoko. Wiss. Mitt. a. Bosnien u. d. Herzegovina 2, 1894, 72 ss. Ć. Truhelka [1914] 222 ss. R. Noll [1954], sl. 16—19, 24—26 itd.). 2 7 O takih dognanjih pri revizijskih raziskavah so poročila še neobjavljena. 2 8 F. Stelè (1952) 372 in tam omenjena literatura. 2 9 J. Klemenc, Rimske izkopanine v Šempetru (1961), sl. 51, 63. 3 0 H. Vetters, Zu den Spolien aus den Steinkistengräbem des Ziegelfeldes v A. Kloiber, Die Gräberfelder von Lauriacum. Das Ziegelfeld. Forsch, in Lauriacum 4—5, 1957, 195 ss. 3 1 Ibidem, sl. 3. 3 2 Ibidem 199. 3 3 A. Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien. Sonderschr. d. Österr. arch. Inst. 10 (1923) 135 ss. Glede n a antične prim ere n aši loki nedvom no pripadajo času, ko ta elem ent ni im el več dekorativne funkcije, tem več samo arhitektonsko. To sprem em bo lahko povežem o z zatonom klasičnega graditeljstva, ki ga je poznala antika. Na podlagi te h m om entov lahko sklepam o, da obe kapeli ne spadata kronološko samo v prehodno fazo, ki jo p red stav lja predrom anika v od­ nosu do rom anike- S ta staro izročilo obdobja, ki je prehod m ed antiko in Sl. 2. Lauriacum (Ziegelfeld). Rekonstrukcija dela grobne aedikule (po H. Vetters) Fig. 2. Lauriacum (Ziegelfeld). Reconstruction d’une partie d’un édicule tu­ mulane (d’ après H. Vetters) predrom ansko periodo. To kronološko opredelitev p o trju je delom a tudi napis nad v ra ti Ju rijev e kapele. S klepa se lahko, da so b ila znam enja vklesana verjetno pred postavitvijo kam na nad portal, ne pa potem. Napis še n i prebran. P odana so bila že nek atera m nenja glede n ji­ hove provenience.3 4 3 5 3 6 Za sedaj lahko rečemo samo tole: v p rim erjav i s številnim i sistem i pisav, v splošnem znanim i v Evropi, posebno pa v nje­ nih južnih p red elih je očitno, da p rip ad a eni od inačic, ki so bile v rab i v prazgodovinskem času. Č eprav nekaj znam enj kaže precej podobnosti z runskim i, je večina identična z nekaterim i etruščanskim i in iberskim i. S prim erjavo so videti nek atera m ed njim i obrnjena, k a r bi deloma potrdilo dom nevo prof. Stelèta, d a je napis čitljiv z desne n a levo.8 5 Da je tako, nam priča napis reliefa, ki je na fasadni steni nekoliko v desno od portala. Po m estu in načinu vzidave je očitno, da je prišel na to mesto v II. grad b en i fazi tega objekta. Podobnost posam eznih znam enj na reliefu z onim i v napisu nad portalom in skupni tip sistem a pisave obeh govori o n ju n i istodobnosti. V zidava portala, ki spada v I. gradbe­ no fazo, nam je kronološki term inus za približno d atiran je reliefa. Če­ prav je značaj pisave nedvom no prazgodovinski, pa ne izključuje mož­ nosti, da je n astal lahko tud i kasneje, tem prej, ko k izčrpnem u seznam u p rim erjav E. Cevca p ri obdelavi upodobljene človeške fig u re na fasad­ nem kam nu m oram o m eniti, da nam zanesljive podatke za njegovo datacijo dajo upodobitve, ki jih lahko najdem o na arh itek to n sk ih ele­ m entih bazilik v BiH. Res je, da naša podoba nim a p refin jen eg a stil­ skega občutka. Toda prav v njeni linearnosti, s katero skuša »rahlo« izražati »čut za reliefno oblikovanje«,8 0 se sklada s tistim elem entom , ki je bistven za neurejeno stru k tu ro zidave, z nepravilno talno ploskvijo in ki je s svojim i šivanim i robovi »odm ev neke k u lturnejše dejavnosti, ne­ kega novega prebujanja«. Glede n a te m om ente in p aralele se ne izključuje m ožnost, da je kljub znam enjem starejšega sistem a pisava lahko nastala v času, ka­ terem u pripadajo om enjeni p rim eri s področja BiH. O oknih ne m orem o reči nič novega, k ar ne bi pri obravnavi sve- togorskih k apel dognal že prof. F. Stelè te r M. Z adnikar p ri obdelavi rom anskih oken.3 7 Obe okni Ju rije v e kapele sta s svojo ločno zgornjo zaključitvijo zelo podobni rom anskim . Prof. Stelè samo v nju n em vm es­ nem svetlobnem okviru iz enega kosa lesa vidi izrazite oblike predro- m aničnega in zgodnjerom aničnega stila. Izdelava okna M artinove kapele, gledano s kronološkega aspekta bi lahko bila eden od predlogov, ki spo­ m injajo na delno starejšo fazo nastan k a. D ati tako bolj natančno sodbo je za danes nem ogoče že zaradi lopne strehe, n arejen e ob zahodni fasadi kapele. Zato se m oram o zadovoljiti z domnevo, da bi b il lahko kam eni okvir up o rab ljen p ri tem oknu sekundarno. 3 4 F. Stelè (1952). E. Cevc, Arh. vestnik 3, 1952, 224. 3 5 An. Kabeli meni, da bi 2. 4. in zadnja »allerdings zu bedenken ist, dass die Runen gewöhnlich keine gerundeten Linien enthalten, dass die Runen 1, w und b linksläufig sein müssten...« (Seminar f. nord. Phil. u. germ. Alter­ tumskunde, Universität München). 3 6 E. Cevc, Arh. vestnik 3, 1952, 225. 3 7 F. Stelè (1952). M. Zadnikar (1959) 24 ss. N ajbližje analogije so v oknu, odkritem n a severni steni lad je cerkve sv. Prim oža nad K am nikom .3 8 V tej cerkvi im am o analogije tu d i za štiri­ oglat prezbiterij. P ri taln i ploskvi te cerkve je zanimivo, da m ed drugim kaže, da je stena, ki deli ladjo od p rezb iterija, delana brez p re trg a n ja na m estu, k jer je nedvom no stal slavolok najstarejše faze cerkve. Po tem bi lahko sklepali, da je kot v naših prim erih, naknadno odprt. Glede na to, da so se p ri odkritem u objektu ohran ili samo nizki tem elji, ne m oremo trd iti, da je bil prezbiterij tu d i v tem prim eru naknadno dozi­ dan. Če bi izvzeli to možnost, je bila lahko tu d i v tem p rim eru p rim arn a oblika cerkve navaden podolžen pravokot.3 9 * V kronološkem pogledu bi dovoljevalo dom nevo, da je bila p rv a grad b en a faza starejša, kot je pozno 12. in zgodnje 13. stoletje- Tem u v p rid bi govorila p ri tej cerkvi kam ena klop, izklesana v živo skalo in m arm o rn at steber.4 9 K er nim am o za d atiran je naše I. faze, ko t smo to že v ečk rat pod­ črtali, za danes d irek tn ih analogij, m oram o vzeti vsaj delno v pomoč zgodovinska dogajanja. S stratigrafijo, k i naj bi se v našem prim eru nanašala n a o bjekt nad zemljo, je istočasno podana relativ n a kronologi­ ja, po k ateri je izpričano, da m oram o isk ati n astanek naših k apel v raz­ dobju pred II. gradbeno fazo ozirom a p re d rom ansko epoho. Glede na te m om ente se n am odpirata dve m ožnosti. E na bi nakazovala na čas p o k ristjan jev an ja tu naseljenih Slovanov, dru g a pa na čas p red njihovo doselitvijo. V vm esnem času je težko zam išljati gradnjo dveh cerkva v sovražno razpoloženem razdobju, kot sta bili dve stoletji po slovanski naselitvi. D a bi stavba nastala v p rv ih stoletjih po p o k ristjanjevanju Slovanov, n asp ro tu je napis in kam en s človeško podobo na Ju rije v i ka­ peli. P o k ristjan jev an je v naših deželah je v obdobju, ko je v um etniški dejavnosti, v k atero nedvom no že sodi a rh itek tu ra, na zahodu že izra­ zito zaznam ovano če ne še v enotnem stilu, vsaj v skoraj enotni pisavi — - latinici- Poleg teg a bo težko verjeti, da b i Slovani u porabljali za napis v 9. stoletju pisavo, ki ni bila v splošni rabi. Iz neštetih prim erov je raz­ vidno, da so v času antike poleg latin sk e in grške pisave te r nekaterih drugih sistem ov bile v rab i tu d i starejše, k i se povezujejo z avtohtonim i civilizacijam i posam eznih področij.4 1 T aki so prim eri značilni za kraje, k jer je bil posebno m očan starejši k u ltu rn i substrat. V našem prim eru z ozirom na nek atere druge elem ente o d k rite pri najnovejših raziskavah lahko dom nevam o zaradi neposredne bližine N eviodunum a, da so lahko preživele starejše tradicije ves antični čas p rav do začetka zgodnjega srednjega veka. Č etudi naš napis ni do danes dognan in naše trd itv e o prazgodovinskem značaju slonijo zgolj sam o na kom paracijah, te r po­ vezave, ki so se pokazale pri obdelavi posam eznih elem entov govorijo, da imamo opraviti v naših dveh kapelah s stavbam i, ki so nastale pred slovansko naselitvijo. To je čas, ko po propadu rim skega im perija pride do veljave cela v rsta avtohtonih in ru stificiran ih antičnih elem entov.4 2 3 8 E. Cevc, Sv. Primož nad Kamnikom med romaniko in pozno gotiko. Varstvo spomenikov 9, 1965, 36 ss. 3 9 E. Cevc, Varstvo spomenikov 9, 1965, plan na str. 44. 4 9 Ibidem 36. 4 1 R. Egger, Zum vorlateinischen Alphabet der Noriker. Arh. vestnik 19, 1968, 37 ss. 4 2 D. Sergejevski, Bazilika u Dabravini. Posebna izdajanja 1 (1956) 39 ss. V našem p rim eru se to kaže ne sam o v stavbah in n jenih elem entih, tem več tudi v figuralni upodobitvi na kam nu, ki je nedvom no prišla sekundarno v II. gradbeno fazo, čeprav je po vsej verjetn o sti pripadala tej cerkvi že od sam ega nastanka. S tem, da je s I. gradbeno fazo izpričan kronološki m om ent njunega nastanka, ju lahko uvrščam o v pojave dvojnih kapel, ki se pojavljajo na raznih področjih po razpadu rim skega cesarstva kot odraz novonasta­ le ne samo politične situacije, tem več tud i duhovne in k u ltu rn e rene­ sanse, značilne za obdobje 5. in 6. stoletja. Z odkrito nekropolo je tud i določen n ju n značaj dveh grobnih kapel. D asiravno je m aterialn a k u ltu ra o d k rita v in situ ohranjenih grobovih iz m lajšega obdobja, nam drugi tu o d k riti elem enti, posebno p a keram ični, kažejo določeno odstopanje od običajnih prim erov klasične antike. Zato lahko dom nevam o, da je nastanek dveh kapel vezan nedvom no za ku l­ turno tradicijo, ki jo je imelo m esto od davnin.4 3 Na vprašanje, kdo so nosilci n ajstarejše gradbene dejavnosti na tem hribu, p rid e v poštev samo tu nastanjeno domorodno rom anizirano prebivalstvo te r arijan sk i priseljenci, ki so kot je mogoče soditi z drugim i živeli v m irni koeksistenci. Po starejših ohranjenih elem entih, ki smo jih im enovali ko t elem en­ te nosilcev stareg a izročila, je moč soditi, da sta naši kapelici delo prav dom orodnega prebivalstva, ki je v teh bolj odročnih k ra jih preživelo tud i slovansko doselitev. Za to p ričata tudi sam i stavbi, n a k aterih ni odkrita niti n ajm an jša sled požara ali kakršnekoli druge destrukcije. Zato lahko sodimo, da sta se obe kapeli ohranili n edotaknjeni do časa njihovega preoblikovanja. In to se je lahko zgodilo samo, če je prebival­ stvo tega k ra ja ostalo vsaj delno isto. Za razliko od I. gradbene faze teh objektov, II. po svojih elem en­ tih kaže na arh itek tu ro , ki je podrejena določeni razvojni sm eri te vrste dejavnosti. A li je treb a te dom neve šteti za točne, bodo pokazale nadalj- ne raziskave. RÉSUMÉ St. Georges et St. Martin sur les Svete gore au-dessus de Bizeljsko à l’époque preromane Sur la base des recherches effectuées dans les années 1967 et 1968, l’au­ teur essaie de résoudre le problème de l’origine de deux chapelles consacrées à St. Georges et à St. Martin. Ces deux chapelles se trouvent au sud de la principale église basilicale consacrée à Marie. La chapelle de St. Georges, qui se trouve plus au nord, est orientée dans l’axe NNE — - SSW, tandis qu’à cause du nivellement de l’extrémité sud de ce plateau, pour lequel l’auteur présume qu’il a été fait artificiellement, la chapelle de St. Martin a la direc­ tion E—W. Comme les deux bâtiments ont été plusieurs fois remaniés, l’au- 4 3 P. Korošec, Raziskave na Svetih Gorah na Bizeljskem. Arh. vestnik 20, 1969, 239 ss. teur essaie de dissocier les activités particulières et, ce faisant, il a réussi à séparer dans la chapelle de St. Georges quatre, et dans la chapelle de St. Martin trois phase de construction principales. Mais il nexclut pas la pos­ sibilité que tous les éléments d'une phase ne se seraient pas déroulés en même temps. Certaines des phases déterminées présentent dans les deux chapelles les mêmes éléments. Mais ici aussi, l’auteur admet la possibilité que de ce fait la simultanéité et l'oeuvre d'un même maître ne sont pas attestées. Comme les bâtiments avec leurs phases de construction plus récentes se relient à cer­ taines phases des trois autres églises de cette colline et que celles-ci seront traitées dans une publication commune, l’auteur se limite au seul traitement de leurs éléments plus anciens. Parmi ceux-ci se rangent les Ie et IIe pério­ des de construction des chapelles mentionnées. Les recherches, les sondages et les diverses traces dans les murs et le sol ont montré que la Ie phase de construction se limite en essence seulement aux nefs des deux chapelles, en tant qu’ouvragé quadrangulaire (grandeur 3,65 X 2,87 et 4,05 X 3,18 m, épaisseur des murs 0,75 — 0,85 m) sans aucun pres­ byterium et avec une petite porte d’entrée, qui se termine en demi-cercle à la partie supérieure. Les deux bâtiments avaient à l’intérieur une hauteur d'environ 2,40 m et un plafond droit en bois. Ses traces sont conservées dans les restes des troncs horizontaux dans le mur septentrional de la chapelle de St. Martin et dans les inégalités des murs de la chapelle de St. Georges. Plusieurs traces sur les murs montrent que les bâtiments précisément à cette place ont deux superstructures. Dans la première superstructure on a ouvert deux fenêtres dans la chapelle de St. Georges et peut-être une dans la chapelle de St. Martin, qui a cependant dû être détruite lors de l’ouver­ ture de la fenêtre quadrangulaire plus récente. L’auteur attribue ces change­ ments à la IIe phase de construction de ces bâtiments. Le sondage du pres­ byterium de la chapelle de St. Georges a découvert les fondements du pres­ byterium quadrangulaire. Sous le revêtement de ciment d’aujourd’ hui on a découvert dans le presbyterium seulement une couche plus ancienne du sol, tandis que celle-ci était double dans la nef. Le sol intact de la nef n’a été découvert que sur un tiers de la surface, tandis que dans le reste de l’em­ placement il était dispersé. Au milieu de la nef se trouvait une plus grande excavation, qui était comblée de terre noire. D’après les éléments conservés dans le mur de la nef, on a découvert que les presbyteriums avaient la même hauteur que le mur avec la première su­ perstructure. Selon l’auteur, dans cette phase on a aussi ouvert les arcs. D’après les morceaux de bois conservés dans le mortier des murs, il estime que cette phase de construction a connu le plafond droit en bois. D’après ces éléments et quelques autres, l’auteur conclut que dans la Ie et la IIe phase de la construction les deux chapelles appartiennent à la même période. Etant donné ce moment, on a aussi analysé ensemble la facture des murs des deux nefs, le mode d’exécution des portails et des fenêtres et l’orientation des chapelles. Selon l'auteur, beaucoup d’éléments convergents de la construction de culte de la période antique avancée servent de comparaison, à savoir les découvertes, où apparaissent deux constructions de culte simul­ tanées, l’une à côté de l’autre, comme par ex. sur le territoire de la Carin- thie; ou bien en Bosnie et Herzégovine, où entre autre de telles églises se di- stinguent par une orientation différente, comme dans les cas des chapelles traitées. Il est significatif qu’ici pour l’église d’orientation E—W, on présume qu’elle est orthodoxe, alors que la seconde, d’orientation vers le nord, est arienne. Dans ces bâtiments précoces, l’auteur voit aussi les analogies les plus fidèles pour le plan de base irrégulier de la nef, pour la structure de con­ struction disproportionnée des murs et particulièrement pour le mode d’exé­ cution des angles de construction. En ce qui concerne les portails, il présume que leur partie supérieure, qui est en essence un bloc de pierre quadrangula- ire, allongé, coupé en demi-cercle à la partie inférieure, a sans doute son origine dans les éléments à arcades antiques similaires ou les portails ana­ logues des aedicules antiques. A la différence de ces éléments, la construction des murs et la forme de la surface au sol sont, selon l’auteur, la tradition des cultures plus anciennes, qui dans le cercle culturel villageois a vécu aussi à l’époque romaine et jusqu’au haut moyen âge. L’auteur compare les fenêtres de la chapelle de St. Georges avec la fenê­ tre découverte du mur septentrional de l’église de St. Primož au-dessus de Kamnik, avec laquelle s’accorde ausi le presbyterium quadrangulaire. Ici, l’auteur se demande si, pour cette église aussi, étant donné le plan de base donné, la forme primitive n’est pas limitée seulement à la partie de la nef, ce qui serait attesté par le banc taillé dans la roche vive. A la fin, l’auteur conclut qu’en raison de la nécropole découverte à cette place, les deux chapelles avaient dès les débuts mêmes le caractère de cime­ tière et que leur origine est liée à la tradition de culte plus ancienne du lieu même. A cet égard, elles se relient au territoire de la Carinthie, avec une influence sensible aussi du sud et du sud-est. Etant donné tous les moments primitifs traités, selon l’auteur, les deux chapelles sont le reflet de la popula­ tion autochtone et des immigrants ariens, tandis que la IIe phase de construc­ tion est le reflet de la volonté de style de son temps.