SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK v UREDILA I BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI ZALOŽILA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLfANA 1952 »Slovenski etnograf«' izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an Uredništvo — Rédaction: •~ Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 24, poštni predal 357 Uprava — Administration: Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg Zamenjave — Echaiiges: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 24, poštni predal 357 Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK V UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI. ZALOŽILA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA 1952 90921 NATISNILA TRIGLAVSKA TISKARNA V LJUBLJANI VSEBINA - TABLE DES MATIERES stran-Pag. Marijana G u š i ć , Naloge naše etnografije............ 7 Les tâches de notre ethnographie Vilko Novak, Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji........ 14 L'ethnographie slovene et l'architecture populaire Franjo Baš, Kaste na Dobrovijah............... 18 Der Speicher von Dobrovlje Gizela Šuklje, Vplivi podnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri..................• . . . 44 L'influence des conditions atmosphériques sur la formation des maisons et des localités en Istrie slovene Marjan Music, Vplivna področja med stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem veku............54 Domaines d'influence entre l'architecture de style et l'architecture populaire slovene au moyen age Tone Ljubic, Okenske mreže v okolici Ljubljane.........70 Grilles de fenetres dans les maisons de Ljubljana Angelos Baš, K stavbnemu in zemljiškemu značaju Ljubljane v fran- ciscejskem katastru....................^6 Zum Bau- und Bodencharakter von Ljubljana im franciscaischen Kataster Dušan Grabrijan, Misli o naši dediščini s posveta arhitektov v Dubrovniku.......................101 Réflexion sur notre patrimoine Sergij Vilfan, Od vinskega hrama do bajte........... |l07 I Vom Gaden zur Keusche Josip Šašel, Leteče procesije ob Gosposvetskem polju .,...... 143 Laufende Prozessionen am Zollfelde Leopold Kretzenbacher, Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih........................160 Slovenische Sprichroorter in altsteirischen Handschriften Stran - Pag. Josip Tominšek, Profesor dr. Karel Štrekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov.....................169 UniD. Prof. Dr. Karel Štrekelj und die Sammlung slovenischer Volks- melodien Vilko Novak, Etnografsko delo Franceta Kotnika ^........179 Travaux ethnographique de France Kotnik Milan Grošelj, Konj iz vode in ime Kentavrov..........193 A propos du nom de Centaure Ivan Grafenauer, Matiji Murku v spomin...........197 A la mémoire de Matija Murko Branimir Bratanić, Plug i ralo................208 La charrue et l'araire Ivan Grafenauer, Ali je praslovanska beseda bog' iranska izpo- sojenka? ........................237 Ist bog' ein iranisches Lehnroort? Josip Mal, Pripombe k slovenskemu bajeslovju..........251 Anmerkungen zur slovenischen Mithologie Radoslav H r o v a t i n , Konferenca folkloristov in festival folklore v Opatiji.........................257 Conférence des folkloristes et festival du folklore a Opatija "\'ilko Novak, Mednarodni etnološki kongres v Stockholmu .... 272 Le Congres international ethnologique a Stockholm KNJIŽNA POROČILA IN OCENE - COMPTES RENDUS CRITIQUES Ericha Seemanna novejši spisi o slovenskem ljudskem pesništvu (Vilko Novak).........................274 Vinko Moderadorfer, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, II. knjiga (Boris Orel).......................277 Milenko S. Filipovic, Ženska keramika kod balkanskih naroda, Beograd 1951 (Vilko Novak)....................282 Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena, kuj. 35, Zagreb 1951 (Vilko Novak)......................283 Miodrag A. Vasiljević, Jugoslovenski muzički folklor I, Beograd 1950 (Radoslav Hrovatin)...................283 Journal of the International Folk music council (Radoslav Hrovatin) . . 286 stran - Pag. Leopold Kretzenbacher, Lebendiges Volksschauspiel in Steiermark, Wien 1951 (Niko Kuret)....................287 Herman Wiessner, Geschichte des Karntner Bergbaues, Celovec 1950 (Franjo Baš)......................290 Walter Fresacher, Der Bauer in Karnten, I. Theil, Celovec 1950 (Franjo Baš)..........................290 Gianfranco D'Aronco, Guida bibliografica allo studio dello Strambotto, Modena 1951 (Milko Matičetov)...............291 Elsa Mahler, Altrussische Volkslieder aus dem Pecoryland, Basel 1951 (Radoslav Hrovatin)....................292 Prejeli smo v zameno in v oceno — Publications reçues........295 Obvestilo uredništva — Note de la rédaction............295 Ta knjiga ima 16 slikovnih prilog ter 4 karte in 10 slik v tekstu Ce volume contient: 16 planches, 4 cartes et 10 planches dans le texte NALOGE NAŠE ETNOGEAFIJE* Marijana Gušič Preden preidemo na vprašanje, ki je pred nami, to je kakšne trenutno važne naloge ima etnografija v naši današnji stvarnosti, se moramo na kratko ozreti nazaj na razvoj etnografije kot znanstvene discipline sploh. Ze od nekdaj je pozornost kulturnih narodov pri- vlačevalo življenje v oddaljenih in neznanih krajih; ne da bi hoteli na široko razpravljati o Herodotu, Pitiasu iz Masilije ali o Marku Polu, si oglejmo samo začetke etnografije kot: znanstvene discipline. Vzpo- redno z osvajanjem sveta, z roko v roki ob konkvistadorjih in trgovcih je šlo tudi delo raziskovalca, znanstvenega delavca v krajih, ki jih je beli človek osvajal. Prav to je tudi izvir osnovnih pogledov etnografije 19. stoletja, ko so vse druge narode opazovali s stališča belega človeka kot nosilca kulture. Raziskovalci Stanley, Parkinson in plejada slavnih imen 19. stoletja so dali etnografskemu proučevanju smernice, in tako je v prvih teoretskih delih, spomnimo se samo Ratzla, obveljala osnovna razdelitev človeškega rodu na »Kultur-« in »Naturvolker«. — Po od- kritjih in delu raziskovalcev se je razširilo poznavanje tujih dežel in narodov v najbolj oddaljene predele vseh celin. Prav s tem je postal beli človek gospodar zemlje ter tako končal delo kolonialnega osva- janja. Toda že zgodaj so se v tem kolonialnem, imperialističnem obdobju pojavili napredni posamezniki, ki so na tako imenovane »Naturvolker« gledali brez tiste cezure, ki jo je imperializem postavil med belega človeka in pripadnike vseh drugih ras. Ruski znanstveniki Mikluho-Maklaj, Sternberg, Juhelson, Bogoraz so proučevali tako imenovana divja plemena s humanega stališča naprednega človeštva. Isto načelo je veljalo za proučevanje tudi Dancu Rasmussenu, ki je bil po materi Eskim. Tako je ta skupno z velikim humanistom 19. stoletja F. Nansenom, ki mu je sicer bil etnografski študij naloga druge vrste, določil smernice številčno močni nordijski šoli (Nardenskiold, Stefenson in drugi). Tako se pokaže v teh dveh šolah, ruski in nordijski, ki sta neodvisni druga od druge, nazorom oficialne nemške šole nasprotna tendenca, ki po svoji plati vse bolj prehaja v odkrito poudarjanje superiornosti. * Uvodni referat na muzejsko-etnografski konferenci dne 28. junija 1951 v Beogradu. 8 Marijana Gušić Tako je po eni plati etnografija ohranila že v navado prešlo metodo deskriptivnega raziskovanja in se dâ etnografsko delo do' prve svetovne vojne v glavnem uokviriti v dve poglavji. To je a) opisovanje tujih dežel in življenja eksotičnih narodov in b) zbiranje in muzejsko^ obrav- navanje etnografskega gradiva s teh področij. Etnografija je tako v mnogočem korisitila gospodarjem sveta. Končala je delo konkvistadorjev in odkrila belemu človeku najgloblje manifestacije v življenju narodov, oddaljenih od težišča zgodovinskega dogajanja. Etnografija te smeri doživlja v tem času svoj najvišji vzpon. Hkrati pa se njeno področje dela izčrpava ter sta zbiranje in deskrip- tivna metoda v upadanju. Novo spodbudo in možnosti nadaljnjega razvoja je mogla eino- gralija doseči samo z znanstvenimi prijemi osnovnih vprašanj. Ta znanoist je prenehala biti le opisno zbiranje in sistematiziranje zbra- nega gradiva, brž ko se je oisvobodila predsodkov' oi rasni diskriminaciji ali o prvenstvu kateregakoli družbenega kolektiva in ko se je oprijela stališča, da je človeštvo celota, v kateri z dialektičnim načinom, brez ostre cezure, toda s postopnimi prehodi naltetimo na stadijske razvojne oblike človeške družbe. Četudi v svojem nadaljnjem delu etnograf zbira in analizira gradivo^ s svojega znanstvenega področja, mora sto- piti korak naprej od formalne deskripcije. Pa tudi gradira ne zbira več na tisti zbiralski način, kakor je to delal v prvem obdobju, ko je bilo zbiranje samo po sebi prva naloga, temveč mu postaja gradivo, zajeto skupno s funkcionalno vsebino, šele instrument znanstvenega dela. Razumljivo je, da je mogla etnografija s takim znanstvenim pri- jemom nadaljevati svoje delo tam, kjer je imela dovolj možnosti, da si usvoji metodo humanističnih znanstvenih panog. S tem preneha biti etnografija foTmalistično opazovanje tako imenovanih nižjih ljudstev, postane pa zato ena izmed vej obsežnega področja humanističnih ved; Tu se srečamo z vprašanjem, ali naj uporabljamo strokovni izraz etnografija ali etnologija. Ne bom se nadrobneje spuščala v to vpra- šanje, ker bi bilo za to potrebnega mnogo več prostora, kakor ga imam na razpolago. Ker naši etnografi še nimajo enotnega kriterija za rešitev tega vprašanja, bi to terjalo samo po sebi obsežnejše razpravljanje. Danes so pri nas take razmere, da dela nekdo pod skromnim na- slovom etnografije s polnim znanstvenim obsegom, medtem ko si drugi pod naslovom etnologije šele usvaja znanstveno metodo^ zbiranja gra- diva ali pa tudi obratno. Za nas je mnogo važnejša ugotovitev, da bi imeli še mnogo ne- odložljivega dela tudi v primeru, če bi se ne lotili jedra tega vprašanja in bi ostali le pri zbiranju gradiva, seveda z vso znanstveno natanč- nostjo, ki je pri takem delu potrebna. Ze samo s tem bi opravili veliko posla. Ob tej naši poglavitni dolžnosti nas prehitevajo aktualnte naloge na oni stopnji, ki jo je danes etnografija dosegla pri tujih narodih. Videli smo, da se je etnografija razvijala v dveh smereh. V eni izmed teh — imenujmo jo deskriptivno formalistično — je že usahnila. ' Naloge naše etnografije 9 Etnografija imperializma nima naprednemu svetu nič več povedati. Zadovoljila se je z iskanjem eksotike, ki je sodobno napredno pojmo- vanje nima za pozitiven prispevek b kulturnemu delu. Pod navidezno eksotično zunanjostjo išče sodobno napredno pojmovanje pravo, res- nično življenje človeka kot družbenega bitja, ne glede na to, da li opazujemo človeško družbo na najvišji stopnji življenjskih oblik ali v preseku določenih obdobij, usvojenih in ohranjenih med razvojem m vidnih v sedanjosti. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi se hoteli ozreti na današnje stanje etnografske znanosti pri vseh narodih. .Samo mimogrede naj omenim, da se je nemška znanost ustavila pri presahli sistematiki (Buschan, Bernadzik), kolikor ni popolnoma zakrenila v rasno diskriminacijo, da funkcionalizem Malinovskega išče izhoda v idealističnih filozofskih teoremih, medtem koi se je obsežno delovno področje socialne antro- pologije v Združenih državah Severne Amerike zelo približalo čisti sociologiji, sledeč pri tem dvema smerema naukov Morgana in Werster- marcka. Za nas najpomembnejše je, da poznamo sedanje stanje etno- grafije v tistih šolah, ki so našim aktualnim nazorom najbližje. Rekli smo že prej, da je bila ena izmed smeri, v kateri se je etnografski študij pravilno lotil objekta svojega proučevanja, napredna ruska šola. V nasprotju s carskim režimom (do- Oktobrske revolucije so^ bili ruski etnografi skoraj vsi politični pregnanci ali pa izključeni iz tedaj vladajočega razreda) je imela sovjetska šola vse pogoje, da odpre z metodo historičnega materializma etnografiji nove široke vidike. Toda pred našimi očmi se je zgodilo nekaj prav nasprotnega. V časo- pisu Sovjetska Etnografija moremoi spremljati zadnje pojave v tisti znanosti, na katero so mnogi od nas še pred kakimi dvajsetimi leti gledali z vsem zaupanjem. Naj to pojasnim samo' z enim primerom. Medtem ko je po vojni v obnovljenem časopisu Sovjetska Etno- grafija (št. 1, leto 1946) Tolstov z znanstveno metodo historičnega materializma v uvodniku »Etnografija in sedanjost« postavil aktualne naloge etnografije in medtem ko je takoj v naslednji številki podal isti pisatelj v razpravi »Kalandas« izredno poučen pregled o kulturah Prednje Azije, pa je prav tega uglednega sovjetskega znanstvenika — danes že precej v letih — v članku »Narci in Volhi v Podunavju« (št. 2, leto 1948) zaneslo tako daleč, da je celo Odoakarja razglasil za Slovana, pri čemer nočemo omeniti etimologije imena Langobardi iz Lužici in Bodrici in vse drugo, očitno pod vplivom višje sile in z na- menom, da koristi novemu imperializmu Kremlja. Tam pa, kjer je etnografija dobila prvo spodbudo resničnega humanizma, se je po drugi plati razvila naša disciplina v naših dneh v pozitivni smeri. Etnografija današnje danske šole, ki ji načeluje Birket-Smith, je že zdavnaj opustila eklektično opisovanje eksotičnih narodov. Z uporabo gradiva, ki so ga zbrale njene eksipedicije, in z metodo svoje specifične discipline se vse bolj poglablja v vprašanja o zakonitosti razvoja človeštva. To nam dokazuje tudi zadnje delo 10 Marijana Gušić Birket-Smitha, ki je v glavnem zaključno delo tega učenjaka. V avto- riziranem nemškem prevodu nosi ta knjiga naslov »Zgodovina kulture« (Geschichte der Kultur), v danskem originalu »Pota kulture« (Kul- turens Veje), s čimer je hkrati označena tudi naloga, ki jo danes ima ta šola. Ce uporabimo^ pri obdelavi te naloge etnografije metodo historič- nega materializma, bomo prišli do prave poti pri obravnavanju pro- blemov naše discipline. Kaj je torej naloga naše etnografije? Kateri vidiki so pri našem delu trenutno najbolj važni? Kakšnih smernic naj se pri našem delu držimo? Danes se ne zadovoljujemo več s tem, da bi zgodovino razredne družbe opazovali samo z enega stališča, s stališča višjih družbenih plasti. Medtem ko nam omogočajo zapisani viri arhivsko gradivo itd. bolj ali manj bogat vpogled v zgodovinsko dogajanje pri teh zgornjih plasteh človeške družbe, pa nas v prvi v^rsti zanima dogajanje v okrilju tistih brezimnih družbenih kolektivov, o katerih nam monumentalni zgodovinski viri dajejo prav malo podatkov. Upoštevajoč to stališče se odpira našim etnografom široka delovna perspektiva. Svoje znanje si skušajmo poglobiti s prizadevanjem, da dobimo vpogled v dogajanje med širokimi ljudskimi plastmi. V ta namen uporabijajmo po eni plati novo gradivo iz tistih družbenih občestev, ki so še danes na različnih stopnjah razvoja človeške kulture, po drugi plati pa starejši kulturni inventar, ki je prišel do nas bodisi v obliki materialnih arheoloških ostankov, ali kot folklora, rezidua ali survival — torej kot čisto etno- grafsko gradivo. To so tiste množice brez imena, ki ali še danes tvorijo ali pa so v prejšnjih obdobjih tvorile družbena občestva zunaj okvira historičnih narodov, ali v okviru zgodovine sodobne kulture, na ozemlju evropskih narodov, spodnjo socialno plast, družbeni razred podrejenih in izkoTiščanih. Tako pojmovana etnografija ne bot zabredla v krizo, niti ne bo izločena od aktualnih pogledov na svet. Še več, taka etno- grafija nujno in zelo tesno sodeluje z ostalimi panogami znanosti o razvoju človeštva, ? zgodovino, sociologijo in vsemi drugimi sorodnimi disciplinami zgodovinske znanosti. Po pravilni zamisli Tolstova je po svojih posebnih nalogah in posebni metodi zares ena od vej zgodovin- ske znanosti. Naloga sodobne etnografije naj bi po našem bila na- slednja: ugotavljati zgodovinsko dogajanje med širokimi ljudskimi množicami, oziroma ugotavljati zakonitosti v tem dogajanju. Oglejmo si nadrobneje naše delo pri izvrševanju te naloge! Ce se lotimo osnovnih problemov, je prvo vprašanje, od kod naj črpamo gradivo, ki ga bomo uporabljali kot dokumentarno gradivo za znanstvene zaključke. Posamezna znanstvena disciplina mora imeti določeno gradivo, na temelju katerega si moremo pridobiti znanstveni pregled nad zastavljenimi problemi in izvajati zaključke. Od kod črpa etnografija gradivo? Z odgovorom na to vqjrasanje si hkrati določimo tudi delovno metodo celotne discipline. Naloge naše etnografije i t Kot gradivo bomo v prvi vrsti uporabljali recentni etnografski material. S tem mislimo inventar materialne kulture, ki so ga do naše dobe uporabljale široke množice naših narodov, torej proizvodna sred- stva, hrana, stanovanja itd. Nadalje bomo uporabljali za gradivo ce- lotno ugotovljeno folkloro (v najožjem smislu te besede), in kot tretje poglavje ugotovljene oblike družbene strukture. Gradivo iz teh treh sektorjev bomo zbirali po znanih in usvojenih metodah etnografskega dela. Nič manj važno pa ni, da vzporedno uporabljamo historizirani materialni inventar, torej tisti material, ki nam ga nudijo antropologija, arheologija in sploh kulturna zgodovina, in ki izpričuje nekdanje življenjske oblike širokih množic, brez poudarka z monumentalnimi spomeniki. Obdelovanje gradiva te vrste danes navadno imenujemo paleoetnografija. — Tretji vir gradiva, ne podrejen, temveč vzporeden, pa nam bodo pisani spomeniki in arhivsko gradivo-, bodisi da je bilo že objavljeno, ali pa da ni objavljeno, kolikor nam je dostopno in — da ponovimo — kolikor se nanaša na življenje širokih ljudskih plasti. Medtem ko nam je področje dela v pisanih spomenikih in v arheo- loškem (paleoetnografskem) gradivu dovolj jasno omejeno in s tem ločeno od ostalih znanstvenih disciplin, moramo široko področje recent- nega gradiva nadrobneje pregledati. Rekli smo že, da delimo to gradivo v tri poglavja, in sicer: a) inventar materialne kulture, b) folklorno gradivo, c) oblike družbene strukture. S tem smo podali hkrati tudi osnovno sistematiko našega gradiva, pri čemer se naslanjamo v glavnem na Zelenina; z njo vred so obseženi tudi trije delovni sektorji. Odstopajoč od navadne dualistične razdelitve na materialno in duhovno kulturo (to razdelitev uporablja v zadnjem času vse bolj tudi sovjetska literatura), kakor tudi v skladu z naukom historičnega ma- terializma, obsega razdelitev našega dela na te tri sektorje vse živ- ljenjske manifestacije širokih delovnih množic določenega družbenega kolektiva od osnovne ekonomike in prvotnih proizvodnih odnosov do odseva višjega izživljanja, torej do družbene in psihične nadstavbe. V mnogočem je danes tendenca, da bi se delo etnografov omejilo samo na prvi sektor (materialna kultura), druga dva pa da bi izločili kot znanstveni temi posebnih humanističnih disciplin: to je, da obrav- navata obsežno poglavje družbenih oblik sociologija in pravna znanost, a poglavje ustnega izročila, residualnih družbenih pojavov in umet- niške nadstavbe pa da naj ostane pridržano kot tema folkloristike. Toda konec koncev je taka razdelitev dela potrebna, ker je področje razvoja kulture (in to področje je zajeto v vseh treh sektorjih) tako obsežno, da si moremo danes samo s specialnim delom pridobiti tisto csnovno znanje, ki je potrebno pri specialnem znanstvenem delu. Kljub temu se etnograf vsaj v prvem času študija ne sme strogo omejiti izključno na področje materialnega kulturnega inventarja. In če bo pri kasnejšem delu potrebno, lotiti se ožjih specialnih nalog, je pa vsaj v začetku dela nujno usvojiti si široko pojmovno vsebino iz vseh treh navedenih sektorjev. 12 Marijana Gušić Morda je danes nekoliko nenavadno, da poleg recentnega gradiva navajamo kot enakopraven vzporedni znanstveni material tudi zgodo- vinsko gradivo, bodisi materialno bodisi pisano. Vendar to ni novost v etnografiji. Vsem našim starejšim etnografom je ta način dela znan. Da navedem samo prekrasno delo Tihomira Djordjeviča in da niti ne omenim, kako globoko v temelje našega dela sega dragoceno bogastvo v delih L. Niederla, tako po količini zbranega pozitivnega znanja, kakor tudi po metodi, ki z njo gradivo obravnava. Omejitev na specialno obdelavo inventarja materialne kulture vse bolj in bolj prevladuje v našem sedanjem delu. To se vidi tudi pri muzejskem delu naših ustanov, saj priteka v muzeje bolj ali manj gradivo prav iz tega sektorja. Ali je taka zožitev dejavnosti upravičena? Nekaj upravičenosti zanjo je v tem, da moramo vsi v naših muzejih opravljati nujno ko- rekturo zbranega dela prejšnjih generacij. Četudi ne podcenjujemo zaslug zadnjih dveh generacij, ki sta nam ohranili dragoceno etno- grafsko dediščino, nam vendar danes ne ustreza več način, kako se je to gradivo zbiralo. Prizadevati si moramo, da poleg reprezentativnih predmetov — največkrat samo estetsko-vsebinskih — ugotovimo (in dokler je le še mogoče na terenu obdelamo) tudi gradivo povprečnega življenja našega delovnega človeka, kakor se nam je iz prejšnjih dob še ohranilo v naš čas. Še daleč nimamo dovolj ugotovljenih oblik osnovne ekonomike, proizvodnih sredstev in prvotnega orodja, načina izkoriščanja proizvodnih sil in tudi samega postopka pri proizvodnji, pa tudi vseh drugih materialnih oblik v življenju naših ljudstev, da bi mogli misliti, da je to poglavje že končano. Z izrazom »končano« mislim pri tem, da bi imeli vse to gradivo že dokum^entarno zbrano v naših ustanovah za tisti čas, ko bodo te oblike na terenu že ugasnile, kar se bo z neminljivo zakonitostjo zgodilo že v bližnji bodočnosti. Upravičeno si zato prizadevajmo, da bo v naših muzejih obsežen od- delek določen za znanstveno obravnavanje inventarja materialne kulture. Vendar ne smemo biti pri našem delu enostranski. Družbeni odno- šaji, oblike družbene strukture, pa tudi vse oblike višjega družbenega doživljanja, torej celotno poglavje tradicionalne in umetniške folklore, so v življenju širokih ljudskih množic tako povezane z materialnim oblikovanjem, da bi izločitev prvega sektorja ne glede na druge živ- ljenjske manifestacije prešla v kopičenje gradiva brez zadostne znan- stvene vsebine. Na podlagi tega, kar smo do zdaj pnjvedali, povzemimo na kratko odgovor na vprašanje: kakšne so naloge naše etnografije? Seznaniti se in znanstveno ugotoviti življenjske odnošaje, v katerih se je razvijal prehod naših ljudstev iz preteklosti v sedanjost in ki so rezultat dogajanja prejšnjih razvojnih obdobij; pridobiti si pozna- vanje pogojev i,n zakonitosti, ki so bili odločilni za tO' dogajanje v prejšnjem razvoju na poti, ki so jo naša ljudstva prehodila v preteklih Naloge naše etnografije 13 Časih. Naposled v recentni etnografski sliki naših dežel poiskati in znanstveno ugotoviti tisto kulturno dediščino, po kateri je mogoče dokumentirati aktivni prispevek naših narodov v občekultumem dogajanju. Spremljati to dogajanje pri historično neopredeljenih množicah, tistih nevidnih, toda močnih pokolenjih delovnih ljudi, ki so bili pod tanko skorjo vladajočega razreda glavno jedro etničnega organizma. Tako torej prehaja delo aktualne etnografije iz okvira specialne ozke discipline na široko cesto ugotavljanja »potov kulture«, kakor bi rekel Birket-Smith, v naši etnografiji pa zlasti tistih potov, na katerih so naši narodi vlagali svoje napore in delež svoje tvornosti v temelje našega sedanjega življenja. Résumé LES TACHES DE NOTRE ETHNOGRAPHIE L'auteur montre quelle est la tâche actuelle de l'ethnographie yougoslave et, apres une breve revue de la situation de l'ethnographie dans la science mondiale, il en arrive aux conclusions suivantes: Nos ethnographes doivent tout d'abord pénétrer scientifiquement les rap- ports vitaux dans lesquels les peuples de Yougoslavie ont passé des périodes précédentes a la période actuelle, les rapports qui sont le résultat des activités des phases évolutrices précédentes, et par la les conditions et lois de cette évolution Dans l'ethnographie récente les ethnographes doivent étudier scien- tifiquement l'héritage culturel qui documente l'apport de nos peuples dans la vie culturelle en général. De plus, les ethnographes doivent étudier ce processus dans les masses populaires historiquement non fixées, dans ces générations invisibles mais vigoureuses du peuple travailleur qui, sous la mince écorce de la classe diri- geante, fut le principal noyau de l'organisme ethnique. Ainsi orientée, notre ethnographie passera du cadre d'une discipline spéciale a une vaste étude des activités culturelles en général, insistant tout particuliere- ment sur le probleme de l'évolution. Employant l'expression de Birket-Smith «Kulturens Veje» — voie de la culture, l'auteur souligne que notre ethnographie doit étudier surtout ces voies ou la force créatrice de nos peuples a jeté les bases de notre existence actuelle. LJUDSKO STAVBARSTVO V NAŠI ETNOGRAFIJI Vilko Novak Kmečka hiša velja poleg noše nestrokovnjaku za glavni predmet v raziskavanju materialne kulture, če ne etnografije sploh. Tudi naša strokovna literatura dokazuje večje zanimanje za hišo, kot n. pr. za prehrano, poljedelstvo, živinorejo ali katerokoli drugo panogo mate- rialne kulture. Tako je bilo domala tudi drugod po svetu, kjer pa so danes že zelo poglobili delo za raziskavanje vseh teh panog. Nadrobnejši pretres naše literature o kmečki hiši — o mestni še niti začeli nismo govoriti — pa nam pokaže, da je v njej malo siste- matičnega dela, da so njeni vidiki zelo različni, v splošnem pa po- manjkljivi, ker se avtorji niso ozirali na sodobno stanje etnografije v svetu. Zato niso dovolj obdelane posamezne pokrajine, ne posamezni hišni tipi, kar naj bi bila osnova za sintetično delo o slovenski hiši, ki jo danes najbolj reprezentativno prikazujejo nestrokovne publi- kacije. Prav pred petdesetimi leti je objavil A. Haruzin prvi znanstveni deli o gorenjskem ljudskem stavbarstvu. Za njima se je lotil dela Matija Murko, a je pri prvem spisu te vrste tudi obstal. Pomemben nadaljevalec njegovega dela je bil Janko Lokar s spisom o belokra- jinski hiši in šele konec dvajsetih let se pojavijo novejši raziskovalci, med njimi najpomembnejši Stanko Vurnik s prvo nadrobno uteme- ljitvijo hišnih tipov na Slovenskem. Za njim je te vrste raziskavanje skoraj prenehalo. Njegovo razdelitev hišnih tipov sta razširila A. Melik, ki je prispeval antropogeografsko oznako slovenske hiše, in R. Ložar, ki je podal pregled dotedanjega raziskavanja, sintezo in opozoril na nove probleme. Podobno pomanjkljivo je slikovno in risarsko gradivo o naših ljudskih stavbah. Kot vzor dobro ilustrirane razprave o nekem hišnem tipu moremo imenovati Vurnikovo o alpski hiši. Sledi ji Mau- čeceva študija o prekmurski hiši. Tudi Etnografski muzej v Ljubljani se kljub lepi zbirki fotografij še ne more zadovoljiti, ker mnogi predeli Slovenije še niso obdelani. Zaradi nepopolnega dosedanjega dela in zavoljo dolgega zastoja v raziskavanju moremo reči, da je naše etnografsko delo na področju ljudskega stavbarstva v zagati, ki je tem bolj odgovorna, čim hitreje izginjajo primeri starih naselij in poslopij. Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji 15 Še mnogo manj ko s hišo pa smo se doslej ukvarjali z ostalimi zgradbami našega podeželja. Največ moremo na tem področju pokazati z Melikovo monografijo o kozolcu, vse druge gospodarske stavbe pa so še docela neobdelane. Novo dobo je načelo tudi na področju ljudskega stavbarstva v naši etnografiji načrtno delo Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki s svojimi delovnimi skupinami že peto leto smotrno raziskuje naše po- krajine. Tudi o našem stavbarstvu bomo dobili jasno podobo razvoja in današnjega stanja šele tedaj, ko bomo temeljito preiskali v vseh pokra- jinah vsaj nekaj vasi, ter z opisi, študijem, slikami in risbami zbrali dovolj gradiva za analitične študije in sintetične prikaze. To potrebo je spoznal že umetnostni zgodovinar A. Stegenšek v poročilu o Murkovi razpravi o južnoslovanski hiši v CZN 1907, 180. Žal do zadnjega časa naše znanstvene ustanove in posamezni raziskovalci niso dovolj resno pretehtali tega nujnega pogoja za uspešno delo. Med današnjimi in bodočimi nalogami, ki čakajo naše razisko- vanje ljudskega stavbarstva, je kronološko še vedno na prvem mestu iskanje zvez med predslovenskimi in staroslovenskimi zgradbami na našem ozemlju z razvojem naših stavb. Od vedno bolj aktivnega arheo- loškega dela pri nas moremo pričakovati za to potrebnega gradiva. Še vse premalo jasno sliko imamo- tudi o tipih našega naselja, in zlasti o legi domov in hiš v njih. Tako bo treba pojasniti lego- in zvezo posameznih poslopij, ki tvorijo samine, v zaselkih in raznih oblikah vasi, kakor tudi v posameznih pokrajinah ali etnografskih območjih. Kmečki dom je bil doslej v naši etnografiji premalo gledan kot celota, ker je bila v ospredju skoraj vedno le hiša. Zato bo treba razporeditvi in legi zgradb, dvoriščem, vrtovom itd. posvetiti mnogo pozornosti. Pri študiju hiše same moramo čim izčrpneje odgovoriti na vsa vprašanja sodobne etnografije o tem predmetu: od načina gradnje z vsemi običaji, dejanji in verovanji preko tlorisa, konstrukcije, oznake zunanjščine pa do funkcije prostorov in razmestitve pohištva. Ce opo- zorimo, da vsebuje kvestionar Etnografskega muzeja v Ljubljani za poslopja doslej 35 točk z več vprašanji pod točkami, tedaj dobimo pojem o obsežnosti predmeta in resnosti načrta, ki se izvaja. Paziti moramo še na nekaj: poleg nadrobnih opisov osnovnih, starih hišnih tipov — pri čemer moramo v večji meri ko doslej pri- tegniti tudi študij istega tipa na gosednem etničnem ozemlju — mo- ramo ugotoviti, v koliki meri so še zastopane stare oblike hiš, na drugi strani pa, kakšne nove, pomeščanjene oblike se širijo, odklej, zakaj in v kolikšnem obsegu. Kartografsko je treba prikazati ne le razširjenost osnovnih hišnih tipov, marveč tudi gostoto krajev, kjer ti še prevla- dujejo, in nasprotno kraje z novimi oblikami hiš. Prav toliko kakor s hišo pa se moramo ukvarjati tudi z g os po- darskimi poslopji. Glede teh nas čaka toliko več dela, ker smo 16 Vilko Novak jih doslej skoraj docela puščali vnemar. Tudi tu nam bodo nadrobne študije o hlevih, svinjakih, podih, gumnih, listnjakih, kurnikih, kaščah, kleteh, pojatah, gorskih hramih, planinskih stanovih in senikih, ko- zolcih itd. odkrile tipe posameznih območij, njih povezanost s sosednim ozemljem, njih pomen za razvoj našega ljudskega stavbarstva, njih mesto in funkcijo v našem gospodarskem obratu, značilnosti ljudske umetnostne tvornosti (rezbarije, slike itd.) na podih, kaščah idr. Poleg študijskih vprašanj, ki se odpirajo sama od sebe pri delu, je važno z vzgojno-prosvetnega, propagandnega in znanstvenega sta- lišča vprašanje varstva tipičnih zgradb, ki bodo tudi za bodočnost ohranile značilne primere naše ljudske tvornosti in nujno dopolnile muzejsko gradivo z ostalih področij ljudskega življenja. O tem pomembnem vprašanju pa bo govor v posebnem spisu prihod- njega letnika SE. Prav tako je povezano v zvezi z varstvom etnografskih spomenikov vprašanje muzeja na prostem, kjer bi varstveni in z njimi zvezani problemi prišli najmočneje do veljave. Ljubljana ima bolj ko kako drugo mesto izredne naravne prednosti za postavitev takega muzeja. Čeprav se zdi to vprašanje danes morda še daleč od uresni- čenja, vendar bi se ga morali nujno lotiti s študijsko-pripravljalne strani, saj tako delo traja precej dolgo, če naj prinese dozorele uspehe. Ob sleherni stavbi se načenja vrsta problemov, toda najvažnejše — kar velja za vso našo etnografijo — je, da se zavemo važnosti vseh teh vprašanj za nas same in za vso evropsko etnografijo. Iz tega bo sledila zavest odgovornosti vseh strokovnih in ostalih odločujočih činiteljev, da s tem sistematičnim delom resno in v vsem obsegu pričnemo, tako da nas čas s svojo uničevalno silo ne bo prehitel in postavil pred sodbo kulturne bodočnosti doma in v svetu. Zavedati se moramo, da niti delo za študij ljudskega stavbarstva niti vse ostalo ogromno etnografsko delo ne bo moglo biti prav in v zadovoljivi meri opravljeno, ako bo še nadalje prepuščeno sedanjemu počasnemu tempu in ozkemu številu delavcev. Zavedati se moramoi, da gre za naša vprašanja, za zgodovino lastnega ljudstva, za nje- govo tvornost in oblike njegovega življenja. In še bolj se moramo zavedati, da prav na tem področju predmeti s tradicijo vred naglo ginejo, medtem ko n. pr. predmeti drugih ved (arheologije, umetnostne zgodovine itd.) čakajo. Zato je najvažnejše vprašanje strokovnih delavcev, ki jih je treba pravilno vzgojiti, da bodo mogli opraviti vsaj del naloge, ki nas čaka. Ce pomislimo, da ima danes Etnografski muzej v Ljubljani samo dve strokovni moči, naši pokra- jinski muzeji pa nimajo nobenega etnografa, tedaj spoznamo živo vso potrebo po študiju ljudske kulture. Sleherni naš pokrajinski muzej bi moral imeti šolanega etnografa in naš osrednji etnografski muzej bi moral imeti za vsako panogo ljudske kulture posebnega strokovnjaka. Pozitivno reševanje vprašanja študija lastne ljudske kulture je pri nas bolj ko kdaj koli prej aktualno v marsikaterih pogledih. Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji 17 Résumé L'ETHNOGRAPHIE SLOVENE ET L'ARCHITECTURE POPULAIRE Bien que plusieurs études aient déja été écrites sur la maison paysanne slovene, les problemes ethnographiques qu'elle pose n'ont pas encore été suffisa- ment étudiés. On n'a pas encore touché a la question de l'architecture populaire dans les villes et les bourgs. C'est aux bâtiments domestiques qu'on a preté le moins d'intéret jusqu'ici. C'est pourquoi l'auteur énumere les tâches qui attendent les ethnographes Slovenes dans ce domaine. Il souligne la nécessité de recherches systématiques sur le terrain qu'a déja inauguré le Musée ethno- graphique de Ljubljana il y a quelques années, puis la protection des bâtiments importants et le besoin d'un musée en plein air. 2 Slov. etnograf ' 3 KAŠTE NA DOBEOVLJAH * Franjo Baš \ Dobrovlje je ime za hribovje in naselje.* Hribovje Dobrovlje loči na zahodu od Menine, ali kakor jo savinjski Poljanci imenujejo od Šavnic, prelaz Lipa, od koder se v lahnem loku vleče proti severo- vzhodu, kjer ga zaključuje zavoj Savinje pri Mozirju. Naselje Do- brovlje pa pomeni zaselške in samotne kmetije na apneniški gmoti severno in severovzhodno od Crete (996 m), kjer se konča višji zahodni (900—1077 m) gozdnati in zato na slemenu neposeljeni greben in od koder se gmota proti severu polagoma razčlenjuje v planoto s tremi hrbti, ki se strmo spuščajo proti Dreti in Savinji. Tu so po'seljena predvsem jugovzhodna in zahodna pobočja ter jame ali globače ime- novane kraške doline in vrtače med hrbti na severovzhodu od Crete, na severu od Grmade (897 m) in na severozahodu od Brezovca (812 m). Kraški značaj Dobrovelj kažejo sicer tudi podzemeljske jame, ki jih pozna Fr. Kocbek deset.^ V skoraj kraškem svetu na severovzhodu od Brezovca leži osrednje naselje na Dobrovi jah, zaselek desetih kmetij, to je petina vseh, ki jim pravijo Savinjčani Dobrovska vas. Za posamenze krajevne predele pozna Ig. Orožen^ še imena Hrib, Podkrajem, Destava, Turn, Orešje, Predovje, Vrh, Vulčje in Sv. Janez in Pavel, ki pa so do danes izginila, ko jih nadaljujejo na Dobrovljah imena tamkajšnjih kmetij oziroma posestev Hribernik, Destovnik, Turnšek — 1944 požgan od okupatorja in doslej še neposeljen — Grešnik in Vrhovnik, v dolini Predovnik in Učakar, medtem ko pomeni Podkrajem danes toliko kot vznožje ali Podgorje. Politično je bilo Dobrovlje v fevdalni dobi podložno gospoščini Zovnek in župniji Braslovče ter je ostalo del občine in KLO Braslovče in Letuš, razen manjšega severovzhodnega dela s Sv. Urbanom, ki je ob jožefinski upravni reorganizaciji pripadel Nazarju oziroma Mozirju. * Za pomoč pri zbiranju gradiva za pričujoče poročilo se zahvaljujem vsem posestnikom kast, ki so mi jih odprli, in Baševim v Kamenčah št. 4. Po- sebno zahvalo dolgu jem stud. arh. J. Brumnu, ki je posnel in izdelal vse risbe. Enako Moderni galeriji v Ljubljani za fotoposnetke in B.Hribarju za Mekekovo kasto. ^ Kocbek Fr., Savinjske Alpe, Celje 1926. Str. 200—1. 2 Orožen Ig., Das Dekanat Frasslau. Celje 1880. Str. 25. — Dobrovlje je večinoma plurale tantum; pridevnik je dobroveljski, pa tudi dobrovski; pre- bivalec je Dobrovec; višji del Dobrovelj z Grmado in Creto imenujejo Dobrovci med Letušem in Nazarji in v dobrovski vasi Planina. Kaste na DobroTljah j 19 Prometno gravitira severno in srednje Dobrovi je z vozovi na Nazarje, manjši južni del pod Grmado pa na Šmartno in Kaploi 9% km dolgi kolovoz iz Braslovč, ki ga omenja Krajevni leksikon dravske banovine, ne obstoji, razen kot pešpot. Izhodišče prometa in verjetnoi izhodišče tudi za poselitev iz Gornjegrajskega kažejo imena posestnikov kakor Uratnik, Jug, Plaminšek ali Zacerkovnik, ki so razumljiva za severno in osrednje Dobrovlje samo iz Nazarij aU Vrbovca in Mozirja. Zaradi ozke srednjeveške povezanosti Braslovč z Gornjim gradom bi hiio to tudi vse bolj naravno, kakor pa iz Zovneka. Posebno še potrjuje to narečje, ki je v osrednjem in severnem Dobrovlju vezano na Gornjem grajsko, južno od Grmade pa na spodnjo Savinjsko dolino. Kmetije na Dobrovljah in posebno v Dobrovski vasi ležijo naj- več na prevalih iz ene jame v drago (Napotnik, Ramšak, Covnik- 2* 20 Franjo Baš Tisovnik, Otovnik, Tumšek) oziroma tik pod njimi. V jamah so stalna polja; ta prehajajo z gozdnim drevjem, zlasti z značilnimi lipami, ki dajejo poletno svežo krmo »prelast« živini, in poraslimi travniškimi ledinami v gozd. Gozd pa je v največji meri tudi pašnik in je s požigal- niškimi lazi prispeval svet za poljedelstvo, ker so bila stalna polja v jamah za potrebe kmetij premajhna. Poleg kmetij na prevalih ali pod njimi so samotne kmetije na sončnih, večinoma strmih pobočjih, ki se pa še dajo orati, in to največ nad jamami za stalna polja (Hlastej, Strjanšek, Orešnik, Destovnik); ta pa največkrat zadostujejo samo za zelenjadne nasade. Ce upoštevamo, da je v povprečni višini 750 m povprečna površina orne zemlje pri dobroveljskem kmetu manjša od 2 ha in da je rodovitna samo v jamah, je razumljivo, da je bil tudi samotni dobroveljski kmet pri preskrbi z žitom navezan na laze. Za- selške kakor samotne dobroveljske kmetije so tako agrarne oaze v gozdnem hribovju, kamor vodijo močno drevesnate ledine. Naselitvena svojevrstnost Dobrovelj pa je v tem, da ne pozna koč in kočarjev. V srednjem veku, ko se Dobrovlje prvič imenujejo 1286,^ kažejo davščine njegovo gospodarsko različnost od vznožja. Dobrovlje so dajale desetino v pšenici in ovsu, Letuš v pšenici in vinu. Hribovski živinorejski značaj Dobrovelj izhaja iz posesti dobroveljskih podružnic Sv. Janeza in Pavla ter Sv. Urbana 1631, ki sta imeli prva 41 krav in 86 ovac, druga pa 54 krav in 62 ovac,* medtem ko je cerkveno središče severovzhodnega dobroveljsikega podkraja Letuš^ imeloi i vinograd, 55 krav in 5 ovac. Oves in ovce izražajo v preteklosti gospodarsko po- sebnost hribovitih Ekibrovelj nasproti vznožju v Savinjski dolini z vinogradništvom. Ovčarstvo je do polpretekle dobe zahtevalo na Do- brovljah poleg govejega hleva tudi samostojnp poslopje za ovčji hlev in je pastir prvenstveno pomenil tujega služečega človeka pri dobroi- veljski hiši. Ovca z volno in polje z lanom sta skrbela za obleko, gozd z jabolčno lesniko in hruševo drobnico pa za pijačo, »tolkec«, in z gošnimi češnjami tudi za žganje. Polje je dajalo zelje, ajdo in pšenico za kuho ter rž in oves za kruh, obenem z gozdom pa tudi skuho za svinje. Živinoreja je prispevala za kuho mleko, drugače pa je skrbela predvsem za vprego pri prevozu lesa, ki je bil temelj dobroveljskega gospodarstva. Do začetka XX. stoletja so savinjski Poljanci kupovali drva, pa tudi stavbni les, zlasti hraste in kostanje, na Dobrovljah »na štoru«, ga sami sekali in spravljali po drčah, kamor so ga Dobrovci vlačili s svojo vprego, v dolino'. Sicer pa je slonelo dobroveljsko gozdarstvo na oglarstvu in na kostanjarstvu, ki je bilo važno tudi za prehrano. Do prve svetovne vojne je pričeval o pomenu dobrovelj- skega kostanjarstva kostanjev semenj, ki je bil od začetka oktobra dalje vsak petek v Braslovčah. Sem so pripeljali Dobrovci kostanj na vozovih, kakor pripeljejo danes v mesto krompir n. pr. okoličani Ljub- " Orožen Ig., Das Benediktiner Stift Oberburg. Maribor 1876. Str. 293. * Orožen Ig., 1. c, str. 238. 5 Orožen Ig., Das Dekanat Frasslau. Celje 1880. Str. 33. Kaste na Dobrovljah 21 Ijane ali Maribora, in ga prodajali Poljancem, predvsem pa trgovcem iz Gradca, gornjega Pomurja in Laboške doline. Za oglje pa je imela po izročilu vsaka kmetija svoje odjemalce v kovačih, podobno kakor je imel predvojni vinogradnik odjemalca v krčmarju. S savinjsko že- leznico 1891 je prevzel vlogo oglja premog, z nastankom industrij tanina v Šoštanju in bližnji Polzeli v začetku XX. stoletja pa so zlasti v prvi svetovni vojni padli kostanjevi gozdovi na Dobrovljah. Z raz- vojem industrije je moški, ki je odhajal prej v dobroveljske gozdove, šel v industrijo ali v premogovnike v Trbovlje ali v Skale. S padcem kostanjevih gozdov in s tem, da je primanjkovalo gozdarjev in pa- stirjev, ki so šli v obrt, ter z uvedbo premoga kot kuriva v Savinjski dolini namesto dotedanjih drv z Dobrovelj se je začelo gospodarsko nazadovanje in pospešeno črpanje iglastega in bukovega gozda, ki je danes povsod mlad ali kakor pravijo Dobrovci svetel. Izjema v tem gospodarskem nazadovanju je severno Dobrovlje pri Sv. Urbanu, kjer so ustvarile surovine za industrijo barve v Ljubiji pri Mozirju nove življenjske možnosti. Poizkusi, da bi ostalo Dobrovlje sodelovalo s spodnjo Savinjsko dolino pri kulturi hmelja, so se na vznožjih obnesli, v višjih legah pa samo deloma. Živinoreja pa spričo pomanjkanja paš- nikov, za katere ji rabi, kakor smo- že rekli, v bistvu gozd, gospodar- skega nazadovanja ni mogla zadržati, temveč se je vanj vključila zlasti z nazadovanjem ovčereje. Tako je danes v Savinjski dolini ohranjeno samo še v izročilu, kako so hodili Poljanci po bogate neveste nekdaj na Dobrovlje ali pa da so bile najpremožnejše hiše pod braslovškim zvo- nom na Dobrovljah. Gospodarsko stanje Dobrovelj v polpretekli dobi bo nemara naj- bolje ponazorilo gibanje prebivalstva. 1880 je živelo na Dovbrovljah 274 ljudi, 1890 294, 1900 286, 1910 277 in 1930 254; ali: 1880 je pri 43 hišah živelo na kmetiji povprečno 6—7, 1900 pri 50 5—6 in 1930 pri 52 hišah niti 5 ljudi. Gospodarski vrhunec je doseglo Dobrovlje v času, ko je stekla savinjska železnica (1891). Gospodarsko nazadoi- vanje Dobrovelj v zadnjih dveh rodovih se izraža v kmetijah, ki so v bistvu ostale takšne, kakršne so bile v sredi XIX. stoletja. Izpremenile so se na zunaj le z novo opekasto streho, ki je nadomestila starejšo slamnato ali skodlasto, v notranjosti pa s štedilnikom, ki je odpravil nekdanjo črno kuhinjo, ter s splošnimi presami za sadje, ki so se raz- širile z gojenjem jabolčnih in hruševih moštnic. Zavoljo pomanjkanja stavbnega razvoja se je tako ohranila na Dobrovljah kot sestavni del kmetije kasta, ki je v Savinjski dolini v zadnjih dveh rodovih izginila, ali pa je prevzela nove naloge, ki jih v preteklosti ni imela, in je tako — razen po imenu — nehala biti kasta. Kasto na Dobrovljah je vredno vzeti v etnografski razvid iz več razlogov. Prvič kot vir za zgodovino ljudske materialne kulture in pri tem predvsem kot vir za zgodovino naše podeželske hiše. Drugič zaradi poizkusa, koliko more etnografska arhitektura koristiti izpopolnitvi'" pisanih virov, torej arhivalijam. V zvezi s tem, tretjič, zaradi meto- 22 Franjo Baš ^ dične ugotovitve, ali zadostuje obravnavati podeželske arhitekture samo z vidika tlorisa in strehe, in zaradi nujnosti, da stopa skupno s tem v ospredje obravnavanje nadrobnih nalog, ki jim je stavba namenjena, in zaradi katerih je nastala oziroma se razvojno izpreminjala. In če- trtič še zaradi metodičnega vprašanja, ali je prav, da se obravnava hiša samostojno kot taka, alii pa jo je treba obravnavati v sestavu drugih delov kmetije. Pri poizkusih, da dobimo odgovor na ta vprašanja, nudijo dobro- veljske kaste hvale vreden študij. Na vzhodnem vznožju Dobrovelj je bilo v začetku XX. stoletja na črti Novo mesto (Smatevž pri Gomil- ski)—Letuš še kakih 40 kast, ki pa so v zadnjem rodu razen treh vse izginile. Taiko moremo na vzhodnem vznožju zasledovati stavbarsko ra gospodarsko presnavljanje kast v nove namene, vzporedno s tem pa tudi ohranitev kast na Dobrovljah, in tako oboje primerjati. Ce se ne motim, imamo na Dobrovljah najštevilnejšo skupino kast na Slo- venskem: skupaj s Podgorjem in Lokami — ki ju moramo zaradi njihove popoldanske senčnosti šteti k Dobrovljam — jih je vseh 19, ki že zavoljo svojega števila zaslužijo, da jih slovenska etnografija vzame v razvid kot spomenike naše zgodovinske in sodobne ljudske materialne kulture. y dosedanjem strokovnem slovstvu pri Slovencih kaste skoraj ne najdemo. Fran Hubad" je opozoril na redki primer, ko tu in tam za shranjevanje mesa še postavljajo v bližini hiše kaščo na stebru, po- dobno golobnjaku, kamor se pride po lestvi. Škoda, da Hubad primera, ki ga je narisal F. Wrist,' ni lokaliziral, tako da ga moremo po nasli- kanem okolju samo splošno pripisati Slovenskim goricam. Dravskemu ali Murskemu polju, torej severovzhodni Sloveniji. Fr. Krainz** navaja za sestavni del štajerske kmetije podzidano kaščo z odprto dvokapno streho, v kateri se shranjuje žito. Za Gorenjsko deli Iv. Franke* kaščo v shrambo za žito v prvem nadstropju hiše in shrambo za meso v kamri na desno od veže; pač pa pozna na Dolenjskem in v Beli krajini^" manjšo enoprostorno stavbo za shrambo obleke v skrinjah in žita z žrmljami. V vrsto kašč, kakor jo je pokazal Fr. Hubad, spada Zerinova kašča, ki jo je 1948 posnela na Dolenjskem ekipa Etnografskega mu- zeja pri Št. Juriju pri Grosupljem, in jo je objavil B. Orel.^^ R. Ložar^^ opisuje kaščo v širšem pomenu besede kot shrambo za žitno zrnje, meso ipd. obenem s kletjo, ki je shramba za okopanine in ki kaže samo- stojno poslopje na lesenih podstavkih. Samotna kašča ima vhodne " Die Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Steier- mark. Wien 1890. Str. 214. ' L. e, str. 211. s L C str. 130. " Die' Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Krain. Wien 1891. Str. 598. « L. e, str. 402. " Varstvo spomenikov, II, 1949, str. 34. « Narodopisje Slovencev, I. Ljubljana 1944. Str. 143 ss. Kaste na Dobrovljah 25 stopnice na čelni strani; če pa stoji v isti črti kakor gospodarsko po- slopje, ima vhod na podolžni strani z dvorišča. Na Štajerskem omenja V. Theiss^^ kaščo v gručasti vasi in poudarja posebno velikost kašo v Murski dolini in na obmejnem ozemlju med Štajersko in Koroško. Takisto se je ukvarjal s kaščo na Slovenskem O. Moser,^* ko je iskal južno mejo koroške kašče, ki jo je kot verjetno zarisal po južnem vznožju Karavank in Savinjskih planin ter postavil mejnike koroške kašče v kaščah na Spodnjem Jezerskem, na Črnivcu in na jugozahodu od Gornjega grada.^^ Čeprav upošteva O. Moser redke posamezne kašče tudi na jugu od njegove južne meje koroških kašč, pade njegova meja že z obstojem skupine dobroveljskih kast, ki pa prav tako niso zadnje. Od Zasavja in porečja gornje Pake se posamezne kašče nadaljujejo na Dolenjsko,^" kjer zavzemajo v vinogradniškem svetu posebno obliko zidanice, podobno kakor vrh v Prlekiji. V tehniki je kašča^^ zračna, suha, pred ognjem in tatvino varna kmetska shramba za žito. V primeri s kmetsko hišo je v zgodoivini, geo- grafiji in etnografiji malo obdelana in tako tudi njeni začetki niso jasni. Verjetno se je v prazgodovini žito shranjevalo v glinastih po- sodah, nad katerimi je postala potrebna streha. Tako razumemo Varo- nove navedbe o kletnih žitnicah v Kapadociji in Traciji — torej na Balkanu, kjer so se te vrste žitnic ohranile do polpretekle dobe — ter Tacitove v Germani ji. Zaradi geoloških vzrokov (prod!), toplotnih razmer in zaradi pomanjkanja zračnosti ne moremo sprejeti razlage jaška v Ljubljani^*^ na vrtu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Gosposki ulici za žitnico, iki bi bila v tej obliki mogoča edino v enot- nih kamnitih, glinastih ali puhličastih tleh.^*!) Zanimivo je, da Capitu- lare de villis Karla Velikega kašče nikjer ne omenja, ko našteva hiše (aedificia), hleve (stabula), kuhinje (coquinae), pekarne (nistrina), preše (torcularia) in hiše, kjer stanujejo ženske (genicia). Po tem sodeč takratni srednji vek še ni poznal kašče v našem pomenu besede kot stavbe z več nalogami (klet, žitnica, mesnica in sušilnica), temveč shrambe, ki so bile vključene v pekarno, prešo in žensko hišo; torej podobno kot antika, ki loči samo leseno od zidane žitnice (granum in horreum). Za Koroško omenja G. Graber,^" da segajo posamezne kašče v XV., da pa niso redke iz XVI. stoletja. Na Slovenskem so menda " Theiss Viktor, Steiermark. Weimar 1940. Str. 19. " Die Pfostenspeicher Kamtens. Carinthia I. CXXXII. 1942. Str. 219—61. ^ L. C., str. 224. Pomota pa je v prilogi besedila h karti 1 (znak 3, točka 3 in slika 4 iz Mittena v Molltalu). " Dolenjsko je spodnjesavinjski naziv za ozemlje pod Celjem proti Sotli in Savi. " Frey E., Luegers Lexikon der gesamten Technik, Berlin-Leipzig 1929, Speicher. Korošec J., Arheološka poročila za leto 1948. SAZU. Dela 3. Ljubljana 1950. Str. 25 ss., si. 3. Ivaniček Fr., Ljetopis Jugoslavenske akademije. Knjiga 55. Zagreb 1949. Str. 125, si. 18—21. " Graber G., Volksleben in Karnten, Graz 1941. Str. 95 ss. 24 Franjo Baš najstarejše kašče iz XVII. stoletja. Iz tega smemo domnevati, da se je kašča v našem pojmovanju razvila med XV. stoletjem in kapitularjem Karla Velikega o upravljanju kronskih posestev, torej v visokem in poznem srednjem veku v zvezi z racionalizacijoi kmetijstva na podlagi ustaljenih kmetij. Pri tem se zdi, da je nastala kašča kot shramba z več nalogami samo pri kmetih, medtem ko je fevdalec uporabljal zgolj shrambo z določeno specializirano nalogo, kakor jo je imela na primer žitnica, granarium, spicarium, in da se je grajska kasta v našem pojmu besede razvila šele v zgodnjem novem veku. Pred nastankom samo- stojnega poslopja za kaščo je kmet v ozemlju dimnice shranjeval žito tudi na podstrešju nad ognjiščem; posebnega vprašanja o^ žitnici v dimnici pa na tem mestu ne načenjam in ugotavljamo samo, da zavaro- vanje žita v skrinjah na podstrešju dimnice zaradi toplote z ognjišča ni bilo rešeno. Kasta na Dobrovljah je samostojna stavba v kmetiji, ki rabi pred- vsem za shrambo živil, pa tudi za njihovo pripravljanje, n. pr. sušenje in za shranjevanje orodja. Na Dobrovljah sestoji iz v pobočje zidane kamnite kleti, »kevdra«, ki je shramiba za pijačo in skuho, to' je zelje, dkopanine in povrtnine. Nad kletjo je lesena »kasta« v ožjem pomenu besede, shramba za presušeno meso, slanino in žito, pogosto tudi spal- nica za hlapce ali odrasle domače sinove; kot spalnica pa tudi shramba za orodje pri dnevnem delu. Okoli kaste je vsaj na eni čelni in po- dolžni strani »gank«, za katerega je še znano ime sušilnik, kamor vodijo s pobočja lesene stopnice; sušilnik rabi za sušenje pridelkov, n. pr. fižola, zraven pa tudi za vsakdanje sušenje perila. Podstrešje »na kasti« z dostopom iz sušilnika je sušilnica in shramba za domače in gozdno sadje, semena in zraven shranilo za lahke potrebščine, kakor za košare, pletarje ipd. Vsa kasta s shrambo za pijačo in skuho v pri- zemlju, za meso, zabelo in žito nad kletjo v kasti ter za sadje, gozdne sadeže in sememje na kasti je tako skladišče prehrane za vso hišoi in družino ter je v svojem bistvu neposredno povezana s kuhinjo v hiši. To pride do izraza v medsebojni legi kaste in hiše, kjer je kasta hiši v vsej kmetiji najbližja stavba. Povezanost kaste s hišo kot shrambe za kuhinjo se izraža poleg neposredne bližine hiši tudi v položaju kaste do kmetije kot prometnega vozla aH prom.etnega križa celotnega kmetskega posestva. Posamezne stavbe v kmetiji so z vhodi orientirane na prometni križ, ki ga izražajo lege hiše in posameznih gospodarsikih poslopij, tako da je dovoz pridelkov z vozovi do njih najlažji, obenem pa tudi najbolj prikladno spravilo pripeljanih pridelkov pod streho. Orientacija kaste na vozovni promet po njenih nalogah kot shrambe za živila in skuho ni tako nujna, kakor n. pr. pri hlevih s shrambo za senO' oziroma otavo ali pri hiši zaradi dovoza n. pr. vode v časih pred vodnjaki, ki so nastali na Dobrovljah povečini šele v dobi zadnjih dveh rodov. Zato pa je orientacija kaste na promet vedno skupna s hišo; kasta stoji tako, da je mogoč dovoz med njo in hišo (Zacerkovnik, Pušner na Dobrovljah, I SI. 1. Dobrovlje. Zacerkovnikovi kasti SI. 2. Dobrovlje. Vrhovnikova kasta ¦ (vhoda v kleti in preša) SI. 3. Podgorje. Mekekova kasta (sušilnik) SI. 4. Podgorje. Mekekova kasta (zgoraj) SI. 5. Podgorje. Pečovnikova kasta (levo spodaj kevder, desno zgoraj kasta) SI. 6. Dobrovlje. Jugova kasta (vhod na sušilnik in v prekašto) Kaste na Dobrovljah 25 Golob v Podgorju), ko stojita kasta in hiša druga proti drugi, ali pa ko je os kaste in os hiše prav ista ter se kasta in hiša nadaljujete druga za drugo (Grešnik, Vrhovnik). Ni pa bilo mogoče najti enega samega primera prometne orientacije kaste mimo hiše, n. pr. na hleve ali na kozolec, kar bi bilo naravno, saj se ^kuha za v klet obrezuje ali suši na kozolcu ali hlevih, se žito mlati in veje na podu na marofu ter se z marofa ali kozolca spravlja v klet ali kasto v ožjem pomenu besede. Pri tem je kasta vedno orientirana na prag hiše, ki ji je na- menjena ali ji pripada kot shramba, in iz katere hiše se tudi trajno uporablja, medtem ko je s kozolcem ali hlevi povezana samo začasno v času po žetvi. Tako ne veljajo za Dobrovlje navedbe v Narodopisju Slovencev,^" da imajo kašče na samem vhod običajno na čelni strani, kašče, ki stojijo v isti črti kakor gospodarsko poslopje s podolžno stranjo, pa iz dvorišča; pač pa se vhod ravna vedno po najbližjem in najugodnejšem mogočem stiku kuhinje oziroma hiše s kaščo. Orešni- kova ali Napotnikova kasta ležita v osi gospodarskega poslopja, obe z vhodi s čelne strani; Matkova na samem, se pravi na robu nekdanje kmetije, pa od podolžne strani. Edina tovrstna izjema med dobrovelj- skimi kastami je Zacerkovnikova krompirjeva kasta z lego v sredi med hlevi in hišo; orientirana je s kletjo na hleve in z delavnico- na hišo, je pa po svojem nastanku in nalogah prav primer zase, kar bomo videli pozneje. Po svoji nalogi in legi je dobroveljska kasta dopolnilna stavba kmetski hiši, in to zlasti kuhinji ter pomeni na mešanem gospo- darskem posestvu po legi in nalogah podobno pomoč hiši, kakor jo na drugi strani nudi kozolec kot sušilnica in senik za hleve. K 1 e t je zidana iz apnenca ali skriljavca in vezana z apneno malto, pa tudi z ilovico; proti pobočju najdemo tudi suhi zid; ta je zložen iz kamnov brez vsake vezi (Grešnik). Zid je vkopan v zemljo ali pozidan na kamnit temelj in širok do 62 cm. Vrata so visoka 1,5 do 1,6 m in široka nad 1 m, tako da pač upoštevajo spravilo sodov ali kadi v kleti in iz nje, ne pa tudi človeka, ki jih prenaša ali prinaša pridelke, da jih z njimi napolni; to je mogel storiti samo upognjen. Tla so iz nabite ilovnate zemlje z vmesnimi ploščatimi kamni. Klet sestoji vedno iz dveh prostorov (si. 1/2), eden je za sadjevec, drugi za skuho. Vsak prostor ima svoj vhod zato, ker ne moreta biti kislo zelje ali kisla repa v istem ozračju s tolkovcem in narobe. Vzidana je v pobočje, obratno od kastnih kleti na polju, to je v Savinjski dolini, z vhodoma od spodaj. Ker je klet vsaj nekoliko vlažna, je uporabljajo tudi za shrambo n. pr. viter za koše, ki morajo biti vlažne, da se pri pletenju ne lomijo. Obokanih kleti nisem našel, razen v poznejših iz XIX. sto- letja na polju (Plavčeva puša. Kamence št. 12). Višina od nabitih ilov- natih tal do stropa je komaj večja od povprečnega moškega, zadostuje pa za namestitev in polnitev sodov v velikosti običajnega polovnjaka na kostanjevih ležiščih, ne pa tudi za zeljne kadi, ki držijo do četrti>- Ložar R., 1. c, str. 143 ss. 26 Franjo Baš ' njaka. Tako ima n. pr. pri Napotniku kletni strop odprtino, skozi katero so vsipali zelje od zgoraj iz same kaste v kad in od koder so zelje tudi tlačili, medtem ko so podmivali iz kleti. Kislo zelje je bilo na mizi leto in dan, tako da sta se velikost posestva in njegov donos, pa tudi kleti merila po zelju in pijači. Klet za skuho pri Jugu je velika za eno, pri. Strjanšku pa za dve kadi. Klet za sadjevec drži navadno 5 do 6 po- lovnjakov. Presenetljivo je v teh kleteh, ki so vzidane v pobočja, da vanje ne vdira voda iz višjih leg, ki padajo proti kasti. Podoba je, da vprav ilovica kot zidna vezava s svojo vodno kapaciteto in kapilariteto omo- goča spričo napetosti pobočij, da odteka voda ob gornjem podolžnem zidu na obe strani, kar otežuje tod nastanek stranskih, čelnih vhodov, ker bi mogla skozi te vdirati voda v klet. Pogosto je klet brez oken in se zrači samo skozi vrata ali odprtino v stropu nad zeljno kadjo. Kjer pa so okna, »dušniki« ali »zračniki«, so majhna v obliki vodoravnih (si. III/4) ali pokončnih strelskih lin (Pečovnik, si. 1/5) in dosežejo tudi v poznejših prezidavah redkokdaj velikost manjših oken z daljšo stranico pravokotnika do pol metra (Destovnik, si. II/2). Z razvojem sadjarstva je nastala v neposredni bližini kleti za pijačo preša pod pristreškom (Vrho%Tiik) ali pa na čelni strani (Zacer- kovnik, si. I/l). Z razvojem hmeljarstva se je na čelni strani pojavila sušilnica za hmelj (Mekek, si. 1/4), ki je celotni stavbi polagoma od- vzela njene prvotne naloge in jo prilagodila potrebam hmeljarstva, tako da je prišlo tudi staro ime kasta iz rabe in ga je nadomestilo novo ime: sušilnica za hmelj. Tudi klet za skuho je na svojem prvotnem pomenu izgubila z uvedbo kave v dobroveljsko prehrano namesto zelja pri zajtrku. Zato pa je postal krompir po količini osrednji pri- delek, ki se shranjuje v kleti za skuho. Nove kulture tal oziroma novi pridobitveni obrati so prilagodili prostore v kasti novim potrebam, ki so po svojem nastanku imeli druge naloge. Poleg teh pa je klet ostala, kar je bila že od svojega začetka: prostor za kuhanje žganja (Strjan- šek), sušilnica sodov čez poletje (Vrhovnik) ali za velika dela in praz- nike hladilnica za sveže meso in zelenjavo. Nad zidano kletjo je lesena kasta s sušilnikom, ki pa manjka edino pri Križniku. Kasta sestoji iz dveh prostorov (sl.II/1), iz prvega ali tako imenovane »prčkaste« in iz drugega ali kaste v ožjem pomenu besede. Kasta ima tako troje pomenov: prvič kasta kot celotna stavba, drugič kasta kot osrednji del poslopja nad kletjo in pod ostrešjem in tretjič kot prava shramba za žito in suho meso. Po tlorisu se »prekasta« in kasta Skladata s kletnima prostoroma pod njima, in to povečini tako, da je velikost »prekašte« enaka kleti za pijačo, veli- kost kaste pa kleti za skuho. »Prekašta« je shramba za kovinsko orodje in potrebščine (žage, sekire, cepini, verige, obroči itd.), pogosto pa tudi spalnica za hlapce (Strjanšek), odrasle sinove (Vrhovnik) ali mladi par, ki čaka, da prevzame posestvo (Zacerkovnik). Kasta pa je prostor s »pledarji«, »predeli« ali »kosti« za žito. To so zaboji ali skrinje, ki Kaste na Dobrovljah 27 merijo po 12 (Vrhovnik), 18 (Napotnik), 24 (Jug) ali 30 (Orešnik) mer- nikov rži, pšenice, ovsa ali koruze in se po teh štirih vrstah žita tudi imenujejo, medtem ko poimenovanja pledarjev po ječmenu, prosu, ajdi ali fižolu nisem našel. Pač pa se gledajo trije pledarji za stare, koruzni pa za novega (Lešnik). Poleg pledarjev za žito so bili v kasti tudi zaboji ali pa sodi s suhim sadjem in leseno, po možnosti vrbovo vedro za mast (Pušner). Masti po kolinah niso vedno razpuščali, temveč so jo obešali v kasti kot slanino (Jug) in jo za potrebo kuhe dnevno sproti rezali in sproti razpuščali. Kakor slanina je viselo tudi presušeno meso na lesenih klinih in kljukah po stenah, prečnikih in celo s stropa. Meso ali slanina je visela s stropa ali z rant pod stropom, tako da se je sušila na zraku. Orodje v »prekašti« je viselo ob stenah ali pa bilo nanje naslonjeno. Medtem ko je bila kasta do zadnjega časa samo shramba za žito, presušeno meso, slanino in suho sadje, pa je »pre- kašta« po izročilu tudi prostor za sklednik s kuhinjsko in jedilno po- sodo, obleko, ki je bila shranjena v skrinji (Pušner, Mekek), in za zdravilne rože (kamilice, ajbiš, melisa, pelin, tavžentroža ipd.), shra- njene v košari pod stropom. Zunaj kaste je sušilnik na prehodu kleti v kasto (si. 1/6, 1/3 in II/2) z vhodom v »prekašto«. Po potrebi so uporabljali za sušenje tudi strop pod sušilnikom, kjer so vodoravno namestili rante in nanje obešali perilo, fižol ipd., kjer ni bilo sušilnika, pa prav tako tudi podstenje nad vhodom v klet. V steni kaste, kjer ni sušilnika (si. 1/6) se shranju- jejo kose, grabijo, srpi ter so med posameznimi tesanci zasajeni cepini, kladiva ali obešene lestve za vozove. Pri Križniku, kjer ni sušilnika, sušijo na kasti perilo. Lesena kasta nad kletjo sestoji v tesarskem pogledu iz dveh delov: iz oklepa — kar je danes bolj znano za ograjo pri vodnjaku — in nad njim iz stola s streho (si. II/l). Podolžno naloženi tesanci se pravokotno križajo v vogalih (si. IV/8, 5, 7) in sestavljajo za moža visoke stene v sestavu brunaste^^ stavbe. Podloga, to je tesanec na kletnem zidu, je močnejši in pogosto iz hrasta, drugače pa je vsa stavba kaste iz mehkega lesa. Starejše kaste do konca XVIII. stoletja poznajo samo tesan les in tesane deske, nato pa se v XIX. stoletju pojavljajo deske, ki so žagane doma na roko z domačo velikoi žago (Orešnik). XVIII. sto- letje je na Dobrovljah rado uporabljalo klane, polovičene tesance (si. 1/3), ki so navznoter navpični, navzven pa izbočeni. Glave (si. 1/3), to so izstopajoči konci polovičenih tesancev, so prav učinkovito obdelane in tudi barvane z mini jem (Brezovnik, el. IV/5). Ker tesar s prisekava- njem tesančeve glave ni mogel zlahka stesati ravnega pokončnega konca, je bilo tesano zaključevanje glave hkrati tudi njeno dekorativno Uporabljam ta izraz po St. Vurniku, Kmečka hiša Slovencev na jugo- vzhodnem pobočju Alp. Etnolog IV/1. 1930. Str. 50. Zavedam se, da ne označuje v ničemer nemškega Blockbau in ga rabim, ker na Dobrovljah ustrezajočega nisem našel, dokler naši stavbeniki ne uvedejo primernega. 28 Franjo Baš izoblikovanje, in to posebno s posnemanjem robov. Pri žagi, to je pri prvi mehanizirani obdelavi tesančevega konca, pa je z njegovim od- žaganjem nastala ravna glava (si. IV/4); zaradi tega ni bila potrebna njena nadaljnja tesarska obdelava, s tem pa je izginil tudi predmet za ornamentiranje. Narobe pa je posnemanje robov s precnikov ali podvlaka pod stropom in njihovo okraševanje, pa tudi prosnic, to je podnic, ki sestavljajo strop kaste, neodvisno od tehnike pripravljanja; vsi okraski so vsekani ali vrezani (si. III/5). Pravijo, da morata biti hiša in kasta lepša in različna od hlevov, kjer tega niso poznali. Vrata na osi zapirajo in odpirajo »prekašto« z zapahom, ki ga premika kljuka skozi luknjo v gornjem delu vrat. Pod zapahom je na stranski sredi vrat ključavnica, ki odpre kasto zjutraj in jo zapre zvečer s ključem, medtem ko se čez dan zapira in odpira samo z za- pahom. S ključavnico zaklepajo tudi pledarje (Golob). Zapah teče po vratih in podbojih. Os vrat je v dobi pred sredo XIX. stoletja (si. II1/5) v steni ob podbojih; ti so vloženi spodaj v podlogo, ki je navadno tudi prag, zgoraj pa v prvi tesanec, ki leži v vsej steni. Zgoraj nad vrati je med vrhnjima zaključkoma podbojev vdelan jarem, zato da podpre trdnost podbojev, ki se stikajo s tesanci kot trdni opori. Podboji so zgoraj in spodaj zagozdeni zunaj in znotraj z lesenimi klini. Višina vrat je navadno nižja od odraslega človeka, to tudi v XIX. stoletju, ko je že v rabi ključavnica, oziroma ko so nasadi in vezi začele izpodrivati vrata v osi. Starejša vrata do srede XIX. .stoletja so dvojna in sestoje iz spodnje notranje table in iz zunanjega ali gornjega pokrova. Zunanji pokrov je poševno zložen iz deščic, ki so pribite na spodnjo tablo tako, da deli tudi pokončna vrsta glav vrata v dve polovici (si. III/l, 2) ter na ta način s poudarkom na kljuki v sredini določno izraža izvor v železnih gotskih vratih in nadaljnje samostojno življenje v lesu na podeželju. Okna ali »dušniki« so vsekani v leseno steno (Praprotnik), navadno pa izžagani. Okoli izsekane ali izžagane odprtine (Mekek, si. IV/2) so na steno s klini pribite sorazmerno široke deščice; te vežejo tesance, ki jim je okno zavrlo nadaljevanje, po vsej dolžini stene s celosten- skimi tesanci nad in pod oknom in oklepajo okno kot njegov okvir. Okenski okvir je v tesarskem in začetnem žagarskem stavbarstvu dobroveljske kaste predvsem stavbna potreba, ki opravlja podobno nalogo kakor podboji pri vratih : ustal ju je in veže prekinjene tesance s celostenskimi, s tem in za tem pa je tudi krasilna sestavina stene. Vsepovsod so dušniki skoraj kvadratasti in majhni. 30 X 30 cm so med največjimi, najmanjši 12 X 10 cm v luči so pri Praprotniku v Rakov- 1 jah št. 3. Pledarji so do skoraj 4 X 1 m obsežni zaboji na nogah, tako da so na zraku, zlasti tam, kjer so stisnjeni k steni. Vanje nasipi jejo žito pri odprtem pokrovu, ki je popolnoma podoben pokrovu pri skrinji, praz- nijo pa jih skozi vratca (si. IV/3) pri pledarjevih tleh na spodnji pred- Kaste na Dobrovljah 29 nji steni, ki se odpirajo in zapirajo na navpični smuk. Noge pledarjev so hkrati tudi stebri, v katere so potegnjene prečne stene s svojimi krajniki; ti so pritrjeni v stebre z zunanjimi zapahi, tako da so ple- darji večinoma razložljivi. Za obešanje suhega mesa in slanine ter orodja, ki se shranjujejo v »prekašti« in kasti, so redkeje v izsekairih luknjah med tesanci V steni," v prečnikih ali veznikih pa vedno v izvrtanih luknjah, zabiti klini ali opore za police, ki bi morale biti po izročilu drenove. Tlo »prekašte« in kaste sestavljajo spahnjene podnice (si. Il/l), ki so redno debelejše od enega palca; samoi obrezane so podnice na sušil- niku, medtem ko so spahnjene tudi na podstrešju ali »na kasti«. Na kasto (si. II/l, 2) pridemo po stopnicah ali bolje po lestvi iz sušilnika, ki je pri vhodu na kasto povečini do vrha obit z deskami, da ga ne ovira zimski sneg, pomladansko in jesensko deževje. Na kasti je sušilnica in shramba za kostanj, orehe, lešnike, ajdo, proso, semenje, zluščeni fižol in zeljno svinjsko krmo, pa tudi za zdravilna zelišča. Poleg sušilnika je na kasti najbolj zračen prostor v vsem poslopju, ker omogočajo v njem trajni prepih line v čelnih stenah pod šopom, ki so dokaj večje ko dušniki v prekašti, kasti ali v kleteh. Po svojih nalogah je časovno med vsem letom najmanj uporabljan prostor na kasti, saj je izrabljan samo od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Razvijajoči se kmetijski obrat je na leseni del kaste vplival po- sredno s preoblikovanjem okolice kleti po preši (Vrhovnik, si. 1/2), neposredno pa v še večji meri z izpremembo kaste kot celote v sušil- nico in shrambo za hmelj (Mekek). Koruza je povzročila nastaiiek novega, četrtega pledarja. Z njeno uvedbo povezano nazadovanje ovsa je končalo ajdi in prosu prostor na kasti, od koder sta se preselila v pledarje. Ko je propadlo- še kostanjarstvo, je postalo podstrešje prazno in je polagoma postaloi brložnica za predmete izven rabe. Izpremembe v gospodinjskem kuhinjskem obratu so razvidne iz živil, ki so shranjena v kasti, kjer je zabela nadomestila slanino. Sušenje slanine na enak način kakor svinjskega mesa ni zadostovalo za konserviranje proti črvom; tako se je pokazala potreba, da so začeli slanino razpuščati in konservirati kot zabelo (ali zabel) v zaprti posodi. Podobno kot slanina zabeli se je umikalo presušeno- goveje meso svinj- skemu, -dokler ga ni docela nadomestilo, tako da je presušeno goveje meso danes znano samo še po izročilu. Ne pozna pa izročilo mleka v kasti, moko pa le poredkoma. Mleko in moko so shranjevali v ne- posredni zvezi s kuhinjo v omari, ki je bila za to namenjena, podobno kakor so shranjevali obleko v »prekašti« v posebni skrinji. Tako je bila na Dobrovljah kuhinja prvi činitelj za razvoj omare, »prekašta« kot shramba za obleko pa za razvoj skrinje. Ostrešje imenujemo strešni stol in streho skupaj, tako da se v tem etnografija loči od stavbarstva. Stavbeniki razumejo v izrazu ostrešje skupnost prečne in podolžne zveze, v besedi streha pa ostrešje in krov 30 Franjo Baš ali škarnike, opaž iq kritino." Etnografija izhaja iz domače obrti, ki je postavila s tesarjem najprej stol, tega pa je nato pokril krovec s streho, tako da je ostrešje sestavina dveh zaporedno nastalih delov strešnega stola in strehe. Nosilec strehe dobroveljske kaste, strešni stol, se kaže v obliki stola s prvinami v »šperavcih« (lemezih ali škamicah — Sparrendach),^^ nadalje v obliki stola s prvinami v podolžnih legah (streha na lege — Pfettendach) ter v navadnih mešanih stolih^* v sestavu podolžnih leg s križi, prečniki, vezniki in »šperavci«. Pri Jugovi kasti je težišče stola v šperavcih, ki imajo dva poudarjena vrha na obeh koncih slemena v šopih in ustvarjajo tako imenovani stol »na cepe«, tako da leži teža strehe na šperavcih in da celotni stol oddaljeno spominja na šotorsko ostrešje. Pri Zacerkovnikovi stari kasti je streha na vodoravnih podolž- nih legah (si. IV/6), ki ležijo na čelni steni, tako da je čelna stena z legami tudi nosilec vsega ostrešja, narobe od Jugove kaste, kjer je ležišče ostrešja na podolžnih stenah. Ostali navadni strešni stoli bodo novejši iz konca XVIII. stoletja in še mlajši ter sestoje iz vodoravnih kapnih, srednjih in slemenskih leg; vežejo jih zgoraj šperavci, navzdol pa križi s srednjih leg na veznike in prečnike, ki izstopajo s svojimi glavami v podkap ali podsek čez širino sušilnika. Končniki so podolžne lege na vrhu stene lesenega oklepa in nosijo prečnike s podolžnimi deskami iz platanic za kastni strop oziroma tla na kasti, prosnice. Kakor so prečniki s svojimi glavami (si. IV/5) zna- čilni za podsek nad podolžnim sušilnikom, podobno označujejo končniki s svojimi glavami podsek nad sušilnikom na čelnih straneh, oziroma čelne strani sploh. Pod slemenom pri stikališčih križev s srednjimi legami pa vežejo gornji prečniki po dva šperavca, tako da nastane najvišji prostor na kasti »peter«; ta se uporablja za shranjevanje in sušenje potrebščin, ki lahko čakajo; na petru se je n. pr. sušil svinjski mehur za tobačnico, buča za vlako pijače, semenska solata ipd. Vse strehe na dobroveljskih kastah so dvokapnice (si. II/l) z delnimi šopi (si. IV/1); brez šopa je stara Zacerkovnikova kasta. Poleg gornjih delnih šopov na koncih slemen imamo še lažne šope, kolikor niso enokapnice, zlasti nad presami in drvarnicami, ki so bile postav- ljene k čelni steni kaste. Bolj navadni in po nastanku mlajši sO' za prešo pristreški s podaljšanim enim kapom (si. 1/2), kar se imenuje tudi plat. Po nagnjenosti strehe, ki znaša okoli 40°, bi mogli misliti, da je bila prvotno določena za kritje s cepljenimi skodlami, ker bi potrebovala slamnata streha po primerjavi s Srednjimi Alpami večjo strmino, da bi je voda ne zamakala in da bi slama ne trohnela prehitro. Ker pa je Gradbeni elementi VIII. Strešne konstrukcije, skripte za visoke in nizke šole. Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov št. 83. Ljubljana 1951. Str. 11. " Za speravec pozna Prlekija ime roženica (Kokoviči, dr. Al.Ostrc). ^' Prim. Meier J., Deutsches Volkstum. Haus und Siedlung. Adolf Helbock. Berlin und Leipzig 1937. Pril. 1 za str. 16. Pfettendach c in Sparrendach e. Kaste na Dobrovljah 51 dejstvo, da vzdrži slamnata streha na dobroveljski kasti 20—25 let, razen če jo izlasa veter, je zato upravičen sklep, da je strmina strehe na dobroveljski kasti pripravljena tako za kritje s skodlami kakor tudi za kritje s slamo. Po položaju posameznih streh je mogoče trditi, da prevladuje na kraju, ki je bolj izpostavljen vetru, skodlasta (Jug, Vrhovnik), na bolj mirnem pa- slamnata streha (Zacerkovnik, Pušner). Tako je Dobrovec rabil za kritje slamo prav kakor skodle, kar je bilo zanj tudi gospodarsko nujno. Navzlic gozdarskemu značaju Dobrovelj prevladujejo na osojnih sončnih legah listavci, iglavci pa na senčnih; poleg tega se ne spominjajo na Dobrovljah pomembnejših sestojev borovca, ki daje najboljši les za sko-dle. Ker pa lesa na Dobrovljah nikdar niso kupovali, je Dobrovec rabil za kritje, kar mu je bilo pri roki: za skodle zaradi pomanjkanja bora smreko, zaradi pomanjkanja iglavcev pa je porabil za kritje rženo slamo-. Tako je s slamo za streho sodelovalo pri dobroveljskem stavbarstvu tudi dobroveljsko poljedel- stvo v mešanem kmetijskem obratu, ki je s svojo hribovito lego in z njo povzročenim težavnim prometnim položajem nujno težil h kar največji avtarkiji. Lege, prečniki, vezniki in šperavci so med seboj zbiti z lesenimi klini ali cveki v izvrtanih luknjah. Križi so v prečnike ali lege vsajeni v izdolbena ležišča, late so na šperavce privezane z vrbovo trto, prav tako tudi prekle v strešni slami na late. Dobrovec je svojo kasto stavil ali »cimprai« predvsem s sekiro in svedrom: S sekiro je tesal les, vsadil podboje za vrata in izdolbel ležaje za križe, s svedrom pa je pripravil luknje za cveke in zagozde. Sekiri in svedru sta se pridružila dleto za pripravo ležajev in velika ročna žaga, s katero je uvedel o-bžagovanje lesa doma na roko; to delo je kasneje prevzela vodna žaga. Železo kot vez med posameznimi lese- nimi ali zidanimi deli stavbe v -dobroveljsko kasto še ni prodrlo-, razen kljuke pri zapahu, ključavnice in žebljev na vratih. V stavbnotehnič- nem pogledu kažejo dobroveljske kaste stanje, ki je bilo pri nas na podeželju splošno v času, ko je stekla preko Slovenije južna železnica. Pri tem. moramo upoštevati še dvoje. Prvič: pomanjkanje vsake prostornosti v kasti, kjer soi tako kleti kakor tudi »prekašta« in kasta nizke in komaj zadostujejoi, da sprejmejo n. pr. v jeseid pri normalni letini vse pridelke pod svojo streho-. Drugič: uporabo- odprte zunanjosti kaste pod sušilnikom, nad sušilnikom in na stenah za shranjevanje orodij in potrebščin. Oboje kaže na kulturno arhaičnost, ki jo sreču- jemo na Balkanu vse do danes in ki govori o stavbnem najnujnejšem obravnavanju gospodarskih vprašanj na kmetiji, kakor jih vidimo n. pr. pri pledarjih v kasti ali pri sodih v kleti. Nasipanje pledarjev z žitom se je moglo opravljati samo sklonjeno, podobno kakor naliva- nje soda s pijačo; enako je shranjevanje orodja v po-dse-ku ali pod kapom samo začasno in zasilno zavarovanje pred soncem, dežjem ali snegom oziroma sušenje in shranjevanje prosa ali kostanja na odroč- nem podstrešju, ki tudi ni zadostno zavarovano proti ptičem. Vsi ti 32 Franjo Baš pojavi V dobroveljski kasti pomenijo začetne, še ne ustaljene ali še ne preizkušene ter uveljavljene prijeme; lahko jih zato razlagamo kot nove ali vsaj mlajše rezultate, ki se z razvojem oziroma časom še niso povsem obnesli. Dobroveljskim kastam pripisujemo zato razmeroma kratek razvoj, se pravi, da so na Dobrovljah nastale, ne da bi doživele predtem tamkaj daljši razvoj in daljše preizkušnje z^l opravljanje vseh svojih nalog. Za to govori tudi njihov sestav zidane kleti in nad njo lesene kaste, ki je v primeri s kastami na stebrih, pa tudi s stolpnimi^' kastami nedvomno napreden prav za čas svojega nasianka, kot tak pa tudi mlad. Zamisel dobroveljskih kast je enaka kakor zamisel tako imenovane žitnice na gradu v Ptuju, ki sestoji prav tako iz spodnje kleti, nad njo žitnice in pod streho sušilnice. Kdaj je bila zamisel te vrste kaste — saj je bil grad še v XVII. stoletju utrdba — spočeta, ne vemo, prav kakor tudi ne vemo, kdaj je bila na Dobrovljah prvič izvedena. Po naprednosti zamisli kaste kot sestavine kleti in lesene žitnice in mesnice proti kastam na stebrih in stolpnim kastam ter po nedognanih nadrobnih prijemih za izvrševanje nalog, ki jih je prevzela kasta, postavljamo na podlagi dobroveljskih primerov domnevo, da je prišla kasta kot nova napredna zamisel na Dobrovlje ne dolgo pred nastankom najstarejših današnjih opisanih kašt. V zgodovinskem pogledu segajo kaste na Dobrovljah in na njegovem vzhodnem vznožju v drugo polovico XVIII. in prvo XIX. sto- letja. Najstarejša datirana je iz 1756 (Plavčeva puša, Kamence 12), najmlajša iz 1820 (Vrhovnik, Dobrovlje 12); vmes so datirane iz 1761 (Strjanšek, Dobrovlje 39), 1771 (Pečovnik, Podgorje 14), 1793 (Orešnik, Dobrovlje 38) in 1800 (Napotnik, Dobrovlje 13). Zaradi enakega načina pripravljanja lesa, polovičenja, križanja sten v vogalih, oblike pod- bojev, notranjih višin in vezave lesa smo upravičeni datirati za isto- časne s Plavčevo ali Strjanškovo kasto starejši del Mekekove kaste v Podgorju 10, Praprotnikovo v Rakovljah 3 in Brezovnikovo na Dobrovljah 31. Zunanja podoba z lego, strmino strehe, potekom sušil- nika, izdelavo vratnih okvirov in dušnikov dovoljujejo tudi domnevo o približno istočasnem nastanku jedra Pušnerjeve kaste na (Nazarskih) Dobrovljah 8, Janževnikove na Dobrovljah 11, Matkove 27, Jugove 15, Destovnikove 29 in Golobove v Podgorju 12 z Orešnikovo in Napot- nikovo, pri čemer bi videz lesenega oklepa morda celo pričal za isto delavnico pri Jugu, Janževniku, Napotniku in Pušnerju. Ostale kaste združujejo značilnosti polovičenih in ravno tesanih sten ter morejo pripadati po svojem nastavku prvim ali drugim. Najstarejša in najmlajša, obe sicer nedatirani, pa bodo pri Zacer- kovniku na Dobrovljah 26. Stara Zacerkovnikova kasta sestoji iz dveh podkletenih delov; dvojno klet uporabljajo v enem delu za skuho, v drugem za pijačo, leseni zgornji starejši del za žitnioo, novi pa za shranilo obleke, orodja in spalnico; stari in novi del imata vsak svoj Heimatliches Bauen im Ostalpenraum. Joanneum. Graz 1941. SI. 99, 100. II SI. 1. Dobrovlje. Napotnikova ka.Ua (tloris in prerez) SI. 2. Dobrovlje. Destovnikova kasta (kletno okno in odprti dohod v prekašto in na kasto) III SI. 1. Mekek. Vrata s strehastim pokrovom na tabli SI. 2. Matko. Vrata z okoirjastim pokrovom na tabli SI. 3. Lešnik. Podboji SI. 4. Plavčeva puša. Dušnik SI. 3. Pečovnik. Vsekani in vrezani okraski Kašfe na Dobrovljah 33 vhod, podobno kakor klet, in sta brez sušilnika. To je na Dobrovljah enkraten primer, da ne pridemo v kasto iz »prekašte«, ki je pri sta- rejši Zacerkovnikovi po imenu tudi ne poznajo, ker imajo staro in novo kasto. Kakor smo že navedli, nimamo v stari kasti ravnega stropa, temveč je strop hkrati tudi streha (si. IY/6), ki leži na vodoravnih za šperavce močnih legah v strešnem pobočju od kapi do slemena in je brez šopa. Tu imamo sestav ostrešja, ki še ne pozna ločenega strešnega stola od ravnega stropa, sega pa v zgodovinskem pogledu v kulturno okolje, ki ga je etnografsko pokazal J. Cvijič^" z brvnaro in ki bi ga po sicer pičlih Valvasorjevih podatkih mogli datirati precej nazaj, tudi v čas pred renesančnim stavbarstvom. Po svojem strešnem stropu je stara Zacerkovnikova kasta najstarejši" primer kaste na Dobrovljah, po svoji zamisli kot enoprostorna kasta pa mnogo starejša od Plavčeve v Kamenčah ali Strjanškove na Dobrovljah, predvsem po' istovetenju stropa s streho. Nova Zacerkovnikova kasta (si. IV/1) je enoprostorna; v zemlji je klet za shranjevanje krompirja, zato »ker v njej nikoli ne zmrzne«. Nad kletjo je kasta, shramba za orodje in delavnica za po- pravljanje domačih potrebščin; nad njo pod streho z dostopom po lestvi od zunaj je sušilnica kakor pri drugih kastah. Sušilnika ta kasta nima. Po nalogah, ki jih opravlja nova Zacerkovnikova kasta, vidimo, da je ohranilo prvotne naloge kaste samo še podstrešje; drugače pa opravlja delne naloge nekdanje »prekašte«, ki je postala delavnica ali orodjarna, medtem ko je klet za krompir že zaradi pozne uvedbe krompirja mlajša pritiklina. Po hišnem izročilu je bila postavljena prav za krompir, potem ko je zgorel stari ovčji hlev. Ker tega niso na novo postavili, temveč so namesto njega razširili v šestdesetih letih preteklega stoletja goveji hlev, poleg katerega so' postavili novo »krompirjevo« kasto, moremo to najmlajšo, osamljeno nastaloi kasto na Dobrovljah datirati v šestdeseta leta XIX. stoletja. Njen nastanek je nujno v zvezi s splošno uvedbo krompirja na našem podeželju, ki je sledila hudi krompirjevi bolezni v štiridesetih letih XIX. stoletja. Poizkusni pregledi kmetij v pokrajini, od Crne do Celja in od Motnika do Velenja niso privedli do najdbe ene same kaste, ki bi bila mlajša ali vsaj približno enako stara kakor Zacerkovnikova krompir- jeva kasta. Zaradi tega smemo s sredo XIX. stoletja zaključiti kulturno- zgodovinsko vlogo kaste na Dobrovljah in v dobroveljskem okolišu kot hišne shrambe za živila. Obseg, to je dolžina, širina in višina dobroveljske kaste kot stavbe in njenih delov je vprašanje, ki spada v sestav vprašanja o obsegu kmetskih stavb v alpskem in srednjepodonavskem svetu sploh. Čeprav manjkajo za to nadrobne osnovne študije in tukaj tudi ni prostor, da bi razpravljali o tem, moremo vendar ugotoviti, da kakih matematičnih pravil za mere kmetskih poslopij ne moremo iskati, pač Cvijić J., Balkansko poluostrvo I. Zagreb 1922. Str. 338 ss. " Prim. Heimatkundliches Bauen im Ostalpenraam. Joanneum. Graz 1941. Str. 205 (Oberwart). 3 Slov. etnograf 34 Franjo Baš pa SO ie mere funkcionalne; se pravi, da je obseg poslopij v skladu s potrebami posestva in prehranjevanjem rodbine. Pri kozolcu opa- žamo, da je podlaga za njegov obseg okno, ki je na oci v bistvu povsod enako, in da se večja ali manjša posest izraža v večjem ali manjšem številu enako obsežnih kozolcevih oken. Pri gospodarskem poslopju, torej pri hlevu ali marofu je temelj za njegov obseg v bistvu enak pod ali skedenj, vendar v nekoliko drugačnem smislu kot okno pri kozolcu. Velikost gospodarskega poslopja je bila do mehanizacije kmetijstva odvisna od količine pridelanih poljskih pridelkov, predvsem žita. Od količine pridelanega žitnega snopja je bila odvisna potreba po načinu mlačve: ali s šestimi mlatiči, ki so mlatili nasad z 62 pari snopov ali s štirimi mlatiči z nasadom iz 44 parov, ali z dvema mlatičema, pri ka- terih pa ni bilo navade za določeni nasad. Na Dobrovljah in v njegovem savinjskem okolišu je po obsegu skednja za 62 ali 44 parov snopov napravljena tudi enako obsežna listnica pod skednjem, prav tako pa tudi »nadštala« nad konjskim in »parna« nad govejim hlevom; glede na število volovske vprežne živine na Dobrovljah pa podobno enako široke oziroma enake ali enkrat, dvakrat, le redko tudi trikrat daljše parne za seno in slamo. Pri hiši je do štedilniške in samostojne svinjske kuhinje odvisna velikost kuhinje od potrebnega odprtega ognjišča oziroma kotla za svinje; hiše, torej rodbinske dnevne sobe in hkrati jedilnice, pa od krušne peči, kjer so navadno enkrat na teden pekli kruh. Kakor kaže kozolec proizvodnjo posestva v določenem številu enakih oken, tako je gospodarsko poslopje pred mehanizacijo kmetij- stva v svoji velikosti kot celota odvisno od velikosti skednja kot njegovega osrednjega in izvirnega dela ter je podobno hiša v svoji velikosti odvisna od potrebe po določenem ognjišču in krušni peči. V tem tudi kasta ni izjema. Pri opisu kaste smo že srečali kleti za pijačo, ki zmorejo 5—6 po- lovnjakov; kleti za skuho za eno ali dve kadi zelja. Rekli smo že, da znašajo na Dobrovljah ugotovljene mere posameznih pledarjev pri- bližno 12, 18, 24 in 30 mernikov, kar bi kazalo na žitne pridelke malega, manjšega srednjega, večjega srednjega in večjega posestnika, ali kakor jih navadno imenujejo: posestnika ene četrtine, polovice, treh četrtin ali celega posestva, grunta. Ker ležita »prekašta« in kasta nad kletmi (si. II/l), je klet za pijačo navadno enako obsežna kakor »prekašta«, klet za skuho pa kot kasta, tako da terja shramba za žito, meso in suho sadje enak obseg kakor shramba za zelje in skuho. Od obeh shramb za pioljske pridelke, od kaste in kleti za skuho, je odvisna širina celotne kastne stavbe, jjodobno kot je širina gospodarskega poslopja odvisna od širine skednja. Približna širina kast znaša 4 metre ali 2 sežnja, jKîleg tega ima sušilnik približno 1 m ali pol sežnja. Po dolžini je »prekašta« vedno manjša od kaste; »prekašta« meri navadno (globina ali dolžina krat širina) 3X4m, kasta pa 5X4m in podobna sta obsega kleti za pijačo in kleti za skuho. Ce dobimo tako- celotno dolžino »pre- kašte« in kaste približno 8 m, jo moramo podaljšati nekako še za en Kaste na Dobrovljah 35 meter za sušilnik. Tako ima navaden obseg kašt dolžino 8 in širino 4 m (brez sušilnika); od teh bistveno različni obsegi so izjemni in so nastali s predelavami v zadnjem stoletju. Izjeme ostanejo tako samo kaste z eno samo kletjo in brez »prekašte«; take izjeme so na Dobrovljah utemeljene v posebnem gospodarstvu posestva, so pa sicer razvojno starejše od dvokletnih ali kašt s »prekašto« in kasto. Taka enokletna kasta je n. pr. Strjanškova, kjer je bil v neposredni bližiai kmetije vinograd z zidanico, tako da klet za pijačo ni bila potrebna. Zacerkov- nikovo krompirjevo kasto smo kot poseben novejši primer že omenili, prav tako pa tudi staro kasto, ki je bila kot enokletna razširjena v dvokletno s »prekašto«. Izjeme v Savinjski dolini na vzhodnem vznožju Dobrovelj, ki nimajo kleti, pa so v geografskem pogledu s svojo lego in s pomanjkanjem sadjarstva do zadnjega časa prav tako utemeljene. Primer kaste za krompir in združitev ovčjega hleva z govejim pri Zacerkovniku v sredi XIX. stoletja kaže dvoje smeri stavbnega razvoja dobroveljskih in slovenskih kmetij, ki je vplival tudi na kaste. Prva smer kaže prilagojevanje kmetij novim kulturam tal, druga pa združevanje več dotedanjih poslopij v eno. Na- črtno uvajanje novih kultur, zlasti krompirja in koruze se je pri nas v predmarčni dobi uspešno začelo. Zaradi hribovitosti Dobrovelj, ki ustreza v kmetijstvu povprečju nekdanjega Štajerskega, smemo po F. X. Hlubeku^^ računati predmarčno razmerje med površinami posa- meznih posevkov tako, da so si bili oves, rž, ajda, pšenica, koruza, ječmen, lan in krompir kakor 15 : 10 : 10 : 6 : 6 : 1 : 1 : 1. Se pravi, da so bili posevki ovsa petnajstkrat, rži in ajde desetkrat, pšenice in koruze pa šestkrat obsežnejši od posevkov ječmena, lanu ali krompirja. Poleg tega pa moramo po krajevnem izročilu upoštevati površino posevkov prosa na približno isti površini kakor posevkov pšenice. To razmerje se je le počasi izpreminjalo, ker je bila občina Braslovče, kamor so Dobrovlje spadale, v sredi XIX. stoletja med zaostalimi slovenještajer- skimi kraji, kar dobro kaže zanimanje za šolo in s tem za splošni napredek. V šestdesetih letih XIX. stoletja je imela braslovška občina z 2219 prebivalci za 318 šolarjev^' enega samega učitelja, a 3 duhovnike, ter je bilo tod šolsko stanje od vseh občin na Slov. Štajerskem slabše samo še v Žusmu s 359, Dramljah s 354 in na Bizeljskem s 336 učenci in enim učiteljem. Dobrovlje, kjer imajo otroci najmanj eno, pa tudi 2 uri hoda v šolo, so tako pri splošnem kulturnem razvoju počasi sodelovale, kar je povzročala tudi hribovitost, živinorejski in gozdarski značaj pokrajine. Vendar je do konca XIX. stoletja v žitnem prvenstvu zmagala koruza nad ovsom in je postal krompir za prehrano pomemb- nejši od prosa in ajde; nato je začel prodirati na Dobrovlje tudi hmelj. Hlubek Fr. X., Die Landwirtschaft des Herzogthums Steiermark. Graz 1846. Str. 62 ss. ^« Hlubek Fr. X., Ein treues Bild des Herzogthums Steiermark. Graz 1860. Str. 388. 56 Franjo Baš Še prej kakor v Savinjski dolini pa so se razširili po Dobrovljah sa- dovnjaki moštnic. S koruzo je nastal v kasti še četrti pledar tpoleg dotedanjih treh za oves, rž in pšenico, tako da je bila že od začetka tesna kasta še tesnejša. S krompirjem je postala klet za skuho mnogo premajhna, ker so zelje in druge okopanine v prehrani še dolgo ohranile svojo veljavo. S hmeljem se je pojavila potreba po sušilnici in prostoru za njegovo shranilo, ki ga skedenj ni mogel dati, ker je bil istočasno potreben za mlačev. Z bolj razvitim sadjarstvom pa se je pojavila l^otreba po lastni preši, ki so jo imeli prej samo ponekod. Ker prostor v kasti za četrti pledar za koruzo pogosto ni bil na razpolago (n. pr. pri Lešniku, kjer meri kasta samo 2,3 m X 3,95 m), je bil postavljen na podstrešju v hiši in podobno shranjen tudi krompir, če ni bila zanj postavljena nova stavba, kakor n. pr. pri Zacerkovniku. Sušilnica za hmelj je nastala na čelni strani kaste (Mekek), preša za sadje na čelni strani (Zacerkovnik) ali pa ob podolžni steni v podstrešku (Vrhovnik). Z novimi kulturami tal ni mogla kasta opravljati vseh novih nalog, ki bi ji pripadle, ter jih je morala prevzeti hiša oziroma je bilo- novim hrambenim nalogam ustreženo z izpremembami zunanje oblike in no- tranjega obrata kaste; to pa je pomenilo tudi konec njenih prvotnih nalog. Vzporedno z uvajajnem novih poljskih kultur je prenehala dim- nica, je nazadovala črna kuhinja in se pojavljajo- namesto dotedanjih lesenih stavb zidane, ki strnejo pod streho hiše ali gospodarskega poslopja možnosti, da opravljajo več nalog, kakor pa je bilo prej mogoče lesenim stavbam. Zidane stavbe so omogočile združitev več nalog v eni stavbi, ki jih je dotlej opravljalo več lesenih. Prvi tak primer iz 1771 najdemo pri Pečovniku (si. 1/5) v Podgorju 14. V zidanem pritličju hiše se vrstijo proti dvigajočemu se pobočju dnevna soba, torej hiša, nato veža z vhodom in kuhinja kot prečna os stavbe in nazadnje klet. Mimo kleti vodijo- stopnice na sušilnik, z njega pridemo v kumik, iz kurnika v »prekašto« in končno kasto s pledarji. Krono- loško in kulturnozgodovinsko je v združitvi hiše s kasto pod prav isto streho podana napredna, izrazito fiziokratska rešitev, ki je izpremenila dimnica v črno kuhinjo z dimnikom in strnila s kuhinjo vse, kar je z njo v neposredni in posredni zvezi. Ciotovo je pripomogla do tako napredne rešitve lega Peoovnikove kmetije v bližini mosta in stare mitniške postaje v Letušu, kjer je prečkala Savinjo cesta iz Celja v Gornji grad. S propadanjem dimnice nastaja hiša z vežo in kuhinjo v prečni osi, v neposredni zvezi s kuhinjo nastaja hišna klet z neiK>srednim vhodom iz kuhinje, včasih pa tudi pod hišo- (Strjanšek), tako- imenovana »špajza«; ta je hkrati z dimnikom, ki je odvajal dim iz kuhinje in njene okolice, lahko postala shramba za vsakdanjo kuhinjsko posodo, ndeko-, moko in kislo zelje ter je nekdanja klet za skuho postala klet za pijačo (Pušner). Pledarji za žito pa so sledili koruznemu na pod- Kaste na Dobrovljah 57 stres je zidanih hiš (Brezovnik) in tudi gospodarskih poslopij (Otovnik). Z žitom se je na hišna podstrešja selilo tudi suho meso, najprej v žito v pledarje, z uvajanjem prekajevalnikov od začetka XX. stoletja pa v te. S splošnim razpuščanjem slanine takoj po kolinah v zabelo se je končalo obešanje slanine na zraku — brez prehodne zaseke — v kastah ter se je zabela shranjevala v zaprtih lesenih ali pločevinastih posodah v kuhinjsko klet. Tako je v podimniški dobi polagoma prevzela hiša naloge kaste v ožjem pomenu besede, torej žitnice in mesnice in kleti za zelje, razen kjer se je kmetija razvijala s poudarkom na gospo- darskih poslopjih (Vrhovnik, Jug, Orešnik, Pušner, Zacerkovnik itd.). Tu je ostala kasta klet za pijačo, sušilnica za skuho in perilo, sramba za orodje, spalnica in ropotarnica; drugod pa sušilnica za hmelj (Mekek), drugod gospodarsko poslopje (Otovnik), stanovanjska stavba (Covnik), senik (Matko) ali tkalnica z domačimi statvami (Brezovnik). Obnavlja se samo za nove naloge, nikjer pa ne za nadaljevanje nek- danjih. Kjer novih nalog ne najde, propada, tako da so n. pr. dnevi ene najstarejših (Strjanškove) šteti in je vprašanje, ali bo dočakala objavo pričujočega poročila. Tako so se dobroveljske kaste ohranile s pre- vzemom novih nalog v podimniški dobi, ki so jim jih naložile nove poljske kulture ali ki so se združile z novo zidano hišo, v manjši meri pa tudi z gospodarskim poslopjem. S svojimi starimi nalogami in v stari obliki pa so še ostale tam, kjer je bil razvoj najpočasnejši, kjer so se nove kulture tal najmanj uveljavile. To stanje srečujemo^ zlasti v višjih legah navadno na kmetijah, kjer je še danes ohranjena črna kuhinja. Kakor je kasta v svojem bistvu nastala iz namena, da oprav Ija več nalog (klet, žitnica, mesnica in sušilnica) pod eno- streho', tako tudi izginja zaradi nadaljnjega osredotočanja zgodovinskih kastnih nalog v hiši in v manjši meri v gospodarskem poslopju. Ce primerjamo razporeditev in število posameznih današnjih stavb na kmetijah, ki še imajo stare kaste, s stanjem, kakršno izvira iz za- četka XIX. stoletja (kakor jih kažejo franciscejske mape), moramo ugotoviti, da so ostale kmetije s kastami do današnjega dne po številu svojih stavb enake (Jug, Napotnik, Orešnik, Strjanšek, Zacerkovnik), da pa so kmetije s propadlimi kastami zmanjšale število svojih po- slopij. Namesto nekdanjih šestih stavb (hiša, kasta, svinjaki, ovčji in goveji hlev ter kozolec) jih šteje kmetija danes navadno tri (hiša, hlevi in kozolec) ali štiri (hiša, hlevi, kozolec ter sušilnica za hmelj ali drvarnica). Združevanje poslopij in s tem združevanje kar največ stavbnozavarovalnih nalog pod eno streho je teklo hkrati s presnav- Ijanjem lesene s slamo ali s skodlami krite stavbe v zidano, z opeko krito ter z razvojem kuhinje od dimnice prekoi črne v štedilniško, ko je odprava dima iz hiše omogočila v hišah shrambo živil. Sredstva za stavbno dejavnost, ki je tudi na Dobrovljah vodila h koncentraciji stavb na kmetijah, je dajal v železniški dobi gozd in v manjši meri živinoreja, pobudo za to pa sožitje s Sa%anjsko dolino. Da pa je ostala kasta s svojimi prvotnimi nalogami kleti, žitnice, mes- 38 Franjo Baš \ nice in sušilnice za semenje in perilo predvsem v območju Grmade in Brezovca s središčem v Dobrovski vasi, je vzrok v zemljepisni legi ozemlja, ki ima tod najtežji stik z dolino in je mogoč samo po napor- nem kolovozu na Nazarje ali pa preko Šmartnega na Kaplo ob veliki cesti Celje—Trojane. Ohranjene dobroveljske kaste so tako pravi primer ponikle kulture (versunkenes Kulturgut), ki jo je razvil fizio- kratizem s črpanjem gozdov in ki se je ohranila do danes, ko je ostala ob strani novodobni urbarizaciji naše vasi in podeželja. Ker je dobro- veljska kasta tako izraz gospodarskega čakanja ali zastoja, tudi ne spada med dekorativna središča kmetije, kar je marsikje v Alpah,^" na Češkem in Slovaškem^^ ali v Srednjem Podonavju;^^ to pa je (po Vrhovniku) bila še v prvi polovici XIX. stoletja, medtem ko jo danes vzdržujejo samo, kolikor je najbolj potrebno, to je predvsem streho; drugače pa je skoraj ne obnavljajo, ker z njenim obstojem v prihod- nosti nihče več ne računa. Namesto da bi bila kakor nekdaj ukrasno središče kmetije, očiten dokaz o prospevanju posestva v fiziokratski dimniški dobi, je danes kasta tista stavba na kmetiji, ki se popravlja šele potem, ko je že povsem ustreženo potrebam hiše in gospodarskih poslopij. Koliko je kasta sama rezultat združevanja kleti, žitnice in sušil- nice iz prejšnjih samostojnih stavb, bo treba še raziskati. Po gradivu, ki ga je objavil J. Cvijić^' iz Polimlja ali Gornje Dobrinje, kjer ima kmetija v patriarhalni kulturi poleg stanovanjske hiše in hlevov po- sebno stavbo za mleko, za žito in kakor v severovzhodni Sloveniji tudi za koruzo, je to mogoče in verjetno. Nedvomno pa je dobroveljska kasta nastala po obliki kaste na stebrih, kjer je namesto stebrov postal njen nosilec zid, ta pa s tem tudi okvir za klet. Torej podobno kakor je po R. Meringerju^* nastalo gospodarsko poslopje v Bosni iz stavbne združitve prostora za mlačev s shrambami za poljske pridelke. Dobro- veljska kasta je tako mogla nastati iz združitve prej samostojne kleti in žitnice ter mesnice. Dobroveljska kasta pa je zapisana propadu zaradi nenehnega nadaljnjega združevanja kleti, žitnice in mesnice s hišo in gospodarskim poslopjem. Čeprav dobroveljska kasta ni stavba, ki bi imela vabljive estetske sestavine, vendar dobro učinkuje v pokrajini z značilno oblikovano gmoto, ko v gošči sadnega drevja (Napotnik, Vrhovnik, Janževnik) ali sadovnjaka in gozda (Jug, Zacerkovnik, Orešnik) ustvarja s svojo neposredno lego pri hiši z zidano hišo središče vse kmetije, ki bi dru- gače bila brez njega. Prav to središče kmetije s hišo in kasto pogosto Ginhart K., Heimatkundliches Bauen im Ostalpenraum. Graz 1941. Str. 53 ss, si. 5; Geramb V., 1. c, si. št. 100 in 205. Wirth Z., Umëni československčho Udu. Praha 1928. SI. 77 in 78. Kojić L. G., Stara gradska i seoska arhitektura u Srbiji. Beograd 1949. Str. 178. ^ Cvijić J., 1. C, str. 339, 562. Meringer R., Das deutsche Haus und sein Hausrat. Leipzig 1906. Str. 106. Kaste na Dobrovljah 39 poudarja še vodnjak s kapnico na zeleni travi, ki se prijetno loči od drugega dela kmetije z gospodarskimi poslopji, pri kateri stoji v ospredju — v nasprotju z zelenico pri hiši in kasti — gnojišče. S kletjo pod svojo streho je ostala kasta do danes važen živec vsega življenja na kmetiji v času počitka. Geografsko je kasta na Dobrovljah povezana predvsem s severom, preko Savinjskih planin in planinskega okolja Mežiške doline, s Koroško. Na zahod jih pretrga anekumena visokih Savinjskih Alp, na vzhod pa spodnja Savinjska dolina, kjer je kasta kot klet, žitnica in sušilnica že izginila in kjer nastopa dalje na vzhodu vinogradniška zidanica in z njo le poredkoma kasta kot gospodarsko poslopje. Na jugu v Zasavju v razdrobljeni kmetski posesti kočarji kaste ne potre- bujejo in je pri kmetu ob veliki trgovski cesti Celje—Trojane—Ljub- ljana in nad njo stavbni razvoj zadnjih dveh stoletij kasto strnil s hišo ali gospodarskim poslopjem. Geografsko je prav Dobrovska vas južna meja ostrvi, ki se pri Ramšaku zadnjič pojavijo skupno s kozolcem, ko se med Grmado in Creto pri Destovniku zlaga žito na čelni strani kozolca v podaljšku kozolčevih oken v obliki ostrvi. Podobno je strnitev ravnega stropa in ostrešja na stari Zacerkovnikovi kasti do danes pač najjužnejši znani stavbni izraz alpskega^^ živinorejca, poljedelca in gozdarja ter kot tak tudi jugovzhodni mejnik alpske stavbarske kulture. O. Moser^" razločuje pri koroški kašči podjunsko in gornjekoroško. Po legi imamo tudi v dolnjekoroški ali podjunski kašči poslopje, ki je v kmetiji hiši najbližje," je podkleteno in mu je pridejana zlasti preša.^*'Ta pa je ustvarila nesimetričnost kaščnih streh ali zaključek na čelni strani v nižji prečni strehi j>od šopom in pozna v oklepu steno z višino dva- najstih vencev,^^ kakor jo imamo tudi pri naši Mekekovi kasti. Zlasti pomembne so funkcionalna in stavbna sorodnost, s tema pa tudi smoter ali naloge podjunske in dobroveljske kašče: zidana klet, lesena kasta v ožjem pomenu besede, sušilnik, sorazmerno položna streha z zatre- pom, kritje s skodlami in tudi s slamo, za kar je strmina strehe še zadostna; vse to daje navadni kašči v Podjuni in na Dobrovljah so- roden stavbni in funkcionalni izraz. Razločki pa se pojavijo tam, kjer je moralo stavbarstvo upoštevati na kasti druge gospodarske razmere. Kašč na stebrih,^" ki so se ohra- nile v Podjuni, Dobrovlje ne poznajo in jih po izročilu tudi niso imele. Tudi ne poznajo tako obsežnih kast kakor Podjuna, ker kme- Prim. Weiss R., Volkskunde der Schweiz. Erlenbach-Ziirich 1946. Str. 93. Delo Huber K., Ueber die Kisten und Speichertypen des Zentralalpengebietes. Erlenbach-Ziirich 1944, mi ni bilo dostopno. Moser O., 1. c, str. 227. " Kotzurek H., Eine hauskundliche Wanderung von Eisenkappel nach Zell- Pfarre. Carinthia L, 141. Jhrg., 1951. Str. 260, tloris 2. ^« Moser O., 1. c, str. 226 ss. Moser O., 1. c, str. 244. »» Moser O., 1. c, str. 235, 243. 40 Franjo Baš tijstvo na Dobrovljah nikdar ni imelo podobno pomembne gospodarske vloge ter je bilo podrejeno gozdarstvu in živinoreji. Prav tako ne poznajo Dobrovlje večnadstropnih stolpnih kašt, ki so kot stavbe alpskega osrčja pač dosegle srednje Koroško, ne pa tudi Podjune. Ker na Dobrovljah ni bilo večnadstropnih kašč, tudi ni bilo^ potrebe in možnosti za nastanek izstopajočih lesenih vencev, ki so^ kot prekrovi branili mišim dohod v višino kašče in s tem v žitnico. Spričo' tega in nadalje zaradi dejstva, da veže kasto na Dobrovljah s kaščo v Zasavju predvsem tako imenovana hišna kasta, kakor jo poznamo od Peoovnika, da pa prevladuje v vinogradniškem Dolenjskem enoprostorna kašča, podobna krompirjevi Zacerkovnikovi, smemo in moremo uvrstiti dobro- veljsko kasto v geografskem pogledu v sestav podjunske. Ob teh razločkih, ki jih ugotavljamo, pa ne smemo pozabiti, da ležijo Dobrovlje v območju podjunskih, dolenjskih (Žerinova) in prle- ških (Hubadova) kašč na stebrih. Vpliv vinogradniške kleti je stavbno- tehnično vodil do podzidave kaste s kletjo v ozemlju vinogradništva m v njegovem območju ter je dosegel Spodnje Koroško. Vzporedno s tem pa je stavbna tehnika \^ osrčju Alp z visokimi padavinami, zlasti snegom in zameti v dolgi zimi morala postaviti pri leseni kašči žitnico visoko, kakršna se je na obrobju visokih Alp prepletla prav v Pod juni z obalpsko podzidano. S podzidanjem se je v vinogradniških alpskih izrastkih razširila kašča v dolžino, medtem ko se je v osrčju Alp pri leseni kašči večala z dvigom v višino. Prav v povezavi zidane kleti in lesene »prekašte« ter kaste v ožjem pomenu besede je značilnost dobro^ veljske, pa tudi podjunske kašče, ki je zrast vinogradniške kleti iz jugovzhoda z visoko žitnico iz osrčja Alp. V tej zrasti, v tej prehodnosti kašče iz notranjih Alp v njihovo obrobje, ki jih izraža v njenih sesta- vinah dvojna naloga kleti in žitnice, je značilnost dobroveljske kaste, s tem pa tudi geografska enotnost dobroveljske kaste s podjunske. Nujnosti po kasti so na Dobrovljah kakor povsod izvirale iz ele- mentarnih potreb v krajevnem gospodarstvu, ki jim je bilo mogoče ustreči s primemo stavbno tehniko. Mešana zidarska in predvsem tesarska tehnika je bila gonilna sila, ki je na Dobrovljah postavila prav dobroveljsko obliko kaste, ustrezajoče obstoječim proizvajalnim potrebam v poljedelstvu (žitnica in klet za skuho), živinoreji (mesnica) in gozdarstvu (začetki kleti in sušilnica za kostanj ali lešnike), ne pa starejšega vzora kašče na stebrih ali enoprostorne dolenjske kašče. Zidarsko stavbarstvo vo^di dobroveljsko kasto danes s preoblikovanjem hiše in gospodarskega poslopja h koncu. Smotrnost dobroveljskih kašt je obstajala, dokler je bila proizvodnja v skladu s tehnično obliko shrambe. Z novimi poljskimi kulturami in z zidarskim stavbarstvom je nekdanja smotrnost dobroveljske kaste prenehala ter je kasta na Dobrovljah svojo gospodarsko nalogo opravila. Gotovo je pri tem razvoju kaste sodeloval tudi fiziokratizem. To moremo posredno sklepati iz avstrijskih poizkusov 1780 in 1784, da se IV SI. 1. Zacerkovnik. Nova (krompirjeva) kasta; si. 2. Mekek. Izsekano in vokvir- jeno okno; si. 3. Golob. Pledarska vez in vratca na navpični smuk; si. 4. Pra- protnik. Vezava sten z zasekanjem bran; si. 5. Brezovnik. Podstenjske glave s posnetimi in barvanimi robovi; si. 6. Zacerkovnik. Ostrešje iz leg na stari kasti; si. 7. Mekek. Vez prečne .in podolžne stene (mlajša); si. 8. Mekek. Vez prečne in podolžne stene (starejša) Kaste na Dobrovljah 41 postavi po občinah in gospoščinah občinska ali dominikalna kašča*^ kot žitna rezerva in semenarna za dobo slabih letin. Po slabih žitnih letih v drugem desetletju XIX. stoletja je 1817 postavil tako kaščo n. pr. L. Mandel v Mokronogu, ki jo je Kmetijska družba za Kranjsko stavila brez uspeha za zgled vsem občinam in gospoščinam.*- Nastanek gospo- ščinske kašče v Mokronogu kaže eno nalogo, ki so jo imele graščinske kašče, obenem pa tudi primer zgodovinskega umnega kmetijstva, kar bo veljalo tudi za podložniške kaste na Dobrovljah. Iz nalog, ki jih je imela in ki jih ima kasta kot celota in v njej posamezni prostor, smo poizkušali dognati vlogo, ki jo- je kasta na Dobrovljah imela in jo še ima. S tem odgovarjamo tudi na primeru dobroveljske kaste na nevarnost, ki jo vidi B. Grafenauer^^ v našem pojmovanju etnografije kot ene od osrednjih viroslo\Tiih disciplin go- spodarske zgodovine. Zrasla je iz zemlje in časa z nalogami, ki jih je stavilo posestvo v prvi vrsti kuhinji, da je postala neposredno- dopolnilo hiše. Tako je obravnava hiše do nastanka štedilniške kuhinje brez pritegnitve kašče nepopolna in pomanjkljiva zaradi sociološke in psiho- loške enotnosti kašče s hišo-. Tloris kmetije in posamezne stavbe z njeno streho se razvija pod vplivom nastopajočih in prenehajočih nalog ter je stalen v času gospodarskega zastoja, v času razmaha pa se izpre- minja. Pri stanju naših arhivov z maloištevilnimi ohranjenimi, n. pr. cenilnimi in zapuščinskimi zapisniki ter najštevilnejšimi arhivalijami v zbirkah izven mej Jugoslavije, študij etnografskih spomenikov na terenu kakor so kašče ni samo organska izpopolnitev, temveč nujna nadomestitev arhivskega proučevanja. Za terensko zbiranje podatkov pa je potrebna tudi evidenca o etnografskem gradivu v naših arhivih, kar kaže vnovič potrebo po organizacijskem sodelovanju arhivov in muzejev pri razvidu etnografskega gradiva v zbirkah in na terenu. Delo etnografov in arhivarjev bo popolno, ko ga bodo vzeli v svoj delovni program tudi naši jezikoslovci s podobnim namenom, kakr- šnega je imela n. pr. R. Meringerjeva revija Worter und Sachen. Dokler tega ni, bomo prepogosto obstali na pol poti, kar moramo pri pomanj- kanju arhivalij tudi mi na Dobrovljah, kjer pač lahko postavimo podmeno, da je fiziokratizem vplival na obliko naše dobroveljske kaste, ki je pa ne moremo podpreti, kakor tudi ne kronološko določiti njenega nastanka, ne njenih stavbarjev ali stanja njenih posestnikov. Spomenik in izročilo je dragoceno ogledalo lastnih nalog, zaradi katerih je nastal na kraju samem in zaradi tehnike nastanka; za pogled v okolje pa, ki je postavilo naloge, zaradi katerih je spomenik nastal, so pogoj: arhivalije in jezikoslovne osnovne študije. Kako daleč nazaj sega ena ali druga vrsta virov ni važno, ker je prvenstveno važno, v kaki meri posamezni viri sploh obstojajo. Zato je prav tako važna " Prim. Arhiv Kmetijske družbe za Kranjsko v OD AS. Fase. G/5, 7, 9. Illyrisches Blatt št. 6 od 9. februarja 1821, Aufmunterung zur Errichtung der Getreidespeicher auf dem Lande. " Prim. Grafenauer B., Zgodovinski časopis. V. Ljubljana 1952. Str. 164. 42 Franjo Bas kulturna zavest 'posestnikov, n. pr. našili kast na Dobrovijah, da so' v njihovi posesti že redki glasniki naše materialne kulture iz XVIII. in XIX. stoletja, ki jih je vredno varovati in se jih ne sramovati, saj so nanje lahko upravičeno ponosni. Ce bodo naši Dobrovci svoje kaste ohranili prihodnosti, bodo ostale spomenik dobroveljske preteklosti, obenem pa tudi priča kulturnosti današnjih Dobrovcev, dokler bodo stale. Zusammenfassung DER SPEICHER VON DOBROVLJE Der Gebirgszug von Dobrovlje, der das Savinja-Tal in ein oberes und in ein unteres teilt, ist ein Siedelungsgebiet von Weilern und Einzelhöfen, wo der Speicher als Bestandteil des Bauernhofes zur Aufbewahrung von Obstmost, Getreide, Feldfrüchten, Selchfleisch, Geräten und als Trockenraum für Wäsche und Samen erhalten blieb. Durch seine Aufgaben ergänzt der Speicher als selbständiges Gebäude das Bauernhaus und liegt im Bauernhofe von allen Wirtschaftsgebäuden dem Hause mit der Küche am nächsten. Der Speicher von Dobrovlje besteht im Erdgeschoss aus einem gemauerten Doppelkeller für Obstmost und Sauerkraut mit anderen Feldfrüchten. Oberhalb des Kellers ist der gleichfalls zmeiräumige hölzerne Speicher im engeren Sinne des Wortes mit der Werkstätte, Geräten und manchmal auch mit der Schlaf- stätte im ersten, dem Getreide und dem Selchfleisch im zweiten Räume; aussen umgibt diese beiden Räume vorkragend ein hölzerner Gang, wo Wäsche und Feldfrüchte getrocknet werden. Der Dachboden dient zum Trocknen und Auf- bewahren von Wäsche, Getreide, Samen und Geräten, die nicht mehr oder nur zeitweise im Gebrauche stehen. Geschichtlich reichen datierte Speicher von Dobrovlje in die Jahre 1756 bis 1820 zurück; jünger ist der Speicher mit dem Vorratsraume für Kartoffeln im Keller und mit der Werkstätte oberhalb des Kellers, älter der Speicher mit noch erhaltenem Firstdachgerüste. Die zur Hälfte in den Abhängen eingegra- benen Keller zeigen Bruchsteinmauerung, überwiegend aus Schiefergesteinen, das mit lehmhaltigen Kalkmörtel verbunden ist. Die beiden Eingänge liegen meistens an der Traufseite. Das hölzerne Obergeschoss ist ein Blockbau; dabei enden die überblatteten Grundbalken meistens in Wettköpfen und die Balken- lagen darüber sind in Schwalbenschwanzform verzinkt. Die Fugen werden oft mit Lehm verdichtet. Beim Türstock sind die Pfosten in die Balken oder in die Grundschwelle eingezapft. Dekorativ ausgestaltet sind in erster Reihe die First- pfettenköpfe und die Türen. Das Schopfwalmdach überwiegt, einzeln kommt auch das Satteldach vor. Beim Dachgerüste herrscht die Verbindung des First- und des Sparrengerüstes vor. Als Fenster dienen die Windaugen, kleinere (10 X 12 cm) im Speicher im engeren Sinne und grössere (bis 40 X 50 cm) im Keller. Das Getreide wird in grossen, auf Füssen stehenden Kästen aufbewahrt, die durch obere Deckel gefüllt und durch unten eingebaute senkrecht verschieb- bare Türchen geleert werden. Mit der Entwicklung des Obstbaues im XIX. Jahrhundert erhielt der Spei- cher als hölzernen Zubau die Obstpresse an der Längs- oder an der Giebelseite Kaste na Dobrovljah , - 45 und mit der Entwicklung des Hopfenbaues im XX. Jahrhundert regelmässig ari der Giebelseite die gemauerte Hopfentrockenhütte. Vor der Rationalisierung des Obstbaues und vor der Einführung des Hopfenbaues begann infolge der Um- gestaltung des hölzernen Rauchstubenhauses der Niedergang der Speicher, dies insbesondere, als im neuen gemauerten Herdhause der Keller als Nebenraum mit der Küche und die anderen Vorrätsräume mit dem Dachboden vereinigt wurden. Diese Eingliederung der Speicher in das Bauernhaus ging oor sich gleichzeitig mit der Konzentration kleinerer Holzbauten, die für einzelne selb- ständige Aufgaben bestimmt waren in das neue gemauerte Gebäude, das somit mehrere wirtschaftliche Aufgaben übernahm. Durch die Einführung neuer Bodenkulturen (Kartoffeln, Mais) und durch die Vereinigung der kleineren selbständigen Holzbauten zu grösseren, begann der Speicher von Dobrovlje schon im XVIII., besonders aber im XIX. Jahrhundert in seinem ursprünglichen Bilde und als selbständiges Wirtschaftsgebäude zu schwinden, da sein Zweck grösstenteils auf das neue Bauernhaus, teilweise aber auch auf das Wirtschafts- gebäude im engeren Sinne überging. Der Dobroolje-Speicher bildet eine geographische Einheit mit dem Speicher von Unterkärnten und ist durch seinen Aufgabenbereich und durch seine Bau- gestaltung eine Übergangsform zwischen dem mittelalpinen Speicher und dem Weingartenstöckl in den südöstlichen subalpinen Weinbaugebieten. VPLIV PODNEBNIH RAZMER NA OBLIKOVANJE HIŠ IN NASELIJ V SLOVENSKI ISTRI Gizela šuklje Ljudska arhitektura slovenske Istre je rastla iz gospodarskih in socialnih razmer, pri tem pa je bila pomemben činitelj tudi svoje- vrstnost zemlje, zraka in morja. Ce gledamo s Kopra in bližnjih obmorskih krajev na istrsko celino, vidimo gručasta naselja, ki pa kažejo vsa neko strogo arhitektonsko skladnost. Ko pridemo do teh naselij, opazimo stavbe, grajene po načelih čistega kubizma, postavljene nepravilno, a vendar po neki zakonitosti. Zaselki in naselja leže po pobočjih ali vrh grebenov, ka- menita kubična telesa stavb se vrste pravokotno na cesto kot vrstne vasi ali se pa gručasto kopičijo. A neka urejenost in podrejenost je vodila rast velikih in malih naselij. Pri proučevanju vzrokov za te oblike ugotovimo', da so poleg mnogih drugih spodbud predvsem zemlja in podnebni vplivi soustvarjali značaj teh naselij. Kraji okrog Dekanov in Marezig gledajo na severozahod, proti morju, proti Trstu. Na severu, severovzhodu in vzhodu se vrste alpska predgorja. Kras in Istra. Mili in prijetno osvežujoči, pa tudi ostri, siloviti in trpki pozdravi prihajajo iz teh krajev. Istran sprejema prve gostoljubno, pred drugimi se skuša zaščititi. Z morja piha »murjak« od desetih do štirih (Bržani), od tam pri- pihlja ob enajstih »mornik« in »prinese malo zraka z morja« (Labor), pride »aria z murja« in nalahno pihlja (Rojci), poleti prinese pa tudi točo (Rojci). Vetrovi, ki prihajajo s celine, niso tako mili. S severo'- vzhoda privihra burja, najčešča obiskovalka slovenske Istre. Pozimi je oster vzhodni veter »podsončnik«, imenovan tudi »gorenji veter« (Br- žani), ki prinese mraz (Gorenjci). Poleti je znanilec slabe letine, saj dokler gospodari podsončnik, ni upa na dež (Gorenjci). Če se pod- sončnik pomeša z »malo juga«, ga imenujejo »krivec« (Labor), tudi »trusovec« ali »boršteran« (Rojci). Dež prinaša južni veter »juh« ali »jeh« (Gorenjci), imenovan tudi »črni juh«, »ta pravi juh« (Rojci). »Beli juh«, ki piha od jugozahoda pa »kot dobi, tako pusti« (Rojoi). Vsi našteti mili in siloviti zračni tokovi so vplivali na oblikovanje hiš in naselij. Človek se je obračal stran od ostre burje, zavarovati se je želel pred mrzlim podsončnikom in je obrnil lice svojega bivališča proti milemu in osvežujočemu morjaku. Če mu to ni bilo mogoče, se je Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 45 Kalona v Dekanih št. 161 zaslonil za soseda, ali si je ipa ogradil dvorišče »korto« z zidom iz visoko naloženih »škrli«,'^ ki prestreza silovitost vetrov. Če si ogledujemo hiše v slovenski Istri, ugotovimo, da so okna in vrata običajno obrnjena na isto stran: hiša gleda in se prezračuje enostransko. S polno zazidanim hrbtom se ne upira samo vetrovom, brani se tudi pred hišnim prepihom, ki ga pogosto se menjajoči burni zračni tokovi kljub temu še povzročajo. Hiše in domovi imajo skoraj vedno ograje. Zidane so na suho- iz kamna, ki ga lomijo doma in ki ima skrilast lom. Skozi lepo obliko- vana, včasih arhitektonsko bogata vrata, »porton«^ ali »kalono«^ se pride v korto-. Čeprav je Istran že premišljeno zaobrnil svojo hišo v ^ Škrli = kamen, ki ga uporabljajo kot tlak, zidajo iz njega ograjni ali hišni zid, uporabljajo za kritje streh ali tudi za klopco pred hišo. ^ Porton = vhodna vrata v ograji, zidani iz škrli, pokrita z ravno kamnito preklado aU z lesenima tramovoma, ki ju ščiti strešica iz korcev. " Kalona = vhodna vrata s polkrožnim obokom. 46 Gizela Suklje najugodnejšo lego, je intimni prostor svojega delovnega življenja ogradil še z visokim zidom. Da se odtegne zunanjemu svetu? Preširoko gleda na morje, družaben človek je. Zopet so mu podnebne razmere svetovale tako obliko doma; a ta vendarle ni vsesplošna. Kadar je lega hiše ali celotnega naselja ugodna, hiša ne stoji v ograjeni korti. Slovenski Istran se je skrbno ogledal, preden si je pravilno zaobrnil hišo, pa jo je tudi s premislekom pokril. Prazgodovinska tradicija te dežele se javlja v strehah, zloženih iz škrli (Lopar, Grabi št. 29, Do- brin ja Anton, pri Merlini). Pokrajina nudi kamen, ki se skrilasto lomi v debelih, gladkih ploščah romboidne oblike. Človek ga je uporabil za pokrivanje bivališč predvsem zato, da je dobil težko kritino, ki mu je burja ni odpihala. Tudi monumentalni »krov«^ iz korcev »kop«,^ ki je zameoiil kamnito kritje, je pridržal njegove odlike: tudi ta kritina je težka; spojena s podlago učinkuje kot monolit. Njena konstrukcija je zelo preprosta in vendar premišljena. Po stari tradiciji so kope polagali na lesene plohe »žagance«. Ob kapu so jih z malto povezali s škrlmi, ki so pokrivale zid, ob slemenu pa z malto na žagance. Vmes so jih polagali na suho. Danes navadno polože kope na tanke opečne ploščice »tavele«. Malta poveže obe glinasti obliki v enovito celotoi. Se tretjo kritino pozna slovenska Istra: slamnato. Imenujejo jo »streha«*" v nasprotju z opečnim »krovom«. Pa ta streha je drugače oblikovana ko naša osrednje slovenska slamnata streha. Vedno je dvokapna. Čelne zidove ima potegnjene preko strešin. Vanje so trdno zasidrane vodo- ravne grede, ki nosijo streho. Ce je hiša dvocelična, je tudi ločilni zid potegnjen preko strehe. Na ta način je razbita predolga ploha, ob katero bi se mogla upreti burja. Istrska hiša ne pozna velikih napuščev. Kamniti zid zaključuje kamniti žleb »gronda«. Nad njim se v valoviti črti zaključuje streha iz korcev. Južno sonce zarisuje majhne ornamentalne sence korcev in ozko temno črto, ki jo meče gronda, sicer stoji pred nami svetla, jasna kubična gmota. Nikjer ni velikih, naprej štrlečih izzidkov ali močnih arhitektonsko oblikovanih venčnih zidcev, v katere bi se mogli zale- tavati zračni tokovi. Da si ustvari senco pred hišo, si Istran postavi »latnik«: na zidnih konzolah in na kamnitih »stebrih« ali lesenih »koncih« leže letve »lašte«, povezane z vrbo »beko«, na njih trstje »kanele«. Preko njih se razrašča trta. Kubično telo istrske hiše dekorativno zaključuje kamin. Grajen je z močnim arhitektonskim poudarkom in zelo umno. Različne fan- tastične oblike, ki se kot male, čudovite arhitekture dvigajo nad rdeč- kastosivo gmoto iz korcev, so nastale vse iz istih nujnosti: odvesti dim * Krov = v okolici Dekanov označujejo s to besedo ostrešje, v okolici Marezig pa streho, pokrito s korci. ° Kopa = strešnik žlebičaste oblike, ki ga imenujemo korec ali žlebu jak. " »Streha« pomeni v okolici Dekanov kritino s korci, ki jih položi stréhar, v okolici Marezig pa označuje samo slamnato kritino. Hiša, pokrita s slam- nato streho, se imenuje strehnica ali strešnica. Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 47 Čim više iz hiše in odvajati ga po nmogih ovinkih. Smeri vetrov dolo- čajo orientacijo kaminov. Viličaste oblike kaminov (Rojci, Sv. Brida) so tako zaokrenjene, da burja pritiska na široko stran, kjer ni odprtin za uhajanje dima. Po istem načelu so zaobrnjeni visoki, kvadratni, spodaj ob dveh straneh zadrgnjeni dimniki (Babici št. 12). Tudi tu pripiha burja na široko stran, ki nima odprtinic. Kamini, ki imajo izpuste na vse štiri strani pokrite z visokimi kapami, so arhitektonsko bogato členjeni, da se vetrni tokovi zaigrajo ob oglih in zmedejo. Podnebne razmere so sodelovale celo pri oblikovanju notranjščine. Glavni prostor istrske hiše je kuhinja (ognjenica, šiša, cubnja)' z ognjiščem (goniščem, si. V/2). Ognjišče je vedno prosto stoječe, odprto, bodisi ob steni ali sredi prostora; dim uhaja skozi široko grlo v kamin. To ognjišče je vedno široko, prostorno. Na njem kuhajo in pečejo, ob njem pa tudi posedajo ob mrzlih dneh na nizkih klopcah »škanjetah<. Zato so ognjišča nizka, približno 15 cm dvignjena od tal; če so višja, imajo stopnice, po katerih se pride na ognjiščno ploščad, kjer je sredi gorišče, ob straneh so pa postavljene klopce. Pa si pobliže oglejmo, kako si je slovenski Istran postavljal in postavil svoje bivališče! Oglejmo si »oignjenico« Matije Jermana v Škrljevcu št. 34 (»pr Ceviču«). Enocelična stavba je zasidrana v bregu, vhodna stran je obrnjena proti severozahodu. Zadnja stran hiše in polkrožni ognjiščni izzidek lovita burjo in podsončnik; pred hišo je zatišje. Tu dela Istranka v senci murve na škrli pred hišo. Skoraj prav tako je zaobrnjena dvocelična »strehnica« Jožeta Jer- mana v Škrljevcu, ki ima pred vhodom delno ograjeno dvorišče z ograjo iz visoko naloženih škrli. Poleg obeh čelnih zidov je nad slamnato streho potegnjen tudi srednji ločilni zid: dolžina strešin je skrajšana. Enocelična »šiša« v Dekanih št. 219, ki je v sklopu doma Ivana Štefančiča (»pr Petitu«) — »ena šišca per tau« — je obrnjena proti jugovzhodu. Burja se zaganja v severovzhodni ogel hiše z obema polno zazidanima zidovoma, okno in vhodna vrata sta obrnjena proti zatišju. Novo zidana večcelična stanovanjska hiša stoji pravokotno na staro enocelično, obrnjena je proti jugozahodu, torej še ugodneje. Vsa okna in vrata gledajo na jugozahodno stran; gmota zidxi brez odprtin je obrnjena proti burji. Obe hiši in novo zidano gospodarsko poslopje stoje v ograjeni korti. Ob podobnem hotenju je rastel dom Lazarja Jermana v Škrljevcu št. 31 (»pr Tomaža«, si. VI/5). Praded še živečega »nona« si je sezidal pritlično ognjenico, ki jo je pokril s slamo, a je dvignil oba člena ' Kuhinja ima razne nazive: v okolici Dekanov jo imenujejo čuhnja, v .škrljevcu, Brnetičih in sosednjih vaseh ognjenica, v Laborju hiša. Ce ima kuhinja polkrožni izzidek, v katerem stoji ognjišče, ga imenujejo fogoler. ! Ognjenica pomeni obenem enocelično pritlično hišo, ki ima en sam prostor i z ognjiščem. , i 48 Gizela Šuklje zidova preko strehe. Kamina ni zidal, dim je uhajal skozi četvero- kotno odprtino na čelni strani blizu vrha. Vhod je z jugozahoda, burja se zaganja samo v polno zazidano hrbtno steno. Pred 100 leti ji je bila prizidana nova nadstropna dvocelična stavba z ognjenico v pritličju in »kambro«** v nadstropju. Staro strehnico so odslej rabili za hlev. Nova stavba je prislonjena na čelni zid stare strehnice in zidana z njo v stegnjeni črti. Imela je zunanje stopnišče »baladur«* na jugozahodni strani. Še živeči nono je zidal pred 60 leti drugi prizidek, ne več v stegnjeni črti, temveč pravokotno na obstoječi stavbi. K temu ga je silila lega doma ob cesti; zavaroval si je pa s tem tudi baladur, ki stoji v najmirnejšem oglu korte. Cestne fasade, ki gledajo proti jugovzhodu in severovzhodu, so skoraj brez odprtin, vse hišno življenje je obr- njeno proti jugu in zahodu, proti ograjeni korti, kjer se po latniku razpenja trta in rasteta figa in murva. Podobni oziri na podnebne razmere so postavljali dvocelične pri- tlične stavbe »pr Kamareta« v Babičih, »pr Kastanjeru« v Bržanih, »pr Škrgatu« v Škrgatih, dvocelične nadstropne stavbe »pr Flegi« v BoTŠtu in »pr Stoku« v Krmcih ia z malimi izTjemami skoraj vse druge. Zanimiv primer nudi dom Antona Babica Štagončiča v Babičih št. 20, ki je bil zidan v treh etapah. Prvotni dom leži ob pobočju. Vhod je imel včasih s severozahodne strani. Pogled je uhajal izpred hiše na morje, od koder piha prijetni, osvežujoči morjak. Hišo so' kasneje povečali, še kasneje dozidali proti jugovzhodu, pravokotno na obsto« ječo. Novi del leži više, že na ravnem, vhod gleda proti jugozahodu. Baladur, ki vodi v nadstropno kambro, zaslanja hiša pred vjetrovi. Zopet se življenje odigrava v neograjeni korti, cestno pročelje, ki ga opihava burja, gleda nerazgibano v svet. Prav tako mrka v svoji kubični gmoti, ki jo oživlja samo polkrožni »fogoler«, gleda proti cesti hiša Jožeta Peroše Štagončiča v Babičih št. 12 (si. Vll/4). Živahnoi hišno lice z vhodi, baladurjem in okenskimi odprtinami je obrnjeno proti jugozahodu, proti korti, ki jo oboje- stransko ščitita visoko iz škrli zidana zidova. Življenje, katerega sre- dišče je kuhinja s fogolerjem, se razteguje pod mali latnik, razpenjajoč se nad »šališem«^" pred hišo. Skozi porton Jožefa Korošca v Socerbu št. 23 (»pr Vončonovih«, si. VII/5) pridemo v korto in vidimo na desni podolžno pročelje hiše, na levi gospodarsko poslopje s »štaloi«^^ v pritličju in »vodrom«^^ v nadstropju. Celota predstavlja vzporedno razporeditev doina. Hišno pročelje gleda proti jugu, zid s portonom, ki povezuje obe stavbi, proti vzhodu. Obcestna, to je vzhodna stran, v katero se zaganjata burja in * Kambra = soba ali sobica, kjer prenočuje družina. ' Baladur = kamnite stopnice z nadstropnim podestom, prislonjene ob zunanji strani hiše; navadno niso pokrite. " Šališ = tlak iz škrli v hiši ali pred hišo. ^'^ Štala = hlev za živino. Vôder = shramba za seno. - • I v SI. 1. Hiša Jermana Matije v Škrljeocu št. 34 Tloris, pogled s ceste in detajl kamina SI. 2. Ognjišče d Babičih št. 20 VI SI. 3. Dom Jermana Lazarja d Škrljencu it. 31. — Tloris in pogled z dvorišča VII SI. 4. Stagončičev dom v Babičih. U. 12. Tloris pritličja in nadstropja ter pogled s ceste in dvorišča 4 SI. 5. Vončonov dom (pošištvo) v Socerbu št. 23. Tloris in pogled s ceste vni SI. 6. Tloris skupine Bembičevih hiš v Gorenjcih Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 49 podsononik, nima oken; v hišo te vabi le lepo arhitektonsko oblikovani porton s plastiko na prekladi. Življenje se giblje za tem iz škrli zlo- ženim zidom, med »šišo« in štalo, in gleda proti zahodu, proti morju, kjer ni nobene ograje, od koder pripihlja ljubeznivi mornik kot dobro- došel gost. Skozi »ulioo« ali »pod kalono«^' Ortlanove hiše pridemo z glavne dekanske ceste na prostrano korto. Proti njej so se razgibala južno- zahodna lica Ortlanove in sosednjih hiš. S korte je v pritličju pod baladurjem vhod v štalo in na baladur, po katerem se pride v nad- stropje, v čuhnjo in kambro. Na cestno stran, ki jo opihava burja, gleda samo dvoje okenskih odprtin. V mnogo bolj živahni arhitekturi se smeji v svet dom Janeza Kocjančiča Guzina v slikovitem Laborju. Obrnjen je proti jugu; pred vzhodnim vetrom, podsončnikom, ga zaslanja četverokotno izzidani fogoler. Baladur, ki vodi v nadstropje, vhod v štalo »kotec«^* in mala »štaleta« pod baladurjem, vse se gnete v brezvetrnem prostorčku med kotcem in fogolerjem. Strogo dosleden v obrambi proti vetrovom, ki najčešče in najsilo- viteje gospodarijo in prinašajo mraz in sneg, je strnjeni sistem Bem- bičevih domov v Gorenjcih (si. VlII/6). Zidani so v stegnjeni črti, obr- njeni proti jugu z dolgim pročeljem, ki ga bogato členita baladur in fogoler Tinetove hiše. Vsako hišo varuje proti podsončniku zaščitni zid, ki stoji pravokotno na fasado do višine pritličnih prostorov. Nanj se naslanjajo latniki in ga mehko povezujejo s hišno arhitekturo. Vame pred nemirnimi zračnimi tokovi so tu vzcvetele »jerbe kanele« (pelar- gonije) in nageljni. Trmasto se protivijo temu splošnemu pravilu nekatere stare streh- nice in ognjenice. V Rojcih nas ob vhodu v vas pozdravi na ploščadi, ki gleda proti morju, skupina pritličnih hiš Sv. Bride. To so tri eno- oelične hiše. Dve sta obrnjeni proti cesti s podolžnim licem, tretja z ognjiščnim izzidkom na čelni strani. Vse tri hiše imajo vhode z vzhoda, od koder piha podsončnik in se od strani zaletava burja. Zakaj in čemu tako, se sprašujemo. V odgovor zatrjujejo domačini, da so jim vetrovi prizanašali, ker je hišicam nasproti stala nadstropna hiša. Iz povedanega je razvidno, da hiše v slovenski Istri niso postav- ljene po enotnih načelih. Enkrat se smejoče obračajo proti cesti, drugič ji kažejo svoje mrko- lice in odpirajo vse pisano- življenje proti visoko ograjeni korti. V kakšnem medsebojnem odnosu torej stoje v naselju? Stegnjeni domovi in pravilni dvoriščni tip doma in pa strnjeni sistemi hiš so značilni za istrska naselja. Osnovo jim je dala družbena ureditev: oče je postavil sinovom domove poleg svojega. A postavil jih je v stegnjeni črti s svojo hišo, k čemur ga je prvenstveno silila podnebna orientacija. Vrste stegnjenih domov ali strnjeno stoječih hiš. " Ulica ali pod kalôno = obokani prehod v pritličju hiše s ceste v korto. " Koteč = svinjski hlev, imenujejo ga tudi prekat. 4 Slov. etnograf 50 Gizela Suklje Skupina hiš sv. Bride v Rojcih. — Tlorisna lega in pogled ki stoje vzporedno s cesto ali pravokotno nanjo v vzporednih redovih, nakazujejo dosledno urejenost, premočrtnost istrskega naselja. Istrsko naselje je vrstno ali gručasto, je zaselek ali vas. Lopar predstavlja značilno dolgo vas, dvovrstno obcestno naselje. To vrstno naselje se je v svojevrstnosti razvilo v Istri in ni podobno drugim vrstnim naseljem. »Dolga vas je navezana na ravnino. Zanjo je značilno, da je v starejših primerih skoraj vedno izraz oziroma po- sledica načrtne kolonizacije dotičnega ozemlja.« Tako jo označuje Ložar (Narodopisje Slovencev I. del, str. 56). Istrsko obcestno vas so poleg geografskih in socialnih rodile tudi podnebne razmere. Lopar leži ob cesti, ki se v krivenčasti črti dviguje po dolgem grebenu od jugozahoda proti severovzhodu. Posamezna gospodarstva leže pravo- kotno na cesto kot stegnjeni domovi. Obrnjena so proti jugozahodu. Edino hiše št. 211—215, ki so bile pred 120 leti last ene same družine Hrvatinov, se družijo okrog pravokotne korte. Korta je obrnjena s svojo nezazidano stranico proti morju, od koder pripihlja momik. Ostale stranice obdajajo hiše bratov Hrvatinov. A vse niso obrnjene proti korti, temveč ji kaže hiša št. 215 hrbet, kar potrjuje že večkrat ugotovljeno dejstvo, da je odločala pri postavljanju hiš orientacija na sonce, morje in vetrove. In res, če se vzpenjamo po cesti, ki nas pri- vede iz Marezig proti vrhu grebena, vidimo domove v dolgih stegn jenih Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 51 Lopar. — Tloris naselja vrstah, ki leže skoraj vsi na naši levici pravokotno na cesto. Le nekaj strnjeno stoječih hiš leži vzporedno s cesto in so obrnjene proti jugo- vzhodu oziroma proti jugu, torej so tudi zaščitene pred burjo in pod- sončnikom. Edino zmedo v tej splošni urejenosti bi predstavljala eno*- celična ognjenica Antona Dobrinje v Grahih št. 29, ki jo pa ščiti pred vetrovi nasproti stoječa nadstropna hiša. Dekani so gručasta vas, ki pa ima v začetni osnovi odlike vrstne vasi. Hiše leže ob treh cestah. Dve se dvigujeta ob levem in desnem bregu potoka v smeri jugozahod—severovzhod. Tretja, hrbtenica na- selja, se priključi v pravem kotu na levem bregu, s smerjo jugovzhod— severozahod. Ker piha burja od severovzhoda, je temu primemo lice cele ceste. Na severovzhodni strani so hiše z licem obrnjene proti cesti, na južnozahodni strani se pa obračajo proti cesti s slepimi, mrkimi lici; hišni vhodi in baladur ji so z nasprotne strani, s korte, v katero pridemo »pod kalono« ali skozi »ulico« hiše (glej Ortlanovo hišo!). Dekanom sorodno gmčasto naselje je v svoji osnovi Boršt. Domovi se vrste ob dveh cestah. A ko se vzpenjamo proti sredini vasi, kjer je še pred letom stal vodnjak »puč«, vidimo, da imajo le domovi na naši levici, to je na vzhodu, svoje vhode obrnjene proti cesti, na desni strani so domovi dostopni z dvoriščne strani. Zopet sta burja in pod- sončnik tista tirana, ki sta usmerjala orientacijo hiš. Ne glede na to, kje in kako se vije glavna prometna žila, gltedajo vse hiše proti severo- zahodu, zahodu ali jugozahodu in so vedno z zazidano hrbtno stranjo obrnjene proti burji in vzhodnemu vetra. Gračasti zaselek Gorenjci, ki leži na ploščadi hriba nad Borštom, obsega samo nekaj hiš, ki so pa vse dosledno zaobrnjene proti jugo- zahodu, kjer so v zavetju pred pišem burje in mrazom, ki ga pripiha pozimi podsončnik. V tem zaselku smo že omenili dolgi, stegnjeni dom 52 Gizela Suklje Bembičev z njegovo slikovito arhitekturo, ki jo grade zaščitni zidovi proti podsončniku. Kombinacijo gručaste in vrstne vasi bi predstavljali Rojci. Leže ob cesti, ki se odcepi od marežganske in vodi proti Centurju. Medtem ko so na vhodni ploščadi gručasto postavljene pritlične in nadstropne hiše, se kasneje začenja strnjeni sistem hiš, ki so pritlične proti cestni strani, nadstropne z nasprotne. Orientirane so proti jugozahodn. Pred hišami so male, visokoobzidane korte, v katere se podaljšuje življenje hiše. Visoki ogradni zidovi jih ščitijo pred vetrovi. O tem zgovorno pričajo živobarvni lončki cvetic. Gručasta vas Labor leži vrhu hriba. Živahno, veselo barsdto naselje, v katerem se s sivim kamenjem družijo pelargonije in nageljni, ima ozke, stisnjene ulice s slikovitimi pogledi na bogate arhitekture ka- minov, na »vovte«,^^ skozi katere se vidi življenje v kortah. Tu ne moremo govoriti o enotni orientaciji hiš, ki se naslanjajo druga ob drugo in se medsebojno ščitijo. Obiskali in ogledali smo si kraje in hiše v slovenski Istri. Prebi- valci so se prilagodili prirodi in se z njo povezali z vsemi značilnostmi svoje gradnje. Povezal jih je sivkastorjavi, skrilasto se lomeči kamen, iz katerega so vse zidane. Sivkastordeče strehe iz korcev se skladno vežejo z barvo rdeče primorske prsti. Latnik, ki spredaj zasenčuje hišo, povezuje njeno arhitekturo z zelenjem istrske prirode. Šališ pred hišo se izgublja v netlakovani del korte, pa ponavlja svoj romboidni motiv v kamnitih strehah kotcev. Pokrajina sama ima pobočja, zaščitena pred burjo, pokrita s polji in vinogradi, njim nasproti so občinski paš- niki, »kamenele«, ki jih opihava burja. Povsod srečujemo na eni strani vso živahnost in zdravo žilavost slovenskega Istrana, na drugi pa opa- zujemo trdo, a dosledno in smotrno borbo človeka s prirodo. Uporabljeno gradivo: Risbe in zapiski G. Š. s terena 3 (Dekani 1949), št. zv. 12 in 13, in s terena 4 (Marezige 1950), št. zv. 6, 7 in 8. (Arhiv ekip Etnografskega muzeja v Ljubljani.) Résumé L'INFLUENCE DES CONDITIONS ATMOSPHÉRIQUES SUR LA FORMATION DES MAISONS ET DES LOCALITÉS EN ISTRIE SLOVENE L'architecture de l'Istrie slovene s'est développée a partir de la tradition, de la composition politique et sociale de la société; il y faut ajouter aussi, comme facteur important, le caractere particulier du sol, de l'air et de la mer. De la mer souffle le doux «morjait» (vent de mer), de l'intérieur viennent des vents âpres et violents dont les plus caractéristiques sont la ^burja:^ (vent de 15 Vôvt = obok. VpliT podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 53 nord-est) et le « podsončnik j> (vent d'ouest). Pour se protéger contre ces derniers, l'Istrien slovene a bâti sa maison apres avoir bien réfléchi, et c'est ce fait qui a donné a la maison son aspect extérieur. La maison istrienne est orientée vers le sud, le sud-ouest, l'ouest, le nord-ouest, mais jamais vers le nord-est ou l'est. Elle est sise d'ordinaire dans une cour clôturée; elle prend l'air d'un seul côté. Elle est bâtie en pierres schisteuses, couverte d'un lourd toit de dalles vu de tuiles. Le toit de paille a une forme propre, autre que la forme slovene générale. La maison istrienne est nettement une masse cubique sans grands appentis, avec une cheminée dont les formes architecturales se reglent dans leurs détails sur le sens des vents. Si nous observons les maisons particulieres donnant sur une, deux ou plu- sieurs rues, maisons n'ayant qu'un seul ou plusieurs étages, nous y trouvons une grande diversité, mais toutes, elles se soumettent a un principe commun: elles représentent une formation cubique nette et simple, animée par des bal- cons, des foyers, des cheminées. Parfois elles sont tournées vers la route, la façade joyeuse, ouverte, souvent au contraire elles montrent une façade morne et toute la vie s'ouvre du côté de la cour, entourée d'une haute clôture ou s'étendent la treille, les verts muriers et les figuiers, et ou. rient les pots de fleurs de vives couleurs. Les conditions atmosphériques créent, ensemble avec les autres facteurs, la forme des localités. Le parallélisme répété des édifices, résultat de l'orien- tation unique, met un certain ordre dans les localités compactes. Les villages en ligne sont autrement formés que les villages de la Slovénie centrale. Les rangs d'édifices étirés ou des maisons serrées l'une contre l'autre, sises parallele- ment a la route ou perpendiculairement a elle, en lignes paralleles, indiquent un ordre logique, rectiligne de la localité istrienne. Les maisons et les localités se sont adaptées aux conditions naturelles et s'y sont liées par tous les détails caractéristiques de leur construction. VPLIVNA PODROČJA MED STILNO ARHITEKTURO IN SLOVENSKIM LJUDSKIM STAVBARSTVOM V SREDNJEM VEKU Marjan Mušič Nedvomno zanimivo proučevaltoo področje je podano v analizi vplivov, ki so se pokazali med stilno arhitekturo in ljudskim stav- barstvom, pri čemer moramo posebej obravnavati vplive stilne arhi- tekture na ljudsko stavbarstvo in posebej vplive, ki so se v obratni smeri vraščali iz živega izvora ljudske ustvarjalnoti v stilno arhitek- turo. Namen te razprave ni, da bi podala zaključni obračun in temeljito analizo viplivnih področij; zato je potrebno sistematično proučevalno delo na celotnem slovenskem območju skozi vsa stilna razdobja, teme- ljito pa mora biti predhodno ponazorjen v enaki meri razvoj stilne arhitekture na našem ozemlju. Dokler to ni izvršeno, se moramo pač zadovoljiti z nekaterimi ugotovitvami, ki bodo kljub vsem pomanjklji- vostim koristne pri kasnejšem sistematičnem proučevanju, izvajajočem se v obeh smereh: v smeri ljudskega stavbarstva in stilne arhitekture. Proučevanje teh dveh smeri spada namreč v delovno področje raznih institucij: ljudsko stavbarstvo kot del materialne kulture v področje etnologov, stilna arhitektura pa v področje umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov. Med tema dvema področjema pa je vse polno stičnih točk, kjer se problemi dotikajo in križajo, reševati pa jih je možno edinole s skupnim delom. Odkar je v zadnjih štirih letih oživelo v seminarju za proučevanje domače arhitekture na fakulteti za arhitekturo delo na proučevalnem terenu, se je tu pa tam v soseski glavnih proučevalnih objektov iz področja stilne arhitekture in historionega urbanizma nabralo gradivo, ki pripada obema interesnima področjema; še posebej zanimivo pa je gradivo, ki prikazuje kmečko hišo med procesom preobrazbe v me- ščansko hišo v sklopu kasnosrednjeveških mest in kmečke hiše, ki se je oblikovala pod neposrednim vplivom arhitekture srednjega veka v gospodarsko in prometno poudarjenih predelih. Ce se hočemo pravilno lotiti zastavljene naloge, si moramo v bežnih obrisih predočiti razvoj arihtekture na slovenskem območju s posebnim poudarkom na vplivno področje ljudskega stavbarstva. Razvoj arhitekture na Slovenskem je tesno vezan na politične, gospodarske in družbene osnove preteklosti, nanje pa je vplival geo- Stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 55 Oris glavnih prometnih smeri na Slovenskem v srednjem veku (po M. Kosu, Zgodovina Slovencev) z označenimi doslej ugotovljenimi in proučenimi infil- trati srednjeveške stilne arhitekture na ljudsko stavbarstvo politični položaj sHenjenih območij, ki so jih naši predniki, počenši s 6. stoletjem, naselili. Materialni pogoji v gradivu, konstrukcijah in končno v oblikah so bili podani v izredno raznoliki prirodi slovenskega ozemlja, ki vključuje alpski svet, sredogorje in gričevje s prevladu- jočim gradivom lesom in kamnom, del Panonskega nižavja s prevla- dujočo ilovico in lesom ter kraški svet z obilico dobrega apnenca. Na slovenskem ozemlju se križajo in stikajo morfološke in geološke kli- matske in vegetacijske meje, ki so po svoji prirodni nujnosti vplivale na oblikovanje krajevnih arhitekturnih posebnosti, predvsem na pod- ročju ljudskega stavbarstva, ki je v svojih skromnejših zahtevah in pri prevladujoči nizki gradbeno-tehnični ravni v pretežni meri nave- zano na prirodo in na krajevno gradivo. Preko slovenskega ozemlja so ves čas vodile važne zgodovinske osvajalne smeri in pota trgovskega prometa, po njih pa so se posredovale splošne kulturne in med njimi tudi arhitekturne ideje, ki so počenši z visokim srednjim vekom pričele vplivati na ljudsko stavbarstvo (glej karto zgoraj). V prvem razdobju po naselitvi je bila najvažnejša koroška kotlina s središčem na Gosposvetsko-celovškem polju, kjer je tudi vzniknila kratkotrajna slovenska državna tvorba. Z njo bi se v ugodnejših po^ gojih mogle združiti vse ostale slovenske pokrajine, da ni bil ta razvoj 56 Marjan Music sredi 8. stoletja nasilno prekinjen. Tedaj je prenehala politična svo- boda karantanskih Slovencev in je frankovska država, za njo pa doba velike nemške ekspanzije ustvarila v zaščito nemške fevdalne države venec obrambnih pokrajin s sedeži v slovenskih gorskih kotlinah. Neposredna izpostavljenost slovenskega ozemlja tuji ekspanziji je v nasprotju z ugodnejšimi pogoji ostalih južnih Slovanov (hrvatska protoromanika, srbska raška, moravska in bizantinska šola ter make- donsko-bizantinska šola) onemogočila, da bi se uveljavile arhitekturne značilnosti nacionalne smeri še pred splošno evropeizacijo kulture v visokem srednjem veku, ko smo z vsaj šeststoletno zamudo končno prestopili iz pasivnega odnosa k tvorni izgradnji lastne arhitekturne kulture. Po vsem tem je razumljivo, zakaj se v tem razdobju razvija umet- nost pri nas v dveh smereh: v smeri ljudske umetnosti z ljudskim stavbarstvom, ki so ga naši predniki prinesli s seboj in so ga v novi domovini ob novih pogojih in vplivih više oblikovanih arhitektur sosedov in staroselcev dalje razvijali, ter v smeri tako imenovane stilne umetnosti, ki pa ima v okviru srednjeveškega univerzalizma ves ta čas kulturne kolonizacijske značilnosti zapadnoevropske usmeritve. Obe te smeri imata namreč po naselitvi le malo skupnega, vendar se v svojem nadaljnjem razvoju postopno približujeta in prihajata do izraza počenši z oblikovanjem meščanstva v visokem srednjem veku domač arhitekturni tvorec in naročnik, preko njiju pa se vraščajo domače, v ljudski umetnosti obravnavane prvine, a prav tako se na prehodnih ozemljih in v bližini večjih centrov vpraščajo v ljudsko stavbarstvo pretežno zgolj oblikovni vplivi stilne aJrhitekture. Razdobje slovenske politične samostojnosti od naselitve do karo- linške renesanse, to je od 6. do 8. stoletja, ni v arhitekturi zapustilo vidnih sledov. To je čas, v katerem manifestirata Orient in Islam veli- časten razvoj, medtem ko nimajo zahodne pokrajine niti pogojev niti veselja za arhitekturo. Predstavljamo si, da je morala biti gradbena tehnika v primerjavi s pozno antično zelo primitivna, pa tudi potrebe po oblikovanju večjih arhitekturnih organizmov so morale biti zelo skromne. Vsaj v pretežnem od Slovencev naseljenem območju je mo- rala prevladovati tehnika pletenja, lesena gradnja kladnih sten in gradnja v ilovici. Arhitektura kamna se je mogla najprej uveljaviti le v onih pokrajinah, ki so že po svoji naravi tal in podnebja, prav tako pa tudi po svoji tradiciji nagibala k nji. Arhitektura tega razdobja je v znamenju elementarnega ljudskega stavbarstva; spomin nanj je ohranjen v današnjem tamarju, preprosti oglarski kolibi, v kamnitem pastirskem stanu in čuvajnici kraškega ozemlja, v enocelični dimnici in v preprosto monumentalni zasnovi kozolca-stegnjenca. Politična in verska priključitev Slovenske Karantanije na zahod sredi 8. stoletja je imela daljnosežne posledice na razvoj in značaj IX SI. 1. Hiša z gotskim portalom d Vipavskem sv. Križu j SI. 2. Gotski portal v Vipavskem sv. Križu SI. 3. Vipavski sv. Križ. V baroku izvedena združitev pročelij pri sicer samo- stojnih stanovanjskih enotah 4. Pročelje kmečke hiše z gotsko oblikovanim oknom v Gočah pri Vipavi Stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 57 arhitekture. Vzporedno s politično kolonizacijo so se pričeli uveljav- ljati tuji umetnostni vplivi najprej na ozemlju države karantanskih Slovencev (cerkev sv. Petra in Pavla v sklopu Krnskega gradu!), od tod dalje pa v smereh alpskih prehodov in rečnih poti v ostalih slo- venskih pokrajinah. To je doba, v kateri smo sprejeli umetnostno in materialno kulturo zahodno-evropskega izvora kot posledico politične in verske podložnosti. Zato je razumljivo, da pripadajo v pogojih časa in položaja prvi arhitekturni spomeniki cerkvam, samostanom in utrjenim »pfalcam« tuje fevdalne ekspanzije. Idejni nosilci so bili tujci, delež posameznih domačinov je imel le podrejen pomen in se ni mogel povzpeti do tvor- nega sodelovanja. Prve arhitekturne pobude so prišle iz Salzburga, od koder se je izvrševala tudi prva verska kolonizacija. Poleg te smeri pa se je uveljavila tudi vplivna smer z juga, ki jo je nakazovalo interesno področje oglejske cerkve, razprostirajoče se med Dravo in Furlanijo. Tako je n. pr. gradeški patriarh poslal Ljudevitu Posav- skemu umetnike in zidarje, a salzburški nadškof je po letu 850 poslal iz Salzburga v Pribinovo in Kocljevo prestolnico Blatograd zidarje, tesarje in druge rokodelce. Z njimi so polagoma prihajale k nam tudi arhitekturne ideje, konstrukcije in gradbene metode, ki so bile ne- dvomno naprednejše od onih, ki so jih poznali domačini. Ti podatki so zanimivi tudi zato, ker se da iz njih razbrati, da v pretežnem delu od Slovencev naseljenih predelov ni bilo razvito niti zidarstvo niti tesarstvo, ampak je morala prevladovati preprosta gradbena tehnika v ilovici, pletenju in lesu; konstrukcija v lesu se je morala posluževati zabijanja kolov v zemljo, neobdelanih brun, debel in prepleta namesto lesenih zvez. Ta preprosta gradbena tehnika pa ni bila značilna le za ljudsko stavbarstvo, marveč za arhitekturo nasploh, saj je znano, da so prevladovale v celinskem dellu Slovenije lesene, po obsegu neznatne stavbe, in se je n. pr. šele v drugi polovici 12. stoletja umaknila prvotna lesena cerkev v Lescah na Gorenjskem novi zidani; na prehod iz lesene v zidano gradnjo pa opozarja tudi krajevno ime Bela cerkev kot zna- čilen naprednejši pojav trajnejše zidane arhitekture v nasprotju s prvotno temno leseno stavbo. Izjemen položaj je bržčas treba dodeliti našemu Primorju in Krasu, kjer nedvomno obstoji neprekinjenost kamnitne gradnje tudi v ljudskem stavbarstvu od antike sem, posebej pa v Trstu, Kopru, Piranu in Miljah, ki vzdržujejo urbanistično pove- zavo brez prekinitve skozi ves srednji vek, dasi gre tu ves čas za pre- težno romansko prebivalstvo, a se je z drugo polovico 13. stoletja okrepit dotok priseljencev iz slovenskega kmečkega zaledja. Predromanska doba, ki se je v stilni arhitekturi komajda odrazila, ni mogla v ničemer vplivati na ljudsko stavbarstvo; to je vsepovsod obdržalo svojo prvotno elementamost in preprostost, ohraniti pa se ni moglo v nobenem primerku, ker niti gradivo, niti tehnika gradnje nista mogla kljubovati času in so se stavbe v kasnejšem času preživele tako v zasnovi, kakor tudi v oblikah. 58 Marjan Music Romanika se uveljavi pri nas v času, ko se od 12. do 13. stoletja bije borba za politično nadoblast slovenske zemlje, ko ni imel kmet nobenih pravic, imeli so jih le fevdalci, duhovščina in kasneje v viso- kem srednjem veku tudi meščani. Razdobje od 11. do 12. stoletja je v napredni Zahodni Evropi doba velikih podvigov. 11. stoletje je doba romanja, ki odkrije Orient in dobi od tod tudi arhitektura močne pobude. 12. stoletje je doba kri- žarskih vojn in organiziranja obrtniških združenj, cehov. V romaniki spoznavamo duha analize, ki je tuj rimski antiki. Stavba postaja v procesu razvoja organizirano bitje, pri čemer se vedno bolj javlja težnja po logični povezavi, po medsebojni odvisnosti posameznih čle- nov, kar je povsem nasprotno antičnemu tektonskemu principu nosilnih m nošenih delov. Izvrši se prehod k masivnim svodnim konstrukcijam. Vendar je romanika še vedno pod vplivom lokalnih tradicij in vplivov iz Orienta; vzorce si v glavnem izposoja v antiki in bizantiniki, naravo pa motri le preko kopije. Težko je v sipomenikih tega razdobja odkriti delež domače tvor- nosti, zdi se pa, da je v svežih in preprostih zasnovah manj zahtevnih arhitektur, predvsem pa je v njihovi organični zrasti z okoljem čutiti delež ljudske ustvarjalnosti, ki se polagoma približuje splošni evropei- zaciji kulture. Važnemu činitelju pri oblikovanju fevdalizma in hkrati pri evro- peizaciji naše arhitekture se v visokem srednjem veku pridružijo gradovi s svojo značilno utrdbeno arhitekturo, ki doživi kasneje velika in lepotno izjpopolnjena preoblikovanja. Od srede 12. stoletja dalje pa nastajajo in se razvijajo tudi prva mesta, v njih se oblikuje meščanstvo kot nov družbeni, politični in kulturni faktor. Novi meščani se oblikujejo deloma iz priseljenih tuje- rodnih obrtnikov, trgovcev in vitezov, v znatni meri pa iz dotoka malih kmečkih obrtnikov in tlačanov, ki se osvobajajo odvisnosti od fevdalca in teže za tem, da si pridobe v okrilju mest in trgov osebno svobodo. Zato so prvi meščani, ki se oblikujejo iz podeželskega prebivćJstva, še bolj kmetje kot zgolj obrtniki in trgovci. Njihove prve stavbe so novim pogojem svojevrstne parcelacije prilagojena kmečka bivališča z vsemi značilnostmi ljudskega stavbarstva. Izredno ozke in globoke stavbne parcele ob dragocenih tržnih mestnih površinah so nujno v^jlivale na fuiJicionalni ustroj stavbišča, ki se je preoblikovalo v obulično ali obtržno hišo z obrtniško delavnico in trgovino v globini parcele, ob gospodarski ulici, potekajoči vzporedno s prometno smerjo ali tržno površino, pa v stavbo, ki je bila namenjena pretežno kmečkemu gospo- darstvu; v sredini med obema stavbama se je uvrstilo dvorišče kot notranji prometni faktor in kot vir osvetljave in ozračenja prostorov, razmeščenih v notranjosti stavbišča. V teku 500-letne preobrazbe se je v baroku dokončno oblikovala značilna meščanska obrtniško-trgovska hiša, ne da bi v svoji preobrazbi bistveno spremenila svoj prvotni ustroj. Proučevanje meščanske hiše po razvojni liniji bo nedvomno stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 59 moralo poseči do prvotnega zametka, ki korenini v ljudskem stav- barstvu bližnjega kmečkega zaledja. Prvotna arhitektura iz prvega razdobja naših najstarejših mest, ki sovpada z dobo romanike, se v pretežni meri ni ohranila; neodx>orno gradivo in primitivna gradbena tehnika, ki označujeta ljudsko stav- barstvo, nista mogli kljubovati času; kot posledica pogostnih požarov se je hiša v pogojih blaginje in višje tehnične ravni preobrazila v novem trdnejšem gradivu in masivnih konstrukcijah, ki so zagotovile stavbi večjo trpežnost in varnost dragocenemu vskladiščenemu blagu. Edino pričevanje o prvi razvojni stopnji v dobi romanike je ohranjeno v mediteranskem območju, kjer se je ohranila neprekinjenost kamnite gradnje tudi v ljudskem stavbarstvu skozi ves srednji vek. Pri infor- mativnem ogledu, izvršenem v preteklem letu v Kopru, so bile ugo- tovljene na obrobju starega mestnega jedra zanimive nadstropne hiše v strnjenih vrstah ob ozkih, planimetričnoi nepravilno speljanih ulicah, ki kažejo po svojih konstrukcijah in stilnih oblikovnih oznakah na poreklo romanike, in bi jih mogli datirati vsaj z drugo polovico 15. sto- letja. Po svoji zasnovi in videzu so to značilne kmečke in ribiške hiše tega okoliša, ki so se v novih pogojih začetne urbanizacije in družbeno- struktume preobrazbe pričele preoblikovati v višje organizme pod neprestanimi vplivi stilne arhitekture. Ko bo temeljito proučen ta za- nimivi del Kopra, bo tudi mogoče osvetliti razvojno pot hiše od njenega prvotnega kmečkega ustroja do više oblikovane meščanske hiše; toi bo toliko laže izvedljivo, ker je doslej Etnografski muzej v Ljubljani s proučevanjem na Koprskem temeljito raziskal strukturo vaških naselij in ustroj kmečke hiše. Na osnovi obojestranskih proučavanj pa bo mogoče tudi osvetliti delež lokalne stilne arhitekture, ki je vplivala in se vraščala v tej zgodnji dobi v tvorbe kamnitega ljudskega stav- barstva. Doslej proučena romanika v bližnjem Poreču, ki je imel ne- dvomno enake razvojne pogoje, podkrepljuje posebej z znamenito »romansko hišo« (casa romanica) domneve o preobrazbi kmečke hiše v meščansko, dasi je posebnost parcelacije poreške romanske hiše v naslonitvi na rimsko antično urbanistično zasnovo s koordinatnim sistemom uličnega omrežja, kar se kaže tudi v mikroorganizmu stavbne parcelacije in morda celo na direktni povezavi pozno antične tradicije z arhitekturo srednjega veka, kakor je to bil dokazal za dalmatinsko območje E. Dyggve. Dataci jo te hiše nakazuje romanski kanonikat v sklopu Evfrazijeve bazilike, ki ima vklesano letnico 1251 in se na »romanski hiši« ponovi taista bifora, ki oživlja v zaporedni vrsti nad- stropje kanonikata. Značilne za ustroj hiše tega okoliša so pročelju prislonjene stopnice z baladurjem, pod njim pa je z bečvo presvoden vhod v klet. 12. in deloma 13. stoletje izoblikujeta na slovenskem ozemlju ro- manike, ki prehaja, počenši s prvo polovico 13. stoletja, postopoma v gotiko. Doba gotike obsega pri nas 14., 15. in deloma 16. stoletje, v po- slednjih odmevih pa jo srečujemo v odročnih pokrajinah še celo v 60 Marjan Music 17. stoletju. V gotiki sta se obe smeri umetnostnega ustvarjanja zbližali, ljudstvo pa se je globlje vživelo v zahodnoevropsko umetnostno krdturo in jo oplajalo s prvinami ljudske umetnosti; hkrati pa se je stilna arhitektura vedno bolj in bolj vraščala v ljudsko stavbarstvo. Kulturne razmere so se pri nas konsolidirale in kot posledica tega stoji pred nami stilna in teritorialna sklenjenost arhitekturnih spomenikov. Zbolj- šani gospodarski položaj kmečkega podeželja in razcvet mest sta omo- gočila množico spomenikov slovenske gotike, ki se je ohranila v živo slikanih cerkvah in samostanih, prav tako pa tudi v spomenikih civilne arhitekture naših mest. Vodilni sloj obstoji iz plemstva, iz višje du- hovščine ia iz zastopstev mest in trgov. Vidni znaki blaginje v mestih so spomeniki civilne arhitekture, ki nastajajo v 16. stoletju po naročilu bogatega meščanstva. Ognjišča arhitekture postanejo mesta in od tod se posredujejo vplivi stilile arhitekture podeželju. Često so arhitekti in freskanti podeželskih gotskih cerkva meščanskega rodu, med njimi odlični Janez iz Radgone, Andrej iz Loža, Peter Bezlaj iz Ljubljane, Jurko iz Loke idr. Stik med mestom in kmečkim zaledjem je ustvarjen, preko sejmov in kmečkih gotskih cerkva se v ljudsko stavbarstvo vraščajo vplivi stilne arhitekture tako v pogledu naprednejših kon- strukcij, načinov gradnje, kakor tudi v pogledu oblikovne kulture. V zahodnem delu Slovenije se uveljavljajo vplivi iz sosedne Italije, v svojem večjem delu pa se naslanja slovenska arhitektura na splošne kulturne tokove Srednje in Zahodne Evrope. Ugoden položaj Slovenije na stikaHšču in križišču obeh poglavitnih kulturnih smeri je dovedel do zanimivega in svojevrstnega prepletanja in zraščanja arhitekturnih značilnosti severa in juga. Gotika je izvedla do kraja in z vso doslednostjo program, ki ga je nakazala romanika. Kolikor je romanika doba analize in prvega obli- kovanja, se v gotiki uveljavi sinteza in popolna izvirnost v konstruk- cijskem sestavu in oblikovanju. Nova stavbena struktura, ki se je povsem osvobodila vzorov rimske antike, je triumf logike v umetnosti. Stavba postane konstrukcijsko dosledno izveden skelet, pri čemer se preoblikuje monoliten obok v ogrodje reber, zid pa v sistem služnikov in opornikov, ki prenašajo težo in hkrati uravnavajo stranske pritiske Zid postane odvečen in se umakne odprtini. Do kraja se uveljavi arhi' tektuma oblika, ki je najtesneje povezana s strukturo konstrukcije in dekoracije, ki se naslanja na vzorce, prevzete iz narave. Celotni do kraja premišljeni konstrukcijski program zahteva čim skrbnejšo ob- delavo posameznih delov, zato se v osnovi spremeni tudi zid; medtem ko daje zid v romaniki le videz velikega, ki ga označujejo na zunanj- ščini velike v vodoravnih slojih skrbno obdelane klade, dasi je v svojem jedru še vedno polnilni zid (opus emplekton), je zid v gotiki enako skrbno obdelan v vsem prerezu. Pa tudi vezilnemu sloju je dodeljena s prenašanjem in porazdeljevanjem pritiskov nova funkcija. Mestna naselja, ki se oblikujejo na slovenskem ozemlju od 12. do 15. stoletja, občutljivo reagirajo na razvojno linijo v urbanizmu in Vipavski sv. Križ. — Tloris naselja 62 Marjan Musi« stilni arhitekturi. V njih pa se vrši tudi postoipno preoblikovanje kmečke hiše v meščansko. Posebno zanimiva sta za naša prizadevanja dva primera kasno srednjeveških naselij sredi kmečkega okolja, ki sta ohranila zaradi svoje kamnitne gradnje in pojemajočega razvoja v baroku vse zna- čilnosti in odlike iz časa nastanka. To sta vipavski Sv. Križ in Štanjel. Urbanistična analiza podaja za kasno srednjeveško mesto značilne sestavine, ki so podane v primeru Štanjela v obvezni cesti, v obeh pri- merih pa v trgu, v gradu in cerkvi — arhitekturne dominante!, v ob- zidju ter končno v mestnih naselbinskih predelih, od katerih je vsak- teri na svojevrsten način oblikovan v smislu socialne strukture, ki je zakonita za ves Srednji vek. V izbiri položaja za vipavski Sv. Križ in Štanjel so bili odločilni predvsem varnostni oziri. Sv. Križ leži na temenu griča, ki se dviga 100 m iznad Vipavske doline (nadmorska višina 186 m). Tlo je iz apnenca in laporja (soldana, soudan), ki mu je sem ter tja primešana ilovica. Podnebni in vegetacijski pogoji so mediteranski, pogostna in silovita burja pa je bila važen činitelj pri notranjem oblikovanju naselja. Nasploh so vetrovi pri naseljih mediteranskega območja vpli- vali čestokrat odločilno na njihovo strukturo. V bližnjih Gočah spo- znamo vaško naselje, ki ima zelo podobne analogije s Sv. Križem. Dife- renciacija vetrov se je kot posledica dolgotrajnih izkušenj izrazila v neštetih nazivih vetrov, kakor postavim: burja, hrvaška burja, sever, mumik (veter, ki veje pozimi od morja), podsončnik (veter, ki veje poleti od morja) itd. Enako pa je bila orientacija k soncu zelo važen činitelj v zasnovi naselij. Leta 1482 je ukazal zadnji goriški grof Lenard zidati Svetokriški tabor pod nadzorstvom grofa Antona della Torre, kateremu je izročil tudi varstvo in oskrbništvo tabora. Povod za zidavo tabora so dali pogostni turški napadi. Na tem mestu je bilo še predtem kmečko na- selje, ki se je vključilo v urbanizacijo. Ko je leta 1500 Lenard umrl brez potomstva, je njegov dedič postal cesar Maksimilijan I. Leta 1507 dobi Sv. Križ tržne pravice. Ker se trgovina pod novimi pogoji usmerja na Trst in ne več na Benetke, izzove ta sprememba vojno z Benečani. Leta 1532 je povzdignil cesar Ferdinand Sv. Križ v mesto, prebivalce pa v meščane. Po vojnah s Turki in Benečani je bilo obzidje temeljito obnovljeno, nova severna mestna vrata so datirana z letnico 1613. Z zgodnjo baročno dobo se v glavnem zaključi stavbna zgodovina Svetega Križa, če izvzamem redke novodobne posege, ki pa imajo k sreči le adaptacijski značaj. Leta 1643 je bil postavljen kapucinski samostan (med prvimi redovniki je bil Janez Svetokriški). Prav tega leta je bila barokizirana prvotna gotska cerkev in je bil bržčas takrat položen tudi lepi kamnitni tlak. Leta 1757 je dala Eleonora Attemsova »žejnemu gradu vodo«, o čemer priča napis s kronogramom na grajskem vod- njaku (ELEONORA AB ATTEMS SIGIENTI CASTRO DAT AQVAS). Leta 1809 so meščani sprejeli Francoze v svečanem sprevodu zunaj Stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 65 Štanjel na Krasu. — Prerez naselja Štanjel na Krasu. — Tloris naselja 64 Marjan Music obzidja; v tej zvezi je zanimivo izročilo, da so hoteli Francozi olepšati • mesto in povezati grad s cerkvijo preko premočrtne slavnostne avenije, i kar je povsem v smislu v^elikopoteznih urbanističnih kompozicij Napo- j leonove dobe. Ogled mestnega načrta podaja obe arhtektumi dominanti: na j vzhodni strani stoječi grad in na zahodni cerkev. Naselje je deljeno na j tri dele: grad, trg s samostanom in strnjeno naselje s cerkvijo. Zani- \ mivo je krajevno poimenovanje teh treh mestnih sestavin v »grad, i plac in gase« ter temu ustrezajoča razporeditev prebivalcev v »grajske, ; placarje in gasarje«, kar se presenetljivo sklada s srednjeveško druž- j beno strukturo. Za naše proučevalno področje je posebnoi zanimiva i zahodna polovica naselja, ki ima pretežno kmečki značaj, dasi je bilo i v nji poprej veliko rokodelcev in trgovcev, zakaj mesto je imelo pri- | vilegije in sejme (2 velika semnja v letu in tedenski semenj); pred ; letom 1904 je imel Sv. Križ med obzidjem 241 prebivalcev, v času svo>- ] jega razcveta pa še mnogo več. Naselbinsko strukturo podajajo ozke ulice, ki so položene po \ plastnicah terena, lahno padajočega od severa k jugu. Hiše so nanizane ! v strnjenih vrstah in se obračajo k jugu. V tem spoznamo splošne \ zakonitosti, ki so v načelu enako ali podobno podane v pretežni' večini j kmečkih naselij v tem okolišu. Gostota naselja je posledica talne kon- | figuracije, gospodarstvenosti, obrambe in podnebnih činiteljev. Po i svojem tlorisnem sestavu se te preproste hiše ne ločijo bistveno od ; kmečkih; v prizemlju sta klet in hlev, v nadstropju glavni dnevni' i prostor z odprtim ognjiščem in v procesu diferenciacije sobe ter osamo- : svojena kuhinja (si. IX/1). Tudi v poigledu gradiva in konstrukcij ni i bistv^enih razlik (si. X/4). Zanimiva pa je prisotnost gotskih arhitek- i turnih členov, ki so podani v raznoliko oblikovanih okenskih okvirih i in kamnitnih vratnih rožancih (si. IX/2). V njih prepričljivo spoznamo i vpliv stilne arhitekture na ljudsko stavbarstvo, ki pa se omejuje v tem ^ razdobju pred splošno barokizacijo zgolj na oblikovno področje in ne poseže globlje v ustroj hiše in njenih konstrukcij; v raznolikosti in domiselnosti oblik pa prav tako spoznamo delež ljudske stvarjalnosti, , ki često na svojevrsten in zelo izviren način predeluje vzorce stilne ; arhitekture bližnjega gradu ali cerkve s pristnim občutkom za pia- ; sličnost in v izrazitih oblikah, ki so lastne kamnitnemu gradivu. Mno- : žico invencioznih gotskih oblik sledimo po vsej Vipavski dolini in 1 Krasu, na Gočah, v Batujah, Vrhpolju, Stari Vipavi pod grajsko raz- \ valine, v Štanjelu in dr., pa v celinskih slovenskih predelih ob važnih \ prometnih smereh, v okolišu srednjeveških samostanov in graščinske ; posesti, tako na primer na Gorenjskem: na Jezerskem, Bledu, v Otočah, j Kamni gorici. Kropi, v škof jetoško-cerkljanskem in kamniškem okolišu, ] v Žirovnici in celo v kmečkih hišah Prešernove Vrbe, kjer so nedvomno , prevladujoče sodelovali vplivi sosednega koroškega območja, ki je ves | čas srednjega veka bilo ognjišče arhitekture za sosedne slovenske ; pokrajine. Enotno preoblikovanje hiš v strnjeni vrsti je bilo- izvedeno ' X! SI. 5. Aksonometrični pogled na trg v Štanjelu na Krasu SI. 6. Gotsko oblikovana okna v Štanjelu XII SI. r. Načrt hiše št. 45 d Štanjelu Stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 65 Z vso doislednostjo šele v baroku, v srednjem veku je vsaka hiša v na- selbinskem sklopu podana kot samostojen arhitekturni organizem. Na svetokriškem primeru (si. X/5) je podana enotna baročna naselbinska kompozicija, ki je združila cel niz pročelij v harmonično celoto, pri čemer je vključila prvotne samostojne arhitekturno oblikovane gotske hiše; o pr^'-otni obliki pričuje edinole še polkrožno zaključeni kamnitni portal s posnetim robom na skrajni desni strani. Vipavskemu Sv. Križu je podoben Štanjel, le da je pri njem v še večji meri monumentalizirana naselbinska kompozicija, ki se je v povezavi s terenom čudovito izrazila v pročelju in v obrisu, tako da Štanjel z vso pravico prištevamo med najlepše urbanistične spomenike Slovenije. V preprostih kamnitih hišah, ki se v strnjenih vrstah pri- lagajajo griču v terasni strukturi krožno potekajočih ulic, sledimo nazorno vsem razvojnim stopnjam preobrazbe od krajevno pogojene in z vso elementamostjo zasnovane kmečke hiše s kamnitnim kritjem, s kamnitnimi žlebovi in odtočnimi cevmi (si. XI/5), do skupinske kom- pozicije v vrsti podanih hiš z oblikovnimi značilnostmi gotske stilne arhitekture (si. XII/7), ki tudi tu ni posegla bistveno v sam hišni ustroj m njegove konstrukcije. Še bolj ko v Sv. Križu je tu predočena ne- usahljiva invencija ljudske ustvarjalne sife, ki je znala z dletom iz- klesati v trdi kraški kamen v vsej raznolikosti na svojevrsten način podane gotske oblike v okenskih in vratnih okvirih, v konzolah in na kasnejših lepotno dognanih dimničnih glavah (si. XI/6). Iz celinskega območja Slovenije podajam v tej zvezi kmečko hišo z Zg. Jezerskega v sklopu tako imenovane Senkove kmetije, ki ponazo- ruje stilno vplivano kmečko hišo z arhitekturnimi značilnostmi poznega srednjega veka. Ob vozni poti, ki pelje k srednjeveški »Jenkovi ka- sarni« (kmetija sedanjega lastnika Anka — prvotno verjetno gostišče samostana v Dobrli vesi), leži takoj nad podružnico gotske cerkve v Ravnah na vzpetini stari, od vseh ostalih kmečkih domov pod prelazom najbolj ohranjeni in po prvotni opremi najpomembnejši kmečki dom Šenkove kmetije (lastnik Ludvik Virnik). Sestavlja jo več poslopij; nas pa zanima na tem mestu le stanovanjska hiša št. 7 (si. XIII/8, 9, 10). Ta je pritlična, zelo razsežna stavba s prostranim podstrešjem. Pri- tličje je zidano v kamnu, podstrešje je leseno, dvokapna streha pa je pokrita z macesnovimi skodlami. Tlorisni sestav je strogo simetričeu. V sredini je prostrana veža, ki poteka preko vsega pritličja in je do- stopna na obeh straneh skozi polkrožno oblikovana kamnitna portala s posnetimi robovi. Nad južnim portalom je pod novejšim beležem vidna lahno nadvignjena ploščica romboidne oblike, na nji je po pri- čevanju starega Stularja, bivšega lastnika sosednega v osnovi prav tako srednjeveškega kmečkega doma, letnica 1517. Iz veže so dostopni posamezni prostori, ki so nanizani levo in desno od nje. Podkleten je le manjši del na severozahodnem delu hiše. Prevladujejo masivne svodne konstrukcije: nad vežo banj asti svod s sosvodnicami (lune- tami), v kuhinji in deloma v sobah banjasti svodi, a klet ima značiltni, na 5 Slov. etnograf 66 Marjan MušiE Tloris kleti in pritličja ter prerez kmečkega doma na Zg. Jezerskem št. 7. stilna arhitektura in ljudsko stavbarstvo v srednjem veku 67 Pročelja kmečkega doma na Zg. Jezerskem št. 7 z gotskimi oblikovnimi značilnostmi rimski način vliti srednjeveški obok, ki se ipne iznad osrednjega mono- litskega kamnitnega stebra. Poleg obeh gotskih portalov so delno ohranjena tudi prvotna gotska okna iz lokalnega lehnjaka, ki je ob- delan z žago; okna so po profilaciji povsem v skladu z onimi na stari »Jenkovi kasarni«. Na severnem pročelju je na levi strani poleg portala sled freske z letnico 1701 ali morda 1704. Vplivi stilne arhitekture na ljudsko stavbarstvo tega okoliša so se mogli uveljaviti v pogojih važne medpokrajinske ceste, vodeče s Ko- roškega in graščinske posesti z gospodarsko osnovo v lesu in živino^ reji; izvor teh vplivov pa moramo iskati na koroški strani prelaza. V ostalih petih kmečkih domovih, ki so položeni na pobočja pod pre- lazom, so prav tako ohranjena srednjeveška jedra, ki pa so bila kasneje bolj ali manj prezidavana. V primeru »Jenkove kasarne« pa nimamo več toliko opravka s prvotno zasnovo kmečkega doma, marveč z zani- mivo zasnovo gostišča, ki pripada proučevaliiemu področju srednje- veške civilne arhitekture. Takoj po osvoboditvi je bila nepopravljivo prezidana Koprivnikova domačija (h. št. 1), edinstven spomenik viso- kega stilnega oblikovanja kmečke hiše, pri čemer je gotska arhitek- turna zasnova posegla v tlorisni ustroj in se je očitovala v prostorni veži, dostopni na ožji stranici skozi vzorno kamnoseško izdelan portal z zavihnjenim lokom; veža v obliki velike črke L je presvodena s križ- nimi svoidi, zunanjščina pa je bila v 18. stoletju dopolnjena z bogatim slikanim okrasjem. Doslej malo znano, in vendar tako pomembno srednjeveško vplivno področje stilne arhitekture na slovensko ljudsko stavbarstvo še zdaleč ni proučeno. Pisec tega sestavka je dosegel zastavljeni smoter s tem, da je opozoril na veliko znanstveno pomembnost tega problema, zave- dajoč se, da se mu je le tu in tam približal, kjer mu je bil dostopen teren in so mu omogočila proučevanje skopo odmerjena čas in sredstva. Odkritje arhitekturnih znamenitosti na Gor. Jezerskem v letu 1947 pa je imelo kljub vsemu plemenit zaključek v preventivni zaščitni odločbi, ki jo je izdal Zavod za spomeniško varstvo. 5* 68 Marjan Music Uporabljeno gradivo: Milko Kos: Zgodovina Slovencev 1933. , France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih 1924 France Stele: Umetnost Primorja. A. Choisy: Histoire del'architecture, Paris 1929. Marjan Music: Obnova slovenske vasi, I. del, 1947. Marjan Music: Štanjel in Prilesje, Urbanizam i arhitektura, Zagreb, broj 3—4, 1950. Medvešček: Sv. Križ, 1904. Arhitekturni nacrti, ki jih je na osnovi terenskega proučevalnega dela izvršil seminar za zgodovino arhitekture in historičnega urbanizma na fakul- teti za arhitekturo v Ljubljani. Résumé DOMAINES D'INFLUENCE ENTRE L'ARCHITECTURE DE STYLE ET L'ARCHITECTURE POPULAIRE SLOVENE AU MOYEN ÂGE L'auteur analyse et documente avec des matériaux a l'appui les domaines d'influence entre l'architecture de style et l'architecture populaire slovene au moyen âge. Dans les conditions particulieres du développement historique au moyen âge, l'art s'est développé, sur le territoire slovene, en deux directions: d'une part, en direction de l'art populaire que les Slovenes ont apporté avec eux aux temps de leurs migrations et qu'ils ont continué a développer dans les conditions de leur nouvelle patrie, et d'autre part, en direction de l'art stylisé avec toutes ses caractéristiques culturelles et colonisatrices de tendance occidentale. Les deux directions n'ont que peu de points communs au début; cependant, au cours de l'évolution elles se rapprochent graduellement et finissent par se mettre en valeur depuis la formation, dans le haut moyen âge, de la bourgeoisie, créatrice de notre architecture et aussi sa cliente; grâce a ce fait s'immiscent les éléments locaux, conservés dans l'art populaire. Sur les terri- toires de transition et dans le voisinage des centres plus vastes, les influences de l'architecture de style pénetrent dans l'architecture populaire. L'époque préromane qui s'est a peine reflétée dans l'architecture de style, n'a pu en rien influer sur l'architecture populaire qui a gardé partout son caractere élémentaire et toute sa simplicité. Le style roman s'est mis en valeur aux 12odi. Obrtniški stan prav tako ni služil težnjam ljudstva; odjemalce je imel skoraj zgolj med gospodo iz gradov, cerkva in mest. To drži zlasti za kovaško krasilno oblikovanje. Zelo zelo počasi si je tudi ljudstvo usvajalo to panogo za izdelavo praktičnih in lepih predmetov. Saj najdemo prav tja v začetek sedanjega stoletja še leseni žebelj v tesarskih, kolarskih in mizarskih izdelkih. Seznam ljudskih praktičnih izdelkov iz železa se je počasi širil in je ostal zelo omejen. Ni preko- račil okvira raznih držal za kurivo in svečavo, okovja na vozilih in pohištvu ter okenskih mrež. Izjemoma vidimo take izdelke ponekod kot obliko figuralnega izražanja, o čemer pričajo votivni liki na Pohorju. Likovni izraz železnih predmetov našega ljudstva izhaja iz dveh vrelcev: lastnega čustvovanja in sposobnosti ter tujih vzorov. Tuji vpliv sta bolje uveljavili srednja in severna Evropa. To pač zaradi tega, ker značaj, čud in težnje ter končno tudi ekonomska in umet- niško estetska raven našega ljudstva bolje sodijo v srednjeevroski okvir. Gospoda po gradovih, cerkvah in mestih, ki je imela drugačne stike s svetom ko široke množice, je tudi to plat drugače doživljala. Niso ji bili tuji vzori iz južne in zahodne Evrope. In ravno romanske dežele so tedaj dosezale tudi v kovaški umetnosti vrhunce. Preko gradov, cerkva in mest so pronicale tudi v naše ljudsko samoniklo ustvarjanje neke prvine iz sveta visoke umetnosti. Tistih prvin naš človek ni zgolj presadil k nam, marveč jih je posvojil ter Okenske mreže v okolici Ljubljane 71 preoblikoval svojim težnjam in okusu primerno. Ves ta razvoj ni bil enakomeren po vsej slovenski zemlji, marveč so posamezni izrazitejši železarski predeli tudi oblikovno plat železarskih izdelkov globlje do- živeli in se zato povzpeli više. V pričujočem sestavku bom ostal zgolj pri okenskih mrežah. Tudi ozemeljsko: se bom omejil samo na neposredno okolico Ljubljane; pri tem mislim okolico približno 20 km naokoli. To ozemlje je v pogledu kovaške umetnosti enovito, le zelo poredko srečavamo izredne obli- kovne primerke. To dejstvo lahko pripišemo okoliščini, da tod ni bilo nikdar izrazitega kovaškega središča in je ostala oblikovna tradicija stanovitna. Opažati je še to, da so okenske mreže na splošno samo na oknih hrambenih prostorov, okna stanovanjskih prostorov so zamre- žena le na hišah ob prometnih cestah. Proč od cest so mreže samo- na bogatejših hišah. Na obravnavanem ozemlju pravijo okenskim mrežam »gavtri«, na gorenjsko plat jim ponekod reko »križi«. Kolikor se tiče tehnike izdelave naših okenskih mrež, ne moremo govoriti o samosvojosti. Naša tehnika je pač splošno evropska. Spočetka je bilo uporabljeno paličasto železo z okroglim prerezom. Zaradi tega so izdelki tistega razdobja oblih oblik, brez ostro robatih kolen. Stiki so izdelani s prebijanjem in pretikanjem. Pozneje so dobile železne palice pravokoten prerez. S takšnim materialom so se pojavili robati, ostri upogibi. Vendar se je celotna konstrukcija zlajšala po videzu, ker se je prebijanje umaknilo slikanju z vezmi, še pozneje zakovičenju in varjenju. Za okrasne dele okenskih mrež je prišlo v navado tudi tračno železo, kar je njihovo podobo še bolj zlajšalo. Niso redki tudi primeri združitve vseh omenjenih tehnik in uporabe železnih palic z vsemi tremi prerezi. Glavni okrasni prvini sta spirala in plamenasta črta. Le redko se uporablja ploskanje, še manjkrat sukanje železnih palic. Po oblikovni zgradbi ločimo troje tipov okenskih mrež. Prvi tip ima za osnovo enakoramen križ, kateremu so pridejani drugi deli. Drugi tip ima mrežo iz valovitih palic, v prazna vmesna polja so- apli- cirani dokaj bogati okrasi. Tretji tip je zgrajen iz mreže iz ravnih palic. Obe prečki sta v starejših primerih različni, to se pravi, zgornja je usločena, spodnja ravna. Mlajši primerki imajo obe prečki ravni. Najbolj naši in najstarejši so primeri z osnovnim enostavnim kri- žem. Pokončna palica je prebita in skoznjo je pretaknjena prečka, sečišče je sredi okenskega pravokotnika. Tak enostaven križ je za- dostoval za okna majhnih izmer. Ko se je okno večalo, so začeli vrzeli med križnimi palicami manjšati z raznimi dodatki. Najenostavnejši dodatek je štirikrat prebita krožnica, nataknjena na križeve krake. Kovač z izrazitejšim liričnim navdihom je včasih zamenjal krožnioo s srčasto obliko, olepšano s spiralami. Lep primerek takih »križev« je še sedaj v Podgorci št. 30, ob nekdaj prometni cesti Sv. Jakob ob Savi— Domžale. Se z druge strani zanimiv primerek pa \adimo v oknu gospo- darskega poslopja na Brezovici pri Ljubljani št. 39. Okno je precejšnjih 72 Tone LjubiE izmer, osnovni križ je nenavadno postavljen diagonalno, vrzeli so zagrajene najprej s krožnico, potem pa še s srcem. Celotna mreža je zgrajena samo s prebijanjem in pretikanjem. Nadalje najdemo precej primerkov, ki imajo osnovnemu križu in krožni ci pridejane plamenice ali dvodelne spirale. Obe te prvini nastopata tudi samostojno, brez krožnice, pridejani neposredno osnovnemu križu. K istemu tipu spadajo svojevrstno komponirani primerki v vaseh okoli Domžal. Morebiti so na njihovo oblikovanje vplivali tirolski pri- seljenci v Domžalah, ki so imeli kovaško delavnico na mestu, kjer je do novih dob bila Kremžarjeva kovačija. Samosvojost omenjenih primerkov je v tem, da so osnovnemu križu v tehniki prebijanja in pretikanja pridejani namesto krožnice kvadrati. Zgrajeni so iz štirih palic, ki so v kotih spiralasto zavite navzgor in zakovane. Kvadrati so nasajeni na križ prav ta:ko kot omenjene krožnice. Takih primerkov je v označeni okolici še kar dosti in je pri njih razviden neki svojevrstni razvoj. Od opisanih sestavnih delov iz železnih palic četverokotnega prereza prehajajo na oblikovno sicer prav take »križe«, ki pa so zgra- jeni iz sukanih palic. Kvadratid koti so obogateni z vstavljenimi okrasnimi deli, ki so na konceh ploskani v obliki listov ali krhljev. Posebno zanimiv je primerek iz Dragomlja št. 38, ki ima na osnovnem križu koncentrično nataknjena dva kvadrata iz sukanih palic in v kotih opisane okrase, V hiši, kjer so ohranjeni ti »križi«, je na »glajtu« ohranjena letnica 1767, ki je morda tudi letnica nastanka omenjene okenske mreže. Nadalje je v isti okolici, na Pšati št. 30, na oknu starega mlina, katerega prečnik ima letnico 1714, zanimiva mreža, zgrajena iz osnov- nega diagonalno postavljenega križa, kot pri že opisanem primeru na Brezovici pri Ljubljani št. 39, in nataknjene krožnice. Ima pa posebnost, da je postavljena izbočeno pred okensko globino. Prav tako postav- ljene okenske mreže srečavamo v začetku 18. stoletja na Gornjem Šta- jerskem. (Glej »Das Eisenvverk«, str. 223, ein Fensterkorb aus Steyr.) Isto tehnično tendenco ima primerek okenske mreže na Pšati št. 17, ki je oblikovno sicer drug tip, je pa izbočeno vstavljena v samo okensko globino. Oblikovno izhodišče nekoliko jKxznejsih kmečkih »gavtrov« je v posnemanju grajskih, cerkvenih in meščanskih okenskih mrež. Te same niso originalne, prinesli so jih iz nemških krajev oziroma iz alpskih pokrajin. V dobo še gotskega občutja segajo iz okroglih palic zvite mreže, sestavljene iz široko valovitih črt, povezanih z vezmi. V Italiji tedaj srečujemo na videz podobne mreže, ki pa so po zasnovi popol- noma drugačne. Njihova osnovna prvina so krogi, ki soi med seboj povezani; pri zgoraj navedenih primerkih pa je prvina pokončno tekoča valovita črta. Takih primerkov imamo še precej v Ljubljani. Priročna sta dva: oni na oknih uršulinske cerkve na Kongresnem trgu, drugi na dvoriščnem oknu pod znanim gotskim znamenjem nekdanje pristaniške gostilne »Pri sodčku« na Žabjeku. Pozneje so se pojavile XIII SI. 1. Okenske mreže: a z osnovo križem: Tacen (1), Brezovica (2), Dobravu-Crnuče (3), Podgorica (4), Sostro (5); b z osnovo vijugasto mrežo: Preska (1), Šmartno-Litija (2), Vojsko-Skaručna (3, 4); c z osnovo mrežo iz ravnih palic, gor. prečka usločena: Trzin (1), Sp. Gameljne (2, 6), Rašica (3), Dobrava-Crnuče (4), Vojsko-Skaručna (5, 8), Domžale (7), Zg. Pirniče (9) XIV SI. 2. Okenske mreže: č z osnovo mrežo iz ravnih palic, obe prečki ravni: Šmartno pod Š. g. (1), Savije (2), Črnuče (3), Rakitna (4), Brezovica (5), Domžale (6); d deli okenskih mrež pod b: škofova palica (1), S (2), srček (3), petelinček (4); e deli okenskih mrež iz Nemčije, Avstrije in Svice (po knjigi »Das Eisenwerk [O. Hover], Berlin); / izjemni primerki: Notr. gorice (1), Brezovica (2), Pšata (3, 7, 8), Podgorica (4), Bišče (5), Dragomelj (6) Okenske mreže v okolici Ljubljane 75 popolnoma takšne mreže povsod po ljubljanski okolici na starejših, bogatejših kmečkih hišah. Še pozneje je prevladalo tudi pri ljudskih kovačih baročno občutje. Valovita črta na prej opisanih mrežah je med obema amplitudama vala še malce zavalovala. Najdemo primerke, na primer v Šmartnem pri Litiji, kjer je taka mreža še iz okroglih palic, zato potekajo črte oblo in neprekinjeno. Pri uporabi oglatih palic se vmesni valček vedno bolj ostri, dokler ne postane pravokotno priostren. Prav take so mreže iz začetka XV11I. stoletja v Avstriji. Krasilna težnja se pri teh mrežah izraža tudi v samih vezeh, ki so tolčene tako, da so videti večdelne. Tuji primerki, na primer tisti iz Hirschberga, imajo poleg tega v vmesnih praznih poljih lilije iz ploskanega železa. Naši ljudski kovači takih lilij ne poznajo; osnovni mreži so aplicirali okras popolnoma drugače. Zgradili so ga na osrednji palici in ga vnesli v srednja prazna polja. Na osrednji palici zgrajeni okras ima vedno na obeh straneh spiralaste vejice, v zgornjem in spodnjem polju pa poseben okras. V označenih poljih so najpogosteje spirale v obliki U ali S. Iz teh osnovnih oblik je mnogo izpeljank. U se dostikrat razvije v obliko tulipana, v spodnjem polju, kjer U stoji na glavi, pa dostikrat tudi v obliko srčka. V Spodnjih Pirničah je primerek, kjer se je osnovni U razvil v nekoliko stisnjeno glavico, ki je na sredi poudarjena s sukano palico. Spirale S so zelo različno postavljene. Tudi ta oblika je bogata z izpeljankami. Zanimiva je tista, za katero mi je zgovorna ženica v Bukovici pri Vodicah trdila, da je »petelinček«. Morda je tista spi- ralasta vijuga resnično nastala iz oblike petelina. Odlično oblikovno poenostavljenje! Ta drobni dogodek odpira možnost za razmišljanje o povezanosti kovanih petelinov na strehah in »petelinčkov« na okenskih mrežah. Seveda, če ni navedba omenjene zgovorne ženice samo plod njene razgibane domišljije, kajti označila me je s posebnimi nazivi tudi druge oblike na mojih skicah. Enojno pokončno spiralo je imenovala enostavno »škofova palica«. Redkejši so primerki, kjer so tista polja izpolnjena s suličastimi listi iz ploskanega konca železne palice. Druga polja večidel niso okrašena, včasih sta upoštevani le še stranski dve polji ob osredju, s prav takimi spiralami, kot jih vidimo na osrednji palici. Izreden primerek tega tipa, ki je izjemoma bogateje okrašen, sem našel na Pšati, v hiši Jakopiča Ivana. Tisti »gavtri« so drugega tipa, z osnovno mrežo iz valovitih palic. Okrašena pa niso samo osrednja polja, marveč prav vsa, in sicer obstranska enostavneje, s paličicami s ploskanimi listi, ki so povezane z mrežnimi vijugami,.osrednja polja in po dve polji ob njih pa i>oleg tega še s spiralami, ki so srčasto in zvončasto speljane. Tretji tip se je razvil iz prvega tako, da je bil osnovni križ po- dvojen s pokončnima palicama in drugo prečko. Razdelitev prostora je postala drugačna. Crta polovice je ostala le v navpični smeri. Prečki sta se pomaknili navzgor in navzdol. Pokončne palice so iz okroglega 74 Tone Ljubic al4 oglatega železa, prečki vedno iz tračnega železa. Prečki sta zgrajeni iz enega ali dveh trakov, ki sta zakovičena na pokončne palice. Spodnja prečka je vedno ravna, zgornja pa v starejših primerkih včasih uslo- čena. Usločenje poteka dostikrat oblo, vendar niso redki primeri z loki, ki potekajo v začetku ravno, potem pa ostro zakrenejo. Gradnja okenske mreže iz pokončnih in poprečnih palic nudi z različnim številom navpičnic različnoi razporeditev praznih polj. Ce je število pokončnih palic liho', ostane v sredi palica, pri sodem številu je tam prazno polje. Glede okraševanja v okusu ni spremembe, zato je dejansko tudi v celotnem okrasu ni. Ce je v sredi palica, sta nanjo pričvrščeni na vsako stran po ena dvojna spirala, ali pa sta obe zakre- njeni v srčasto obliko', tako da se srce v svojem najširšem delu na- slanja na sosedno navpičnico. V Trzinu št. 31 je ohranjen primerek, kjer je na osrednjo palico prikovana roža iz ploskanega železa. Vse- povsodi najdemo tudi primerke, da sta k osrednji palici pritrjena na vsako stran po en krog, ki se z drugo stranjo držita sosednih pokončnih palic. Ali pa se to ponavlja med vsemi navpičnicami. Končni polji sta često zaikljuoeni z dvojnima spiralama. Namesto krogov vidimo včasih elipse, rombe, pravokotnike z zaobljenimi koti, pa tudi stisnjene šestero- kotnike in pravokotnike, ki imajo na zgornji in spodnji stranici po- vezuj en polkrog. Tudi pri tem tipu najdemo svojevrstne primerke, ki pa so samo izjeme in nič več. Naj opišem samo troje izjemnih primerkov: Tisti v oknu hiše na vrhu klanca v Brezovici pri Ljubljani je zanimiv zaradi tega, ker ima vmesne tri rombe nenavadno okrašene. Stranska dva sta kronana s križema, srednji s srčkom iz ploskanega železa, končni navpični polji pa sta zapolnjeni z dvema dvojnima spiralama, ki ležita druga v drugi. Prav tako okrasno težnjo srečamo na okenski mreži v Notranjih goricah, v hiši ob gasilskem domu, kjer so' pokončne palice okrašene na vsako stran z dvojno spiralo^ poleg tega pa so srednja polja medsebojno povezana z elipsami. Tretji primerek je na Pšati št. 20; ta ima srednjo palico olepšano z dvojnima spiralama, obe srednji prazni polji pa sta zapolnjeni z dvema srčkoma takoi, da sta naslo>- njena na spodnjo prečko. Kdo ve, kaj je vodilo kovača, da je napravil namestoi enega dve srci? Nov dodatek, ki nastopa pri teh izpeljankah, so rogljički vrh kro- gov, elips oziroma ostalih oblik, ki sem jih prej navedel. Rogljički so izdelani kot kroglice, stebrički in drugače. Prav take rogljičke sreču- jemo na okenskih mrežah v Avstriji in Švici. Naposled so še primeri, kjer so okrašena tudi polja pod spodnjoi prečko. Vdelana je vrsta krogov, ki se včasih konča s spiralami. Takšne so okenske mreže v upoštevanem predelu. Znatnejših razlik verjetno ne bomoi našli kjerkoli v osrednjem slovenskem ozemlju. Bistvene okrasne razlike nastopajo v obrobju Slovenije in v redkih krajih, kjer je kovaštvo posebno cvetelo. Okenske mreže v okolici Ljubljane 75 V najnovejšem, času, ko so okenske mreže zaradi večje osebne varnosti na cestah izgubile prvotni praktični pomen, se ne vzidavajo več tako na splošno. Le tu in tam se to še zgodi, toda povečini v popol- noma goli izvedbi prazne mreže, ali pa bogatejši posamezniki nameščajo v okna svojih hiš mreže, ki so svobodno komponirani izdelki posa- meznih umetnikov. Résumé GRILLES DE FENETRES DANS LES MAISONS DE LJUBLJANA La ferronnerie, en tant que métier pratique et métier d'art, s'est développée en Slovénie a la fin du moyen âge. Longtemps elle n'a pas pu trouver sa voie parmi les masses populaires qui ne se sont que tres lentement assimilés cette branche artisanale pour l'exécution d'objets pratiques. La liste des produits de la ferronnerie populaire est restée dans le cadre étroit des divers supports pour le chauffage et éclairage, des ferrures pour véhicules et ameublement et des grilles de fenetres. L'expression de forme de ces objets a deux sources: l'imagination et les capacités de l'artisan d'une part, les modeles étrangers de l'autre. L'influence étrangere arrive surtout de l'Europe centrale et septentrionale, particulierement des pays alpestres. Les médiateurs en sont les châteaux, l'église et la bourgeoisie. Les grilles de fenetres des environs de Ljubljana sont uniformes. On les trouve aux fenetres des entrepôts et des maisons d'habitation, mais seulement sur les chemins de grande communication et dans les maisons aisées. Nous rencontrons trois types de grilles : le premier a pour base la croix a branches égales, le deuxieme la grille a baguettes ondulées, le troisieme la grille a verti- cales et horizontales droites. Dans les champs intermédiaires on a introduit des ornements divers : cercles, spirales, coeurs et combinaisons diverses. Il y a peu de cas exceptionnels, dans les environs de Ljubljana. On en trouve, cependant, dans les environs de Domžale, grâce vraisemblablement a l'influence des anciens immigrés tyroliens. La technique d'exécution des grilles de fer est du type européen. A l'origine, on utilisait des baguettes de fer a section circulaire, plus tard aussi celles a sec- tion rectangulaire. Pour l'agrément, on avait d'abord recours au perçage et a l'enfilage, et par la suite a la ligature et au cloutage. Actuellement les grilles de fenetres ont perdu leur signification pratique; c'est pourquoi on a en général cessé de les utiliser. Mais il y a toujours des artisans qui en composent d'apres leur conception personnelle. K STAVBNEMU IN ZEMLJIŠKEMU ZNAČAJU LJUBLJANE V FRANCISCEJSKEM KATASTRU Angelos Baš Protokoli in mape franciscejskega katastra, prvega avstrijskega protokolnega in mapnega katastra, pomenijo dragocen vir za obravnavo vrste agrarnih oziroma socialnih vprašanj; etnografiji nudijo poleg enega od poglavitnih pogledov v zemljiško sestavo in zemljiško izrabo naselij zlasti tehtno sredstvo za izhodiščno raziskavo bivališč nasploh, saj tvorijo eno izmed podlag za zade^oia proučevanja starejših obdobij kakor tudi temelj za vse nadaljnje katastrske preglede. V etnograf- skem pogledu je franciscejski kataster prav kakor poznejši katastri pomemben predvsem zaradi podobe o sestavi celotne donosne in ne- donosne zemlje ter zaradi podob zemljišč, naselij in i>osredneje tudi hiš oziroma domov. Na podlagi franciscejskega katastra sem si zastavil nalogo, obde- lati lesena in zidana stanovanjska in gospodarska ter druga poslopja na ozemlju nekdanjega Kranjskega, za katero so pri nas originalne fran- ciscejske mape in protokoli ohranjene malome v popolnosti; Opravljeno statistično delo mi bo rabilo za temelj pri obravnavi, tudi retrospektiv- nega razvoja kranjskih poslopij glede na nazadovanje lesenih in na rast zidanih stanovanjskih in gospodarskih obejktov. V pričujočem spisu so objavljeni izsledki tega postoimo napredu- jočega dela za Ljubljano. Namen teh vrst je, ugotoviti po katastru številčno razmerje stano- vanjskih in gospodarskih poslopij v franciscejski Ljubljani, tudi glede na stavbno gradivo (leseni in zidani objekti), ter tako skupno s pre- gledom talnih kultur in zemljiščnih lastnikov določiti, koliko se je izražal kmečki del takratnega ljubljanskega življenja (gospodarska poslopja, kmečki lastniki stavbnih parcel, poljedelske kulture in kmečki lastniki zemljiških parcel) v mestni stavbni in zemljiški podobi. S tem se osvetljuje ena od plati vplivov podeželskega na mestni način življenja oziroma njunega medsebojnega razmerja. — Za vso našo stavbno zgodovino pomeni franciscejski kataster temeljni vir, ki se obravnava dvojno: neposredno za čas sredi prve polovice 19. stoletja in posredneje za starejša in novejša obdobja, skupaj tudi še z drugimi zadevnimi viri. Za te, zgodovinsko podaljšane obravnave je podlaga Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 77 pretres stanja, ki ga neposredno izkazujejo prve mape in protokoli. Tak pregled vsebuje pričujoči spis, ki hoče razčlenjevati ljubljanski stavbni in zemljiški značaj v franciscejski dobi, ne posega pa v stavbno- in zemljiškorazvojna vprašanja, ker so ta prihranjena — po skončanem statističnem delu za vse nekdanje kranjsko ozemlje — za obdelavo v okviru vsega kranjskega območja. Tako so v spodnjih vrstah posneti po franciscejskem katastru — brez uporabe tudi drugih virov, ki za ta namen kot dopolnilo nimajo bistvenega pomena — podatki o lesenih stanovanjskih prav kakor o lesenih in zidanih gospodarskih stavbah, o številu in izvoru kmečkih in drugih stavbnih lastnikov ter o razsegu zemljiških kultur, kakor tudi o številu in izvoru kmečkih in drugih zemljiščinih lastnikov, ki nedvomno kažejo na kmečki oziroma raz- vojno preprostejši delež v ustreznih, posredno pa tudi v drugih ono- dobnih mestnih kulturah;^ s tem je takisto zajet poglavitni temelj zadevne ljubljanske etnografije. Poleg izsledkov iz katastra hoče pričujoči spis pokazati pot do svojih dognanj ter si na ta način omogočiti zadosten pregled in pri- praviti svoje gradivo tudi še za morebitna druga vprašanja. Franciscejski kataster je bil za ljubljanske katastrske občine (Karlovško predmestje. Trnovo, Krakovo, Gradišče, Kapucinsko pred- mestje. St. Peter, Poljane in Ljubljana mesto) izdelan 1825—1827.^ Število lesenih in zidanih stavbnih, stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov na tabeli I je izračunano iz protokolov stavbnih parcel, kjer so zapisane stavbne zvrsti (stanovanjsko [Wohngebâude], gospo- darsko [Wirtschaftsgebaude, Stali, Dreschboden] ali drugo poslopje), in iz raznobarvnih označb stavbnih parcel v mapah (rumeno obarvane ploščice pomenijo lesene, rdeče obarvane ploščice pa zidane stavbe). — Pred tabelo I pa je treba podati nadrobnejši razbor vseh skupin stavbnih parcel z različnimi stavbnimi kombinacijami. (K. o. Karlovško predmestje je štela 55 stavbnih parcel. Trnovo 93, Krakovo 76, Gra- dišče 72, Kapucinsko predmestje 78, Št. Peter 172, Poljane 105, Ljub- ljana mesto 342. A: Parcele z lesenimi poslopji. — Število parcel z lesenimi gospo- darskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 10, v Trno- vem 1, v Gradišču 1, v Kapucinskem predmestju 2, v Št. Petru 17, na Poljanah 5. — Število parcel z lesenimi in zidanimi gospodarskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Št. Petru 1. — Šte- vilo parcel z lesenimi gospodarskimi poslopji in z leseno-zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Trnovem 1. — Število parcel z lesenimi in zidanimi gospodarskimi ter ^ O tem prim. W. Schmitz, Geschichte der deutschen Volkskunda V: W. Pessler, Handbuch der deutschen Volkskunde I (Potsdam, brez letnice), str. 13. ^ Vsi protokoli in — razen map za katastrski občini Poljane in Ljubljana mesto, ki sta v Mapnem arhivu v Ljubljani — tudi vse mape franciscejskega katastra za Ljubljano so v Osrednjem državnem arhivu Slovenije v Ljubljani. 78 Angelos Baš Z zidanimi stanoivanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 1, v Kapu- cinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 2. — Število parcel z lesenimi gospodarskimi in z zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Trnovem 4, v Krakovem 1, v Gradišču 4, v Št. Petru 4, na Poljanah 5, v Ljubljani mesto 11. — Število parcel z lesenimi stanovanjskimi poslopji je znašalo' v k. o. Karlovško predmestje 6, v Trnovem 5, v Gradišču 3. — Število' parcel z leseno-zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 3, v Krakovem 1, v Gradišču 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 1, v Ljubljani mesto 4. — Število parcel z drugimi lese- nimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 5. — Število (zemljiških) parcel z neošteviljenimi lesenimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 22, v Gra- dišču 1, v Kapucinskem predmestju 2, v Št. Petru 6, na Poljanah 7, v Ljubljani mesto 4. — Skupno število parcel z lesenimi, stanovanjskimi ali gospodarskimi (ošteviljenimi) poslopji je našalo v k. o. Karlovško predmestje 19, v Trnovem 13, v Krakovem 2, v Gradišču 9, v Kapucin- skem predmestju 4, v Št. Petru 24, na Poljanah 13, v Ljubljani mesto 15. B: Parcele z zidanimi poslopji. — Število parcel z zidanimi gospon darskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 6, v Trno- vem 4, v Krakovem 3, v Gradišču 2, v Kapucinskem predmestju 5, v Št. Petru 7, na Poljanah 16, v Ljubljani mesto 17. — Število parcel z zidanimi in lesenimi gospodarskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v St. Petru 1. — Število parcel z zidanimi in lesenimi gospodarskimi ter z zidanimi stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 2. — Število parcel z zidanimi gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 7, v Trnovem 29, v Krakovem 12, v Gradišču 39, v Kapucinskem predmestju 51, v Št. Petru 83, na Polja- naih 31, v Ljubljani mesto 47. — Število parcel z zidano-lesenimi stano^- vanjskimi poslopji je znašalo v k. o. Trnovo 3, v Krakovem 1, v Gra- dišču 1, v Kapucinskem predmestju 1, v Št. Petru 1, na Poljanah 1, v Ljubljani mesto 4. — Število parcel z zidano-lesenimi stanovanjskimi in lesenimi gospodarskimi pnjslopji je znašalo v k. o. Karlovško pred- mestje 1, v Trnovem 1. — Število parcel z zidanimi stanovanjskimi po^ slopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 20, v Trnovem 38, v Krakovem 57, v Gradišču 19, v Kapucinskem predmestju 10, v Št. Petru 52, na Poljanah 42, v Ljubljani mestu 238. — Število parcel z zidanimi stanovanjskimi in z lesenimi gospodarskimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 1, v Trnovem 4, v Krakovem 1, v Gradišču 4, v Št. Petru 4, na Poljanah 5, v Ljubljani mesto 11. — Število parcel z drugimi zidanimi poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 3, v Trnovem 5, v Krakovem 2, v Gradišču 3, v Kapucinskem pred- mestju 8, v Št. Petru 6, na Poljanah 3, v Ljubljani mesto 25. — Števillo (zemljiških) parcel z neošteviljenimi zidanimi poslopji je znašalo v k. o. Gradišče 4, v Kapucinskem predmestju 7, v Št. Petru 2, na Po- stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 79 Ijanali 6, v Ljubljani mesto 3. — Skupno število parcel z zidanimi, stanovanjskimi ali gospodarskimi (ošteviljenimi) poslopji je znašalo v k. o. Karlovško predmestje 36, v Trnovem 80, v Krakovem 74, v Gra- dišču 65, v Kapucinskem predmestju 68, v Št. Petru 149, na Poljanah 97, v Ljubljani mesto 317. — (V katastrskih občinah, kjer posamezne stavbne kombinacije niso številčno navedene, teh seveda ni bilo.) Ker so v gornjem pregledu stavbnih parcel in zemljiških parcel z neošteviljenimi poslopji navedene stavbne parcele z vsemi različnimi skupki lesenih in zidanih poslopij, so vpisana nekatera števila stavbno- parcelnih skupin po dvakrat, tako da je treba pri primerjavi seštetega števila stavbnoparcelnih skupin s šteAalom stavbnih parcel v posamezni katastrski občini vselej upoštevati dvojne navedbe oziroma jih odšteti. — Število stavbnih parcel potrebuje v treh katastrskih občinah opombe. K. o. Krakovo ima v protokolu navedenih 77 stavbnih parcel, vendar pa je zadnja (št. 77) nepozidana oziroma zaznamovana kot dvoriščni pro- stor; zato ni tu všteta in znaša v teh vrstah število stavbnih parcel v Kralkovem 76, ne pa 77. K. oi. Kapucinsko predmestje ima v protokolu kot zadnjo stavbnoparcelno številko 75, vendar pa so na prejšnjih listih zapisane 3 stavbne parcele s polovično označbo in enkrat ponovljeno tekočo stavbnoparcelno številko; zato šteje k. o. Kapucinsko pred- mestje v gornjem razboru 78 stavbnih parcel, ustrezno dejanskemu številu. K. o. Ljubljana mesto ima prav tako eno stavbno parcelo s po- lovično označbo in ponovljeno tekočo stavbnoparcelno številko ter šteje zategadelj v teh vrstah 342 in ne 341 stavbnih parcel, kakor bi izhajalo iz zadnje stavbnoparcelno številke v protokolu. — Za pravilno preverjanje gornjega gradiva gre opomniti še dvoje. Za k. o. Trnovo je navedeno 5 stavbnih parcel z drugimi (ne stanovanjskimi ali gospo- darskimi) lesenimi poslopji, naprej pa takisto 5 parcel z drugimi zida- nimi poslopji. Pri obeh številih je všteta župniščna parcela, ki je ozna- čena v mapi z rumeno in rdečo barvo; zatorej je šteta dvakrat. Enako je z dvema drugima lesenima stavbnima parcelama iz k. o. Ljubljana mesto, ki sta ponovno všteti med druga zidana poslopja. — Opisi skupin stavbnih parcel so dovolj jasni z delno izjemo parcel s tako imenovanimi leseno-zidanimi, oziroma z zidano-lesenimi stanovanj- skimi poslopji. V tem primeru gre za stavbne parcele, na katerih so po protokolih stanovanjska poslopja, v mapah pa najdemo zanje rdečo in rumeno barvo, ki sta na eni ploščici skupaj ali pa ki označujeta na isti stavbni parceli dve raznobarvni in ločeni, ne stikajoči se ploščici. Ker so rumene ploščice obakrat vedno dokaj manjše, imamo tu opraviti z manjšimi lesenimi pritiklinami zidanih stanovanjskih poslopij, kot n. pr. drvarnice ipd., ki so bile postavljene kot nadaljevanje stîino- vanjskega poslopja ali pa na dvorišču. Ker so te stavbne parcele z zida- nimi stanovanjskimi poslopji v razloček od drugih tudi rumeno obar- vane, so štete posebej. — Parcele z neošteviljenimi lesenimi in zidanimi poslopji so podane v tabeli zaradi popolnega pregleda stavb. To so 80 Angelos Baš zemljiške parcele z manjšimi gospodarskimi poslopji, ki so imela le začasnejši pomen in v mapi nimajo svoje stavbne parcele.' Sestavljeni razbor stavbnih parcel je za ta sestavek predvsem po- sreden; služi za lažje in natančneje pregledno izračunan je franciscej- skih stavbnih objektov v Ljubljani. Številčni povzetek vseh tedanjih stavbnih objektov, stanovanjskih, gospodarskih in drugih, daje ta- bela I. — Za razumevanje nekaj pojasnil. Ker hišne številke ne poda- jajo resničnega številčnega stanja o vseh poslopjih in ker v ljub- ljanskem franciscejskem katastru tudi niso zmeraj dovolj uporabne (n. pr. zamenjave hišne številke lastnikovega bivališča v drugi kata- strski občini s hišno številko njegove stavbe v katastrski občini, kjer je tuj; ter tu in tam številčno pretrgane oziroma ponovljene hišne označbe), in ker hišne številke za etnografijo zavoljo neizraženega razločka v namenih, za katere se uporabljajo stavbe, tudi niso zadosti izčrpne, je bolj poučno, če izračimamo, kolikor je iz map in proto- kolov mogoče, resnično število vseh vrst objektov, s katerim si moremo ustvariti natančnejšo stavbno podobo takratne Ljubljane, čeprav se pri tem postavlja vprašanje, koliko so katastrski podatki sami dovolj natančni; vsekakor pa drugega, boljšega vira za to ni na razpolago. Kot en stanovanjski, gospodarski ali drugi objekt je v tabeli I šteto vsako poslopje, ki ima v mapi svojo ploščico, ločeno po vmesnem pro^ stom od druge enakobarvne ploščice. Primer-i, kjer je v mapi ena barvna ploščica, ki je v protokolu zapisana kot stanovanjsko in gospo- darsko poslopje, so šteti kot po en stanovanjski iii en gospoda±ski objekt. Enakobarvne ploščice, četudi so večkrat prevlečene s črtami, pa so sklenjene, so štete, če so v protokolu označene kot stavba ene vrste (n. pr. samo kot stanovanjsko ali gospodarsko poslopje), kot en objekt. To pa zategadelj, ker lahko pomenijo vrisane črte pač le razne prezidave ali dozidave, kolikor so bile opazne v stavbni sestavi, ne bodo pa pomenile jKJvečanega števila stavb. Vrh tega je to tudi že meja, do katere je mogoče zanesljivo računati. Po tem načelu je nadalje šteto večje število ploščic na eni stavbni parceli, označeni v protokolu s stanovanjskimi in gospodarskimii poslopji, takole: ena, od drugih ločena ploščica je šteta kot stanovanjski objekt, druge, nesklenjeno vrisane ploščice pa kot gospodarski objekti, zakaj po vsej verjetnosti bi se več kot eno stanovanjsko poslopje opremilo v katastru s po- sebno, novo stavbnoparcelno številko.* (Ti primeri so redki.) Primeri, kjer sta na stavbni parceli, označeni v protokolu kot gospodarsko po- slopje, dve raznobarvni ploščici, so šteti kot po en lesen in po en zidan gospodarski objekt. Stavbnoparcelno neošteviljena lesena in zidana poslkjpja so šteta kot gospodarski objekti. Zidane stanovanjske stavbe ' Po ustnem sporočilu finančnega nadsvetnika v pok. tov. Alfonza Gspana starejšega, ki se mu razen tega zahvaljujem tudi še za razjasnitve spornih primerov v mapah, razbranih z njegovo pomočjo. * Po nasvetu upravnika Mestnega arhiva v Ljubljani tov. dr. Sergija Vil- fana, ki mu gre moja zahvala tudi še za druge nasvete pri tem delu. stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 81 in njihove lesene prilikline so štete vsaka zase. — V k. o. Karlovško predmestje so bili številu stavbnih objektov, kakršno bi izviralo iz prejšnjega pregleda stavbnih parcel, prišteti po gornjih vidikih 4 zi- dani gospodarski objekti, v k. o. Trnovo pa je bilo dodanih 5 lesenih gospodarskih objektov, 2 druga lesena gospodarska objekta in 5 zidani stanovanjski objekti (župnišče je šteto dvakrat: pri drugih lesenih in zidanih objektih). V k. o. Krakovo je prištet en zidan stanovanjski objekt. V k. o. Gradišče sta prišteta 2 lesena gospodarska objekta in 6 zidanih gospodarskih obejktov; v k. o. Kapucinsko predmestje je pri- štetih 16 zidanih gospodarskih objektov in 6 drugih zidanih objektov; v k. o. Št. Peter 16 zidanih gospodarskih objektov in 9 zidanih stano- vanjskih objektov: v k. o. Poljane je prištet 1 lesen gospodarski objekt, 8 zidanih gospodarskih objektov, 1 zidan stanovanjski objekt in 1 drug zidani objekt; v k. o. Ljubljana mesto sta prišteta 2 zidana gospodarska objekta, 1 zidan stanovanjski objekt in 1 drug leseni objekt; tu je šteta neka stavbna parcela s stanovanjskim jwslopjem in kovačnico dvakrat: kot zidan stanovanjski objekt in kot drug zidani objekt. Tabela II vsebuje pregled lastnikov stavbnih parcel. Kolikor so imeli posamezni lastniki v eni katastrski občini po več stavbnih parcel, so šteti enkrat. Razdelka s kmečkimi in z nekmečkimi stavbnimi last- niki sta nastala tako: lastniki, ki so v protokolu zapisani kot Bauer, Wirth, Landwirth, Landmann, Grundbesitzer, Realitatenbesitzer, so šteti kot kmetje. Vsi drugi: obrtniki, čolnarji, pripadniki intelektualnih poklicev (zdravniki, odvetniki), plemiči, duhovniki, javne ustanove kakor tudi lastniki, ki so v protokolih navedeni kot Hausbesitzer, Hausinhaber, Hausherr, so šteti v razdelek nekmečkih lastnikov stavb- nih parcel. Pri štetju niso upoštevane manjše nedoslednosti v proto- kolih. Tabela III prikazuje kulture tal. Parcele so štete po dejanskem številu; prištete so tudi parcelne številčne označbe s ponovljeno tekočo številko in ulomkom: v k. o. Karlovško predmestje 1, v k. o. Trnovo 14, v k. o. Kapucinsko predmestje 3, v k. o. Št. Peter 7. Lastniki zemljiških parcel na tabeli IV so sešteti po enakem vidiku kakor lastniki stavbnih parcel. En lastnik iz k. o. Trnovo, ki je v protokolu označen kot neznan, je štet v zadnji razdelek. ) Tabela V ugotavlja krajevni izvor lastnikov ljubljanskih zem- ljiških parcel. Oglejmo si natančneje posamezne vrste stavbnih obejktov (ta- bela I). — Najprej številčno razmerje lesenih stanovanjskih objektov do zidanih stanovanjskih in do vseh stanovanjskih objektov v posa- meznih katastrskih občinah. Prve številke pomenijo lesene stanovanjske objekte, druge zidane stanovanjske objekte, tretje vse stavbne objekte v posamezni katastrski občini: ^ 82 Angelos Baš Najvišji, razmeroma visok odstotek lesenih stanovanjskih objektov je imela k. o. Karlovško predmestje, 8,57 % vseh obejktov. Odstotno zaporedje zidanih stanovanjskih objektov je: k. o. Krakovo 79,12%, Ljubljana mesto 72,01 %, Št. Peter 50,67 %, Gradišče 48,85 %, Poljane 48,24 %, Trnovo 47,59 %, Karlovško predmestje 41,45 %, Kapucinsko predmestje 58,65 %. Odstotno razmerje med stanovanjskimi — lesenimi in zidanimi — objekti samimi je: Za pravilno ocenitev teh razmerij, zlasti za število lesenih stano- vanjskih objektov manjka neposrednejše primerjalno gradivo. Tu naj bo opozorjeno na Santoninove zapiske iz 1486, po katerih je štela Škofja Loka tedaj »250 zidanih in s skodlami kritih hiš«, v Tržiču pa je bilo »več hiš iz desk«.^ Razmerje med lesenimi in zidanimi, ošteviljenimi in neoštevilje- nimi, gospodarskimi objekti 'po eni strani ter med vsemi gospodar- skimi objekti in celotnim številom stavbnih objektov po drugi strani je naslednje (prve številke pomenijo skupno število lesenih gospo- darskih objektov, druge številke podajajo vse zidane gospodarske objekte, spodnje celotno število obeh vrst gospodarskih objektov, tretje pa pomenijo celotno število stavbnih objektov v posamezni ka- tastrski občini): = Die Reisetagebiieher des Paolo Santonine, ed. R. Egger (Klagenfurt 194?), str. 83, 89. stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 83 Zaporedje višine odstotkov lesenih gospodarskih objektov je torej : j k. o. Trnovo 20,48 %. vseh stavbnih objektov, Karlovško predmestje | 18,57%, Pol jame 11,76%, gt. Peter 9,80%, Gradišče 6,20%, Ljubljana j mesto 3,59 %, Kapucinsko predmestje 3,07 %, Krakovo 1,10 %. 1 Zaporedje višine odstotkov zidanih gospodarskih objektov pa je: ' k. o. Kapucinsko predmestje 49,08 %, Gradišče 39,53 %, gt. Peter 37,16 %, ¦ Poljane 37,06 %, Karlovško predmestje 25,71 %, Trnovo 20,48 %, Ljub- > Ijana mesto 16,51 %, Krakovo 16,48 %. i Zaporedje višine odstotkov vseh — lesenih in zidanih — gospodar- ' skih objektov znaša: k. o. Kapucinsko predmestje 52,15%, Poljane ' 48,82 %, gt. Peter 46,96 %, Gradišče 45,75 %, Karlovško predmestje ; 44,28 %., Trnovo 40,96 %, Ljubljana mesto 20,10 %, Krakovo 17,58 %. Odstotno razmerje med gospodarskimi lesenimi (prve številke) in \ zidanimi objekti (druge številke) je: ] Razmerje med gospodarskimi (lesenimi in zidanimi) in stanovanj- skimi (lesenimi in zidanimi) ter vsemi stavbnimi objekti (številčni stolpci po prejšnjem redu) v posameznih katastrskih občinah je na- slednje: 84 Angeles Baš V Kapucinskem predmestju in na Poljanah je odstotek vseh go- spodarskih objektov višji kakor odstotek vseh stanoviinjskih objektov. Odstotek stanovanjskih objektov močno prevladuje nad odstotkom gospodarskih objektov v Krakovem in v Ljubljani mesto. V drugih katastrskih občinah so presežki odstotkov stanovanjskih objektov nad odstotki gospodarskih objektov razmeroma majhni. Prav tako tudi v vseh ljubljanskih predmestjih skupaj. Šele sešteto razmerje za vso Ljubljano, s k. o. Ljubljana mesto vred, izkazuje nekaj, večji razloček odstotkov med gospodarskimi in stanovanjskimi objekti. Će seštejemo vse vrste lesenih (prve) in zidanih stavbnih objektov (druge številke) v franciscejski Ljubljani, dobimo tole podobo: Po odstotkih lesenih stavbnih objektov se vrste ljubljanske ka- tastrske občine: Trnovo 28,92 %, Karlovško predmestje 28,57 %, Poljane 12,35 %, Št. Peter 10,14 %, Gradišče 9,29 Ljubljana mesto 5,26 %, Ka- pucinsko predmestje 3,68%, Krakovo 2,20%.' " Številčni razvoj ljubljanskih stavbnih objektov, ne glede na različne njihove funkcije, še ni zadostno obdelan. Predvsem ni bilo vselej dovolj raz- loženo stališče, po katerem so v vsakokratnem viru sešteti objekti, oziroma stališče, po katerem jih je seštel pisec. Vprašanje je, koliko so viri razpolož- ljivi in izkoriščeni. — Tukaj je podan pregled o dosedanjih teh ugotovitvah v slovstvu. A. Mulinar, Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo IV (1895), str. 107 si., je izračunal, da je v začetku 17. stoletja štela Ljubljana znotraj in zunaj obzidja okrog 500 hiš, kar se sklada s poznejšimi Valvasorjevimi po- datki. V prvih desetletjih 18. stoletja se stavbno število takisto ni dosti pove- čalo. Za 1770 je dognal I. Vrhovec v ljubljanskem mestu 358 hišnih številk (I. Vrhovec. Die erste Hausernummerierung Laibachs, Mitteilungen des Muse- alvereins fiir Krain XV (1902), str. 161 si.). Po cerkveni statistiki je imela Ljubljana s Spodnjo Šiško 1782 1001 oziroma 1009 hiš (F. Zwitter, Razvoj ljub- ljanskega teritorija, Geografski vestnik V—VI [1929/30], str. 152), 1788 po kon- Tem ugotovitvam je treba dodati podatke iz tabele TI. Odstotno razmerje kmečkih in nekmečkih lastnikov stavbnih parcel je v nasled- njem zaporedju: Št. Peter 26,4 % : 73,6 %, Kapucinsko predmestje 20,2 % proti 79,8 %, Karlovško predmestje 20 % : 80 %, Gradišče 7,8 % : 92,2 %, Poljane 7,4 %: : 92,6 %, Ljubljana mesto 4 % : 96 %, Krakovo 1,4 % proti 98,6 %, Trnovo 1,2 % : 98,8 %. V k. o. Karlovško predmestje je 21 lastnikov stavbnih parcel sta- novalo drugod. Iz zadnjega, nekmečkega razdelka je stanovalo 8 last- nikov v k. o. Ljubljana mesto, 7 pa v Kurji vasi (v katastru sodi Kurja vas sicer neposredno v k. o. Karlovško predmestje, vendar pa se v pro- tokolih hkrati vedno natančno loči od Karlovškega predmestja; zato je ta razloček ohranjen tudi v vseh pregledih teh vrst). Prav tako je sta- novalo v Kurji vasi 5 kmečkih stavbnoparcelnih lastnikov; 1 kmečki lastnik je bil iz Štepanje vasi. — V k. o. Trnovo so bili razen dveh »hišnih posestnikov« iz Krakovega in Gradišča ter razen 1 gostilničarja in 1 tkalca s Studenca oziroma iz Št. Petra v^si lastniki stavbnih parcel iz k. o. Trnovo. — V k. o. Krakovo so bili z izjemo komende, magistrata in 1 trgovca iz k. o. Ljubljana mesto vsi lastniki stavbnih parcel Kra- kovčani. — V k. o. Gradišče so bili poleg deželnih stanov in magistrata vsi lastniki parcel iz Gradišča. — V k. o. Kapucinsko predmestje so bile vse stavbne parcele v lasti tamkajšnjih prebivalcev. — V k. o. Št. Peter so bile šentpetrske vse parcele z izjemo škofijske parcele in dveh parcel, ki sta pripadali dvema pivovarjema iz k. o Kapucinsko predmestje. — V k. o. Poljane so stanovali drugod 4 lastniki stavbnih parcel: 1 kmet je bil iz Št. Petra, medtem ko so bili iz k. o. Ljubljana mesto 1 kramar, 1 sedlar in magistrat. (Javne ustanove kot lastniki stavbnih parcel so štete ne glede na redke nedoslednosti v protokolih v katastrske občine, kjer so služile svojim namenom.)^ Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 85 skripciji 938 hiš (I. Vrhovec, Die wohllôbl. landesfiirstl. Hauptstadt Laibach Laibach 1886], str. 211). — Isti, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih Ljubljana 1886], str. 279), 1808 pa 861 hiš (F. Zwitter, nav. delo, str. 152). Od 1823 naprej poznamo C. Malovrhove izsledke, ki izvirajo iz seštetih hišnih številk v franciscejskih katastrskih protokolih, iz repertorijev krajev in iz originalnih kontrolnih spiskov popisa prebivalstva 1931. Po teh računih je štela Ljubljana skupaj s Sp. Šiško in Starim Vodmatom 1825 938 hiš, 1869 1114 hiš, 1890 1329 hiš, 1910 1990 hiš in 1931 2935 hiš. K temu velja vzporediti J. Rusove izsledke. Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri z današnjo. Geografski vestnik III (1927), str. 103 si. — Iz I. Vrhovčevih knjig, na nav. mestu, poznamo še število hiš za posamezna ljubljanska predmestja 1788: Karlovško predmestje je imelo 27, Poljane 83, Št. Peter 155, Kapucinsko predmestje 66, Gradišče 83, Krakovo 81, Trnovo 85 in Ljubljana mesto 358 hiš. — Za različno stavbno gradivo smo pred 1825 navezani doslej na Valvasorjevo sporočilo, da »so hiše v Krakovem slabe, lesene, slične kmetskim kockam« (po: A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V—VI 11929/30], str. 135), in na odločbo deželnega glavarstva z dne 2. julija 1768, po kateri se od tedaj naprej niso smele v Ljubljani »postavljati nove lesene stavbe ali skodlaste strehe; stare, že obstoječe lesene stavbe... pa se niso smele več popravljati...« (ODAS, stanovski spisi, fase. 68). ' Navedbe tabele III je treba vzporediti s številom prebivalstva. L. Pipp, Razvoj števila prebivalstva Ljubljane in bivše vojvodine Kranjske, Kronika 86 Angeles Baš V k. o. Karlovško predmestje so bili lastniki lesenih stanovanjskih objektov: 1 »hišni posestnik« iz k. o. Karlovško predmestje ter 1 »hišni posestnik« in 4 kmetje iz Kurje vasi. — Y k. o. Trnovo so bili lastniki lesenih stanovanjskih objektov i tkalec iz k. o. St. Peter, 1 gostilničar iz k. o. Trnovo in 1 gostilničar s Studenca. — V k. o. Gradišče so bili lastniki lesenih stanovanjskih objektov 1 »hišni posestnik«, 1 trgovec s slanino in i gostilničar, vsi iz k. o. Gradišče. — Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, ni bilo v nobenem teh objektov gostačev.* Razmerje med kmečkimi in nekmečkimi lastniki lesenih stanovanj- skih objektov, ki so zaradi posebne etnografske zanimivosti lesenih stanovanjskih objektov v franciscejiski Ljubljani označeni natančneje, je 4 :8. K temu pa je treba pripomniti, da je 5 lesenih stanovanjskih objektov iz Kurje vasi, od koder so vsi kmečki lastniki lesenih stavbnih objektov, ki je pomenila tedaj odročno naselje, tako da v protokolih ni vpisana kot neposreden predel k. o. Karlovško predmestje, četudi je spadala tjakaj, temveč je označevana posebej. Poudariti velja število in poklic nekmečkih lastnikov lesenih stanovanjskih objektov. Kmečkim lastnikom je pripadalo skupaj 17 lesenih gospodarskih objektov, nekmečkim lastnikom pa 108. Samo v predmestjih je bilo v kmečki lasti 16, v nekmečki lasti pa 94 lesenih gospodarskih objektov. V k. o. Ljubljana mesto je bilo 14 lesenih gospodarskih objektov v ne- kmečki lasti, 1 leseni gospodarski objekt pa v kmečki lasti. Kmečki lastniki iz okoliških vasi so imeli v ljubljanskih katastrskih občinah 3 lesene gospodarske objekte (vse v k. o. Karlovško- predmestje), medtem ko so imeli okoliški nekmečki lastniki v ljubljanskih katastrskih ob- činah 1 leseni gospodarski objekt. — Kmečki kakor tudi nekmečki lastniki lesenih gospodarskih objektov so bili po veliki večini iz iste katastrske občine, kjer so imeli ta poslopja. Le v k. o. Karlovško pred- mestje so imeli 6 lesenih gospodarskih objektov nekmečki lastniki iz k. o. Ljubljana mesto, 1 leseni gospodarski objekt je imel okoliški ne- kmečki lastnik, 3 leseni gospodarski objekti pa so bili v lasti kmetov iz okolice. V k. o. Trnovo je bilo 5 lesenih gospodarskih objektov v rokah nekmečkih lastnikov iz drugih ljubljanskih predmestij, 5 pa v rokah nekmečkih lastnikov iz k. o. Ljubljana mesto. V k. o. St. Peter je imel 1 leseni gospodarski objekt nekmečki lastnik iz drugega ljubljanskega slovenskih mest II (1955), str. 67 si., z vsem zadevnim slovstvom, je ugotovil, da je štela Ljubljana v času 1820—1829 v povprečju, z vojaki in tujci, 12.495 prebivalcev. — Arhivalno gradivo o tem vprašanju, od začetka 18. stoletja naprej, tudi glede na socialne skupine prebivalstva, bo obdelal v pripravljeni vsestranski obravnavi ljubljanske zgodovine arhivar Mestnega arhiva v Ljub- ljani tov. dr. Vladimir Valenčič. — Podatkov o skupinah ljubljanskega prebi- valstva v času in v smeri, ki prihaja tu v poštev, še ni. Za konec 18. stoletja, za 1788 je izračunal I. Vrhovec, Die wohllôbl. landesfurstl. Hauptstadt Laibach, str. 211, da je bilo med 10.047 takratnimi prebivalci, ki jih je imela Ljubljana, 217 kmetov: v Karlovškem predmestju 10, na Poljanah 17, v St. Petru 50, v Kapucinskem predmestju 4, v Gradišču 7, v Krakovem 58, v Trnovem 62, v mestu pa 9. * V. Fabjančič, Knjiga hiš (v tipkopisu; Mestni arhiv v Ljubljani). Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 87 predmestja. V k. o. Poljane so bili 3 leseni gospodarski objekti v lasti nekmečkih lastnikov iz k. o. Ljubljana mesto. — Vsi drugi leseni gospo- darski objekti so pripadali lastnikom iz iste katastrske občine. Zidanih gospodarskih objektov so imeli kmečki lastniki 52, nekmečki lastniki pa 388. V predmestjih so imeli kmetje 50 zidanih gospodarskih objektov, nekmečki lastniki pa 321. V k. o. Ljubljana mesto je bilo 5 zidanih gospodarskih objektov v kmečki lasti, 64 zidanih gospodar- skih objektov pa v nekmečki. V ljubljanskih katastrskih občinah je bilo v lasti okoliških lastnikov samo 6 zidanih gospodarskih objektov (1 v kmečki, 5 v nekmečki lasti), in to v k. o. Karlovško predmestje. Poleg omenjenega zidanega gospodarskega objekta v k. o. Karlovško predmestje in 1 zidanega gospodarskega objekta v k. o. Št. Peter so pri- padali vsi kmečki zidani gospodarski objekti lastnikom iz istih katastr- skih občin. Nekmečki zidani gospodarski objekti pa so; imeli nekaj lastnikov iz drugih katastrskih občin. V k. o. Karlovško predmestje je bil razen navedenih 5 zidanih gospodarskih okoliških nekmečkih last- nikov 1, ki je pripadal nekmečkemu lastniku iz k. o. Ljubljana mesto. V k. o. Trnovo je imelo 14 zidanih gospodarskih objektov lastnike iz drugih ljubljanskih predmestij. V k. o. Krakovo sta spadala 2 zidana gospodarska objekta lastnikoma v k. o. Ljubljana mesto. V k. o. Št. Peter je imel 1 lastnik iz drugega ljubljanskega predmestja 1 zidan gospodar- ski objekt, v k. o. Poljane pa so bili 3 zidani gospodarski objekti v lasti ljubljanskih meščanskih lastnikov. Vsi drugi zidani gospodarski objekti so pripadali lastnikom iz istih katastrskih občin. Ob kratkem: leseni prav kakor zidani gospodarski objekti so imeli lastnike praviloma iz istih, bližnjih mestnih predelov. Primeri lesenih in zidanih gospodarskih objektov, ki bi imeli lastnike iz drugih, oddalje- nejših okolišev, šo bili izjemni. Za zemljiško podobo franciscejske Ljubljane je treba uporabiti naj- prej zemljiške parcele (tabela 111). — V k. o. Karlovško predmestje je tvorila kulture tal 601 zemljiška parcela (94.1 %) od skupnega števila 644 zemljiških parcel; v k. o. Trnovo 1703 zemljiške parcele (98.3 %) od skupnega števila 1731 zemljiških parcel; v k. o. Krakovo 78 zemljiških parcel (95.1 %) od skupnega števila 82 zemljiških parcel; v k. o. Gra- dišče 167 zemljiških parcel (93.3 %) od skupnega števila 179 zemljiških parcel; v k. o. Kapucinsko predmestje 133 zemljiške parcele (79.1 %) od skupnega števila 168 zemljiških parcel; v k. o. Št. Peter 488 zemljiških parcel (90 %) od skupnega števila 542 zemljiških parcel; v k. o. Poljane 286 zemljiških parcel (91.3 %) od skupnega števila 313 zemljiških parcel; v vseh Ijidjljanskih predmestjih 3456 zemljiških parcel (94.3 %) od skup- nega števila 3659 zemljiških parcel; v k. o. Ljubljana mesto 145 (93.5 %) od skupnega števila 155 zemljiških parcel; za vso Ljubljano 3601 (94.1 %) od skupnega števila 3814 zemljiških parcel. — Zemljiške parcele, ki niso pomenile talnih kultur, so bile povečini ceste ali poti. — Odstotno za- poredje največje površine zemljiških kultur v posameznih ljubljanskih katastrskih občinah je tole: Trnovo 98.3 %, Krakovo 95.1 %, Karlovško 88 Angeles Baš predmestje 94.1 %, Ljubljana mesto 93.5 %, Gradišče 93.3 %, Poljane 91.3 %, gt. Peter 90 %, Kapucinsko predmestje 79.1 %. — Kulture zele- njadnih vrtov, njiv in sadovnjakov v takratni Ljubljani kažejo naslednje odstotke. Zelen jadni vrtovi: število teh parcel je znašalo v vseh kata- strskih občinah 526 (100 %), odstotki v posameznih katastrskih občinah pa so: Trnovo 25.5 (134), Ljubljana mesto 16.8 % (589), St. Peter 14.2 % (75), Poljane 13.7 % (72), Krakovo 12.3 % (64), Gradišče 7.4 % (39), Kapu- cinsko predmestje 5.5 %, (29), Karlovško predmestje 4.6% (24). Njive: število teh parcel je znašalo v vseh katastrskih občinah 646 (100 %), odstotki v posameznih katastrskih občinah pa so: Št. Peter 42.8 % (277), Trnovo 16.9% (109), Poljane 14.2% (92), Kapucinsko predmestje 10.4% (67), Karlovško predmestje 7.3 % (47), Gradišče 6.8 fc (44), Krakovo 1.6% (10), Ljubljana mesto —. Sadovnjaki: število teh parcel je znašalo 66 (100 %), odstotki v posameznih katastrskih občinah pa so: Št. Peter 45.4 % (30), Karlovško in Kapucinsko predmestje po 16.7 % (11), Trnovo 12.1 % (8), Gradišče 9.1 % (6), Krakovo, Poljane, Ljubljana mesto —. — Pri kulturi travnikov imamo naslednje številčno zaporedje teh parcel: Trnovo 1190, Karlovško predmestje 498, Gradišče 73, Poljane 66, Sent Peter 41, Ljubljana mesto 27, Kapucinsko predmestje 12, Krakovo 3. Pri kulturi pašnikov pa: Trnovo 262, Št. Peter 65, Poljane 56, Ljubljana mesto 29, Karlovško predmestje 21, Kapucinsko predmestje 14, Gra- dišče 5, Krakovo 1. Na ljubljanskem, predvsem južnem predelu nahajamo veliko število kmečkih zemljiščnih lastnikov (tab. IY).^ — Zaporedje odstotnega raz- merja med kmečkimi in nekmečkimi lastniki v posameznih katastrskih občinah je: Št. Peter 45.9 % : 54.1 %, Karlovško predmestje 45.1 % : 54.9 %> Gradišče 42.8 % : 57.2 %, Trnovo 39.8 % : 60.2 %, Kapucinsko predmestje 26 % : 74 %, Poljane 6.5 %: 93.5 %, Krakovo 3.1%: 96.9%, Ljubljana mesto 1 % : 99 %. — Razmerje 558 (37.7 %) : 921 (62.3 %) med kmečkimi zemljiščnimi lastniki v predmestnih katastrskih občinah in razmerje 559 (35.5 %) : 1016 (64.5 %) v vseh ljubljanskih katastrskih občinah odseva pomembno kmečko potezo v takratnem ljubljanskem agrarnem življenju. Medtem ko so izvirali lastniki lesenih in zidanih gospodarskih ob- jektov večidel iz istih katastrskih občin, ki so imeli v njih ta poslopja, pa so lastniki zemljiških parcel, zlasti kmetje, pogostokrat od drugod (tab. V). Tako je od skupnega števila 559 kmečkih zemljiščnih lastnikov 454 iz okoliških vasi, iz ljubljanskih katastrskih občin pa jih je 105; le eden je iz k. o. Ljubljana mesto. Nekmečkih okoliških lastnikov je 45, " Veliko število kmečkih zemljiščnih lastnikov in njihov izvor iz okoliških vasi je razložil A. Melik, Kolonizacija Ljubljanskega Barja (Ljubljana 1927), str. 12: Od 80. let 18. stoletja naprej, še preden so se končala vsa izsuševalna dela na Barju, je ljubljanski magistrat »hitel oddajati osušeno zemljišče svo- jim meščanskim posestnikom in kmetom iz bližnjih, največ posavskih vasi, da ga obdelujejo«. Kar zadeva označbe zemljiških parcel v franciscejskih protokolih, se je po A. Meliku razdeljeni barjanski svet skoraj vseskozi »ozna- čeval za vlažne travnike« (str. 12). stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 89 iz ljubljanskih katastrskih občin pa jih je 971 (95 iz k. o. Ljubljana mesto). Pri kmečkih lastnikih zemljiških parcel je imelo največ okoli- ških lastnikov zemljišča v k. o. Trnovo (229), nato v k. o. Karlovško predmestje (158), v k. o. Št. Peter (33), v k. o. Gradišče (24) in v k. o. Kapucinsko predmestje (10). Edinole v k. o. Krakovo in v k. o. Ljubljana mesto ni bilo nobenega okoliškega kmečkega lastnika zemljiških parcel. Pri nekmečkih okoliških zemljiških lastnikih je zaporedje drugačno: k. o. Karlovško predmestje 24, Trnovo 14, Gradišče 3, Št. Peter 2, Kapu- cinsko predmestje in Ljubljana mesto po 1, Krakovo —. Tudi lastniki iz ljubljanskih katastrskih občin mnogokdaj niso imeli zemljiških parcel v isti katastrski občini, ki so v njej prebivali (nadrobneje gl. tab. V). Povzetek. Vsa Ljubljana je štela po franciscejskem katastru 1503 stavbne objekte. Od tega je bilo 0.79 % lesenih stanovanjskih ob- jektov, 0.93 % lesenih pritiklin zidanih stanovanjskih objektov, 8.33 % lesenih gospodarskih objektov, 0.67 % drugih lesenih objektov, 55.82 % zidanih stanovanjskih objektov, 29.27 %i zidanih gospodarskih objektov in 4.19 % drugih zidanih objektov. — Od stanovanjskih objektov je bilo 1.41 % lesenih, 98.59 % pa zidanih. — Od gospodarskih objektov je bilo 22.12 % lesenih, 77.88 % pa zidanih. — Glede na celotno število stavbnih objektov v franciscejski Ljubljani je bilo vseh stanovanjskih (lesenih in zidanih) objektov 56.61 %, vseh gospodarskih (lesenih in zidanih) ob- jektov pa je bilo 37.60 %. — Vseh tedanjih ljubljanskih lesenih (stano- vanjskih, gospodarskih in drugih) objektov je bilo 10.72 %, vseh zidanih (stanovanjskih, gospodarskih in drugih) objektov pa 89.28 %. Vsa Ljubljana je štela po franciscejskem katastru 993 stavbnih parcel in 833 lastnikov stavbnih parcel; kmečkih lastnikov je bilo 10.2 %, nekmečkih lastnikov pa 89.8 %. — Kmečki lastniki lesenih stanovanj- skih objektov so bili 4, nekmečkih lastnikov lesenih stanovanjskih ob- jektov pa je bilo 8. Leseni prav kakor zidani gospodarski objekti so imeli lastnike pra- viloma iz istih, bližnjih mestnih predelov. Drugačni primeri so bili izjemni. Od 125 lesenih gospodarskih objektov jih je pripadalo kmečkim lastnikom 17, nekmečkim lastnikom pa 108. — Od 440 zidanih gospo- darskih objektov jih je pripadalo kmečkim lastnikom 52, nekmečkim lastnikom pa 388. Takratna Ljubljana je imela 3814 zemljiških parcel; od tega 526 parcel z zelenjadnimi vrtovi, 712 s travniki in 1198 z vlažnimi travniki, 646 z njivami, 193 s pašniki in 260 z vlažnimi pašniki ter 66 s sadovnjaki. Odstotek zemljiških parcel s talnimi kulturami znaša 94.1 %. Lastnikov zemljiških parcel je bilo 1575. Kmečkih lastnikov je bilo 35.5%, nekmečkih lastnikov pa 64.5%. — Precejšnje je bilo število zemljiščnih lastnikov iz okolice. Od 559 kmečkih lastnikov jih je bilo 90 ¦ Angelos Baš 454 iz okoliških vasi, od 1016 nekmečkih lastnikov pa jih je bilo iz okolice 45. Pregled vseh takratnih ljubljanskih predmestij skupaj kaže tole stavbno in zemljiško podobo. — Vsa predmestja so štela 1085 stavbnih objektov. Od tega je bilo l.f 1 % lesenih stanovanjskih objektov, 0.92 % lesenih pritiklin zidanih stanovanjskih objektov, 10.14% lesenih gospo- darskih objektov in 0.65% drugih lesenih objektov; 49.59% zidanih stanovanjskih objektov, 34.18 % zidanih gospodarskih objektov in 3.41 % drugih zidanih objektov. — Od predmestnih stanovanjskih objektov je bilo 2.18 % lesenih, 97.82 % pa zidanih. — Od tamkajšnjih gospodarskih objektov je bilo 22.88 % lesenih, 77.12 % pa zidanih. — Glede na celotno število stavbnih objektov v franciscejskih ljubljanskih predmestjih je bilo vseh stanovanjskih (lesenih in zidanih) objektov 50.70 %, vseh go- spodarskih (lesenih in zidanih) objektov pa 44.32 %. — Vseh takratnih predmestnih lesenih (stanovanjskih, gospodarskih in drugih) objektov je bilo 12.82 %, vseh zidanih (stanovanjskih, gospodarskih in drugih) objektov pa 87.18 %. Predmestja so štela 651 stavbnih parcel in 558 lastnikov teh stavb- nih parcel; kmečkih lastnikov je bilo 13.3 %, nekmečkih pa 86.7 %. Vsi ljubljanski leseni stanovanjski objekti so bili v predmestjih. V ljubljanskih predmestjih je bilo 110 lesenih gospodarskih ob- jektov od 125 v vsej Ljubljani. Od teh 110 jih je bilo 16 v kmečki lasti. Od vseh 440 ljubljanskih zidanih gospodarskih objektov jih je bilo v predmestjih 371. Kmečkim lastnikom jih je pripadalo 50. Takratna ljubljanska predmestja so imela 3659 od vseh 3814 ljub- ljanskih zemljiških parcel; od tega 437 parcel z zelenjadnimi vrtovi, 685 s travniki in 1198 z vlažnimi in z mahom pokritimi travniki, 646 z njivami, 164 s pašniki in 260 z vlažnimi pašniki ter 66 s sadovnjaki. Odstotek parcef s talnimi kulturami je znašal 94.3 %. Lastnikov zemljiških parcel je bilo v predmestjih 1479 od 1575 v vseh ljubljanskih katastrskih občinah. Kmečkih lastnikov je bilo 37.7 %, nekmečkih lastnikov pa 62.3%. — Vsi lastniki, ki so bili iz okolice in so imeli v Ljubljani svoja zemljišča, so imeli te svoje parcele v pred- mestnih katastrskih občinah (454 kmetov in 45 nekmetov). Ce te izsledke nadrobneje pregledamo, dobimo naslednje sklepe. (Čeprav nimamo primerjalnega gradiva te vrste iz drugih, zlasti mestnih naselij, tako da nimajo spodnja dognanja določenih razmerij do drugih naših mest ali naselij nasploh, pa že navedene ugotovitve mnogo govore o kmečkem oziroma razvojno preprostejšem deležu ljubljanskega stavb- nega in zemljiškega značaja v franciscejski dobi.) Ce predpostavljamo za gospodarske objekte poslopja, ki so rabila po vsem sodeč večinoma le kmečkim oziroma poljedelskim namenom, je njihov odstotek (37.60 %) za vso Ljubljano kot mesto razmeroma visok, zlasti še, ker ni mnogo nižji kakor odstotek stanovanjskih objektov (56.61 %). Iz prav tega razloga je takisto visok odstotek lesenega dela Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 91,! gospodarskih objektov (22.12 %), medtem ko je pri stanovanjskih ob- jektih odstotek lesenih neznaten (1.41 %, za predmestja pa 2.18 %). Kajpak imajo najmočnejši kmečki značaj predmestne katastrske občine, saj tvorijo tamkaj gospodarski objekti (v celoti in v povprečju) 44.32 % vseh objektov, stanovanjskih pa je samo nekaj več, t. j. 50.70%. Od vseh ljubljanskih katastrskih občin je imelo (odstotno) največ gospodarskih objektov Kapucinsko predmestje (52.15 %), nato Poljane (48.82 %) in Št. Peter (46.96 %), najmanj — manj ko k. o. Ljubljana mesto (20.10 %) — pa Krakovo (17.58 %). Razen Krakovega in Trnovega (40.96 %) imajo vse druge predmestne katastrske občine odstotek, ki je višji ko povprečje gospodarskih objektov v predmestjih, v celotnem ljubljanskem okviru (37.60 %) pa sta pod povprečjem — kot rečeno — Krakovo in Ljubljana mesto. Kar zadeva pri gospodarskih objektih lesene objekte, je njihovo število ponekod prav pomembno. Tako je v Trnovem, ki izkazuje raz- meroma nizek odstotek gospodarskih objektov, polovica gospodarskih objektov lesenih. Zanimivo je, da znaša v k. o. Ljubljana mesto odstotek lesenega dela gospodarskih objektov (17.85 %) več kakor pa v Krakovem (6.25 %), v Kapucinskem predmestju (5.88 %) ali v Gradišču (13.55 %). V predmestjih je bilo v celoti oziroma povprečno 22.88% gospodarskih objektov lesenih (nekaj manj kot četrtina); pod tem povprečjem je bil poleg Krakovega, Kapucinskega predmestja in Gradišča tudi Št. Peter (20.86 %). Za vso Ljubljano s povprečkom 22.12 % od vseh gospodarskih objektov je izpod povprečja še k. o. Ljubljana mesto. — Odstotek lesenih stanovanjskih objektov je bil kaj majhen; izjema je bilo le Karlovško predmestje, kjer je 8.57 % lesenih stanovanjskih objektov, od samih sta- novanjskih objektov pa je bilo lesenih 17.17 %. — Številnejši so bili leseni objekti vseh vrst: 10.72 % je bilo takrat v vsej Ljubljani lesenih stavb. Predmestja niso imela bistveno višjega odstotka (12.82 %). Daleč največ lesenih objektov je bilo v Trnovem in v Karlovškem predmestju (28.92 %, 28.57%, torej malone tretjina vseh objektov). Drugod, z iz- jemo Št. Petra in Poljan (10.14%, 12.35%), pa je bilo lesenih objektov zelo malo. Odstotek kmečkih lastnikov stavbnih parcel za vso Ljubljano je bil 10.2 %, ki ga ni mogoče oceniti niti kot številnega niti kot neznatnega. Nekaj večji je odstotek za predmestja, 13.3 %. Prvo in drugo povprečje prekašajo Št. Peter (26.4 %), Kapucinsko predmestje (20.2 %) in Kar- lovško predmestje (20%). Drugod je kmečkih stavbnih parcelnih last- nikov mnogo manj; v k. o. Ljubljana mesto jih je več (4%) kakor pa v Trnovem (1.2 %) in v Krakovem (1.4 %), ki imata kot predmestni katastrski občini nenavadno malo kmečkih stavbnih lastnikov. Pomembno je, da so v franciscejski Ljubljani prevladovali pri le- senih stanovanjskih objektih, ki so bili vsi v predmestjih, nekmečki lastniki nad kmečkimi (8 : 4). Zemljiške kulture so bile v glavnem povsod enake. Največ je bilo travnikov, nato pašnikov ter njiv in zelenjadnih vrtov, najmanj pa je bilo sadovnjakov. 92 Angeles Baš Vsekakor je bilo število tedanjih ljubljanskih kmečkih zemljiščnih lastnikov veliko; v vsej Ljubljani 35.5 %, v vseh predmestjih pa 37.7 %, kar pomeni več ko tretjino vseh zemljiščnih lastnikov. Pri dveh kata- strskih občinah je dosegel odstotek kmečkih zemljiščnih lastnikov skoraj polovico: v Št. Petru (45.9 %) in v Karlovškem predmestju (45.1 %). Dokaj kmečko določeni značaj takratnega agrarnega življenja v Ljubljani spričuje tudi število okoliških kmečkih lastnikov, ki so imeli v ljubljanskih katastrskih občinah svoja zemljišča: od 559 jih je bilo 454 iz okoliških vasi. V Karlovškem predmestju, Trnovem in v Gradišču je bilo okoliških kmečkih lastnikov vse več ko ljubljanskih (11 : 158, 17 : 229, 9 : 24). Gospodarskih objektov je bilo v franciscejski Ljubljani — kot po- vedano — 37.60 % proti 56.61 %¦ stanovanjskim. Po odstotkih je bilo gospodarskih objektov največ v Kapucinskem predmestju, ki more ve- ljati tako kot najbolj kmečko določeni ljubljanski predel v tem času (52.15% vseh objektov), pred Poljanami (48.82%) in Št. Petrom (46.96%). Ne mnogo manj ko polovico vseh objektov tvorijo gospodarski objekti v drugih katastrskih občinah, razen v k. o. Ljubljana mesto (20.10%) in v Krakovem (17.58 %), ki se smeta označiti kot vsekakor najmanj kmečki katastrski občini v LjiJjljani. — Vzporedno s tem je treba omeniti, da je bilo v Kapucinskem predmestju najmanj stanovanjskih objektov (38.65 % vseh tamkajšnjih stavbnih objektov), največ pa jih je bilo v Krakovem (79.12 %) in v k. o. Ljubljana mesto (72.10 %). Krakovo je bilo potemtakem takrat mestna četrt z manj kmečko določenim značajem kakor mestno središče. Lastniki stavbnih parcel oziroma stavbni lastniki kažejo v glavnem isto sliko kakor gospodarski objekti. Največ kmečkih stavbnoparcelnih lastnikov je bilo v Št. Petru (26.4% ali četrtina), v Kapucinskem pred- mestju pa je bilo kmečkih teh lastnikov nekoliko manj (20.2 % ali pe- tina); prav tako tudi v Karlovškem predmestju (20% ali petina). Glede obsega zemljiških parcel prednjačila Trnovo in Karlovško predmestje, medtem ko imajo druge katastrske občine precej manj zemljišč. Zemljiških kmečkih lastnikov je ponovno največ v Št. Petru (45.9 %), neznatno manj jih je v Karlovškem predmestju (45.1 %) — torej malone polovica — ne zaostajata pa Gradišče (42.8 %) in Trnovo (39.8 %), medtem ko jih je v Kapucinskem predmestju samo četrtina (26 %). — Pri številu zemljišč in zemljiščnih kmečkih lastnikov v Trnovem, v Karlovškem predmestju in deloma tudi v Gradišču je treba upoštevati — kot že povedano — magistralna oddajanja osuševanih barjanskih zemljišč kmetom iz okoliških vasi, ki so jih dobili prav v teh katastr- skih občinah, kar potrjuje takisto še dejstvo, da je bilo posebno v Trno- vem število gospodarskih objektov in kmečkih stavbnoparcelnih, pa tudi zemljiških lastnikov razmeroma nizko. — Tako ugotavljamo za naj- p risinejše ljubljanske kmečke okoliše v franciscejski dobi Št. Peter in Kapucinsko predmestje. stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 93 Ce natančneje pregledamo preprostejši delež takratnih ljubljanskih stavb, spoznamo: desetina vseh stavbnih objektov (10.72 %) je bila le- sena. Največ lesenih objektov je bilo v Trnovem (28.92 %) in v Karlov- škem predmestju (28.57 %), z drugimi besedami: skoraj tretjina vseh objektov. Druge, četudi bolj kmečko določene katastrske občine izdatno zaostajajo: Poljane, Št. Peter in Gradišče jih imajo nekako desetino (12.35 %, 10.14 %, 9.29 %). Zlasti zanimivo je, da je bilo v Krakovem (2.20 %) in v Kapucinskem predmestju (3.68 %) vseh lesenih objektov manj kakor pa v k. o. Ljubljana mesto (5.26 %). Lesenih stanovanjskih objektov je bilo v Ljubljani tačas kaj malo (0.79 % vseh oziroma 1.41 % vseh stanovanjskih objektov). Znatnejši je bil le odstotek v Karlovškem predmestju (8.57 % vseh oziroma 17.17 % vseh tamkajšnjih stanovanjskih objektov). Gospodarski objekti so bili večkrat leseni : od 37.60 % ljubljanskih stavbnih objektov, ki so bili gospodarska poslopja, je bilo 8.33 % lesenih. Se pravi, da je bilo od gospodarskih poslopij 22.12 % lesenih; to je domala četrtina gospodarskih objektov. Polovica trnovskih gospodarskih objektov je bila lesena (50 %). Najmanj lesenih gospodarskih objektov je imelo Kapucinsko predmestje (5.85 % vseh gospodarskih objektov), manj ko k. o. Ljubljana mesto (17.85 %) ali Krakovo (6.25 %). Kmečko določeni mestni predeli se torej niso v celoti istovetili s preprostejšim stavbnim značajem. Prednja izvajanja so tako z vidika, podanega v uvodu, ugotovila po franciscejskem katastru — poglavitnem zadevnem viru — številčno razmerje stanovanjskih, gospodarskih in drugih poslopij v Ljubljani sredi prve polovice 19. stoletja, tudi glede na stavbno gradivo, ter so skušala s pretresom talnih kultur in zemljiščnih lastnikov določiti kmečke oziroma preprostejše poteze ljubljanskega stavbnega in zem- ljiškega značaja v tem času ter ob tem pokazati določene vplive agrarne proizvodnje na mestno podobo.^" " Zastran posredno vsebovanega gradiva za ljubljansko etnografijo naj bo opozorjeno na razprave: V. Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropogeografska meja. Geografski vestnik II (1926), str. 24 si. — J.Rus, nav. delo. — A. Melik, Razvoj Ljubljane, str. 130 si. — S. Ilešič, Prvotna kmet- ska naselja v območju Velike Ljubljane, Geografski vestnik V—VI (1929/30), str. 154 si. — L. Pipp, O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebi- valstva, Kronika slovenskih mest I (1934), str. 307 si. — Isti, Končni rezultati popisa prebivalstva Zgornje Šiške z dne 19. septembra 1935, Kronika sloven- skih mest III (1936), str. 46 si. — Isti, Končni rezultati popisa prebivalstva občine Vič z dne 19. septembra 1935, prav tam, gtr. 127 si. — Isti, Končni re- zultati popisa prebivalstva občine Moste z dne 19. septembra 1935, prav tam, str. 167 si. — C.Malovrh, nav. delo. — V. Leban, Doseljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII (1946), str. 60 si. , 94 Angelos Baš Tabela I Stavbni objekti stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 95 Tabela II Lastniki stavbnih parcel 96 Angelos Bas Tabela III Zemljiške parcele Stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 97 Tabela IV Lastniki zemljiških parcel 7 Slov. etnograf 98 Angelos Baš Tabela V Krajevni izvor lastnikov zemljiških parcel stavbni in zemljiški značaj Ljubljane v franciscejskem katastru 99 Zusammenfassung ZUM BAU- UND BODEN CE AB AKTER VON LJUBLJANA IM FRANCISCÄISCHEN KATASTER Der vorliegende Aufsatz stellt im franciscäischen Kataster das zahlen- mässige Verhältnis zwischen den Wohn- und Wirtschaftsgebäuden in Ljubljana (Hauptstadt Sloweniens), auch in bezug auf das Baumaterial (hölzerne und gemauerte Bauten) fest und versucht zusammen mit der Übersicht der Boden- kulturen und der Grundeigentümer den Bauerncharakter des damaligen Ljub- Ijanaer Lebens (Wirtschaftsgebäude, bäuerliche Bauparzellenbesitzer, Landwirt- schaft skultur en und bäuerliche Grundparzellenbesitzer), inwiefern es sich im Bilde der Bauten und Böden widerspiegelt, zu bestimmen. — Das franciscäische Kataster für Ljubljana wurde zu diesem Zweck für den Zeitabschnitt 18251182?, nicht aber auch für die frühere oder spätere Zeit verwendet, wobei auch andere, hiefür in Betracht kommende Quellen zu Hilfe genommen wurden. Da die Hausnummern nicht die tatsächliche Gebäudezahl angeben und da sie im Ljubljanaer franciscäischen Kataster nicht immer genügend verwertbar sind (zum Beispiel Verwechslungen der Hausnummer des Eigentümerwohnortes in einer andern Katastralgemeinde mit der Hausnummer seines Gebäudes in der Katastralgemeinde, wo er fremd ist, sowie hie und da zahlenmässig unterbro- chene bzw. miederholte Hausbezeichnungen) und da die Hausnummern für die Volkskunde wegen der nicht ausgedrückten Verschiedenheiten in den Bau- bestimmungen auch nicht genügend ausführlich erscheinen, ergeben diese Zeilen — inwieweit dies aus den Mappen und Protokollen möglich — die ausgerech- neten wahren Zahlen aller Arten von Bauten, mittels derer man ein genaueres Bild der Bauten im damaligen Ljubljana erhält. Die Stadt Ljubljana zählte so nach dem franciscäischen Kataster 1503 Bauten, davon 0.79% hölzerne Wohnbauten, 0.93% hölzerne Nebengebäude der gemauer- ten Wohnbauten, 8.33% hölzerne Wirtschaftsgebäude, 0.67% andere hölzerne Bauten, 55.82 % gemauerte Wohnbauten, 29.27 % gemauerte Wirtschaftsgebäude und 4.19 % andere gemauerte Bauten. — 1.41 % der Wohnbauten war aus Holz, 98.59% waren gemauert. — 22.12% der Wirtschaftsgebäude waren aus Holz, 77.88% waren gemauert. — In bezug auf die Gesamtzahl der Bauten im fran- ciscäischen Ljubljana gab es 56.61 % Wohnbauten (hölzerne und gemauerte) und 37.60% Wirtschaftsgebäude. — 10.72% der damaligen Ljubljanaer Bauten (Wohnbauten, Wirtschaftsgebäude und andere Bauten) waren aus Holz, 89.28% waren gemauert. Ljubljana zählte nach dem franciscäischen Kataster 993 Bauparzellen und 833 Bauparzellenbesitzer; davon waren 10.2% Bauern. — 4 hölzerne Wohn- bauten hatten bäuerliche, die andern 8 nichtbäuerliche Eigentümer. Hölzerne als auch gemauerte Wirtschaftsgebäude hatten ihre Eigentümer nach der Regel in den gleichen, nahen Stadtteilen. Andere Fälle bildeten Ausnahmen. Von 125 hölzernen Wirtschaftsgebäuden gehörten 17 den Bauern, 108 nicht- bäuerlichen Eigentümern. — Von 440 gemauerten Wirtschaftsgebäuden gehörten 52 den Bauern, 388 nichtbäuerlichen Eigentümern. Das franciscäische Ljubljana zählte 3814 Gründparzellen; davon 526 Par- zellen mit Gemüsegärten, 712 mit Wiesen und 1198 mit feuchten Wiesen, 646 mit 7* 100 Angelos Bas i Äckern, 193 mit Weiden, 260 mit feuchten Weiden und 66 mit Obstgärten. 94.1 % der Grundparzellen bildeten Bodenkulturen. Grundparzelleneigentümer gab es 1575; 35.5 % maren Bauern. — Ziemlich hoch erscheint die Zahl der Grundeigentümer aus der Umgebung. Von 559 bäuerlichen Eigentümern waren 454 aus Dörfern in der Ljubljanaer Umgebung. Von 1016 nichtbäuerlichen Eigentümern waren 45 aus der Umgebung. Die Übersicht aller Vorstädte von Ljubljana zeigt folgendes Bau- und Bodenbild. Die Vorstädte zählten 1085 Bauten; davon waren 1.11 % hölzerne Wohnbauten, 0.92% hölzerne Nebengebäude der gemauerten Wohnbauten, 10.14% hölzerne Wirtschaftsgebäude und 0.65% andere hölzerne Bauten; 49.59% gemauerte Wohnbauten, 34.18% gemauerte Wirtschaftsgebäude und 3.41 % gemauerte andere Bauten. — 2.18 % der vor städtischen Wohnbauten maren aus Holz, 97.82% waren gemauert. 22.88% der vorstädtischen Wirt- schaftsgebäude waren aus Holz, 77.12% waren gemauert. — In bezug auf die Gesamtzahl der Bauten in den Vorstädten des franoiscäischen Ljubljana gab es 50.70% Wohnbauten (hölzerne und gemauerte), 44.32% Wirtschaftsgebäude. — /2.82% der vorstädtischen Bauten (Wohnbauten, Wirtschaftsgebäude und an- dere Bauten) waren aus Holz, 87.18% waren gemauert. Die Vorstädte zählten 651 Bauparzellen und 558 Bauparzellenbesitzer; davon 13.3 % Bauern. Alle hölzerne Wohnbauten in Ljubljana befanden sich in den Vorstädten. In den Vorstädten von Ljubljana gab es 110 hölzerne Wirtschaftsgebäude von 125 in der ganzen Stadt. 16 davon gehörten den Bauern. Von 440 gemauerten Wirtschaftsgebäuden in Ljubljana befanden sich 371 in den Vorstädten. 50 davon gehörten den Bauern. Die Vorstädte umfassten 3659 von 3814 Ljubljanaer Grundparzellen, davon 437 Parzellen mit Gemüsegärten, 685 mit Wiesen und 1198 mit feuchten Wiesen, 646 mit Äckern, 164 mit Weiden, 260 mit feuchten Weiden und 66 mit Obst- gärten. 94.3 % der vorstädtischen Grundparzellen bildeten Bodenkulturen. In den Vorstädten gab es 1479 Grundparzellenbesitzer von 1575 in ganz Ljubljana. 37.7 % davon maren Bauern. — Alle Besitzer aus der Umgebung, die in Ljubljana ihre Grundparzellen besassen, hatten diesen Boden in den vor- städtischen K at astral gemeinden (454 Bauern und 45 Nichtbauern). MISLI O NAŠI DEDIŠČINI V ZVEZI Z REFERATI S POSVETA ARHITEKTOV V DUBROVNIKU Dušan Grabrijan I Konec leta 1950 so se zbrali naši arhitekti v Dubrovniku, da obrav- navajo poleg drugih strokovnih vprašanj tudi vprašanje naše arhi- tekturne dediščine. Obravnavalo je to vprašanje naslednjih sedem referatov: O rekonstrukciji (Vilic, Zagreb); Problemi kulturno-zgodo- vinsko-arhitekturne dediščine (Boškovič, Beograd); Problemi izgradnje mediteranskih mest in naselij (Seissel, Zagreb); O nekaterih urbanistič- nih vprašanjih Makedonije (Pota, Skopje); O dediščini in ustvarjanju arhitekturnega izraza (Krunić, Beograd); O naši orientalski in sodobni hiši (Grabrijan, Ljubljana); O kmečkih gospodarskih objektih in o arhitekturni dediščini (Vinček, Zagreb). V referatu »O rekonstrukciji« obravnava Vilic primere zadnjih rekonstrukcij v Dalmaciji, in sicer: 1. mestne občine v Šibeniku, kjer so zunanjost obnovili po starem, notranjost pa preuredili za nove po- trebe; 2. samostana sv. Marije v Zadru, kjer so nova dela prilagodili staremu konceptu in 3. frančiškanske cerkve v Šibeniku, ki so jo obnovili v novi tehniki in arhitekturi. Na koncu opozarja na velike rekonstrukcije zgodovinsko-arhitekturnih objektov v LR Hrvaški in pravi, da je to domena arhitektov in ne konservatorjev. V referatu o »Problemih kulturno-zgodovinsko-arhitekturni dedi- ščini« (teza za diskusijo) načenja Boškovič vprašanje: 1. konserviranja arhitekturnih spomenikov in okolišev; 2. izkoriščanja domače, pri for- miranju nove, socialistične arhitekture; 3. formiranja, nacionalnega po obliki in socialističnega po vsebini. V referatu »O problemih izgradnje mediteranskih mest in naselij« ugotavlja Seissel: 1. da do danes še nismo registrirali mediteranskih mest in naselij; 2. niti analizirali in kvalificirali njihovih urbanističnih vred- not; 3. da je treba v starih mestih iskati aktualno vsebino in obogatiti današnji urbanizem s tradicijo. S tem v zvezi je zanimiv referat Pote »O nekaterih urbanističnih vprašanjih Makedonije«, ki obravnava isto temo, samo na drugem terenu, in se dotika vprašanj: 1. klime v dediščini in tvorbe čardaka, 2. topografije in tvorbe pomolov oziroma prostorne plastike, 3. zelenja IQ2 Dušan Grabrijan in mestnih vrtov in 4. stare lesene predalčne gradnje v zvezi s sodobno montažno gradnjo. Končno se sprašuje, zakaj bi ne mogli stare skušnje prenesti v sodobno življenje. Zanimivo je, da se za tem referatom ukvarjata še dva z makedonsko regionalno arhitekturo, in sicer referat: »Arhitekturna dediščina in ustvarjanje arhitekturnega izraza«, kjer se Krunič 1. zavzema za to, da bi se posvečala večja pozornost civilni in stanovanjski arhitekturi, 2. kaže na pokrajinsko in plastično arhitekturo razgledov in se tako sprošča Cvijićevega odklonilnega stališča do orientalskega mesta krivih, ozkih in slepih ulic in končno 3. loči med rafinirano mestno iii elemen- tarno podeželsko makedonsko hišo. V svojem referatu »Naša orientalska in sodobna hiša« pa sem pokazal, kako je prav makedonska hiša po- magala Le Corbusierju, da je reformiral sodobno hišo za vsakogar. V zadnjem referatu »O kmečkih gospodarskih objektih in o arhi- tekturni dediščini« išče Vinček pota iz starih v nove gospodarske stavbe, a pri tem zavrača ornament, dekor in draperijo narodnih slogov in se zavzema za to, da iščimo v dediščini skušenj, ki izhajajo iz klime, ma- teriala, potrebe, prostorne plastike in odnosa do narave. Tako so torej od sedmih referatov o naši arhitekturni dediščini dva konservatorska, dva urbanistična in trije arhitekturni. In od teh se bavijo: dva z mediteranskim območjem (Istro, Dalmacijo), trije z make- donskim, ostala dva pa sta splošna in načelna. Objavljam jih v »Slo- venskem etnografu« zato, ker je navsezadnje ostalo vse pri regionalni hiši in načelih, s katerimi moramo do nje in kar more zanimati tako etnografa kakor arhitekta. Referati so v glavnem opisovali, v nadrobne analize se niso spuščali, ker so to prepuščali posvetu in posamezniku. II Posvet je odločil, da to pot ne bo razpravljal o vprašanjih konser- viranja, ker so o tem razpravljali že na drugih sestankih in ker je trenutno mnogo bolj zanimivo vprašanje izkoriščanja naše dediščine v naši novi in sodobni arhitekturi. Posvet je nato zavzel stališče proti formulaciji nacionalnega po obliki in socialističnega po vsebini — iz razloga, ker ne gre ločiti oblike od vsebine, če nočemo zopet nazaj v formalizem. Kakor povsod v Evropi, tako se želimo tudi mi vrniti k domačim skušnjam, po tisti »načelni« arhitekturi, ki je zaradi načel prerada zanemarjala domače skušnje in pogoje. Dasi to ne izključuje, da bo kdaj tehnika premagala vse klime in kontinente — pot do tja je še dolga — bo to tedaj rezultat mnogih regionalnih skušenj, iz katerih moramo sedaj črpati. Vendar pa to ne pomeni niti povratka v romantiko v smislu onih epidemij raznih švicarskih slogov in motivov, srčkov in nageljčkov, ločenih od vzročnih zvez in iztrganih iz zemlje, v kateri so nastali, niti Misli o naši dediščini 105 povratka v formalizem, ki je zaradi oblike zanemarjal potrebe in delal silo materialu, konstrukciji, naravi in človeku; pa tudi ne v fimkcio- nalizem, ki je izhajal iz gole potrebe in mislil pri tem, da odkriva nove • svetove. To je kratko malo povratek k oni stari arhitekturi, ki je bila vedno funkcionalna in enotna v vsem kompleksu arhitekturnih vprašanj. Od nje sta nas ločila slabokrvni formalizem in eklekticizem, tako da moramo danes šele iskati pot do nje in na novo odkrivati njene kvalitete. Najbolj funkcionalne stavbe naše dediščine so gotovo naše kmečke gospodarske stavbe. To je naša proizvodnja, kjer so funkcionalni odnosi najelementarnejši in prav taki kakor v industriji, saj jih danes uvrščamo med industrijske obrate. In kljub temu se o njihovih funkcionalnih odnosih ni mnogo go- vorilo. Kjerkoli so to disciplino v polpretekli dobi uvajali v šole, je obsegala zgolj neko naštevanje dimenzij o ležiščih in prostorih za razno živino in hrano ali pa spoznavanje nekih švicarskih in pruskih tipov. O organizaciji naših gospodarskih stavb, o njihovi prostorni plastiki ali strukturi ni bilo govora v tej disciplini, kaj šele o naših kozolcih. Tako je torej danes ta dediščina pred nami čisto neobdelana. Aktivizirali bi jo s tem, da poiščemo njeno aktualno vsebino. Drugo področje poleg industrije, ki je danes v središču naše arhi- tekture in ki ni dosti bolje raziskano, je hiša za vsakogar. Kaj vemo n. pr. o naših stanovanjskih hišah v preteklosti? Manjkajo nam prav vsi podatki. Začeti bi morali pri praizvoru, pri naši regionalni hiši in njenih skušnjah in potem povezati vrste od nje do gradov, dvorcev, meščanskih domov, pa vse do sodobnega stanovanja za delov- nega človeka. Prav nič nam tu ne pomaga formalistična teorija, ki izhaja iz kultne arhitekture in visoke umetnosti. Res je, da ta arhitektura, ki obsega skušnje anonimnega kolektiva in išče neki splošni standard, še ni na posebno visoki stopnji. Etnografija je manj obtežena z visokimi vzori. Ona raziskuje med drugim ljudsko umetnost in more zato najbolj neposredno do elemen- tarnih stvari, kjer potrebujemo pouka. Zanemarjali smo doslej civilno arhitekturo, iskali absolutne tipe, iztrgane iz razvojnih vrst, gojili formalizem in sentimentalizem, ki je po vsej sili iskal narodnih tipov. Drugače se loteva arhitekt raznih vrst sodobne arhitekture. Zakaj bi se enako ne mogli lotiti naše regionalne hiše? Zanimalo bi nas, kdaj in kje so pri nas zamenjali sušen, glinen zidak (čerpič) z opeko? Zanimal bi nas dalje razvoj kurišča in z njim v zvezi razvoj prostora in hiše. Prav tako alternative: ognjišče, peč, kamin in štedilnik, plin in elektrika. Nakazano vsaj v posledicah in perspektivi. Zanimalo bi nas, kakšna je bila drža našega človeka v teku zgodo- vine v prostoru. Kdaj je pri nas še stanoval človek leže? Kdaj se je 104 Dušan Grabrijan dvignilo ognjišče s poda? Kdaj je začel naš človek spati v postelji? Kdaj je dobil stol in mizo v hišo? Primerjati je treba ta razvoj vedno z razvojem našega južnega človeka! V nobenem primeru tega razvoja ne smemo gledati izolirano in zaključeno! Zanimalo bi nas, kako je v raznih kulturah in z raznimi ekonom- skimi režimi rastel in padal naš stanovanjski standard. Zanimalo bi nas dalje, kako je naš človek jedel, se oblačil in stanoval, ali kakšni so bili njegov pribor, obleka in oprema. Zanima nas sploh njegova hiša v zgo- dovini, t. j. njena oprema, njena organizacija in njen položaj v naselju. Arhitektura je sploh samo del celote. Gledati moramo celotno, t. j. urbanistično. Kako je takšna celota nastajala, kakšni so njena embrio- nalna zasnova, rast in vplivi. Ne smemo pa pri tem gledati statično, temveč razvojno. Ne iskati tipov, temveč razvojne vrste, ne nedotakljivih motivov, temveč njihove vzročne zveze. Iskati vzročne zveze in razvojne vrste pa pomeni vezati preteklost z najtoplejšo sedanjostjo. Skratka, treba nam je metode, ki bo zgodovinska in razvojna. Najprej torej registrirati, nato analizirati, razkrivati vrste in primerjati, da bomo mogli izvršiti selekcijo, in slediti kontinuirnemu razvoju. Analizirati, t. j. razčleniti kompleks iia komponente, sortirati, po- vezati sorodno, ločiti različno. Pogoji so: psihološki in materialni. Faktor: orodje, tehnika, materiali, potrebe, družbena struktura itd., to je spre- menljivo. Faktor: klima, topografija, temperament itd., to je stalno. Pri tem ne smemo ločiti psiholoških faktorjev od materialne osnove! In potem moramo izvajati iz tega odnose arhitekture glede na material, prostor, človeka, organizacijo stanovanjske površine. Postaviti je treba razvojne vrste tam, kjer smo doslej gledali ločeno, iskati prehodov: peč ali ognjišče, dimnica ali dnevni prostor itd. In tako se bo odprla pot do novih vrst: gradov, dvorcev, meščanskih domov, vse do sodobnih hiš. Iskati je treba njihove medsebojne vplive, kazati med vrstami na faktorje: klima, družbena struktura, material, tehnika itd. In na koncu selekcija. Zanimivo je, da so nekateri referati obrav- navali pretežno konservacijo, medtem ko so drugi takoj našli pot v sodobnost. Verjetno je to globoko nekje v značaju samih dediščin. Pre- izkusiti jih ni težko, najbolje je uporabljati pri tem besednjak sodobne arhitekture. Medtem ko so neke dediščine povsem sodobne v odnosu do materiala, konstrukcije, prostora, človeka in narave, so druge samo še neka zgodovinska izkustva. Zakaj bi kdaj ne poizkusili pregledati vso to našo dediščino? Deliti bi jo bilo jasno v severno in južno ali orientalsko območje. Ta območja hiš nato v mestne in podeželske, te pa zopet v alpsko, mediteransko, panonsko, dinarsko skupino na severu in bosansko, kosmetsko in make- donsko skupino orientalskih hiš. Naš položaj v državi je čisto poseben. Živimo na enem najbolj mešanih ozemelj. Pri nas se stikajo prav vse severne regionalne hiše. Zato nam je laže iskati prehodnih členov kakor ljudem, ki živijo na Misli o naši dediščini 105 bolj homogenih območjih. Iz tega slikanja regionalnih hiš torej je treba napraviti odliko! In ne hoteti po vsi sili enoten nacionalni tip hiše. Naša dežela je dežela razgledov na vse strani, pri nas so mnogi spojni elementi. To velja tako za LRS v ožjem kakor za vso državo FLRJ v širšem pomenu. Zato bo iskala naša etnografija svoje področje v primer- jalnem delu. Iskala bo regionalnih vplivov, ki so v preteklosti obstajali med našimi deželami. Postopati regionalno pomeni torej širiti svoje področje. Kaj ni današnij naš alpski tip hiše, kakor da je padel zrel iz neba? Od kod ta čudni pojav regionalne hiše med drugimi z ločenim dnevnim prostorom? Od kod ta čudna analogija med alpsko in bosensko-orien- talsko hišo? Glede organizacije stanovanjske površine in glede same gradbe. Tu spodaj kamnit masivni zid, tam zid iz čerpiča; zgoraj pa sta obe hiši predalčni, leseni, da bi preveč ne obteževali pritličja. Mar je bila tudi alpska hiša nekdaj iz čerpiča? In od kod ta strukturna in prostorna arhitektura naših gospodarskih poslopij? Saj je to vendar kakor v orientalski arhitekturi! Gledam karte evropskih regionalnih hiš, ki so jih sestavljali tujci. Pri nas se vse redči, medtem ko je na našem jugu vse prazno. Kakšno bogastvo nam je odkriti! Kakšen zaklad dvigniti! Kakšne perspektive za umetnostnega zgodovinarja, etnografa in arhitekta! Hipoma bodo vsa ta severna območja čisto prazna, proti temu, kar imamo mi! Résumé RÉFLEXIONS SUR NOTRE PATRIMOINE L'article est issu de plusieurs comptes-rendus donnés au cours de la réunion des architectes a Dubrovnik en 1950, qui traitent la question de l'architecture et de l'urbanisme en liaison avec notre patrimoine. « L'Ethnographe Slovene > l'a publié parce qu'il touche aussi a la question de l'architecture régionale. Conformément a la these des architectes qu'il faut chercher dans le patri- moine un contenu positif, l'article touche d'abord aux bâtiments d'exploitation, c'est-a-dire a la construction primitive, puis encore a l'architecture de l'appar- tement qui, l'une et l'autre, étaient jusqu'a présent les plus négligées. C'est pourquoi l'auteur de l'article désire commencer par les constructions les plus élémentaires, c'est-a-dire par les bâtiments d'exploitation régionaux, pour que ceux-ci lui montrent la voie vers les châteaux, les palais, les maisons bourgeoises et les bâtiments contemporains communs. Ce faisant il conseille l'emploi des méthodes contemporaines de travail. Il se demande pourquoi on ne pourrait y parvenir par la méthode utilisée des architectes pour toutes les branches de l'architecture contemporaine en ce qui concerne l'exploitation, l'ordonnance du plan, les problemes techniques, les conditions matérielles etc., et cela par réaction contre l'ancienne théorie forma- liste insuffisante. Pour les recherches, il exige qu'on prete une plus grande attention aux conditions matérielles, outre les conditions psychologiques, et aussi J^Q^ Dušan Grabrijan qu'elles soient toujours en liaison avec les premieres. C'est pourquoi il exige des liaisons causales, des découvertes de formations embryonnaires des branches et influences évolutrices — voulant lutter par la contre le collectionnement des motifs sacrosaints et des types absolus. L'auteur de l'article recommande en outre la fixation des architectures régionales et l'emploi des méthodes comparatives, pour quoi il voit une dis- position particuliere dans le caractere transitaire de notre territoire. Puis il montre les extraordinaires similitudes qui existent, quant a Za structure et a la plastique spaciale, entre la construction alpestre et orientale ou, quant a l'orga- nisation de la surface habitable et a la structure, entre la maison alpestre originale et la maison bosniaque orientale. En terminant, il attire l'attention sur le vide que montrent les cartes étrangeres actuelles des architectures régionales sur le territoires de notre midi ou tout est encore a faire et ou il faut seulement découvrir la richesse qui dépasse tout ce qui a été enregistré jusqu'a présent. OD VINSKEGA HRAMA DO BAJTE (Prispevki k zgodovini bajtarsftva in gosiaštva v dolenjskih vinogradih) Sergij Vilfan V potopisnih črticah »Od Mokronoga do Pijane gore«^ je Prežihov Voranc menda prvi od slovenskih pisateljev pravilno osvetlil socialno vprašanje vinorodnih krajev Dolenjske. Z oštrim očesom dobrega opa- zovalca je dojel marsikaj, kar so dotedanji opisovalci Dolenjske hote ali nehote prezrli.^ Ko prihaja na dan z resnico o socialnem stanju teh krajev tik pred drugo svetovno vojno, pobija tradicionalno predstavo, »da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe«. Prav tako se kritično loteva predsodka, da je Dolenjska gospodarsko močno aktivna dežela, ki ga zavrača z opisom izredne revščine velikega dela njenega prebivalstva. Kakšna je resnica o gospodarskem in socialnem stanju prebivalcev dolenjskih vinskih goric, prikaže med drugim ob zgledu Brezovca, vino- gradniškega okoliša severno nad gornjim delom dobne Lakencev. »Na Brezovcu je kakih 20 bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi 4 repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. ZemJje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje Za pregled rokopisa in številna dragocena napotila se zahvaljujem aka- demiku univ. prof. dr. Janku P o 1 c u in znanstvenemu sodelavcu prof. dr. Pav- letu B 1 a z n i k u. '¦ Prežihov Voranc, Od Ko tel j do Belih vod, Ljubljana 1945, str. 25 ss.; na- vedbe v tekstu so s strani 25/26, 36, 41/42, 44, 62, 64. ^ Za relativno starejši čas poroča o slabih socialnih razmerah v vino- gradniških predelih Dolenjske Fr. Ks. Hlubek, tajnik Kmetijske družbe na Kianjskem v letih 1835—1838. Glej J.Rus, Dolenjsko vinstvo pred sto leti, zbornik »Dolenjska«, Ljubljana 1938, ki pa o novejših razmerah ne pove ničesar. Pač pa ugotavlja proces degradacije kmetske posesti na Dolenjskem kot stopnjo k proletarizaciji kmetskega ljudstva T.Zupan, Proletarizacija kmetskega ljudstva. Sodobnost Vlll, 1940, str. 322. 108 Sergij Vilfan Življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in snlia, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo...« Glede neke hiše na Brezovcu in glede vasi Sela nakazuje Prežihov tudi nastanek teh naselbin iz opuščenih hramov. Ob takih in drugačnih bajtah, ki so mu podoba strašne revščine, se sprašuje, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Kar nam Prežihov Voranc na teh in drugih mestih sporoča o vino- rodni Dolenjski, je več ko zanimiva literarna tema. Gre za enega osred- njih socialno-zgodovinskih problemov teh krajev, povezanega z njihovo gospodarsko in pravno zgodovino, za problem, pri katerem si je vredno zastaviti vprašanje, zakaj in kako je do tega stanja prišlo. Čeprav tega vprašanja še dolgo ne bomo mogli dodobra izčrpati, ga hočemo na tem mestu osvetliti vsaj z enega vidika: z vidika zgodovine o nastanku bajtarstva in gostaštva v dolenjskih goricah. Pri tem bomo v prvem poglavju obravnavali podatke, ki jih imamo o naseljevanju v dolenjskih goricah v splošnem zlasti s pravnozgodovinskega vidika, v drugem poglavju pa naselbinsko in gradbeno zgodovino vasi Gornji Lakenc z njeno vinorodno okolico tja do Svetega vrha v zadnjih 130 letih, bomo torej zgodovinsko prikazali nastanek teh razmer prav na konkretnem primeru, ki ga je spoznal za karakterističnega in nam ga v literarni obliki predstavil Prežihov Voranc. Obenem naj bi ta razprava tvorila za ožji stvarni in krajevni okoliš poskus povezati raziskavo zgodovine slovenske hiše s socialno zgodovino podeželja. »Naseljevanje na goricah« v naslednjem ni mišljeno kot prvotna kolonizacija dolenjskih vasi, marveč označuje le drugotno, bajtarsko razširitev kolonizacije v notranjost vinskih goric. I. Zgodovinski pregled naseljevanja v vinogradniških objektih A. Predpisi o naseljevanju v vinogradih na Štajerskem do uveljavitve Gorskih bukev Ker se je praksa dolenjskih vinogorskih zborov, to je nižjih upravnih in sodnih organovjv vinskih goricah, od konca 16. stoletja dalje dejansko naslanjalaT^ia jtajerske Gorske bukve^ (1543), naj v pojasnilo razvoja na Dolenjskem uvodoma podamo v kratkih obrisih pravila, ki so ve- ljala na Štajerskem. ^ Naseljenci v vinogradih se tu omenjajo že zelo zgodaj. Tako na primer pozna listina Nemškega viteškega reda_izjeta 1236 nastanjence v vinogradih, poleg onih kmetov, ki bivajo na kmetijah.* ^ O tej naslonitvi in delni prilagoditvi primerjaj m. dr. M. Dolenc, Gorske bukve (kratica GB)), Ljubljana 1940, passim. * A. Meli, Das Steier. Weinbergrecht u. dessen Kodifikation im Jahre 1543 (kratica StWBR), Wien-Leipzig 1928, str. 15/16. Od vinskega hrama do bajte 109 Štajersko deželno pravo povzema glede takih naseljencev določilo neohranjenega zapisa vinogorskega prava: kdor se z lastnim dimom (t. j. s samostojnim gospodinjstvom) naseli na vinski gorici, mora služiti {t. j. z dajatvami in tlako) kakor kak drug podložnik.^ Drugače rešuje to vprašanje Friderikov privilegij štajerskim sta- novom iz leta 1445" (znan pod imenom »Reformacija deželnega ročina«), ki predpisuje, naj vsi kmetje v vseh vinogradih poderejo svoje zgradbe (Zimmer),' v katerih stanujejo. Puste naj le klet in stiskalnico, ter se presele v vasi ali kmetije (Hofhuben) oziroma domce.* Stavljen je rok za izpraznitev stanovanj v vinogradih in predpisana kazen za kmeta- lastnika zgradbe. Da določilo ni bilo prav uspešno, ali vsaj ni dolgo učinkovalo, do- kazuje njegova večkratna ponovitev. Leta 1502 je bil vnovič postavljen rok za izselitev iz vinogradov;" leta 1522 je bil sprejet ustrezen sklep deželnega zbora v Gradcu;^" leta 1529 je deželni glavar izdal mandat stanovom in meščanom, naj odpravijo sogornike (perkholden) in druge ljudi, ki bivajo pri vinogradih ter takega naseljevanja v bodoče več ne dopuščajo.^^ Ta razvoj je p ri vedel do 20. člena Gorskih bukev, ki določa, naj se vsi tisti, ki so z la^stnim gospodinjstvom^^ naseljeni v vinogradih, od tod Meli, StWBR, 128. Zapis deželnega prava iz konca 14. ali začetka 15. sto- letja (o. C. 64). »Mit aigem r1ik« (= Rauch) = eigene Haushaltung (po Schmel- lerju, Bayer. Wôrterbuch, Stuttgart-Tubingen, 1827—1837, IL, 48. * Lanndhanduest des loblichen Hertzogthumbs Steyr, fol. 24 (citirano po ti- skani izdaji 1583). Prim. M.Dolenc, Odkod — vsobénjki? (kratica Vsob.) ČZN XXIII/1928, 166 ss., zlasti stran 171 in isti, GB 130. ' Glej opombo 43. * Domec za Hofstatt gl. m. dr. J. Kelemina, Pravne starine slovenske v filo- loški luči (kratica: Starine), GMS XIV/1933, str. 57 s. "Meli, StWBR, 127 (»Perkholden abzutun: Item es sollen nun hinfur kain pam in den perkrechten sitzen«). Prim. (z napačnim datumom) Dolenc, Vsob. 172 in (s pravim datumom) isti, GB 130. Meli, 1. C. (»Die perkholden sollen... aus denen perkrechten getriben werden«), prim. Dolenc, Vsob. 172. " Meli, 1. C, prim. Dolenc, GB 130. " »Mit aigem rucken« sloveni Recelj (1583) »z lastnim hrbtom«. Dolenc (m. dr. GB 130) ta prevod označuje kot nepravilen in pravi, da bi se moral glasiti »z lastnim dimom«. Dejansko se starejši teksti, ki uporabljajo ta terminus, glase: »mit aigem ruk« (prim. opombo 5 ter v Schmellerju navedene citate), pri čemer je mišljen dim kot znak lastnega ognjišča, t. j. gospodinj- stva. Prim. tudi J. Kelemina, O terminologiji gorskega prava, GMS XX/1939, str. 287 (kratica: Termin). Ta prvotni pomen pa se je pozabil, fraza pa spre- menila v »aigen rucken«, pri čemer so mislili dejansko na hrbet (Schmeller, I. c), tako da je Recljev prevod za pojmovanje svoje dobe točen, medtem ko Dolenčeva razlaga drži za prvotni pomen tega termina Dvomljiva pa je Do- lenčeva (GB 131) razlaga, da mislijo Gorske bukve pri tem na dimino (Rauch- gulden). Dajatve zemljiškemu gospodu, imenovane Ofenpfennig, Rauchpfen- nig, Rauchgeld so dokumentirane le tu in tam, za prvo polovico 16. stoletja le enkrat (prim. A. Meli, Beitrage zur Geschichte des Untertanenwesens in Steier- mark, Mitt. d. hist. Ver. fur Stmk., 40. zv., Graz 1892, str. 186). Tudi kot davek 110 Sergij Vilfan izselijo ter nastanijo na kmetijah oziroma posestvih. Glede sankcije se ta člen sklicuje na privilegij iz leta 1445. Izselitev pa ni potrebna v primeru, če se je vinogradniško zemljišče spremenilo v »pravdno imenje« (t. j. zemljišče, ki oddaja zemljiškemu gospodu dajatev pravde kot običajno podložniško zemljišče.^' Dopuščen pa je tudi prehod pravdnih zemljišč v vinogradniška. V tem primeru jih obremeni gorski gospod po sklepu vinogorskega zbora s primemo gorščino.^* Medtem ko predvidevajo zgoraj navedena določila od leta 1445 dalje predvsem izselitev naseljencev oziroma vsaj načelno prepoved naselitve na vinogorskopravni zemlji kot taki, pa srečamo dejansko od ognjišča dimina v tej dobi ni prihajala ob osnovnem obdavčenju po imenjski renti do veljave (prim. Mensi, Geschichte der direkten Steuern in Steiermark, I. Graz-Wien 1910). Dimina torej v prvi polovici 16. stoletja ver- jetno ni imela tistega pomena, ki ji ga pripisuje Dolenc. "»Pravdno imenje« za »Zinsguts po Reclju (Dolenc, GB 131; napačna pa je razlaga tega termina kot »obdavčeno zemljišče«, Dolenc, GB 69). Pravda je torej slovenski izraz za nemški »Z i n s« v smislu redne podlož- niške dajatve zemljiškemu gospodu od kmetij. Iz zveze »stiura inu pravda« v dveh prevodih Gorskih bukev sklepa Dolenc, GB 132, da je pravda morda dača v naturalijah, kar pa ni nujno, ker je raba »stiura inu pravda« lahko pleonazem ali pa je pod stiura mišljen davek, tako da ostane pravda kot Zins neokrnjena. Omejitev pojma pravda na naturalne dajatve je tudi v nasprotju z Recljevim in Boštanjskim prevodom (slednji pozna »praudni grunt«, od katerega se daje »stivra inu praiida«.) — V pomenu »Zins« vključno denarnih dajatev je beseda pravda razširjena zlasti tudi na Primorskem. Prim. Sacerb- ske arhivalije v fase. 520 stan. arh. iz začetka 17. stoletja, n. pr. vprašalno polo iz leta 1627, točka 12: »Quanto che pagano di prauda al proprietario del fondo cosi in denarii come in robbe...«. — GI. dalje rektif. dominik. akte za Po- stojnsko okrožje iz leta 1756 za Kastelec pri Trstu. Ti zapisniki ločijo tri dajatve: »per contribuzione« (davek), »per soldato« in »per pravda«. V doda- nem pregledu dajatev se beseda pravda tolmači s pristavkom »seu zins«. Pok. prof. A. Breznik, ki me je opozoril na akte iz leta 1756, je iz tega mesta sklepal, da je tudi v klicu »Za staro pravdo!« v prvi vrsti dobesedno mišljen boj za stare urbarialne dajatve proti novim dajatvam. — Ker ima izraz pravda več pomenov, ga v pomenu »Zins« dopolnjujem z besedo dajatev, torej »dajatev pravde«. Prav tako označujejo viri besedo »Kleinrechte« slovenski z »male p r a v de«, torej male dajatve zemljiškemu gospodu, kar je točneje in bolj smiselno kot izraz »male pravice«, ki ga uporablja slovenska zgodovinska literatura. Na izraz »male pravde« je prvi opozoril J. Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR XIII, 1936—37 (odslej Prevedba), str. 167, op. 93, in sicer na podlagi spisov Komisije za zemljiško odvezo v sodnem okraju Podgrad in Ilirska Bistrica (n. pr. poravnava z dne 5. oktobra 1863). — Da je izraz že star, dokazuje nedatiran zapisek »Ertrag- nuss der Herrschafft Neuhaus«, pisan v pisavi 18. stoletja (Stan. arh. fase. 520/39), kjer se med dohodki gosposke omenja med drugim »mala prauda ertragt fl. 505 : 15 : —.« ^* Gorščina je — praviloma edina — dajatev, ki bremeni na vinogorsko- pravnih zemljiščih. Po tej dajatvi, ki jo viri dosledno terminološko razliku- jejo od drugih, se ta zemljišča na zunaj ločijo od »pravdnih«. Več o tem pod poglavjem o strukturi vinogradniške lastnine. Od vinskega hrama do baite 111 priznanje te naselitve leta 1458 v obdavčenju kmetov, naseljenih na vinogorskopravnem zemljišču, z dvema šilingoma, kar pomeni enako davčno obremenitev, kakor za celo kmetijo.^^ B. Viri o naseljevanju v vinogradih na Dolenjskem 1. Pred obravnavanjem, oziroma pred praktično uporabo Gorskih bukev na Kranjskem. Kako je z bivanjem vinogradnikov na vinskih goricah v srednjem veku na Dolenjskem, doslej ni znano. Prvi vir, ki v splošnih obrisih govori o naseljevanju podeželskega prebivalstva v dolenjskih vinogradih, se nanaša najirvo polovico 16. stoletja in opisuje ta pojav v zvezi z drugimi večjimi spremembami v strukturi agrarnega prebivalstva. Medtem ko namreč pomeni razdobje med 12. in 15. sto- letjem dobo nastajanja onega položaja kmečkega prebivalstva, ki ga označujemo kot_podložništvo, se od 15. stoletja dalje izločujejo iz tipa podložništva v ožjem pomenu besede razne skupine agrarnega prebi- valstva, od katerih so doslej še najbolj znani kajžarji,^^ V odgovoru deželnemu knezu kralju Ferdinandu (na njegovo zahtevo po odobritvi davkov) stavljajo kranjski deželni stanovi dne 27. av- gusta 1548^^ predlog take porazdelitve davkov med davkoplačevalce. Mensi, o. c., 26. " O tem nrim. P. Blaznik, Posestne razmere v Selški dolini (GV X/1934), str. 5—11, 59, 62; isti, Kolonizacija Poljanske doline (GMS XIX/1938), str. 56; isti. Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928, str. 97, 100—102; M.Kos, Zgo- dovina Slovencev, Ljubljana 1933, str. 230, 231; B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944, str. 36, 39. V nasprotju s to literaturo in v njej nave- denimi viri navaja Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljub- ljana 1935 (kratica PZ), str. 229, sklicujoč se na Mella, da imamo prve dokaze za eksistenco kočarjev šele izza 17. stoletja " Stan. arh. fase. 216. Besedilo se glasi: »Nemblich dieweil auf irer ro. ku. mt. vnd der lanndtleut grundten vil inwoner der etlich die hueben verlassen ire khaufrecht verkhaufft vnd dan bey andern paum (črtano: gastweis) wonen auch mit leinwat vnd andern handtieren dergleichen allerley hanndt- wercher vnd andere ledig (črt.: vnangesessen) personnen die gasst weiss sitzen vnd sich mit dem tagwerch vnd anderer arbait verhalten vnd nit dienen wellen das schier khain dienstuolgkh mer zubekhomen. Gleichermassen verlassen auch in der Vndem March ir vil di hueben oder khomen von andern ortn dahin khauffen weingarten in iren ku. mt. vnd den landtleut pergen sitzen auch frey treiben alterai gewerb vnd schmellern also nit alain den angesessenen vndertanen ir narung sonndern geben inen auch in mer weg ergerliche vnd dem gemainen nutz schedliche exempt vnd sein doch zinss vnnd aller ge- mainen mitleiden enthebt vnd frey. Das demnach denselben nach gelegenhaii jedes handtierung handtwerch vnd thuen auch ain steur aufgelegt wurde als nemblichen ainem der wieuorstet han dit 20 kr. ainem handtwercher 12 kr. vnd ainem gemainen tagwercher 8 kr. Welche auch aigenthumblich wein- garten haben vom gulden des werts 1 kr. dardruch wurden sy hinfuro nit also paldt zu leiehtfertigkhait vnd irem freien willen vrsach nemen dessglei- chen in solhen gemainen anlagen fuegelich mitleiden tragen vnd den ange- sessenen armen erschophten vndertanen so es bisher allés verrichten muessen in disen schwam vngeratnen jaren verschont. Welh anslag also ain jeder landtman von dergleichen personen auf seinen grunten abfordern vnd zu 112 Sergij Vilfan' pri kateri bi se razen podložnikov pritegnile v obdavčenje tudi nekatere druge vrste podeželskega prebivalstva. Na deželnoknežjih in deželanskih zemljiščih — pravijo kranjski stanovi — je mnogo najemnikov-g o s t a - čev (Inwohner),^^ med katerimi je nekaj takih, ki so zapustili hube, prodali svoja kupna zemljišča in nato stanujejo pri drugih kmetih ter trgujejo s platnom in drugim.^^ So tudi druge samske (ledig) i o s e b e ki so naseljene kot goslači in se preživljajo z dnino in drugim \ delom, pa nočejo (redno) služiti, tako da že kar ni več moči dobiti poslov. ; Prav tako zapuščajo na Dolenjskem^^ mnogi (podložniki) kmetije in ) prihajajo od drugih krajev tja, si kupijo vinograde v deželno^ knežjih in deželanskih goricah, so prosto naseljeni (sitzen auch frey),'''' ; izvršujejo raznovrstne obrti in s tem ne odžirajo le stalno naseljenim i podložnikom (angesessene vndertanen)^' njihova sredstva za življenje, ¦ marveč jim dajejo tudi v mnogih ozirih slab in za splošnost škodljiv \ zgled. In vendar so ti ljudje prosti dajatve pravde in vseh splošnih davkov. Zato predlagajo stanovi, naj se tem ljudem — ustrezno njiho- ] vemu trgovanju, rokodelstvu ali siceršnjemu delovanju prav tako naloži davek, in sicer: če trguje 20 kr, če izvršuje obrt 12 kr, dninarju 8 kr; onim pa, ki imajo lastne vinograde, naj se naloži davek 1 krajcarja na vsak goldinar vrednosti vinograda (torej 1,66 %). Stanovi menijo, da bi | bili ti ljudje odslej naprej — če bi se jim naložil ta davek, manj nagnjeni j k lahkomiselnosti in svojevoljnosti, obenem pa bi se podložniki razbre- j menili. Ta davek naj bi vsak deželan pobiral od takih oseb, kolikor žive j ainer L(andschaft) handen bey seinem trauen vnd glauben auch vnder seinem pedschadt vnd hanndtschrifft einlegen vnd betzallen solle. Weil aber solhe personnen on das nit angesessen Hederlich vnd vmb schlechter vrsach willen die freihait suchen bedengkht ain e(rsame) l(andschft) wo diser anslag alain von denen so auf der landleut grunten oder in iren weinpergen vnd nit auch von dennen so vnder irer ku. mt. sitzen genommen, so wurden sy sich von- stunden ali vnder ir ku. mt. ziehen dardurch ain grosse vngleichait beschwa- rung vnd gemurbl eruolgen vnd dises gmainer l(andschaft) bedengkhen vnd furnemen khain frucht gebarn. Demnach ist an Ro. ku. mt. gemainer Ifand- schaft) gar vnderthenigist bilten, die wellen auch in disem anslag auf der- gleichen personen auf irer ku. mt. grunten sesshafft allergnedigist bewilligen auch mass vnd ordnung geben, das solher anslag vermug gemainer l(and- schaft) furnemen abgefordert vnd eingenomen w^urde. ^ Za »invvohner« — goslače prim. m. dr. Wolff-Cigaletov slovar. Izvor besede »goslač« nam pojasnjuje dikcija »gastweis sitzen« v gornji opombi. Vendar pomeni inwohner tudi kajžarje. " Ta podatek je zanimiv tudi za zgodovino podeželskega trgovanja. ™ »Ledig« pa utegne pomeniti po Schmellerju, o. c, I, 1438, tudi »un- gehemmt in der freien Bewegung«. ^1 Za »Untere Mark« — Dolenjska gl. n. pr. dopis Novega Mesta vicedomu z dne 23. aprila 1588, Viced. arh. I, 120. Na Štajerskem pomeni isti izraz Spod- njo Štajersko (gl. Karlov mandat z dne 1. junija 1582, ibid.). 2= O tem glej I. C. 4. Ansetzen pomeni po Deutsches Rechtswôrterbuch »in einen Besitz ein- weisen, als Lehensmann annehmen, einfuhren, griinden, stiften«. V tej zvezi pomeni ustanovitev osebno-podložniškega razmerja s podelitvijo kmetije (saja), kar ustanavlja pravno vezanost podložnika na kmetijo. Nasprotje je »vnangesessen«. Od vinskega hiama do bajte 113 na njegovih zemljiščih, ter ga odvajal stanovom. Ker pa ti ljudje niso »sajeni« (nit a n g e s e s s e n) ter iščejo po krivih potih in zaradi vsakega malega povoda prostost, bi ta ukrep le malo koristil, če bi se obdavčili le tisti, ki bivajo na deželanskih zemljiščih ali vinogradih, ne pa tudi oni na kraljevih. V tem primeru bi se vsi takoj preselili na kraljeva zemljišča ter bi nastala neenakost in mrmranje. Zato naj jih obdavči tudi kralj na svojih zemljiščih. Ferdinand je stanovom dne 2. oktobra 1548 odgovoril, da bo njih predlog proučil.^* Na naslednjem deželnem zboru dne 5. novembra istega leta so stanovi sprejeli sklep o tem obdavčenju in v dopisu deželnemu knezu svoj predlog ponovili, pri čemer označujejo naseljence v vino- gradih »di personnen so sich zu iren aigentumblichen weingarten setzen«.^' Deželni knez je 4. decembra 1548 v to obdavčenje privolil s pogojem, da se davek teh oseb ne všteje v redni davčni kontingent stanov, marveč izkaže in odvede posebej.^^'' Nadaljnja usoda tega davka ni znana. Sliko o socialnih spremembah na Kranjskem izpopolnjuj^_staiioysko poročilo iz istega leta o naseljevanju bajtarjev na gmajnah V zadnjih treh letih je kranjski vicedom začel jemati v posest gmajnska zemljišča in v njih postavljati ograje ter jim nalaga plačilo pravde v de- želnoknežji vicedomski urad. Od gmajne in lazov zahteva desetine. To stanovom iz dveh razlogov ni všeč: prvič so (stare) hube majhne in si mora kmet pomagati s kupovanjem živeža ali z menjavo živeža za sol. Za krmo svoje živine potrebuje gmajno in če tu in tam iz gmajne napravi kako njivico, naj se to do prave mere dopusti. Če pa presega pravo mero, naj se rajši prepove, kot pa da bi se zaradi nekaj denaričev'" ali krajcarjev, ki se stekajo v urbar, pospeševalo naseljevanje še večjega števila podruž- ^' Stan. arh., protokoli deželnega zbora I, fol. 1707171. Stan. arh., fase. 216, akt z dne 5. novembra 1548 in priključeni zapisnik deželnega zbora; prim. protokol dež. zbora 1, 184 ss., 202 s. Protokol deželnega zbora I, 198'. Prim. A. Dimitz, Geschichte Krains, II, Ljubljana 1875, str. 186. Nedatiran koncept dopisa deželnemu knezu; iz koncepta spremnega dopisa izhaja, da |e bil dopis setavljen pred 2. septembrom 1548 in ga je nesel na dvor stanovski odposlanec Višnjegorski (stan. arh., fase. 216). Glavni dve mesti tega dopisa se glasita: »Nemblichen das sich ew. Ro. ku. mt. vitzdomb in disem furstenthumb innerhalb dreyen jaren heer vnderstanden haben die gemain zubesetzen auss vrmd einfachen zulassen vnd in bemelt eurer ku. mi vitzdomb ambt zinspar zumachen. Item so jemant in ainem dorf gegent oder veldt ain traidtzehent hat vnnd das von denselben hueben aus in der gemain gebaut oder gereut gemacht werden, vermaint er den zechent von der gemain vnnd gereiiten zenemen vnnd in ew. ku. mt. vitzdombambt zu aignen...« O prekomernem zasebnem prilaščanju delov gmajne pravijo: »so war es vili mer abtzustellen dan vmb der wenigen phening oder khreutzer so in das urbar khumen willen ain vrsach zunemen noch dartzue mer vnndersassen in di gemain zusetzen innen dieselb einzufachen vnnd zupauen zuerlauben, welliche alssdan jarlichen welter greiffen aussreuten vnd imer in clainer zait an merere weite zuerichten werden dan der andern vralltn hueben aine hat, dessgleichen den alten huebmen mit dem viech vberlegen sein ...« " Denarič za Pfennig prim. J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, GMDS XVII, 1936 (kratica Svobodniki), posebni odtis, str. 125, op. 667. 8 Slov. etnograf 114 Sergij Vilfan ni ko V (untersassen)''* na gmajnskih zemljiščih. Ne gre jim dovo- ljevati, da si dele gmajne ograjujejo in jih obdelujejo, ker se iz leta v leto bolj razpasejo in zavzemajo kmalu več zemlje ko kaka stara huba; imajo tudi več živine, tako da nazadnje ne stari ne novi nimajo kje pasti. Pomanj- kanje paše škodi tovorništvu in prodaji živine; ograjevanje pa ovira tudi pridobivanje tesarskega lesa in drv. — Drugič pripada po starem desetina na lazih, ki se krčijo na gmajni, onemu zemljiškemu gospodu, ki mu pripada desetina od hube, iz katere je izšel mož oziroma plug,^^ Pritožba se pozneje še ponavlja, a brez kakih bistvenih dopolnil.*" Sredi__16;^toletia se torej na Kranjskem poleg osnOYne_ podložniške plasti navajajo druge skupine podeželskega prebivalstva, kmečki pol- j)roletariat in prolétariat ter podeželski obrtniki in trgovci: s a) Kupci vinogradov, ki se tam »na lastnem« prosto naselijo. Ti so ¦^po izvoru ali domači kmetje, ki so zapustili kmetijo, ali pa tujci. b) Naseljenci-najemniki na deželnoknežjih in deželanskih zemljiščih oziroma goslači pri kmetih. Ti so po izvoru prav tako bodisi bivši kmetje, bodisi samske osebe. Po poklicu so bodisi mali trgovci, obrtniki ali pa dninarji. c) Kajžarji, naseljeni na gmajnah. Glede njihove naselitve opažamo v zgoraj navedenih virih neki vpliv vicedomskega urada, ki je sredi 16. stoletja uveljavljal sploh neke širše pravice na gmajnah, zaradi česar je prišlo do konflikta s stanovi. Ta ugotovitev pa bo veljala le za one predele, kjer je prevladoval raztreseni podložniški sistem in posamezne zemljiške gosposke niso mogle popolnoma uveljaviti svojih pravic do gmajne v vaseh, kjer so podložniki pripadali več gosposkam. Jasnejši Kot »Untersassen« so torej mišljeni naseljenci na gmajnah. Izraz »pod- sed« in Dolenčev izraz »podjKidložnik« oziroma »posredni podložnik« (Dolenc, PZ 223) za Untersasse moramo nadomestiti z izvirnim izrazom podružnik, ki ga viri ponovno uporabljajo. Reformirani urbar za gosposko Sacerb iz leta 1573 (Viced. arh. I, fase. 61/XX) pozna poleg podložnikov na hubah tudi nekaj oseb, ki jih označuje kot »Vnndtersass«. V italijanščini pisani viri za isto gosposko iz leta 1627 (Stan. arh., fase. 520) pa ločijo med prebivalci dve vrsti: podložnike (sudditi) in podružnike (podrusnichi, ital. sottano oziroma na enem mestu tudi fameglio). Arhivar J. Šorn je ta izraz zasledil v Raigers- feldovem Diariju, vpis z dne 4. decembra 1748: »Das dorff... heiBt Brounize daselbst seyn 16 baueren und 18 padruschniki.« (Raigersfeldov arhiv, ODAS) in nanj opozoril prof. Polca. Prim. tudi F. Goršič, Agrarske zadruge in njih uprava pri nas, SP XXVI/1910, str. 323 in Polec, Svob. 46 (podružništvo — Untersassen). Izraz poddružnik pozna tudi Kelemina, Starine 75 (brez točnejše opredelbe v več pomenih), v Termin. 287/8 pa v pomenu Untersasse. Prim. dalje F. Goršič v SP XLIV/1930, str. 197. Tov. dr. V. Valenčič mi sporoča, da je v oko- lici Cerknice bil še pred desetletji znan izraz podružništvo v pomenu kajžarstva (povedal upok. sodni uradnik Olšak, ki je služboval v Cerknici; zdaj živi v Ilirski Bistrici); dalje, da v vasi Zarečica pri Ilirski Bistrici še danes poznajo hišno ime Podružnik. — Tu opozarjam le na besedo podružnik (od: pod-družnik) v zvezi z nem. Untersasse, medtem ko se v pravno analizo pojma podružništva, ki je bil na Primorskem verjetno nekoliko različen kot na Dolenjskem, ne morem spuščati. jedrnata formulacija »auf der hueben oder grundt, dauon der man oder phlueg ausgeet vnnd paut«. ^ N. pr. instrukcija z dne 5. novembra 1548, Stanovski arhiv 216. Od vinskega hrama do bajte 115 je bil položaj v strnjenih zemljiških gosposkah, kot na primer v loški, kjer vicedomov poseg v gmajne ni mogel priti do veljave. Medtem ko je prva skupina omejena izrecno le na_-Dol€SJsko, pa drugi dve skupini — goslači in Jcajžarji — nista krajevno omejeni. Verjetno sta bili že tedaj znani tudi na Dolenjskem, a kajžarstvo na gmajni ni specifično za vinogradniške predele, neposrednega dokaza za gostaštvo v zidanicah oziroma hramih pa za ta čas še nimamo. Navedba teh_treh skupin podeželskega prebivalstva v zvezi z na- meravano davčno reîormo kranjskih deželnih stanov priča, da so te tri skupine najbolj narasle v teku prve polovice 16. stoletja. Po analogiji z razmerami na Štajerskem pa moramo dopustiti možnost, da so se naseljenci na lastnih vinogradih začeli pojavljati že mnogoi prej. 2. Naseljevanje v goricah po obravnanih Gorskih bukvah in prak- tičnih priredbah Gorskih bukev za Kranjsko. Osnutek Gorskih bukev, ki so ga kranjski stanovi po vzoru štajerskih Gorskih bukev proti koncu 16. stoletja pripravili z nameiiôm, da bi še iizakonil na Kranjskem,'^ se glede naseljevanja v vinogradih drži v osnovi 20. člena štajerskih Gor- skih bukev.^^ Načelni predpis je isti (preselitev naseljencev z vinogorsko- pravnih zemljišč na kmetije). Vendar dopušča osnutek izjeme od tega pravila, kadar upravičujejo bivanje na takem zemljišču posebni razlogi, zlasti starost ali bolezen in kadar v to privoli gorski gospod. Za te vrste izjem niti ni potrebno, da se zemljišče prevede iz vinogorskega v pravdno. Sicer pa je taka prevedba v smislu štajerskega izvirnika prav tako predvidena in v primeru prevedbe dopuščena naselitev. — Čeprav obravnane Gorske bukve na Kranjskem niso bile uveljavljene kot zakon, kaže njihova formulacija stališča do naseljevanja v vinogradih, da so kranjski stanovi zavzemali glede tega vprašanja neko milejše stališče. Verjetno je ta omilitev ustrezala dejanski praksi na Dolenjskem, saj tudi predlog iz leta 1548 ne kaže, da bi bili kranjski stanovi prepovedali naseljevanje na goricah. Recljev prevod Gorskih bukev (1583), Gorske bukve Ijidiljanskega muzeja (sredi 18. stoletja) ter Gorske bukve Boštanj (pred 1781) se pri tem členu v bistvu drže štajerskega izvirnika Gorskih bukev. To velja tudi za Labaserjev slovenski zapis Gorskih bukev (1646) in za Gorske bukve Soteska (iz srede 18. stoletja), le da označujeta naseljence v vino- gradih že z besedo »osobenik«. Kapscheva in prekmurska priredba ter Wagensberski ekscerpt nimata tega določila.'^ Kljub zgoraj omenjenemu milejšemu stališču kranjskih stanov do vprašanja o dopustnosti naselitve V viiiogradu, so torej s posredovanjem" neavtentičnih prevodov in priredb štajerskih Gorskih bukev za Kranj- sko, ki so v bolj ali manj spremenjeni obliki v praksi postale materialni pravni vir tudi za Kranjsko, bila na Kranjskem znana tudi strožja j " J. Polec, Zgodovina Obravnanih Gorskih bukev in postavitve kletar- skega mojstra na Kranjskem, GMS XVIII/1937, str. 87 ss. Dolenc, GB 131. 33 Pregled po objavi virov v Dolencu, GB 130 ss. 116 Sergij Vilfan določila Štajerskih Gorskih bukev. Možnosti za naseljevanje v vinogradih —¦ bodisi za naselitev v lastnem vinogradu, še bolj pa za naselitev v obliki gostaštva — pa so bile v omejenem obsegu še dane. 3. Praksa vinogorskih zborov. Nekaj zgledov o sklepih vinogorskih zborov glede naseljevanja v vinogradih na Dolenjskem, ki jih navajamo po Dolencu,^* naj nam osvetli vprašanje še s te plati. Leta 1604 toži kostanjeviški opat kmete, naj odpravijo naseljence v goricah, vinogorski zbor pa te zahteve ne izvrši, marveč privoli le v zvišanje davščin (?). — Po sklepu klevevški gorski palici podvrženih vinogradnikov na Koglu iz leta 1699 ne sme nihče sprejemati tujih ljudi ali prebežnikov drugih gosposk na gorici. — Vinogorski zbor na Raki, podvržen gorski palici kostanjeviškega samostana, leta 1705 ni hotel ugoditi zahtevi opatovega zastopnika, naj sogomiki takoj odstranijo vse prebivalce na vinski gorici, katerim gorski gospod bivanja na gorici ni dovolil. — V drugi četrtini 18. stoletja je vinogorski zbor na Starih vinih najprej sprejel sklep, da se priseljencem podro peči, nekoliko pozneje pa sklenil, da se preženejo stanovalci v vinogradih, ki niso podvrženi kontribuciji. — Na več vinogradih, n. pr. na Bojniku, pa so sklenili kompromis v tem smislu, da sme vsak vinogradnik obdržati po enega — kot pravi Dolenc —¦ »vsobenjka«. Medtem ko bi kazali gornji primeri na gostaštvo, se od začetka 17. stoletja dalje naselitev na lastni vinogradniški zemlji redkeje omenja. Na tako naselitev se nanaša sklep vinogorskega zbora v Stari straži (območje Soteske) iz leta 1783, s katerim so neki ženski, ki se je hotela nastaniti v svoji stavbi v vinogradu, prepovedali, da bi si tam postavila ognjišče.^" Pripomniti pa moramo, da n. pr. pleterski urbar iz let okrog 1700 dokazuje, da so tudi v tem času živeli na goricah kajžarji na lastnih vinogorskopravnih zemljiščih.''''^ To dejstvo vzbuja sum, da morda Do- lenc nekaterih gornjih primerov gostaške naselitve ni vedno točno opre- delil, kot sploh ne razlikuje vedno dovolj jasno med kajžarstvom in gostaštvom. Toda za glavni sklep nam doslej znano gradivo vendar zadošča: tudi po praktični uveljavitvi Gorskih bukev na Kranjskem naseljevanje na goricah ni zamrlo, ampak se je pojavljalo v obliki kajžarstva in gostaštva. Dolenc, Vsob. 173 ss.; prim, isti, PZ 230 ss., GB 214. . M. Dolenc, Ljudsko pravo pod žužemperško in sotesko gorsko gospo- ' sko..., CZN XXV/1930, str. 16/17; isti, PZ 230. Naseljencev na lastnem vino-; gradu se tiče morda tudi sklep na Bojniku (gorska gosposka Klevevž) iz ^ leta 1745, da zapade »ubežnikov« vinograd gorski gosposki. Dolenc, Vsob. 174. j '^a N. pr. fol. 26: J. S. »Inwolinerey ein hausl im pergrecht sonst nichts.« j Ali pa fol. 232': »Gertschberg. Dises Gebiirg ligi gleich ober des Schloss Al ten- \ burg ahvo 7. Residenz Pleterische Berg Inwohnereyen scindi: Haben sonst nichts, als die Heusl allein, daruon reichen sie die Stewr gebiihr wie hernach folgt, vndt das Bergrecht wie zusechen im Berg Register.« — Uporaba tega urbarja mi je bila omogočena s prijaznim posredovanjem tov. Iva Pirkoviča, za kar mu gre ; moja topla zahvala. Od vinskega hrama do bajte 117 C. Pravni in socialni položaj naseljencev v vinogradih 1. Terminologija. Da moremo vrednotiti položaj naseljencev na goricah, ga moramo vzporediti s položajem ostalega dolenjskega pre- bivalstva. Do jasnosti o tem položaju pa moremo priti le, če pred- hodno posežemo nekoliko širše. Klasifikacijo vinogradnikov je Dolenc oprl na terminološko trodelbo vinogradnikov v mejaše, sogornike in »vsobenjke«. Najprej o mejaših in sogornikih. Izraza naj bi ustrezala nemškemu Berggenosse oziroma Bergholde. Toda že pomen nemških izrazov ni zadostno pojasnjen, kar se kaže n. pr. v tem, da nemški pravni slovar prihaja pri njunem tomačenju sam s seboj v protislovje.'^ Točnejši je Meli,'' ki pozna pri Bergholden ožji in širši pomen besede. Šele Kern"'' opušča to terminološko razlikovanje in označuje vse užitne lastnike vinogorskopravnih zemljišč: meščane, plemiče ali kmete z iz- razom Bergholde. Dejstvo je, da uporabljajo štajerske Gorske bukve oba izraza kot sinonimna. Celo 16. člen Gorskih bukev, o katerem trdi Dolenc,"* da tu razlika med Berggenosse in Bergholde prihaja »jasno do izraza« (pač zato, ker sta navedeni obe besedi v istem členu), ima smisel le, če ju pojmujemo kot sinonima, ker bi sicer bila normirana obveznost za prve, sankcija pa zagrožena drugim. Terminološke nejasnosti glede ločitve »sogomikov« in »mejašev« se še stopnjujejo v slovenski literaturi.'" Dolenc navaja (v terminološkem delu Gorskih bukev) tri pomene besede »mejaš«: 1. sosed; 2. po- sestnik vinograda, ki spada pod podsodnost gorske palice samo glede vinograda, ne pa tudi v osebnih zadevah (Berggenosse), torej zlasti meščan ali plemič; 3. v 18. stoletju vsLik podložnik gorske palice. Kot pravni izraz pa uporablja Dolenc le drugi pomen in na njem gradi svojo strukturo vinogradnikov in vinogradniške posesti. Kelemina definira — sklicujoč se na Kaspreta, ki pa v tej točki ni jasen — mejaše kot podložnike tuje gosposke, priklopljene domačemu gorskemu zboru. Svetina združuje Dolenčevo opredelbo pod 2. in Keleminovo opre- delbo. — Sogornik naj bi bil po D o 1 e n c u vinogradnik, ki je glebae adscriptus, Berghold. (Ni jasno povedano, ali naj bi bil vezan na kmetijo ali na vinograd ali na oboje.) Po K e 1 e m i n i pa je sogornik le sinonim za Berggenosse in izvira iz dobe pred prehodom iz pašniške v vinograd- niško kulturo. " Berggenosse = Weinbergholde; Bergholde... im Gegensatz zu ... Berg- genossen. " Meli, StWBR 14 "a Glej v op. 53 navedeno delo. '8 Dolenc, GB 120. '» Za sledeče navedbe gl. Dolenc, GB 67, 69, 213; Kelemina, Starine 70, 83; isti. Termin. 286 ss.; A. Kaspret, Slovarske drobtinice, CZN IV/ 1907, str. 223; A.Svetina, Metlika, Ljubljana 1944 str. 119. 118 Sergij Vilfan Viri nam za 16. in 17. stoletje ne potrjujejo nobene teb opredelb. Primerjajmo štajerske in obravnane Gorske bukve s slovenskimi prevodi in priredbami, nastalimi pred koncem 17. stoletja:*" Enako sliko nam nudijo nadaljnji členi Gorskib bukev in novejši prevodi, le da slednji pogosteje uporabljajo besedojnejaš, iz česar izhaja, da je beseda ^ogomikjirvptnejša. Da pa tega terminološkega razliko- vanja viri ne poznajo, jasno izhaja tudi iz Recljevega vrinka v 50. člen GB,*"* kjer razlikuje meščanske in plemiške sogornike od drugih z besedo »purger« oziroma »shlahtnigh«, ne pa mejaš. Pri tem pa domneva Dolenc,*"^ da v območju gorske gosposke, kjer je veljal ta prevod ni bilo mejašev (to je meščanskih uživalcev), ker pozna Recel j le besedo so- gornik! Meščani so pač imeli tudi tu vinograde, toda niso se imenovali mejaši. Sledi, da v uporabi_^esed^ogornik in mejaš ni nikake doslednoti. Nekateri prevajalci uporabljajo pretežno eno, drugi drugo, obe besedi pa sta sinonimni. Najstarejša slovenska prevoda uporabljata dosledno samo besedo s o gor ni k, in to besedo bomo odslej uporabljali za označbo uživalcev vinogorskopravnih zemljišč sploh. Iz vseh zapisnikov vinogorskih zborov navaja Dolenc*^ za svoje razlikovanje le nekaj relativno mlajših mest v žužemberško-soteških Dolenc, GB 154 *»b Dolenc, GB 98. *° Podatki iz objave v Dolencu, GB 73 ss. " Dolenc, GB 216. Od vinskega lirama do bajte 119 zapisnikih, ki pa jih podrobneje ne citira in ki nam trenutno niso dostopni. Vsekakor pa gre tu kvečjemu za izjemo. Dolenčeva terminološka ločitev sogornikov in mejašev je torej nevzdržna. Podobno jezosebenjk i.*^ Ta izraz naj bi bil po Dolencu pravna označba vinogorskih naseljencev, predvsem gostačev. Ze sam izraz in njegov izvor je sporen. Dolenc se v članku »Odkod — vsobenjki?« na- slanja na štajersko prepoved iz leta 1445, ki govori o stanovanju kmetov »in zimmern« — »v sobah« v vinogradih in pravi, da so torej osebenjki pravilno »v-sobenjki«. V obliko osobenjek itd., da se je ta pravilna oblika skazila šele po odpravi tlake. Predvsem moramo tu omeniti, da beseda »zimmer« v tem nemškem tekstu ne pomeni sobo, marveč zgradbo" in da torej iz nje ne smemo sklepati na »v-sobenjke«. JRamovš navaia__zop_er Dolenčevo razlago filološke ugovore: 1. Dolenc sam navaja rabo oblike osebenik že za 150 let pred odpravo tlake; 2. beseda soba med slovenskimi kmeti ni znana, prišla je šele 1860 iz srbščine; 5. slo- venska izgovarjava dokazuje, da gre za papirnato izposojenko; 4. iz besede soba bi mogel nastati le izraz sobnik ali sobnjak, ne pa vsobenjek; 5. besedo osobenik poznata že Trubar (1557) in Dalmatin, oba v pomenu advena, pere- grinus. — Ramovš se strinja z Miklošičevo razlago besede oseben jek iz »o sebi, ob sebi,« tisti, ki je ali živi ob sebi ali tudi za sebe s pomenskimi niansami: kdor se razlikuje od drugih po svojstvu ali poreklu, tujec, priseljenec, ko- lonist, gostač, pa tudi kočar. Tudi slednji fmmen je izkazan že v 16. stoletju v Registru Dalmatinove Biblije. — Ramovš zaključuje, da osebenik ni izraz, ki bi bil upravičen le za neko socialno skupino v goricah, marveč označuje nasploh tujca, priseljenca. Dolenc je v svojem odgovoru vztrajal pri svoji razlagi. Na prvi razlog ni odgovoril; na drugi razlog pravi, »da ni razloga, da ne bi smeli misliti, da je bil izraz ,soba' v 16. stoletju med Slovenci že udomačen«; na tretji in četrti razlog ne odgovarja, k petemu pa pravi, da je izraz soba lahko bil znan Slo- vencem tudi v 16. stoletju, a ga pač Trubar in Dalmatin nista zasledila. Po- drobneje pa razpravlja o tem, kako so se Slovenci seznanili z izrazom soba in skovali izraz vsobenjek. V prvi tretjini 16. stoletja, pravi (točneje šele po letu 1526), so se pri nas naseljevali Uskoki, med temi (leta 1551) dalmatinsko- hercegovski Uskoki, torej ljudje iz krajev, kjer pomeni soba toliko kot klet. Ti Uskoki da so se verjetno naseljevali tudi po hramih in zidanicah, svojim bivališčem pa so rekli soba, in od tod — vsobenjek. Beseda vsobenjek da je še dandanes ohranjena najbolj v teh krajih, kjer so se naseljevali Uskoki. Pri tej argumentaciji ponovno citira Malove »Uskočke seobe«, vendar v ČZN Dolenc, Vsob. 165 ss.; isti. Dodatna pojasnila k vprašanju o poreklu vsobenjkov, ČZN XXIV/1929, str. 190; isti, GB 132, 214; nasprotno Fr. Ramovš, Osobenik »inguilinus, advena«, ČJKZ VII/1928, str. 170/171; Kelemina, Termin. 288, Starine 73. *' Po Schmellerju, o. c. II, 1123, je Zimmer 1. ein vornehmerer Ausdruck fiir Stube; 2. ganzes, ausser dem eigentlichen Wohnhaus in der Regel nur von Holz ausgefuhrtes Gebaude... Zgled: Das Dorf besteht aus so und soviel Zimmern itd. Se danes ne pomeni Dolenjcem beseda cimper sobe, marveč ostrešje ali zgradbo sploh. »Postavil si je cimper« = postavil si je zgradbo (gospodarsko poslopje ali tudi hišo). 120 Sergij Vilfan Še označuje svojo tezo kot precej verjetno domnevo, v »Gorskih bukvah« pa že določno trdi, da so se Uskoki naseljevali po zidanicah in hramih vino- gradnikov kot nekakšni delavci — pomagalci v vinogradih, sklicujoč se na Malove »Uskočke seobe«, kjer pa tega podatka ni. Ce bi bil Dolenc dokazal, da so se Uskoki dejansko takoj po svojem prihodu nastanili v hramih in zidanicah (kar pa je po vsem gradivu, nave- denem v Malovem delu'* malo verjetno) ter pokazal, kako je mogel izraz vsobnik dobiti obliko vsobenjek in v kratkem razdobju med leti 1531 do 1557 prodreti v živo ljudsko govorico kot »prebivalec v kleti«, spremeniti obliko v osobenik in razširiti svoj pomen na »advena, peregrinus«, ter v že spre- menjeni obliki in v drugem pomenu besede prodreti v književni jezik slo- venskih protestantov, potem bi Dolenčeva mikavna domneva prodrla. Ker pa ti pogoji niso izpolnjeni, osebenjkov ne moremo izvajati iz besede »soba«. Kelemina se pridružuje Ramovšu. Po vsem povedanem je torej že Dolenčeva etimologija nepravilna. Od pomenov besede osebenjek je z viri podprt samo pomen »vsi ossobeniki, kir per Vuinogradih prebiuaio« (Labasser 1646, analogno Soteski prevod iz srede 18. stoletja*^ (za nemško: »alle die mit aigem rucken in perkrecbten gesessen«), vendar ostane še odprto vprašanje, ali je prevod točen, oziroma ali ne gre za prikrojitev prevajalcu ne- razumljivega teksta. Tudi ni jasno, ali pomeni osebenik tu le goslača na goricab ali pa sploh naseljenca na goricah; ta tekst tudi ne izklju- čuje osebenjkov izven goric. Skratka: prevodi Gorskih bukev ne nudijo opore za uporabo te besede kot pravni izraz, še manj kot spe- cifičen vinogorskopravni izraz. Zdi se, da je Dolenc uporabil iz teh dveh prevodov prevzeti izraz pravilno na one primere, ko govore zapisniki vinogorskih zborov o »in- wohner«-jih.*'' Sam pa pove, da je ta izraz prenesel na nemški »unter- sassen«, za katere pravi, da »ne vemo, kako se je tem reklo slovenski«, torej na — podružnike.*^ Z enačbo vsobenjek = naseljenec na gorici je Dolenc zašel v nejas- nosti, ker ni ločil med naseljenci na lastnem svetu (kajžarji) in najem- niki (goslači). Tako označuje vsobenjke kot uživalce koče... ki pomagajo lastniku obdelovati vinograd (GB 70), drugod pa pravi, da so bili po položaju izenačeni s sogorniki (GB 215). Najemnik, dninar naj bi bil torej izenačen z lastnikom — delodajalcem! Ce upoštevamo poleg pomanjkanja historičnih virov, ki bi upo- rabljali »osebenjke« kot pravni izraz, da so vinogradniški naseljenci bodisi lastniki vinogradov ali pa gostači, da pomeni izraz osebenjek ** J. Mal, Uskočke seobe i slovenske pokrajine (Srpski etnografski zbor- nik, izdaje Srpska kraljevska akademija, knjiga 30, I. odelenje: Naselja i poreklo stanovništva, knjiga 18, Ljubljana 1924). Z Dolenčevo uskoško teorijo se tudi nikakor ne skladajo imena naseljencev na goricah po pleterskem urbarju, n. pr. na gori Grči: Jenže Dragman, Stefan Novak, Luka Garšte, Gregor Jerin, Jenže Šega, Gregor Zrimšek, Štefan Vergač. « Dolenc, GB 132 s. 'o Dolenc, GB 70. " Dolenc, GB 215; prim. zg., opomba 28. Od vinskega h rama do bajte 121 danes oboje, a tudi podeželski prolétariat in polproletariat sploh, dalje da je izraz razširjen tudi v nevinorodnih krajih, sledi, da je izraz oseben jek tudi s historičnega vidika neuporaben za pravno označbo določenega sloja prebivalstva, zlasti ne takega, ki naj bi bil speci- fično vinogradniški. Termin osebenjek, kakor ga uporablja Dolenc (v nepravilni obliki vsobenjek), oziroma kakor je danes v rabi na deželi, je torej primeren le kot označba podeželskega revnejšega prebivalstva, vsebuje pa vsaj štiri gospodarsko in pravno različne kategorije prebivalstva: kajžarje v vasi, kajžarje na gorici, goslače v vasi in goslače na gorici. Ce nočemo zapasti zamenjavi pojmov, moramo te štiri kategorije (za nas prihajata v poštev predvsem prvi dve) razlikovati in je bolje, da se besede ose- benjki, kadar gre za pravnozgodovinsko analizo, izogibljemo. Dolenčeva trodelba vinogradnikov se nam je po vsem povedanem izkazala za nepravilno, ker nima opore v virih in ker zamenjuje pojme. Izrazi mejaš — sogornik — osebenjek in njihova raba v virih sama nam torej vsaj od 16. stoletja dalje ne nudijo opore za rekonstrukcijo socialne struk- ture dolenjskih vinogradnikov. Iti moramo globlje in se ozreti na vsebinske vidike. Pri tem moramo ugotoviti stanje predvsem za 16. stoletje kot dobo nastanka Gorskih bukev na Štajerskem oziroma pričetka njih dejanske rabe na Kranjskem in dobo, o kateri govore naši viri iz leta 1548 za Kranjsko. V tem času je pravna lastnost zem- ljišča še bolj ko prej odločilna za osebni položaj njegovega lastnika oziroma uživalca. Ta položaj se presoja predvsem glede na lastnost zendjišča, ki je ali svobodno ali pKxllozno, pri tem pa se lahko zgodi, da ima ena in ista oseba glede na dvoje raznovrstnih zemljišč tudi dvojen položaj (n.pr. svobodniki).** Osnova za presojo položaja vino^ gradnikov je torej struktura vinogradniških zemljišč. 2. Struktura vinogradniške lastnine. a) Vrste vinogradov in pojem vinogorskopravnega zemljišča po predmetu. Za Štajersko je po Mellovih študijah*^ ugotovljeno, da nimajo vsi vinogradi enakih pravnih lastnosti: ločiti moramo vino- grade, ki jih obdeluje zemljiški gospod v lastni režiji (prave d o m i - n i k a 1 n e vinograde) ter vinograde, ki jih daje zemljiški gospod v užitno lastnino (hasnovanje) drugim osebam. Te pa uživajo vinograd ali kot sestavni del podložne kmetije (hubweingarten) ali pa po v i n o g o r s k e m pravu na vinski gorici. Slednjim, to je vinogorskopravnim vinogradom, moramo dodati še zemljišča druge J. Polec, Svobodniki na Kranjskem, zlasti str. 4". " Meli, StWBR, zlasti str. 12—17, 24; isti. Die Lage des Steir. Untertha- nenstandes seit Beginn der neueren Zeit bis in die Mitte des 17. Jahrhunderts, Weimar 1896 (kratica: Die Lage), str. 3, 102; isti, Beitrâge zur Geschichte des Untertanenwesens in Steiermark, Mitt. d. hist. Ver. f. Steiermark, zv. 40, Graz 1892, str. 152; zv.41, Graz 1893, str. 140. 122 Sergij Vilfan kulture, zlasti njive ali hosle,^" ki po svoji funkciji, legi ali zgodovini spadajo v kompleks teh vinogradov in imajo z njimi enak pravni položaj, s čimer je dan pojem vinogorskopravnih zemljišč po predmetu. Za Kranjsko to vprašanje še ni v celoti obdelano. Pač pa je Pavle Blaznik"^ na podlagi freisinških urbarjev za dolenjsko posest škofije iz 13. in 14. stoletja ugotovil dominikalne vinograde, ki so jih obdelovali uživalci tako imenovanih viničarskih hub. (Viničarske hube so bile one kmetije, ki so jih uživali tlačani kot odškodninoi za obdelo- vanje dominikalnih vinogradov.) Razen tega je ugotovil, da so pod- ložniki obdelovali druge vinograde v lastni režiji. Dajatve vina od teh vinogradov pa so bile zabeležene v posebnih spiskih, ki niso ohranjeni, tako da podrobnejših podatkov o posestni strukturi teh vinogradov za to dobo nimamo. Posestno strukturo, analogno oni, ki smo jo zgoraj navedli za Štajersko, pa izpričuje urbar Nemškega viteškega reda iz leta 1490.^^^ Komenda Orehek ima 1 dominikalno gorico, 4 gorice po v i n o - gorskem pravu, ki jih obdelujejo razni uživalci, razen tega pa 22 podložnikov daje od svoje kmetije kot del dajatve pravde tudi vino, čeprav jih 13 od njih med uživalci vinogorskih zemljišč ni posebej navedenih, torej oddajajo vino, ki so ga pridelali na delu kmetije. Za razmeroma novejšo dobo (okrog 1700) nam podobne razmere izpričuje pleterski urbar, ki jasno razlikuje pravdne vinograde (Hub- weingârten), ki so navadno v bližini kmečke hiše oziroma vasi od vino- gorskopravnih (Bergrechten).^^'' Po predmetu so torej vinogorskopravna zemljišča oni vinogradi, ki niso ne dominikalni, ne sestavni del kmetije, marveč obenem s pri- padajočimi zemljišči oddani v zakup po vinogorskem pravu. b) Pojem vinogorskopravnega zakupa oziroma užitne lastnine. Vinogorskopravna _zemljišča. so — ne glede na osebo uživalca — podložna zemljišča. Pri podložnosti pa moramo ločiti stvaçnojpLai, (daiatve, tlaka) in osebno plat (ženitna nesvoboda, ome- jitev svobode preseljevanja in izbire poklica).Najprej o stvarni plati: Iz štajerske literature^^ in Gorskih bukev izhajajo naslednji znaki vinogorskopravnih zemljišč: deljena lastnina; užitni lastnik je ™ Prim. 1&. člen Gorskih bukev. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti (rokopis). Sla Original v arhivu Nem. viteškega reda na Dunaju; mikroposnetki in fotokopije za slovenske kraje v Mestnem arhivu v Ljubljani. Urbar citiran v op. 33 a. Za Hubweingarten n. pr. fol. 54, 92, za Berg- recht n. pr. fol. 232'. 52 J. Polec, O odpravi nevoljništva na Kranjskem, ZZR IX/1932—33, Ljub- ljana 1933, str. 191. 5' Gl. op. 49 in A. Kern, Ein Kampf ums Rechi, Graz 1941, zlasti str. 13. V recenziji te knjige je J. Polec (GMDS XXIV/1943, str. 129) opozoril, da je vprašanje o pravnem razmerju med vinogorskim gospodom in sogorniki ter o obsegu in bistvu stvarnopravnih pravic na zemljiščih po vinogorskem pravu kljub Dolenčevim študijam za Kranjsko še skoraj neobdelano. Od vinskega lirama do bajte 123 dolžan oddajati le gorščino v naturi ali denarju ter je v oanejenem obsegu dolžan prevažati gorščino, sicer pa je tlake prost. Od teh zem- ljišč se tudi ne oddaja ^/3 oziroma V^^ vrednosti ob spremembi last- ništva. So podedljiva in s privoljenjem gorskega gospoda odsvojljiva. Na njih je vezana kavzalna podsodnost vinogorskemu zboru pod pred- sedstvom gorskega gospoda. Dana so torej v užitno lastnino v obliki trajnega dednega zakupa (emfitevze)7 Tci se v starejši dobi enači z zakupom po grajskem pravu (Burgrecht) ter se približuje značaju kupnih (kaufrtnih) zemljišč. Bistvena razlika med vinogorskopravnimi in drugimi kmečkimi podložnimi zemljišči je v tem, da je vinogorskopravna podložnost le stvarnopravna, ne ustanavlja pa nikakih osebnopravnih pravic gor- skega gospoda do sogornika. Poskusi, da bi se ta zemljišča kot taka v 16. stoletju prevedla v kupna, niso uspeli predvsem zaradi naspro- tovanja štajerskih deželnih stanov. Ko pa so ti stanovi v začetku . 17. stoletja zavzeli nasprotno stališče, so dosegli leta 1624, da so se vinogorskopravna zemljišča obremenila z desetim vinarjem in s tem vsaj v bistvenem stvarnopravnem pogledu izenačila s kupnimi. Pri opredelitvi značaja vinogorskopravnih zemljišč za Kranjsko se opira Dolenc^* na ugotovitev, da so bili užitni lastniki vinogradov bodisi podložniki bodisi meščani oziroma plemiči. Te razlike v osebnem položaju je prenesel na zemljišča in sklepal, da so bila ta zemljišča dvojne vrste: za »mejaše« — »tako rekoč po grajskem pravu«, za »so- _gornil^« pa po »modificiranem kupnem pravu«. Ta aplikacija osebnega položaja na lastnost zemljišča pa je le apriorna in ni osnov ana na virih. Prav tako se ne sklicuje na vire Svetina,"^ ko aplicira na vinogorsko- pravna zemljišča razliko med kupnimi in zakupnimi zemljišči, ki je veljala za podložne kmetije. Podatki, ki jih imamo iz zadnje tretjine 16. stoletja v zvezi s pri- pravami za uzakonitev Gorskih bukev na Kranjskem,^" dokazujejo, da se vinogradniške razmere, sloneče na zemljiških odnosih, na Do- lenjskem niso bistveno razlikovale od štajerskih, da so se pa razliko- vale od istrskih, kraških in vipavskih. (Bela krajina je bila sorodna Dolenjski.)" V slovenskih prevodih in priredbah Gorskih bukev za Kranjsko, ki upoštevajo dejanske razmere na Dolenjskem ter v drugih virih prav tako ne opažamo .bistvenih odklonov od štajerskega izvirnika: lastnina je deljena, užitni lastnik daje gorščino (prim. urbar Nemškega viteškega reda iz leta 1490), ponekod tudi vinsko desetino; prave tlake tudi slovenske priredbe ne poznajo in celo dolžnost prevažanja gorščine, ki je že v izvirniku omejena, je v priredbah za Kranjsko " Dolenc, GB 231. ^ Svetina, o. c. 125. Polec, Zgod. obr. GB (gl. spr. op. 31). " Prim. Svetina, o. c. 115; zapisniki Krupske graščine se izrecno sklicu- jejo na Gorske bukve. 124 Sergij Vilfan delno izpuščena. Užitna lastnina je podedljiva brez omejitve na rodove; zemljišče je s privoljenjem gorskega gospoda odsvojljivo. Oddaja Vj oziroma Vi„ vrednosti ob spremembi lastnika se ne omenja. Kavzalne zadeve v zvezi z vinogorskopravno posestjo rešuje vinogorski zbor kot kavzalna instanca. Pogodbe iz leta 1734—1737, obranjene v zapisnikih vinogorskih zborov krupske graščine,^^ kjer je veljalo pravo Gorskih bukev, označujejo vinogorskopravna zemljišča kot prostolastna.^® Bre- mena pa so le goTŠčina in vinska desetina, ne glede na to, kakšen je osebni položaj uživalca. Skratka: stvamopravni položaj vinogorsko- pravnih zemljišč je analogen položaju, kakršnega smo orisali za Šta- jersko; ta zemljišča so — če se ne upošteva vprašanje vpliva na osebno prostost — sorodna kupnim zemljiščem brez oddaje 10. dena- riča.*" (Poznejši sklepi glede osebnopravnega položaja uživalcev bodo pokazali, da ne ustanavljajo osebne podložnosti in so toliko bliže zakupu po grajskem pravu.) 3. Struktura vinogradnikov v splošnem. Gornjim ugotovitvam glede stvarnopravnega položaja vinogradnikov moramo dodati še zu- nanje znake njihovega osebnega položaja. Pri vinogradih izven vino- gorskopravne lastnine je ta položaj dosledno vezan na zemljišče. Drugače je pa z užitnimi lastniki vinogorskopravnih zemljišč: tu srečujemo kot stvarnopravne podložnike osebe, ki so po osebnem položaju plemiči, meščani, druge svobodne osebe (žum- berški Uskoki označeni kot lehensmann), lahko tudi korporacije in podložniki. Ti pa so lahko podložniki iste gosposke (torej po kmetiji podložniki in po vinogradu sogomiki iste gosposke) ali pa s kmetijo podložni eni, z vinogradom pa drugi gosposki."^ Dodati mo- ramo še naseljence v vinogradih na lastnem svetu, ki dmgega sveta nimajo, ter g o s t a č e , naseljene na goricah. Razporeditev vinogradov in njih lastnikov oziroma prebivalcev je torej taka (tabela str. 125) : Užitni lastniki na stvarnopravno enotnem vinogorskopravnem zem- ljišču pripadajo vsaj šestim osebnopravnim kategorijam. Užitni lastnik na vinski gorici ima praviloma dvojni položaj : plemič po oseb- nem položaju je na gorici sogornik, prav tako kot je kmet, ki je na kmetiji nevoljnik, na gorici prav tako sogornik. Krupski zapisniki na primer ločijo ta dvojni položaj, ko pri vsakem sogorniku navajajo najprej njegovo glavno osebno lastnost kot svobodne osebe oziroma kot podložnika iste ali druge'gosposke, nato pa označbo, da je kmpski 5^ Svetina, 126 s. Avtor mi je omogočil vpogled v originalne zapisnike, za kar se mu toplo zahvaljujem. Tudi ljubljanska patidenčna zemljišča kot posebna oblika zemljišč po grajskem pravu se označujejo v starejših virih kot prostolastna. J. Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR Xin/1936—37, str. 135 ss. Te pozna Meli, StWBR, str. 14; pogostni so v zapisnikih Krupske graščine. Od vinskega hrama do bajte 123 sogornik (Berghold)Osebni položaj torej pri užitnih lastnikih vino- gorskopravnih zemljišč ne gre vzporedno s stvarnopravnim, ki ga ustvarja vinogorskopravno zemljišče. Poltožaj, ki ga vinogorskopravna posest ustanavlja za sogornika, je v razmerju do drugih vidikov, ki odločajo o njegovem osebnoprav- nem položaju, pri večini sogorniških kategorij le sekundaren. Z dru- gimi besedami: plemič, meščan, podložnik ostane to, kar je, tudi če postane sogornik po vinogorskem pravu. Iz tega sledi dvoje: a) Ce govorimo o socialnem položaju vinogradnikov, smemo upoštevati le one, ki zanje vinogorskopravna posest tvori edino osnovo gospodarske eksistence in pravnega položaja, ne pa one, za katere pomeni vinogorskopravna posest le sekundarno obeležje nji- hovega položaja. (Le če govorimo o socialnem stanju vinorodnih krajev, smemo pritegniti tudi drugo prebivalstvo teh krajev.) Le kadar gre za podložno kmetijo, katere gospodarsko osnovo tvo- rijo pravdni vinogradi (Hubweingarten), moremo tudi njenega uživalca imeti za vinogradnika, vendar mi tak primer na Dolenjskem še ni znan. (Kadar govore starejši srednjeveški viri brez točnejše opredelbe o vinogradniku, smemo misliti bodisi na podložno kmetijo z glavno N. pr. »der herrschaft vnd oberhaubtmanschafft Sichelburg angehoriger lehens man vnd vnter die herrschafft Crup vnterligender perkh noldt...« (fol. 15'); »Der herrschafft Crupp angehoriger vnd zu Rueschina sesshafter vndterthann vnd perkh holdt...« (fol. 21') itd. 126 Sergij Vilfan gospodarsko osnovo v vinogradu, bodisi na kmetijo, katere uživalec dela tlako na dominikalnem vinogradu, izjemoma tudi že na naseljenca na gorici.) b) Nastane vprašanje, ali in kdaj razmerje, izvi- rajoče iz užitne lastnine na vinogorskopravnem zemljišču, vpliva na osebnopravni položaj, to je, ali in kdaj ustanavlja položaj nevoljništva. Da odgovorimo na to vpra- šanje, na katero jasnega odgovora v literaturi za Kranjsko nisem zasledil, moramo zopet eliminirati druge vplive na osebni položaj (plemstvo, meščanstvo, podložnost na kmetiji) in se ozreti predvsem na one osebe, kjer taki vplivi ne prihajajo do veljave, torej na one, za katere je vinogorskopravna posest sama odločilna za osebni položaj. Vprašanji o socialnem položaju vinogradnikov kot takih in o vplivu vinogorskopravne posesti na osebni položaj se nam torej obe osredotočujeta na vprašanju o položaju užitnih lastnikov vinogorsko- pravnih zemljišč, ki na tem zemljišču prebivajo in imajo na njem jedro svojega gospodarstva: 4. Položaj naseljencev na lastnem vinogorskopravnem zemljišču kot vinogradniškega sloja v ožjem pomenu besede. a) Sredi 16. stoletja. Stanovski predlog iz leta 1548 navaja naslednje gla\Tie znake teh naseljencev: I. So kupci, torej užitni lastniki vinogradov v de- želnoknežjih in deželanskih goricah. (Da gre za nakup užitne lastnine — v razliko od nakupa dominikalne, ki ustanavlja svobodništvo'^ — izhaja iz besed »v deželnoknežjih in deželanskih goricah« ter iz dejstva, da sicer slano'vi ne bi mogli predvideti plačila davkov po gorski gosposki.) II. Nimajo druge lastne zemlje, ki bi povzročala osebno podložnost, ker so prišli od drugod ali pa zapustili kmetijo. Kako za- puščajo kmetijo, i>ovedo stanovi že prej pri goslačih, namreč s prodajo kupne kmetije, s čimer se legalno otresejo svoje vezanosti na zemljo. III. S o p r o s t i d a v k o v. Ta davčna prostost"* izvira od tod, ker je tedaj davčna obveznost od vinogradov sploh bremenila na gorskih gospodih (davek se jim je odmeril od gorščine), ki tega davka — razen leta 1542 — niso mogli prevaliti na užitne lastnike kot pri drugih pod- ložnih zemljiščih. To si moramo razložiti glede na posebnosti vino- gorskopravne lastnine (gl. spredaj pod 2 in 5), zlasti glede na osebe Gl. Polec, Svobodniki, 1. c. "* Davčna prostost se pozneje v 18. stoletju omenja v zvezi z gostači, iz česar sklepa Dolenc (dodatna pojasnila, str. 90), da gre tu za davka proste Uskoke. Da ta sklep za 16. stoletje ne drži, kažejo sledeči podatki o obdav- čenju vinogradov. Gostači sploh so bili prosti davka od imenjske rente in ni nujno, da iz davčne prostosti sklepamo na Uskoke. Dokončno bo mogoče razložiti davčno prostost te vrste vinogradniških goslačev, ko bo bolje obde- lana davčna zgodovina Kranjske. Tu naj še omenimo, da so po pleterskem urbarju kajžarji na goricah obdavčeni. Od vinskega hrama do bajte 127 užitnih lastniikov vinogradov, ki so večinoma v takem položaju, da bi jim gorski gospod z davčno izvršbo težko prišel do živega (na primer plemičem in meščanom). Zato so stanovi v splošnem rajši obdavčevali gosposke dohodke od pravdnih zemljišč, ki so jih laže prevalili;"^ tudi po predlogu iz leta 1548 ostanejo sogorniki praviloma prosti davkov, in le onim, ki osebno bivajo na gorici, naj bi se naložil davek. Ta pa se ne bi odmeril po ključu gorščine, marveč v ulomku vrednosti zemljišča. IV. So prosto naseljeni (»sitzen frei«) ter se — prav tako, kot goslači — lahko preselijo pod drugo gosposko. Kot take jih stanovi stavljajo v nasprotje k podložnikom na kmetiji (angesessene unter- tanen), ki so vezani na zemljo, dokler se na legalen način (n. pr. s pro- dajo) ne odvežejo. Slednja ugotovitev dokazuje, da užitna lastnina na vinogorsko- pravnem zemljišču, podobno kot na Štajerskem, sama na sebi ni ustanavljala vezanosti na zeniljoi, marveč le stvarno- pravno podložnost. Osebni podložniki gorskega gospoda so bili le oni sogorniki, ki so bili v tej podložnosti po svoji pravdni kmetiji, medtem ko je vinograd sam ustanavljal le stvarnopravno razmerje. Vse to se ujema z 20. členom Gorskih bukev, ki nam postane sedaj bolj razumljiv. Ta člen namreč prepoveduje prav naselitev na vinogorsko- pravnih zemljiščih (Bergrecht) in dopušča naselitev le v primeru, da se vino- gorsko zemljišče prevede v pravdno, to je osebno-podložniško zemljišče, torej le, če se užitni lastnik osebno podvrže gorskemu gospodu. — Razumljivo nam postane tudi, zakaj isti člen predvideva tudi nasprotno prevedbo iz pravdnega v vinogorskopravno zemljišče. Če naj bi se na primer zemljišče, od katerega se daje pravda, izboljšalo v vinograd, bi ga mogel prevzeti v užitno lastnino le osebni podložnik iste gosposke. Če pa se prevede v vinogorskopravno, ga lahko prevzame v užitno lastnino kdorkoli. Dvajseti člen Gorskih bukev torej prepoveduje naseljevanje iz globljih razlogov — preprečevanje nastanka osebnopravno neodvisnega podeželskega prebivalstva — in govori o spre- membi dajatve pravde v gorščino in narobe ne le zaradi nekih razlik v višini ali nazivu, marveč ker ti dve dajatvi predstavljata dve različni osebnopravni kategoriji zemljišč. Neposredni gospodarski moment — ohranitev vinogradov, seveda tudi ni bil brez vpliva na to določilo. Tudi omiljeno stališče 18. člena obravnanih Gorskih bukev dobi s tem svoje pojasnilo: starci in bolniki naj bi se lahko brez prevedbe naselili na vinogradih, ker taka naselitev ne bi imela značaja ustanovitve trajnega gospodinjstva in samostojne vinogradniške kmetije. Ta razmeroma^jigodni pravni položaj nam pojasnjuje enega od vzrokov za naseljevanje v vinogradih na Kranjskem, kjer teđaj'Tudi prevedba po 20. členu Gorskih bukev še ni veljala: prodaja kupne kmetije in naselitev na prostem vinogradniškem zemljišču je omogočila takim naseljencem, da sp se znebili bremen osebne podložnosti. Ta Podatki po Mensi, o. c, str. 60, 81, 96 ss., 415 in II. del, Graz-Wien 1912, ; str. 1 ss., zlasti str. 2. ! 128 Sergij Vilfan možnost seveda ni bila neomejena, saj se je prodaja kmetije morala izvršiti s privoljenjem zemljiškega gospoda, in prav tako nakup vino- grada. Gospodarski položaj teh naseljencev pa verjetno že spočetka ni bil najbolj ugoden. Vinograd kot sedež gospodarstva in kot glavna ob- delovalna zemlja take domačije ni tvoril dovolj trdne gospodarske podlage. Zato si naseljenci pomagajo še z drugimi posli. Ti postranski posli in pa razmeroma boljši pravni položaj nadomeste vsaj delno to, v čemer so glede obsega zemljišča na slabšem od podložnikov na starih kmetijah. (Prim. obdavčenje takih naseljencev leta 1458 na Štajerskem v istem znesku kot cela kmetija.)"" b) Poslabšanje pravnega položaja. Domnevati smemo, da je izoblikovanju vinogorskopravnega razmerja kot stvarnopravno milejšega in osebnopravno prostega razmerja na Štajerskem kmalu sledila tendenca ustanavljanja samostojnih gospodarstev na takih zem- ljiščih. Kot odgovor na tako tendenco nastajajo prepovedi naseljevanja, o katerih uspešnosti pa malo vemo. Vsekakor pa velja na Štajerskem od leta 1445 do uzakonitve Gorskih bukev načelna prepoved naselitve v vinogradih; če pa se je komu posrečilo prekršiti to prepoved, je užival prednosti takega zemljišča. Da se je marsikomu posrečilo, do- kazujejo uvodoma navedene številne, ponavljajoče se prepovedi in zapovedi izgona. Na tem stališču vztrajajo v bistvu tudi Ciorske bukve, le da prinašajo novost oziroma točneje: obnavljajo stari predpis šta- jerskega deželnega prava: naselitev se dovoli, če se vinogorsko- pravno zemljišče prevede v pravdno. S tem je odprta pot izenačevanju naseljencev na vinogorskopravnih zemljiščih s podložniki starega kova. Pri takem izenačenju pride na- seljenec na vinski gorici v osebno podložnost, po svoji gospodarski osnovi v zemljišču pa je še na slabšem od kmeta. Tak vinogradnik postane s tem dejansko osebni podložnik po vinogradniški zemlji, Berghold ali sogornik v ožjem pomenu besede. Kdaj in kako se je ta prevedba izvršila, nam v podrobnosti ni znano, da pa se je na Štajer- skem izvršila, dokazujejo akti iz druge XJolovice 18. stoletja, ki poznajo tlako pri »podložnikih, sogornikih in kajžarjih«, sicer pa stavljajo sogornike v isto vrsto s kajžarji in viničarji ter jih izenačujejo v naj- boljšem primeru z imetnikom četrt kmetije."' Naseljevanje v lastnih vinogradih na Kranjskem se je vsekakor razmahnilo v prvi polovici 16. stoletja, ko Gorske bukve tu še niso prišle do veljave. Koliko so se pozneje vinogorskopravna zemljišča, ki so postala z naselitvijo sedež samostojne male vinogradniške domačije, prevajala v pravdna zemljišča, je prav tako še odprto vprašanje. S praktično uveljavitvijo Gorskih bukev na Kranjskem je bila za tako prevedbo tudi tu odprta pot. Uvedba oddaj ob spremembi lastništva za ^ Mensi, o. C. I, 26. "' Meli, Die Anfange ..., str. 72, op. 5, str. 119, 121, 156. XV 1 Hram na Brezovcu (p. st. 237). — 2 Bajta, prvotno hram na Brezovcu (st. p. 23", Gor. Lakenc 19). a prvotni hram, nato hiša, zdaj ta mal' konc, b veža kot druga faza, c na novo prizidani ta velk' konc. — 5 Hram, predelan v sestavino gosp. poslopja (st. p. 232, Sv. Vrh 22); a snica, h hram, c podek. — i Zidanica na Sp. Priči, datirana 1834. — 5 Bajta, prvotno zidanica na Sp. Priči (st. p. 230, Gor. Lakenc 50); a hiša, b veža. — 6 Enocelična bajta (od 1928), prvotno .zidanica (st. p. 203, Sv. Vrh 14); a hiša, b nedograjena veža. — 7 Opuščena zidanica s pritlično kletjo I in podstrešnim stanovanjem II (st. p. 232, Sp. Priča, Gor. Lakenc 32); a hiša, b veža. — 8 Na zidanico I postavljena bajta U (Spečen, st. p. 500); a hiša, b veža Od vinskega hrama do bajte 129 vinograde na Štajerskem v letu 1624 je tudi na Kranjskem prevedbo nedvomno pospešila.** Pleterski urbar, ki okrog 1700 navaja kajžarje na goricah (Berg- inwohner) med podložniki gosposke (medtem ko gorščina v tem urbarju ni izkazana, marveč so zanjo imeli poseben register), dokazuje, da se je pravno izenačevanje kajžarjev na kmetiji in na goricah dotlej dejansko izvršilo. Čeprav torej naselitev na lastni gorskopravTii zemlji ni imela več vseh onih prednosti kot v 16. stoletju, se je dejansko še izvajala. Sicer so nekatera mesta, kjer navaja Dolenc naselitev gosta- čev na goricah sumljiva, vendar nekatera druga mesta dokazujejo«, da se je poleg naselitve kajžarjev izvajala na goricah tudi naselitev gostačev. 5. Položaj gostačev v dolenjskih vinogradniških objektih oprede- ljuje Dolenc"" takole: »Vsobenjki niso bili glede nepremičnin z gorsko gosposko v nobeni pravni zvezi; saj so bili le zakupniki dela zidanice ali hrama mejašev ali sogornikov. Le tu pa tam so imeli pravico uživati njivo ali travnik, ki ga jim je prepustil posestnik zidanice ali hrama. Zdi se, da so take njive mnogokrat nastale iz opuščenih vinogradov ...« Z vidika njihov^ega deloivnega razmerja opredeljuje Dolenc te ljudi kot »posebne jvrste zai>oslencev... Njihova naloga je bila, da so ob- delovali vinograde svojih gospodarjev, za kar so dobivali stanovanje in deloma njive ali vrtove, da so si na njih pridobivali živeža zase in za svojce. Imeli so pa tudi pravico, da hodijo na dnino drugam, da si nekaj prislužijoi...« Če izvzamemo ortografsko in terminološko nepravilno uporabljeno besedo vsobenjki, je gornja označba položaja teh najemnikov — čeprav vivi niso navedeni — vsekakor sprejendjiva, kaže pa, da se niti na- jemno niti delovno razmerje teh vinogradniških gostačev ne razlikuje bistveno od sorodnih razmerij gostačev sploh. Vinogradniško gostaštvo torej pravno ni specifična oblika gostaštva, marveč je specifično bolj po svojih zunanjih znakih, to je po naselitvi v vinogradniškem objektu. Izvor gostačev išče Dolenc v Uskokih in ubežnikih iz podložnih kmetij. Drugi izvor je z vari podprt, prvi ne. Izvor gostačev^ iz prodaje lastne vinogradniške domačije meščanom (viničarstvo) za Kranjsko doslej ni ugotovljen. Če je prihajal do veljave, se je to moglo zgoditi le v majhni meri. 6. Po zemljiški odvezi so odpadle ovire za naseljevanje v vino- gradih, izvirajoče iz deljene lastnine in podložništva. Vinogorsko- pravna zemljišča so bila v pravnem pogledu izenačena z drugimi, njih sposobnost za promet pa popolnoma sproščena. Na položaj starih in novih naseljencev na vinskih goricah„vplivajo še bolj ko.doslej iz- "* Prim. Dolenc, GB 181. Tu loči Dolenc sogorniška posestva, katerih gospodar-vinogradnik je stanoval na vinski gorici, od drugih. Kjer govori o strukturi vinogradnikov, pa iz tega ne izvaja konsekvenc. Prim. tudi zg. op. 42. "" Dolenc, GB 232; PZ 173, 395. 130 Sergij Vilfan ključno in aepa&rediiQ,le -gospodarski vidiki. Naseljenci na vinskih goricah ostanejo v bistvu kajžarji, nekateri se povzpne jo do močnejšega gospodarskega stanja. ^Preživljajo se z vinogradništvom in drugimi oblikami poljedelstva, drvar j en jem ter drugimi malimi zaslužki. Čeprav je življenjska raven nizka, vztrajajo mnogi na tem položaju. »Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati«, pravi eden takih bajtarjev Prežihovemu Vorancu. Kakor bomo pozneje videli, pa so posestne spremembe pri vinogradniških bajtah vendarle pogostnejše kot na gruntih. Končni rezultat razvoja je na Kranjskem drugačen ko na Štajer- skem: medtem ko na Štajerskem mnogi sogorniki-naseljenci na vino- gradih s časom prodajajo svoja zemljišča meščanom in ostajajo na njih kot viničarji,'" pa dolenjski sogornik-naselienec ostane v veliki večini primerov lastnik svoje domačije na gorici in dočaka 20. stoletje kot kajžar. Vzrok tej razliki je morda v manj razvitem meščanstvu na Kranjskem in v slabši kvaliteti vinogradov, morda tudi v tedaj še nekoliko redkejši gostoti vinogradniške naselitve na Dolenjskem, ki pušča še dovolj nenaseljenih vinogradov za nepremičninski promet. Tudi gostači ostanejo še nadalje druga vrsta vinoigradniškega pre- bivalstva. Njihov položaj se spremeni le toliko, da pri svojem za- služku niso več navezani zgolj na poljedelsko dninarstvo. Razlikovati jih moramo od štajerskih viničarjev, ne le po izvoru (glej spredaj), marveč tudi po praviiem položaju. Pod označbo »bancerle« (Weinzedl, viničar)'^ se sicer pojavljajo tudi na Dolenjskem neki samostojni oskrb- niki meščanskih goric, a njih položaj je le delno podoben položaju štajerskih viničarjev. Značilno je, da jih imajo za uglednejše'^ od raznih vrst osebenjkov, to je kajžarjev ali goslačev v vinogradih ali na vasi. Razni naseljenci v goricah, bodisi mali kmetje, kajžarji ali gostači pa se po zunanjih znakih še naprej razlikujejo od prebivalstva na vasi. j 7. Pregled.^ Potreba, da se podrobneje dotaknemo nekaterih doslej nejasnih ^Ii~pa netočno prikazanih vprašanj s področja vinogorskega prava, nas je v škodo preglednosti prisilila k analizi vinogorskopravne posesti in osebnega položaja vinogradnikov. V kratkem moremo strniti rezultate te analize za Dolenjsko v na- slednjem pregledu: / Vinogradi so ob prghodu iz srednjega v^Jiovi vek pripadali trem pravnim skupinam: bili so ali dominikalni, ali sestavni delpod- ložne kmetije, ali pa samostojno oddani v zakup po vi nog or- ™ Dolenc, GB 62. O posestni strukturi, ki je nastala v Halozah, prim. F. Zgeč, Haloze, Sodobnost III, 1955, str. 20 in nad. " Kelemina, Starine 89. O pravnem položaju viničarjev v novejši dobi prim. n. pr. V. Vodopivec, Pravni in socialno-politični problemi poljedelskega delavstva. Sodobnost VIII, 1940, str. 175. '- Terenski zapiski, Mokronog 1951. Od vinskega hrama do bajte 131 S k e m pravu. _Zakup po vinogorskein pjavuje_Mljdede^^ odsvojljiv in obremenjen praviloma le z dajatvami, ne pa s tlako, primščino in mrtvaščino. Osebne odvisnoisti vinogradnika od gorskega gospoda ni utemeljeval. Privilegiranost takega zakupa so narekovali agrarno- politioni razlogi in dejstvo, da so bili zakupniki (sogorniki) praviloma proste osebe (plemiči, meščani) ali pa kmetje, ki so bili že po svoji kmetiji tudi v osebnopravni podložnosti. Zlasti od 15. stoletja dalje, ko so gospodarske razmere povzročile nastanek novih slojev podeželskega prebivalstva, ki je ustanavljalo svoje domove izven starih kmetijskih domačij, zlasti v obliki kajžar- Stjva-podružništva in gostaštva, sta osebnopravna prostost in stvarno- pravno milejša podložnost zakupa po vinogorskem pravu privabljali del tega ljudstva, da si je skušalo ustvariti eksistenco na vinogorsko- pravnih zemljiščih. Tak naseljenec si je kupil vinograd, na katerem je že stal objekt (praviloma hram), ki ga je bilo moči z razmeroma majhnimi stroški preurediti v bivališče. Ta razvoj, ki je z ustvarjanjem osebno prostega in le stvarno^ pravno podložnega polproletarskega sloja podeželskega prebivalstva nasprotoval na fevdalnih odnosih temelječemu družbenemu ustroju podeželja v tem času, je kajpada povzročil nasprotne zakonodajne ukrepe, ki so nam znani predvsem za Štajersko. Ti ukrepi so v bistvu diopuščali naselitev na vinogorskopravnem zemljišču le s pogojem, da to_zemljišče izgubi svojo dosedanjo pravno lastnost in se prevede v pravdno, to je v zemljišče, obremenjeno z rednimi podložniškimi bremeni in ki obenem ustanavlja tudi osebno podložnost njegovega uživalca. Qej:anska uporaba štajerskih Gorskih bukev (ki tudi vse- bujejo ta predpis) na Kranjskem, je verjetno imela za posledico vsaj dejansko prevedbo onih vinogorskopravnih zemljišč, na katerih je bil naseljen vinogradnik, v^pravdna zemljišča. Zato naseljevanje na lastnih vinogorskopravnih zemljiščih ni moglo imeti pozneje več tistega po- mena kakor leta 1548, ko so stanovi o njem poročali vladarju. — Kljub temu so kajžarji na goricah še za dobo okrog 1700 dokazani, poleg njih pa izkazana naselitev gostačev. Kmetske gospodarske enote v dolenjskih vinogradniških predelih se delijo torej z gornjega vidika po nastanku v dve skupini: 1. kmetije, male kmetije in kajže, nastale izven vinogorskopravnih goric — pa čeprav v njihovi neposredni bližini, ki so že od uveljavitve poidložniškega sistema oziroma od svojega nastanka imele položaj osebno in stvarnopravno podložne, t. j. pravdne kmetije oziroma po- družništva; 2. kajže (redkeje večja gosipodarsiva), ki so nastale z naselitvijo na lastnem vinogorskopravnem zemljišču (prevedenem ob sami na- selitvi ali pa pozneje v pravdno zemljišče), ali pa iz gostaške naselitve v hramu oziroma zidanici. 132 Sergij Tilfau II. Naseljevanje v vinogradniških objektih z vidika naselbinske in stavbne zgodovine Ze iz nekalerih starejših virov lahko sklepamo, da so naseljevanju v vinogradih služili za osnovo predvsem hrami in — spočetka še red- kejše — zidanice. S spremembo njihove funkcije v stanovanjski objekt sta zvezani dve zunanji spremembi: sprememba naselja z bajtarsko razširitvijo v vinograde in sprememba objektov samih, predvsem s postavitvijo peči. V širšem obsegu nam šele katastrske mape iz leta 1825 dajejo vpogled v naselbino, pričajo o obstoju in funkciji posameznih objektov, stavbnem gradivu in obsegu stavb. S tem nam osvetljujejo* stanje v zadnji dobi podložništva in odsevajo stanje 18. stoletja, če ne še sta- rejše razmere. Na tej osnovi moremo slediti razvoju do precejšnjih podrobnosti za zadnjih 130 let. Taka analiza za vso Dolenjsko bi morala nastati le postopoma. Tu se omejujemo le na razmeroma majhni, a po svoje tipični okoliš vasi Gornji Lakenc in bližnjih goric. S tem zasle- dujemo trojen namen: v socialnozgodovinskem i>ogledu ugotoviti, kako se zgoraj opisani razvoj kaže na konkretnem primeru; v gradbeno- zgodovinskem pogledu zasledovati način naseljevanja v goricah; v formalnem pogledu pa preizkusiti možnosti in metode za tovrstna zgo- dovinska raziskavanja. A. Teritorij. Kdor se napoti od Mokronoga proti Klevevžu, mora v jugovzhodni smeri prekoračiti nizek greben ter se nato spustiti v dolino Lakencev, ki poteka od zahoda proti vzhodu. Južno pobočje doline je jxikrito z gozdovi, v srednjih, niže ležečih delih sO' njive, travniki, pašniki in močvirja, severno od tod pa se teren zopet dviga v valovito gričevje, na katerem opažamo močno vinogradniško kulturo. Od tega ozemlja Lakenške doline in obrobnega gričevja, ki tvori kata- strsko občino Lakenc, si hočemo pobliže ogledati zahodni, to je bliže Mokronoga ležeči kompleks. Razdelili ga bomo na dve enoti, na vino- gradniški in nevinogradniški predel. Vinogradniški predel razdelimo na gorice: Gornja Priča kot zastopnico više ležečih goric, medtem ko zastopajo niže ležeče, valovite gorice: Spodnja Priča, ozemlje ob Grabnu, Brezovce s podaljškom proti vzhodu, gorice pod Svetim vrhom in Spečen.'^ Ta teren leži sredi klasičnega dolenjskega vinogradniškega ob- močja. V njegovi soseščini leže gorice, ki nam jim imenuje že Valvasor. Meji na okoliš, kjer so se vinogorske pravde obdržale prav do začetka 18. stoletja'* B. Uporabljeni viri. Za okoliš Gornjega Lakenca žal niso ohranjeni zapisniki vinogorskih zborov. Po vsej verjetnosti je spadal pod go- '* Sama vas Sveti vrh in zaselek Mlaka nista upoštevana. Pojem Brezovca jemlje Prežihov Voranc krajevno nekoliko širše kot je zgoraj označen. '* Valvasor, Die Ehre ..., II. kuj., 195, 194: Dolenc, GB 46, 47, 52. Od vinskega lirama do bajte 155 sposko Rakovnik, za katero je že Dolenc isked gradivo, a ga ni našel."" Uporabljamo zato: 1. Kataster iz leta 1825, znan kot »Franciscejski« za k. o. Lakenc (mape in zapisniki v Osrednjem državnem arhivu v Ljubljani). 2. Reambulančni kataster iz leta 1869, in sicer mapo v Centralnem mapnem arhivu v Ljubljani (stavbe dvobarvno-, a ne vedno pravilno kolorirane), drugo mapo na Okrajnem sodišču v Trebnjem z eno- barvno stavbno koloracijo in zapisnike v Osrednjem državnem arhivu v Ljubljani. 5. Zemljiško knjigo na Okrajnem sodišču v Trebnjem od 1880 dalje, indeks od 1915 dalje. 4. Podatke terenskega ogleda, ki sem ga izvršil v oktobru 1951 kot član ekipe Etnografskega muzeja v Ljubljani (skioe, tlorisi, slikovno gradivo in rokopisne beležke). Od tega gradiva uporabljam le tisti del, ki je nujno potreben za historično pojasnitev naselitve. Podrobnejši opis gradbene tehnike, poimenovanje posameznih delov stavb itd. je področje skupine za materialno kulturo in sodi v objavo terenskega gradiva kot takega. Od pisanih virov je najzanesljivejši kataster iz leta 1825, ker je nastal po izvirnih meritvah, medtem ko je reambulančni kataster le predelava prejšnjega in je v njem nekaj napak.'" Zemljiška knjiga z indeksi služi tu in tam za orientacijo glede razvoja in lastništva posameznih domačij, vendar je treba upoštevati, da so mnogi vpisi prijavljeni in izvedeni tudi po več let post festum. Zadnje stanje sodnih katastrskih map in zemljiške knjige se na mnogih mestih ne ujema več z dejanskim stanjem. C. Splošno gibanje naselitve. Pravo predstavo o moči in pomenu naselitve na goricah dobimo, če jo primerjamo s številom hiš v vasi oziroma sploh v nevinogradniških terenih. Najnazorneje nam to pri- merjavo predočujejo številke. Ce govorimo v bodoče o hišah, so miš- ljene tiste zgradbe, ki se uporabljajo za stanovanja, torej tudi bajte. Število stanovanjskih hiš izven območja vinskih goric nam pri- kazuje naslednja razpredelnica: Dolenc, GB 57. ™ Zidanica na Spodnji Priči, datirana 1834, ni zarisana; netočnost glede stavbne parcele 279; na stavbni parceli 41 glede koloracije objekta; stano- vanjska stavba, leta 1825 in še danes lesena, na mapi 1869 kolorirana kot zidana. Tudi ustno izročilo pomni stavbo vedno kot leseno. '"'"i Letnico 1951 navajam zato, ker sem tega leta izvršil pregled. Dejansko pa gre tu za stanje ki je nastalo pred letom 1941. Zaradi bistveno ugodnejših pogojev za zaposlitev delovne sile je po osvoboditvi bajtarsko naseljevanje v goricah prenehalo in so danes v goricah le še one bajte, ki so nastale prej. 134 Sergij Vilfan Sledi, da je število domačij v starem delu vasi, ki sestoji iz dveh strnjenih zaselkov, v glavnem konstantno in da se vas širi pred- vsem ob cesti ali pa na samotnih krajih. Ce upoštevamo še, da so od U pravih vaških hiš danes 4 prazne in se od 9 ob cesti tudi 2 ne uporabljata za stanovanje, je ta umik bajtarstva iz vasi na samotnejše kraje še bolj očiten. Ta umik se nam bo še bolj pokazal v naslednjem prikazu naraščanja bajtarstva na vinskih goricah. Primerjajmo s to usmerjenostjo naselitve še razvoj na vinskih go- ricah (gl. tabelo). Tabela nam že na prvi pogled jDokaže dve izraziti tendenci: na vseh niže ležečih goricah brezizjemna tendenca k povečanju števila domačij, na vseh goricah, razen na eni, pa tendenca padanja števila vinogradniških objek- tov. Indeks tega padca je na Gornji Priči 100—83—54, na drugih go- ricah skupaj pa 100—65—61, kar pomeni, da je više ležeča Gornja Priča glede jakosti padca sledila drugim goricam šele po letu 1869 in jih še prehitela. Ce strnemo podatke za teren izven goric v eno številko in jo pri- merjamo z nevinogradniškim terenom kot celoto, dobimo naslednje razmerje med stanovanjskimi objekti izven goric in v goricah v celot- nem obravnavanem okolišu: Leto 1823 je bil naš okoliš v primeri z današnjim stanjem dokaj redko naseljen. Kjer je danes 55 hiš, jih je bilo tedaj le 19. Od teh 14 izven goric, 5 pa jih moremo pripisati naselitvi na gorici. Med Iteti 1825 in 1869 se naselitev usmeri predvsem v gorice. Hiše izven goric padejo od % vseh stanovanjskih stavb na slabo polovico, saj se je njihovo število povečalo le za kakih 14 %, medtem ko so se stavbe v vinogradih pomnožile na svoj 4-kratnik in tvorijo več ko polovico vseh hiš. Po letu 1869 naselitev ne poneha, a močni naselitvi v vinogradih gre vštric močna naselitev ob cesti in na samoti, tako da se razmerje med številom hiš na goricah in izven goric po letu 1869 bistveno ne spremeni. Pri- merjava s prvotnim številom hiš pa kaže, da so se stanovanjske zgradbe v goricah močneje razmnožile kot izven goric: na 5 hiš v dolini leta 1825 jih pride danes približno 8, na 5 hiš v vinogradih leta 1825 pa jih danes pride 30. D. Stanovanjske zgradbe v vinogradih ločimo glede na to, ali se v njih izraža prvotni vinogradniški objekt ali ne, v dve glavni skupini. 1. Bivališča, nastala s predelavo vinogradniške- ga objekta. Osnovo tlorisa take zgradbe tvori prvotni vinograd- niški objekt, bodisi lesen (hram), bodisi zidan (zidanica). Kakšna je Od vinskega hrama do bajte 135 Pregled števila stanovanjskih in vinogradniških objektov v goricah Gor.Lakenca ^ Všteta je zidanica, datirana 1834, ki v katastrskih mapah ni zarisana. 2 Konec preteklega in v začetku sedanjega stoletja so stale tu tri hiše. Stan.: Stanovanjski objekti. — Vin.: Vinogradniški objekti (hrami in zidanice). — Skup.: Seštevek stanovanj- skih in vinogradniških objektov. 136 Sergij Vilfan bila razširitev teh dveh vrst vinogradniških objektov na Dolenjskem, se bo morda dalo delno sklepati po tem, ali kak prevod Gorskih bukev uporablja besedo hram ali zidanica." Kataster iz leta 1825 dokazuje, da so tedaj na terenu Gornjega Lakenca in v njegovi soseščini pre- vladovali skoraj izključno hrami. Od teh prvotnih hramov, ki so na- stajali še v začetku 19. stoletja,'" rabijo svojemu prvotnemu namenu na teh goricah danes le še trije. Nekaj novih hramov, napravljenih iz žaganih desk, nima — razen lesa kot gradiva — nikake stavbne zveze s temi starimi hrami. Zidanice so v večji meri začele nadomeščati hrame po letu 1825. Najstarejša datirana zidanica je na tem terenu iz leta 1834. Poleg pravih zidanic, o katerih bo govor spodaj, je nastalo v vinogra- dih tudi že lepo število modernih večjih letoviških hiš, ki se uporab- ljajo obenem kot kleti in jim kmetje pravijo »vila«. Modernejši hrami in zidanice doslej še niso pretvorjeni v stalna bivališča, z izjemo ene ali dveh vil, kar pa je za sedaj še izjemen pojav. Zasledovali bomo zato bolj razvoj starejših objektov v stanovanjske objekte. a) Naselitev v hramu. Osnovni tip hrama je v bistvu enoten. (Glej sliki št. 1, U.) Kot moremo sklepati iz virov za druge kraje in iz primerjave katastrskih map iz leta 1825 in 1869 tudi za naš teren, je bila naselitev v hramu včasih precej pogosten pojav. Ohranjen pa nam je v tem okolišu le en primer take prezidave: osnovni tip je tu dobro ohranjen. Povečana in zasleklena so le okna, predelana vrata, postavljena majhna peč, lesena stena ob peči nadomeščena z zidano in iz desk napravljena veža (si. 2, 12, 13). V taki zgradbi živi družina z več otroki in šele sedaj so dozidali tretji, večji del hiše, ki bo nudil stanovalcem nekoliko več prostora. Naselitev v tem hramu se je izvršila še pred letom 1869. b) Naselitev v zidanici. Osnovni tip preproste zidanice je v bistvu — zidan hram (si. 4, 14). Zidanice, ki služijo stanovanjskim namenom, pa kažejo v glavnem dve obliki glede na to, ali poleg sta- novanja obdrže še svojo funkcijo kot zidanica ali pa se popolnoma pretvorijo v stanovanjski objekt. I. Zidanica, ki služi istočasno za stanovanje in za klet, nastane bodisi že prvotno v tej obliki (običajno velika pritlična klet in vrhkletno stanovanje, sestoječe iz veže in hiše — si. 7, 17) ali s kasnejšo nadzidavo (si. 8, 18). Tako obliko dobi zidanica včasih najprej z namenom, da bi služila kot začasno bivališče lastniku, ki stanuje sicer stalno drugje; večkrat pa jo nato kupi kdo drugi dn se v njej stalno naseli — Na ravnem terenu ima vrhkletno stanovanje vhod po stop- nicah, na nagnjenem svetu pa s tal. II. Zidanica, ki izgubi popolnoma svojo prvotno funkcijo in postane zgolj stanovanje, doživi pri tem podobne " N. pr. 36. člen Gorskih bukev in njegove priredbe (gl. Dolenc, GB 165). ™ Prim. datirane hrame na bližnjem Skurševcu iz začetka 19. stoletja. Terenski zapiski in narisi, Mokronog 1951. XVI ^ Stara lesena kmečka hiša, delno podkletena (st. p. 41, Gor. Lakenc) ; a hiša, b veža, c ta mal' konc, č štiblc, d kuhnja, e hram. — 10 Bajta v vasi, podkletena (Gor. Lakenc 23); a hiša, 1) veža. — 11 Hram na Sknrševcu (Sred. Lakenc), datiran 1808. — 12, 13 K tlorisu št. 2; 12 vhodna ¦stran s SZ, 13 nasprotna stran v SV. Na obeh risbah se ločijo tri gradbene laze. — 14 Zidanica, •sezidana po letu 1869 na Sv. Vrhu (Spečen), st. p. 480. — 15 K tlorisu št. 3. — 16 K tlorisu št. 6. — t? K tlorisu št. Î. — 18 K tlorisu št. 8. — 19 Prej zidanica, zdaj hlev na Sp. Priči. — 20 K tlo- risu št. 9. — 21 Opuščena lesena bajta ob cesti (st. p. 413). — 22 K tlorisu št. 10. (Številke 11, i4, 16 po fotografiji B. Orla, št. '22 po risbi I. Romiha; ostali tlorisi in risbe avtorjevi) Od vinskega hrama do bajte 137 spremembe kakor hram: tla pokrije pod, line nadomeste okna, vrata se predelajo, notranji prostor dobi peč in iz desk se zbije veža (si. 5, 15). Ce se namesto peči postavi štedilnik, veža celo odpade in ostane biva- lišče omejenoi le na en prostor (si. 6, 16). V siplošnem moremo za večino takih predelav hrama in zidanice kot tipično označiti dejstvo, da ima zgradba praviloma le en glavni prostor, omejen na stari del, prednji prostor pa je pozneje dodan in preprosto zbit iz desk. c) Druge spremembe hrama in zidanice. S povečano naselitvijo v vinogradniških terenih prevzemajo bivši hrami ali zida- nice tudi druge funkcije. Zlasti služijo namesto gospodarskih poslopij: hram v popolnoma nespremenjeni obliki kot hlev n. pr. med Brezovcem in Svetim vrhom; zidanica kot hlev na Spodnji Priči (si. 19) in na Brezovcu hram s priključenimi drugimi gospodarskimi poslopji (si. 3). 2. Med današnjimi stanovanjskimi objekti na goricah je tudi nekaj takih, ki po svoji zunanjosti ne kažejo, da bi bili prvotno služili vino- gradniškim namenom. Taki objekti kažejo včasih podobnosti z dolin- skimi hišami, bodisi po svojem nekoliko večjem obsegu bodisi po razdelitvi prostorov. Mnoge od njih stoje na mestu prejšnjega vino- gradniškega objekta in je v^erjetno, da je bil ta objekt najprej pre- delan, pozneje pa podrt in nadomeščen z novogradnjo. Je pa možen tudi nastanek takih stanovanjskih hiš brez zveze s prejšnjim vinograd- niškim objektom, ker poteku zidave ne moremo v vsakem posameznem primeru z gotovostjo slediti. E. Stanovanjski objekti v goricah v primeri z dolinskimi. Da omo^ gočimo primerjavo, naj v kratkem označimo nekaj značilnosti dolin- ske hiše. Valvasor pravi o dolenjski hiši v splošnem, da je preprosta in lesena.'" Leseni so leta 1825 tudi vsi stanovanjski objekti v okolišu Gornjega Lakenca. Danes je lesena le ena kmečka hiša in nekaj bajt. Ta edina lesena kmečka hiša (Zeleznikova v Gornjem Lakencu, stav^b. pare. št. 41) je torej obenem edina hiša, ki utegne datirati še iz leta 1825 ali prej.*" Njen tloris smemo imeti za primer tlorisa starih lesenih gruntarskih hiš tega okoliša, tembolj, ker se ponavlja tudi v nekaterih sedaj zidanih hišah (si. 9, 20). Od današnjih lesenih bajt izven goric pa ne sega po izvoru nobena nazaj do leta 1825. O starejši obliki nevinogradniške bajte torej nimamo neposrednih dokazov. Značilno pa je, da pri današnjih bajtah, bodisi zidanih (si. 10, 22) bodisi lesenih (si. 21) opažamo očitno skladnost osnovnega tlorisa z bajtami, nastalimi iz vinogradniškega hrama ali zidanice. To skladnost moremo morda pripisovati vplivu bližnjih goric, vendar določno tega ne moremo trditi. ™ Valvasor, Die Ehre..., VI. knj., 288/9. *" Prim. op. 76 glede st. p. 41. 158 Sergij Vilfan Kakor smo lorej pri nekaterih novogradnjah v goricah ugotovili vpliv dolinske hiše, tako pri dolinskih bajtah utegnemo zaslediti vplive goric. Kljub temu pa moremo razne vrste stanovanjskih stavb v glav- nem vendarle razlikovati in te razlike izvajati iz specifičnih oblik, v katerih se pojavlja bajtarstvo v dolenjskih vinskih goricah. F. Vprašanje kontinuitete v stavbnem razvoju moremo po doslej povedanem osvetliti z raznih plati: 1. Kontinuiteta domačij. Tu moramo k našim gornjim tabelam pripomniti, da na to vprašanje ne dajejo odgovora v celoti. Ce je n. pr. leta 1825 19 domačij, leta 1869 pa 36, ne pomeni to le 17 novih domačij, marveč več, ker je medtem od 19 starih domačij tudi nekaj že propadlo"^ in v številki 36 ne štejejo več. — Od 55 do- mačij, pregledanih leta 1951, pa je le 12 takih, ki imajo neko zvezo z domačijami po mapi iz leta 1825. Vrhu tega je med leti 1825 in 1869 nastala še cela vrsta domačij, ki jih danes ni več. Skratka: naselitev v tem okolišu ustanavlja redko stalne doma- čije.**^ Kakor domačije hitro nastajajo, tako tudi hitro propadajo. 2. Kontinuiteta stavb i šč a. Celo pri onih domačijah, ki jim moremo pripisovati večjo starost, pa večinoma ne stoji stanovanj- ska hiša več na istem mestu kot leta 1825. Velik del so jih ob (postavitvi zidane hiše namesto prejšnje lesene ali ob kakih drugi priložnosti pre- stavili na kako drugo mesto v bližini. Razdelitev prostorov v vasi nudi temu dovolj možnosti. — Še bolj pa je ta premakljivost opazna pri hramih, ki veljajo za premičnine.**^ 3. Kontinuiteta sloga. Glede na dejstvo, da je skoraj ni zgradbe, ki bi z gotovostjo segala do leta 1825, moremo pri večini da- našnjih zgradb govoriti le o neki kontinuiteti glede tlorisa. Ta se kaže v štirih glavnih oblikah: vaška kmečka hiša, vaška bajta, pritlična vinogradniška bajta (predelan hram ali zidanica) in vrhkletna vino- ** N. pr, nekaj domačij v vasi, na gorici pa hiša st. p. 237 po mapi iz leta 1869. Kot zgled razmeroma neustaljene lastnine na kajžah v vinogradih naj navedem kajžo pare. št. 250 (vi. 197) na Sp. Priči: 1883 (prisojilo) Ana Žitnik iz Mokronoga; 1894 (nakup) Martinčič Jože, tu; 1902 (prisojilo) Martinčič Jera, tu; 1904 (nakup) Kos Josip, Gor. Lakenc 7; 1907 (nakup) Povšič Frančiška, tu; 1908 (nakup) Tekavc Marija, tu; 1910 (nakup) Redenšek Alojz, Bruna vas 7; 1920 (nakup) Ogrizek Franc, tu; 1922 (nakup) Brčan Neža, tu; 1926 Metelko Marija, tu (sedanja lastnica). V 43 letih je torej kajža desetkrat menjala go- spodarja, a le dvakrat po dedovanju, osemkrat pa po kupni pogodbi. Čeprav niso vsi primeri tako izraziti, moremo vendar splošno opažati, da je posest na starih kmetijah stalnejša ko na kajžah. Na hiši pare. št. 41 (vi. 35, 1249) se omenja rod Železnikov že leta 1825 in čeprav je bila kmetija leta 1915 na dražbi prodana, je Janez Zeleznik leta 1921 z denarjem, zasluženim v Ameriki, kupil njene glavne dele nazaj ter živi na kmetiji še isti rod. (Po zemljiški knjigi bi bilo zanimivo statistično obdelati posestne spremembe na kmetijah v zadnjih desetletjih.) Prim. Svetina, o. c. 128. Prestavitev kupljenega hrama izpričana na Brezovcu. Od vinskega hrama do bajte 130 gradniška bajta. V ponavljanju teh oblik se dejansko kaže neka kon- tinuiteta, ki pa ne izvira toliko iz tradicije, kot iz realnih pogojev, v katerih je določen stanovanjski objekt nastal. 4. Kontinuiteta naselja samega je podana v bistvu le v legi dolinskih vasi. Sama porazdelitev hiš je razmeroma novejša in tudi danes tako značilna gosta naseljenost goric — čeprav segajo prvi početki vsaj 400 let nazaj — je šele v razmeroma novejši dobi poten- cirana do današnje skrajnosti. Skratka: obravnavani vinogradniški okoliš kaže v stavbnozgodo- vinskem pogledu malo kontinuitete z dobo okrog leta 1825. Marsikaj, kar se nam zdi danes staro in tradicionalno, je le tvorba zadnjega stoletja. Stara je v bistvu le lega dolinske vasi, tendenca bajtarske naselitve v vinogradih in nekatere oblike te naselitve, morda tudi nekaj slogovnih značilnosti vaške hiše. Zaključek Prežihov Voranc je z ojiozorilom na socialne razmere v dolenjskih vinogradniških predelih pokazal na eno najbolj bolečih točk vinograd- niške Dolenjske. Naša gornja izvajanja so pokazala, da izvirajo te razmere v bistvu iz tendence po- naseljevanju podeželsikega prebivalstva v vinskih goricah, ki jo moremo na Kranjskem zasledovati vsaj od začetka 16. stoletja dalje prav do polpretekle dobe, ki je to naselje- vanje šele bolj sprostila. Kakor smo uvodoma poudarili, ni bil naš namen, da to obsežno vprašanje obdelamo v celoti. Predvsem ostane še neobdelano vprašanje velikosti zemljiške posesti in gibanja prebi- valstva. Tudi ne moremo vseh pojavov, opaženih v okolišu Gornjega Lakenca, posiplošiti kar na vso vinogradniško Dolenjsko, zlasti ne na naselja v večjih ravninah in dolinah. Do nekaterih splošnih sklepov glede vzrokov naseljevanja v vinogradih pa nas naše ugotovitve vendar le upravičujejo. Ti vzroki so deloma speoifični za določeno dobo, deloma pa skupni. V 16. stoletju je specifičen vzrok ugodni pravni položaj vinogorsko- pravnih zemljišč, ki za lastnika ne ustanavljajo vseh podložniških bremen. Ta razlog sicer pozneje preneha in nastopa naseljevanju nasipirotujoča tendenca zemljiških gosposk, ki pa v^ celoti vendar ne more prodreti, tako da je naseljevanje v obliki gostaštva značilno zlasti za 17. oziroma 18. stoletje. — Drugi razlog, specifičen za dobo podložništva, je omejena možnost naselitve odvečnega podeželiskega prebivalstva v mestu. Po zemljiški odvezi prenehajo iz podložništva izvirajoče omejitve in ovire za naselitev v vinogradih, kar povzroča povečano tendenco naseljevanja. Da je opuščanje vinogradništva zaradi trtne uši pospe- šilo nakup vinogradov po gmotno- slabo- situiranih osebah, ki si na bivšem vinogradu urede bajtarsko domačijo, je verjetno, vendar ta 140 Sergij Vilfan razlog sam ne more bili odločilen. Saj opažamo odslotno najvišji vzpon naselitve že pred letom 1869.** Večina vzrokov pa je skupnih pred zemljiško odvezo in po njej: 1. Predvsem dejstvO', da ustvarja vinogradništvo nekatere stavbne objekte, ki so sami na sebi sposobni, da tvorijo podlago za — čeprav skromno — naselitev. — 2. Vinogradniška zemljišča v goricah so spo- sobna za samostojni promet, to je, morejo preiti z volilom, prodajo itd. od lastnika na lastnika ne glede na eksistenco osnovne kmetije v vasi, ker s to kmetijo niti pravno niti gospodarsko niso tako zvezana, kot n. pr. kaka njiva. Ta samostojna prometna sposobnost vinogradniškega zemljišča omogoča nakup takim osebam, ki si žele tam ustvariti samo- stojno osobenjščino. — 3. Ker so lastniki vinogradov v veliki večini nastanjeni precej daleč od goric, jim pride prav, da imajo v bližini gorice delovno silo. Naselitev v vinogradu pomeni torej večjo ali manjšo možnost zaposlitve kot dninar. — 4. Vinogradi so — v nasprotju s pašniki in gozdovi — bolj kultivirani, navadno dobroi dostopni tereni, povezani s prometnimi kraji z voznimi cestami. — 5. V sami vasi si more bajtar zaradi strnjenosti naselja kupiti kvečjemu stavbišče, na goricah pa nekoliko večji gospodarski kompleks. Medtem ko smo doslej govorili predvsem o vzrokih, ki so naselitev usmerili v vinograde, pa je osnovni skupni vzrok raznih vrst bajtarskih in gostaških naselitev pred zemljiško odvezo in po njej v tem, da nerazvita obrt in industrija ni bila zmožna absorbirati vso odvečno podeželsko delovTio silo, kolikor pa jo- je nerazviti kapitalizem na Dolenjskem uporabil, ji ni ustvaril zadostnih eksistenčnih pogojev. Zato je bila vsa ta delovna sila prisiljena vegetirati v nedonosnem drobnem poljedelskem bajtarstvu in dninarstvu,"^ ki je torej specifično za pre- živele družbene oblike. Gornja izvajanja so pokazala, da je naseljevanje v vinogradih socialno-zgodovinsko pomemben pojav v dolenjskem vinogradniškem območju, ki je \'tisnil svoj pečat tudi razvoju dolenjske naselbine in stavbni podobi objektov v dolenjskih vinskih goricah. ** E. Mach, Der Weinbau Cesterreichs in den letzten 50 Jahren (Gesch. der osterr. Land- u. Forstwirtschaft u. ihrer Industrien 1848—1898, IL Bd. Wien 1898, str. 201 ss. Opozorilo dr. V. Valenčiča.) navaja, da se propad vino- gradništva zaradi trine uši v krškem okraju opaža v 70. letih 19. stoletja. De-jansko pa se je trtna uš na Kranjskem pojavila šele kasneje: v zapisnikih deželnega zbora kranjskega (1881, pril. str. 209, 375) se omenja pojav trine uši v soseščini Kranjske. Posebni odposlanec Dolenc je leta 1880 ugotovil, da okužbe na Kranjskem še ni in prav tako se tudi leta 1882 trtna uš tu še ni ugotovila. Konkretne podatke o njenem pojavu navaja šele letno poročilo iz leta 1884, str. 24/25. Dne 23. januarja 1886 se pričenja vrsta govorov poslanca za krški okraj Viljema Pfeiferja v deželnem zboru o trtni uši (zapisnik 1886, str. 397). Zaradi teh govorov je Pfeifer dobil vzdevek »trtna uš«. *= Prim. Zupan, o. c. Morda je prav naselitev v vinogradih eden izmed vzrokov, da je prebivalstvo krškega okraja številčno naraščalo prav do leta 1910, medtem ko je v drugih dolenjskih krajih doseglo maksimum že prej in nato v veliki meri zaradi izseljevanja v Ameriko pričelo padati. Prim. J. Rus, Dolenjci v luči statistike. Zbornik Dolenjska (gl. opombo 2), str 140. Od vinskega iirama do bajte 14j Dodatek Po zaključku rokopisa sem se imel leta 1952 priložnost seznaniti v zvezi s terenskim delom Etnografskega muzeja tudi z razmerami v okolici Št. Jerneja. V bistvu so razmere enake kot v dolini Lakencev, le da razkroj vinogradov na goricah ni tako izrazit kot tam. Naselitev na gorici ima le ponekod zvezo z opuščanjem vinogradniške kulture, drugod pa ostane gorica neokrnjena. Pred kratkim sem dobil v roke še neobjavljen rokopis dr. Franceta Goršiča, ki obravnava terminološka vprašanja gorskega prava. V nekaterih vprašanjih, n. pr. glede Bergholden-Berggenossen in glede osebenjkov prihaja do podobnih rezultatov kot jaz. Predvsem moram opozoriti na to, da dr. France Goršič graja Dolenčevo »vinogorsko« terminologijo, ker je neslovenska in tudi nepotrebna, ker nam v slovenščini ni treba kovati »vino«-gorskih izrazov za razlikovanje od rudarske terminologije. Zadošča torej izraz gora in pridevnik gorski. S to kritiko »vinogorske« terminologije, ki sem ji po Dolenčevem zgledu zapadel tudi jaz, se sedaj popolnoma strinjam. Ker tozadevnih korektur v tekstu ne morem več izvesti, naj velja opozorilo, da je treba izraze »vinogorskopraven«, »viriogorski« in podobno nadomestiti z izrazi gorskopraven, gorski itd. Imena avtorjev v opombah so tiskana nerazprto proti avtorjevi želji. Zusammenfassung VOM GADEN ZUR KEUSCHE Im vorliegenden Aufsatze roird der Versuch unternommen, die in den W'einbergen Unterkrains mahrnehmbare starke Besiedlung mit Keuschen und Inroohnereien historisch zu belichten. I. In der ersten, vorroiegend rechtsgeschichtlichen Abteilung merden die tiber die Besiedlung der Weinbergrechte in Unterkrain berichtenden Quellen angefiihrt und hier auf (unter Beriicksichtignug der fiir Steiermark insbesondere durch Meli und Kern festgestellten Verhaltnisse und Normen) nachstehende Folgerungen gezogen: Die Tatsache, dass aus dem meinbergrechtlichen Untertanenverhaltnis nur eine — im Vergleich zu den Kauf- und Mietrechten — mildere dingliche Unter- tanigkeit entsprang, ohne die persônliche Untertanigkeit des Bergholden als solchen zu begriinden, hatte zur Folge, dass in der ersten Halfte des 16. Jahr- hunderts Bauern, die ihre Kaufrechtsgrilnde verkauft hatten, als auch von anderen Orten siammende Personen Bergrechts-Weingârten (zu unterscheiden von Dominikal- und Hubrveingarten) erroarben, um sich hier hauslich nieder- zulassen. Ursprilnglich i>sitzen« solche Ansiedler »frei«, sind nicht an die Scholle gebunden und ebenso nicht steuerpflichtig. Paraleli lauft die Niederlassung von Inroohnern bei Bauern und von Untersassen auf den Dorf — >gemeinen€, rvorii- ber uns Berichte der Krainer Landstande vom J. 1548 an Ferdinand unterrichten. Die in Krain via facti vollfiihrte Rezeption des steierischen Bergrechts- biichels in der zmeiten Halfte des 16. Jahrhunderts diirfte zur Folge gehabt haben, dass auch hier die Entstehung einer selbstândigen bâuerlichen Wirtschafi auf Ber grechi s griinden die Umroandlung des persônlich freien Bergrechtes zu einem persônlich untertanigen Zinsgute laut Artikel 20 des Bergrechtsbuchels nach sich zog, rvomit der Hauptanirieb zur Ansiedlung auf eigenen Bergrechts- grunden beseitigt gevoesen rvare. Weitere Besiedlungen aus Bergrechten entstan- 142 Sergij Vilfan; dener Zinsgüter kommen aber doch noch vor, es sei in eigenen oder aber auch in Bestand genommenen Objekten. In Verbindung mit diesen Feststellungen roird auf einige bisher in der slowenischen Literatur vorherrschende Mängel hingewiesen: Die Dreiteilung der Anwesenden auf Bergtaidingen in »mejaši — sogorniki — vsobenjki« (eine kaum entsprechende Wiedergabe von »Berggenosse — Bergholde — Inwohner«) ist weder dem Wesen nach noch terminologisch richtig. Sie erschöpft nicht die möglichen Kombinationen und gestattet nicht, aus dem Vorkommen dieser drei Ausdrücke in den Quellen weitgehendere Folgerungen zu ziehen. Dementspre- chend trifft es nicht zu, dass zwei Arten von Untertanenverhältnissen auf Berg- rechten vorausgesetzt werden, ein burgrechtähnliches für die Berggenossen und ein kaufrechtähnliches für die Bergholden, wobei bei letzteren das Bergrecht als solches die persönliche Untertänigkeit des Bergholden begründen sollte. II. Im zweiten Kapitel wird der Verlauf der Ansiedlung auf Weinbergen seit dem Kataster von 1825 für ein engeres Territorium (das obere Lakenc-Tal) dargestellt. Es erweist sich, dass die Besiedlung im Laufe des 19. Jahrhunderts stark zunimmt, wobei die Anzahl der Weinbergobjekte (Gaden) im Abnehmen begriffen ist. Für diese Periode lässt sich der Einfluss dieser Ansiedlungen auf die äussere Entwicklung des Dorfes statistisch feststellen, sowie auch die bau- geschichtliche Entwicklung vom Gaden zur Keusche genau verfolgen. Die daraus entspringenden Veränderungen der Objekte und charakteristischen Bauarten werden in zwei Beilagen veranschaulicht. LETEČE PROCESIJE OB GOSPOSVETSKEM POLJU Josip Sašel I V prvem zvezku znamenitega Vrazovega Kola se je prav živahno oglasil tudi M. Majer »Korutanac sa Žile« s koTOSka etnografsko črtico. Piše namreč dne »25. Pros. 1841« uredniku Stanku Vrazu k novemu letu 1842 ter pravi med drugim: »... Mlado se leto približuje. U svetu vlada običaj, da se čestituje... 1 kod nas korutanskih Slovenacah vlada taj običaj, nu evo kako: Na mlado leto, kad ljudi iz crkve dolaze, pa oče u izbu da ulaze, to se onaj, što je ostao kod kuće, da ju čuva, prisloni iznutra na vrata, vičući: Rešite se novoga leta, rešite se novoga leta... Tu sad moraš, ako sd pred vratima, pripovediti što ti brže bolje na um dodje... Tako je barem kod nas na Žili. I ja kao rodjen Ziljan... da se rešim nove godine, pripovedaću Vam pripo- vedku o kralju Mat jašu, koju sam etomadne čuo u Rož ju: Stanovit je Slovenac, kažu, iz Ugarske vino kući vozio... nameri se pod visoku goru . .. opazi vrla junaka .. . koji stane govoriti ovako: »Ti si, prija- telju, iz gornjih naših stranah. Kaži mi, dolaze li još mravljice na ta tri vrha: na Sv. Krištofov, na Sv. Magdalenin i na Sv. Ulrihov vrh?« Dolaze još jednako, no sve redje. »Kaži kod kuće: kada će vera na toliko^ oslabeli, da neće nitko više dolazit na ta tri vrha, tad ću ja ustati i doći sa svojom čamom vojskom.« Tko pa si ti? »Ja sam kralj Matjaš ...« To je bil uvod k znani Majerjevi pripovedki o kralju Matjažu, kjer omenja prvič »procesijo na tri vrhe«; to pojasnjuje pod črto: »... tri gore u severoistočnoj strani Celovca. Na glavici od svake tih gorah jest sazidana crkvica, gdje su Slovenci radi dolazili na božji put. A tu je bio i taj običaj: Sve tri crkve na jedan isti dan obilaziti — trud do duše dosta mučan. Crkvica Sv. Uriha razrušila se je već. Ostale dve stoje još čitave.« Kaj več se o tej »božji poti« pri nas menda ni pisalo. In vendar je to običaj, ki s svojimi koreninami sega še v našo pogansko dobo, od- igrava pa se ob Gosposvetskem polju, ob našem prvem državnem središču. Ker naše »mravljice« ne lezejo več na one tri vrhe, je zadnji čas, da ta običaj osvetlimo, kolikor se io še da. . 144 Josip Sašel Od nekdaj so Korošci radi hodili na daljne in bližnje »kerfati« (Kirchfahrl), ix>sebno še na ^ašinske, kakor na Višarje in Sveto goro. Na severnem pobočju Celovškega in Gosiposvetskega polja pa po- meni skoraj vsak vrh tako privlačno točko, lo so od kralja Matjaža imenovani trije vrhovi, pa še drugi ob severnem robu nekdanje »hrvaške župe«. Prava krščanska božja pot se opravlja po pojmovanju ljudstva v pobožni zbranosti, najbolj zasluženo »k nogam«; procesijo vodi običajno najstarejši moški, ki spredaj ne koraka prenaglo, da bi se sklenjena vrsta ne pretrgala. Nasprotnega značaja pa je procesija na imenovane »tri vrhe«. To ni hoja v pobožni zbranosti, temveč dirjanje iz vse duše. Vrši se spo- mladi, na petek »treh žebljev«, t. j. na tretji petek po veliki noči, ki je za kmečko prebivalstvo strog »nedel« (»ndiv«, to je nezapovedan praznik). Čeprav so tedaj nujna poljska dela, vendar noben gospodar, ki drži na stare običaje, ne bo prijel za kako delo na polju ali njivi. Kajti tudi med Rožani je znana stara pripovedka, ki jo je objavil Môderndorfer (Koroške nar. pripovedke, Celje 1946, str. 198), in po kateri je neki »gajtišni« kmet nagnal hlapca na njivo ravno na ta »nedel«; prva brazda, ki jo je potegnil, je bila krvava, druga še bolj, hlapec je hotel izpreči, a gospodar je kričal »koj naprej!«. V tretjo brazdo pa se je že vse pogreznilo: kmet, hlapec, voLi in plug. Ta »nedel« je bil torej določen za procesijo »na tri vrhe«. Bližnji Poljanci in Cezdravci okoli Velikovca, pa Gorjanci in Zajezerjani, celo Rožani in tudi Podjunčani so se navsezgodaj, še pred svitom, zbrali v cerkvi na 904 m visokem Krištofovem vrhu. To je najjužnejši vrh hribovja Hrebelje (Krahwald) z di\Tiim razgledom po vsem južnem Korotanu, pa še čez Karavanke na Grinlovce in Triglavske višine. Nekoč so ta vrh menda imenovali Hum, nemško St. Christof auf dem Hum. Edino v tej podružni cerkvi fare St. Lipš ima sv. Krištof pravico oltarja, povsod drugod ga slikajo samo na zunanjem zidu koroških cerkva. Ljudska šala razlaga to dejstvo s tem, da ga duhovščina ne mara v cerkvi, ker da je rekel, naj bodo vsi duhovniki »rezani« (kastri- rani). Med ljudstvom pa je svetnik v velikih časteh kot kruhodajalec; kakor sv. Uršulo prosijo tudi njega zlasti za ajdo, nosijo mu žito in kruh za »ofer« na oltar. Božjepotniki prinesejo s seboj košček kruha, da ga med dnevom pojejo, »paternošter« (rožni venec) in stekleničico, v katero natočijo nekaj »žegnane« vode v cerkvah, ki jih obiščejo. V cerkvici sv. Krištofa bere duhovnik tiho mašo, katero konča ob sončnem vzhodu. Nato pa hitijo verniki na vso moč ven, nekateri niti ne dočakajo konca, 1er dirjajo na vse skoke po' hribu dol in po bliž- njicah proti Stalenskemu vrhu. Ta dirka divja čez dm in strn, po ozarah in čez »someje« (piote), nihče ne pazi na pot. Dirjanja se je udeleževalo staro in mlado, moški in ženske, kdor si je pač prisodil še Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 145 tolike čilosti in vztrajnosti. Pravijo, da je včasih tekel s svojo čredo tudi duhovnik, ki je maševal, da je na Štaleni zopet hitro opravil mašo. Zračna črta od Sv. Krištofa do Štalene znaša nekako 5 km, dejansko pa skoraj še enkrat toliko, ker ni mogoče dirjati v premi črti zaradi hribovitosti sveta in globokih jarkov. Treba se je izogniti precej na jug, nekako mimo Otmanj, kjer je dirkače pozdravljalo cerkveno zvonjenje. Že pri hoji na Hum, zlasti pa pozneje, odlomijo božjepotniki kake vejice zimskega zelenja, ki jih slučajno dosežejo, toliko pač, kolikor morejo nesti v roki. Predvsem gledajo dobiti »smolje« (brinje), po možnosti z zrelimi bobicami, ki jih že med tekom žvečijoi; pa tudi borove vejice in vrbje z »mucami«. Poljanci trgajo tudi »žingrej« (tudi »skuraži« imenovan, rožansko »netek«, to je brusničevje). Kjer pridejo v kako cerkev, namočijo tudi to zelenje v »žegnano« vodo, potem pa spotoma škropijo. Štalenski vrh (1058 m) je poimenovan po cerkvici sv. Helene, ki se prvič omenja sredi Xlll. stoletja. Pozneje je bil v tej dvoladijski cerkvi postavljen oltar tudi Mariji Magdaleni. Zato imenujejo Nemci v no- vejšem času ta vrh samo Magdalensberg. V cerkvi je hitro zopet tiha maša, zopet natočijo udeleženci nekaj žegnane vode v steklenice in hitijo na novo dirkanje. To usmerijo najprej v dolino h Giani, pa čez vodo ob hribovju onstran v smer na 1015 m visoki Šenturhov vrh. To je najtežavnejša in najdaljša proga, na kateri marsikomu sile opešajo, da omaga; tudi najmočnejši jo vzdržijo samo z naglejšo hojo. Zračna črta od Štalene do Šenturha znaša nekako 11 km, po terenu pa znatno več. V Poreci na Gori napolnijo verniki zadnjič svoje steklenice z žegnano vodo in prilezejo s skrajnim naporom svojih sil še na vrh k porušeni cerkvi sv. Urha (prvič omenjena 1485). Med njenim zidov- jem nagrabi vsak še nekaj zemlje oziroma kamenčkov, da to pri po^ vratku potrosi na svoja polja. Ob sončnem zahodu mora biti leteča procesija končana. Udeleženci se ponoči vračajo domov. Posebno Rožani so ta nočni x>ovratek urav- nali tako, da so ravTio ob sončnem v^zhodu prispeli domov. Procesija na tri vrhe je veljala za versko zaslužno delo. Pred od- hodom so se udeleženci spodbujali »bomo šli na vrhe, da bomo še zdravi«; spotoma so »žebrali za zdravje in božji žegen na polju«. Na- vadno so procesijo opravili zaradi kake zaobljube. Posebno Rožani pravijo še danes, da je pred davnim časom enkrat bilo tako mrzlo poletje, da žito ni dozorelo, zaio so se splošno zaiobljtibili na to božjo pot. Žegnana voda s treh vrhov se je uporabljala kot zdravilo proti vsem hudim boleznim; prav tako tudi smoljeve bobice. Borove vejice so posebno Rožani zatikali za streho, »da je veter ne bi trgal«. Poljanci pa so prineseno zelenje zatikali v hišni kot »za boga« in pozneje ob hudi uri metali posušene veje v.ogenj, »da gromska strela ne bi udarUa«. 10 Slov. etnograf 146 Josip Sašel Tako Rožaai kakor tudi Poljanci smatrajo »smolje« (vejice, po- sebno pa bobice in olje iz njih) za posebno zdravilno. Tudi Podjunčani pripovedujejo, da je v času kolere nekoč neka ptica stalno pela »bran- čur, brančur« in posedala na brinovih vejicah. Ljudje so jedli njene bobice in ozdraveli, prižigali vejice in z dimom preganjali bolezen. Splošno so brinje s treh vrhov prižigali v sobi, kjer je ležal kak bolnik, da so s tem bolezen pregnali. Ze leta 1842 polaga M. Maj ar v usta voznika odgovor, da »mrav- ljice« vse redkeje lezejo na tri vrhe. Ta procesija se je še nekako in redko opravljala pred prvo svetovno vojno. Zdi se, da so* jo še najdalj vzdrževali Rožani, mogoče tudi Podjunčani, od bližnjih pa redki Cezdravci. Ostale pa je pritegnila v svoj divji krog bolj popularna procesija »na štiri vrhe«. n Procesija »na štiri vrhe« je med Nemci znana pod imenom Vder- berger. O tem je posebno obširno pisal dr. Graber, najprej v Carinthii I 1912, potem pa v delu »Volksleben in Karnten« (Graz 1934). Po njem se odigrava »das Vierbergelaufen« na štirih vrhovih: izhodni je Sta- lenski vrh, potem Šenturhov, ki sta nam že znana; nato pa drvijo Vierbergerji na severozahodni Goseberg (tudi Veitsberg), od tam nazaj na vzhod, na Gauerstall (tudi Lorenziberg). Dr. Graber navaja, da je prvo poročilo o tej svojevrstni procesiji prinesel Megiser v Annales Carinthiae (Leipzig 1612, str. 40 si.), kjer se naštevajo vrhovi v nasled- njem redu : S. Vlrichs Perg, S. Helena Perg, S. Veyts Perg, S. Laurentzen Perg. Nadalje poroča Megiser: »Te štiri gore obleti podeželsko ljudstvo na božji poti vsako leto na »svetih treh žebljev dan« (tako imenujejo tretji petek po veliki noči) in se mora ta cerkveni tek v enem dnevu opraviti. Zato se tudi ne zamujajo, ko pridejo v cerkev: naglo gredo samo okoli oltarja, se priklonijo in že letijo dalje. Pri tekanju jih mnogo oboli, včasih so nekateri celo umrli, ker je pot zelo dolga...« Dejansko Graberjevo poročilo se skrajšano glasi: Prebivalci z vzhodne Koroške, celo iz sosednje Štajerske in Kranjske šo vreli na Štalenski vrh zvečer pred petkom treh žebljev, to je drugi petek po veliki noči. Po kratkem blagoslovu v cerkvi sv. Helene in Marije Magdalene so taborili na prostem pri številnih kresovih do polnočne maše in pridige. Nato pa je vsak prižgal baklo pri kakem kresu in z njo dirjal v temi navzdol. Spotoma so tekači trgali brinove vejice in jih zatikali za klobuke kot tako imenovane Bergerlaub. Starejši in slabotnejši molijo spotoma, večina pa dirja na vso sapo, brezobzirno tudi čez polja. Marsikdo je na takem diru onemogel in zbolel. V Pereče na Gori onstran Glane prispejo pri jutranjem zvonjenju in streljanju z možnarji. Župnik že čaka pri oltarju in takoj bere mašo, nakar se dirjanje oziroma hitra hoja nadaljuje na Urhov vrh. Prej, ko je cerkev na Gori še stala, je bila tam jutranja maša. Na Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 147 pobočjili tega vrha nabirajo bršljan v kitice in vence, ter ga natikajo na klobuk. Med zidovjem razpadle cerkve na vrhu nagrabijo pest kamenčkov, ker to varuje domačo bišo in skedenj pred gromsko strelo. Po kratkem oddibu letijo dalje navzdol, zopet brez potov, na Karnberg in Zweikirchen; v obeh cerkvah čaka duhovnik pri oltarju, da takoj opravi mašo. Procesija dirja dalje preko Glane in gori na Wasei, kjer je v mali cerkvici zadnja maša, kajti -postaloi je že poldne. Udeleženci nataknejo na klobuke še smrekove vejice, pri mežnarju se okrepčajo s požirkom medice in domačim pecivom. Takoj nato pa naskočijo strmi Goseberg. Posebno ženske se pri težavni hoji skozi Teufelsriese navzgor zaobljubijo, da se ne ozrejo nazaj, ker si s tem rešijo revno dušo. Na tem vrhu, ki se po cerkvici tudi Veitsberg ime- nuje, prodajajo cele košare zimzelena; božjepotniki ga kupujejo in dodajo še to na klobuke. V cerkvici se podeli samo blagoslov. Navzdol hitijo po severnem pobočju. Preden pridejo v Gradenegg, morajo po brvi čez potok, kjer jih na v^saki strani preštevajo. Nato se usmerijo čez hriboviti svet na Sorg, kjer jih zopet pozdravljajo mož- narji in cerkveno zvonjenje. Tu si nataknejo za klobuke še vejice pušpana. Po cerkvenem blagoslovu in običajnem »ofru« se nadaljuje tek na Gauerstall, pa samo do nekaj sto metrov nižje kapelice sv. Lov- renca (Lorenziberg), kjer utrujeni verniki prejmejo poslednji blago- slov, zopet med pokanjem možnarjev. S tem je v mraku procesija končana, udeleženci odhajajo domov, vsi s klobuki, na visoko ovitimi z zelenjem. Nekdaj so na vsaki gori dajali za »ofer« prgišče žita, za to pa vzeli prgišče zemlje, katero so na domače polje raztrosili. Danes darujejo žito samo na Štalenskem vrhu in Lorenzibergu. Na klobukih nabrano zelenje vtaknejo doma na njive, da bi bile obvarovane pred točo in sušo. Dr. Graber še poroča, da božjepotniki iz severnih krajev (Metnitz-. Gurk-, Gian-, Gôrschitztal) zavzamejo drugo smer: že v četrtek poprej se podajo iz Goseberga čez Sorg na Lorenziberg, od tam pa čez Št. Vid ob Giani na Štalenski vrh, kjer procesijo končajo na predvečer petka treh žebljev. Tam se združijo s Vierbergerji, ki svoj tek potem začnejo olb polnoči. Nekdaj je bda ta procesija res množična; v prvi polovici prejš- njega stoletja so našteli tri do pet tisoč udeležencev, leta 1872 še 2568, leta 1911 okoli 280, pred zadnjo vojno pa le približno 30. III Izvor leteče procesije na štiri vrhe naznačuje dr. Graber že z na- slovom »Auf den Spuren der Kelten in Unterkarnten«. Magični tek po poljih se je izvršil po njegovem mnenju predvsem v prospevanje rasti žita, procesija velja dobri letini. 10* 148 Josip Sašel Darovanje žita na Krištofovem in Štalenskem vrlin ter na Lorenzi- bergu pa je treba tudi spraviti v zvezo z verovanjem ljudstva, da pre- bivajo duše pokojnikov v gorah (kralj Matjaž, cesar Friodrich v Un- lersbergu); to so torej zadušnice, kakor so se nekdaj opravljale na gomilah. V zvezi s tem je treba tolmačiti tudi prepoved govorjenja in zai)Oved, ne se ozirati nazaj na določenih mestih. Božjepotniki se ponovno preštevajo, ker duše pokojnikov nevidno hodijo z njimi. Nabiranje zelenja (Bergerlaub) izvira iz predstave, da je treba v tej opremi pridobiti naklonjenost duhov, ki pospešujejo ali zavirajo rast na polju in zdravje ljudi. Tudi nezadržno dirjanje utegne imeti vzrok v prizadevanju, čimprej odhiteli iz nevarnega okoliša duhov; ali pa se je pripisoval kak zaščitni vpliv hrupu dirjajočih. Obrambi pred duhovi velja tudi zvonjenje in pokanje z možnarji. Prvotno so menda tekači, zaviti v veje, zeleneče tudi pozimi, pred- stavljali poletne duhove v zelenju. Sčasoma pa se je zeleno oblačilo nadomestilo samo z venčki in okrasi na klobuku. Zato ima zelenje štirih vrhov moč, da prepreči stradež in hudo letino, da varuje po- slopja pred ognjem in strelo. Predpolnočno taborjenje na Stalenskem vrhu je ostanek iz po- ganske dobe, ko so noč pred večjimi prazniki prebedeli (cerkvene vigi- li je). Takemu bedenju je že v poganski dobi sledil obhod čez žitna polja, da se odvrne vsaka škoda, toča in nevihta. Tek z baklami spada k poganskemu vigrednemu kresu. Prej so take kresove gotovo priži- gali na vseh štirih vrheh, v zgodovinski dobi pa samo na Stalenskem vrhu. Vigredni kresi se prižigajo še vedno v spodnji Koroški, pa tudi v dolinah Glane, Krke in Motnice o veliki noči. Goreče grmade in pri njih prižgane bakle so prvotnoi pomenile sonce, veljale so bogu neba in sonca. Z zažiganjem kresov in baklanjem se je magično izvršilo vnovično rojstvo sonca, njegov vpliv se je s tekom po poljih prenesel na setve. Božja pot na štiri gore mora biti prastara. Na vrheh je moralo biti že v starih časih prizorišče poganskega kulta ognja, kar je sklepati po sedanjih patronih cerkva. Na vrhu Štalene (listinsko 1262—1266 mons S. Elenae) je bilo že v predrimski dobi svetišče. V srednjem veku so sv. Heleno klicali na pomoč proti ognju in gromu. Legenda ji pripisuje najdenje križa in žebljev. Gotovo je bila zaradi tega procesija na ta vrh določena na petek treh žebljev, ki je bil po buli papeža Inocenca VI. leta 1353 ustanovljen kot »festum lanceae et clavorum domini«, kot »festum trium clavornm«. Tudi sv. Ulrih je dobil patronat v cerkvici na njegovem vrhu, ker je našel prej tam obstoječi običaj kake sorodne črte z njegovimi lastnostmi. Legenda ga ima za patrona duš, on ima posebno moč nad besi. Kakor sv. Vid pomaga tudi on proti bolezni sv. Vida. Beseda »Weitstanz« je prvotno označevala pravi ples nad ognjem, šele po- zneje padavico. Ponekod se je izvrševalo še v XIX. stoletju na pred- Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 149 večer sv. Urha (4. julija) običajno »šajbanje«, to je metanje gorečih krogov, kar tudi kaže na sončni in ognjeni kult na tem vrhu. Prav tako je sv. Vid v cerkvici na Veitsbergu (Goseberg) patron, ki ga kličejo proti ognju, streli in nevihti. Na njegov god 15. junija so mnogokje zažigali kresove, v davnini gotovo tudi na tem vrhu. Končno se tudi sv. Lovrenc prikazuje v sliki na Lorenzibergu kot patron O'gnja; on varuje pred peklenskimi silami in preg ognjem vic. Da se je predmetni običaj razvil iz starega čaščenja sonca, kaže tudi smer leteče procesije ter število in lega vrhov. Smer od vzhoda na jug, zahod in sever ustreza sončni poti. Tudi število vrhov ni slučajno; v skladu je s štirimi stranmi neba. Procesija nanje posnema torej hod sonca. S tem v skladu je tudi predpis, da se mora izvršiti v 24 urah. Tako gibanje po soncu se najde pogosto kot magični motiv v keltskih običajih. Na severu ležeči Lorenziberg spada sicer že v nočni krožni tok sonca; s procesijo naj je združena želja, pridati soncu za poletno dviganje čimveč moči. S tem tudi soglaša, da severni udeleženci iz dolov Motnice, Krke, Glane že dan poprej začnejo svojo procesijo čez zahodni in severni vrh na vzhodnega, kjer končajo svoj obhod; kot severnjaki imajo nalogo premeriti polni nočni krožni tok sonca. Iz tega, da se zelenje na vsakem vrhu menja, to je dopolni s tipič- nim za tisti vrh, se mora sklepati, da se je obhod štirih vrhov izvrševal prvotno po štirih plemenih. Zamišljeno središče med vzhodnim in za- hodnim ter med severnim in južnim vrhom pade v neposredno okolico gradu Hohenstein. Prav tu pa so pred več ko 100 leti našli dokaze za češčenje deželne boginje Noreje. Od Hohensteina tudi ni videti kake gore, ki bi bila višja od navedenih štirih vrhov, ako se izvzamejo južne Karavanke. Tu je bil osredotočen kult boginje Noreje, ki je od Rim- ljanov dobila pridevek Isis, ker je kot boginja mati vladala nad plodovi zemlje ter bogastvi železa in zlata, izpričanimi v Noriku. Tu je stal njej posvečeni nemeton (svetišče), okoli katerega se je vršil tek po štirih vrheh kakor hod sonca okoli zemlje. To spoznanje omogoča tudi, da se dodelijo štirje vrhovi tistim plemenom, ki so bila prvotni nosilci tega običaja. Pri Urhovem vrhu je bila civitas Carantana, selišča Karantancev. Pleme Tauriskov je zavzemalo zahod, pleme Lato- bikov pa vzhod dežele, medtem ko je treba Noričane postaviti v severne predele. Vsako teh plemen je imelo skupno središče pri svetišču mate- rinske boginje zemlje Noreje. Tako tolmači dr. Graber »Vierbergelaufen«. IV Ta običaj so skušali osvetliti tudi drugi. Hodijo večinoma po sto- pinjah dr. Graber ja, vsa tolmačenja pa so pod vplivom »štirih vrhov«. Krištofov vrh puščajo ob strani. Splošno je tudi mnenje, da je običaj prastar, in da sega še v keltsko dobo. 150 Josip Sašel Celo lak poznavalec starin, kakor Egger, navaja (Carinthia I, 1948, 205 si.), da je bilo poUlično središče Koroške od nekdaj v območju teb štirih »svetih« vrhov. Do nas so se ohranili samo drobci prastarega običaja in še ti v krščanski obliki, zato se o izvoru morejo izreči samo domneve. Ena teh možnosti pa je, da so se nekdaj štiri plemena, vsako v posesti ene svete gore, združila v politično (državno) enoto; v po- sledici tega so potem vsakoletno obiskali one vrhove. Take zveze plemen so pri Keltih tudi drugod znane, n. pr. Vindelicorum génies quattuor. Razpravljanje o tu opisanem običaju so poživila zlasti izkopavanja na Staltenskem vrhu (Magdalensberg), ki je po Graber ju izhodišče Vierbergerjev. Pri izkopavanjih so našli tudi preprost kipec moža, sedečega v čolnu. O tem je Schmidt napisal razpravo (Car. I, 1951, 717 sL), v kateri se dotika tudi Vierbergerjev in postavlja trditev (str. 725), da prebivalci Krke, Glane in Motnice opravljajo svojo proce- sijo teden prej kakor ostali. V nadalnjem se oprijemlje Graberjevega tolmačenja o čaščenju mrtvih v gori, in trdi celo, da se je v tej zvezi izbralo ime svetnice Helene (Helenenberg) zaradi istozvočnosti z ger- mansko boginjo mrtvih Hel. Tudi sv. Magdalena da je nadomestek (Hypostase) starejše verske osebnosti, katero domneva v »Glaubens- gestalt mit Schif«. Tako prehaja na izkopani kipec, ki ga je krstil »der norische Himmelsbootfahrer« (kot čolnarja v onostranstvo). Drugi so se konkretneje skušali približati predmetu z raziskova- njem zgodovine cerkva in božjih potov na Koroškem. Klebel je pri tem prišel (Car. I, 1927, 125 si.) do sklepa, da so v gorske cerkvice postavljali predvsem svetnike, ki predstavljajo zmago krščanstva nad poganstvom; med temi je Helena kot najditeljica križa, sv. Ulrih z gnilo ribo (poganstvo), noriški prvomučenik Lovrenc. Vendar pa iz tega ni moigoče nič določenega sklepati na prejšnja božanstva štirih vrhov. Novotny je (v Archaolog. Mili. 1924) skušal najti sledove čaščenja noriške Iside v Vierbergelaufen. Dejstvo pa je, da se je petek treh žebljev vpeljal šele leta 1355 za romanje k relikvijam v državnem zakladu sv. rimske države nemške narodnosti, med katerimi se nava- jajo: del križa, namizni prt in rjuha Kristusa, en žebelj, sulica svetega Mavricija, zob Janeza Krstnika itd. Na Staleni pa se časti prav sv. He- lena. Primerjati bi se dalo še jubilejno rorpanje za odpustke v Rim, pri katerem so romarji morali v enem dnevu obiskati vseh sedem cerkva (Wetzer u. Welle, Kirchenlexikon 6, 1910), začenši pri s. Croce in Gerusalemme in končavŠi pri s. Lorenzo fuori le mura, kar je po- dobno obhodu štirih vrhov (začetek pri sv. Heleni, najditeljici križa, konec pa na Lorenzibergu). Pri tem je bila v Rimu še možnost, skraj- šati obhod z obiskom samo štirih glavnih cerkva. »Vierbergewallfabrt« je mogla tedaj zavzeti današnjo obliko šele po letu 1355. O zgodovini ljudskih božjih potov na Koroškem je razpravljal Gugitz (Car. I, 1951, 181 si.), kjer ugotavlja, da se najbolj zgodnje Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 151 romanje omenja leta 1260 k Mariji Moos zu Kirchberg. Višarje se legendarno omenjajo okoli 1360. Veliko češčenje je užival sv. Krištof, pa samo po slikah na zunanjem zidu cerkva, edino »St. Christof auf dem Hum« (Krištofov vrh) se časti v oltarju kot krušni svetnik, pa nezasluženo, ker ima pravico na ta pridevek le sveti Jakob starejši, oba pa godujeta istega dne. Gugitz meni, da je pri Vierbergerjih kontinuiteta krajev češčenja (Kultorte) iz sive davnine končnoveljavno ugotovljena. Po napisih poznamo božjo dvojico poganskega svetišča na Senturhovem vrhu (Casuontanus in Isis Norela), ki sta gotovo uživala češčenje v obhodih (Kultische Umziige), pri čemer je bilo darovanje žita običajno. Češčenje Noreje je bilo zaradi plodovitosti združeno z vodo, tudi Ulrih je »der Wass6rheilige« (Ulrichsbriindl). Krščansko nadaljevanje kulta teh višin in kulta plodovitosti izvira brez dvoma iz starejših dob. Pri tem pride zaradi posebne lege štirih vrhov mogoče še sončni kult v poštev. O zgodovini cerkve na Štalenskem vrhu posebej je pisal Wutte v Car. I, 1937. Prvič se imenuje 17.1.1262 kot S. Helenenberg, potem 1266 kot podružna kapela Otmanj. V XIV. stoletju je bila ta cerkev tako dobro obiskana, da je zemljiški gospod Schenk z Visoke Ostrovice hotel tja nastaviti stalnega dithovnika; o tem pa se je pogodil z žup- nikom otmanjskim šele leta 1344. Zdi se, da so cerkve na Štaleni in v Otmanjah imele skupnega župnika. Med drugim je cerkev na Štaleni pridobila leta 1367 kmetijo »na Gradišu« na južnem pobočju vrha. Vodili so poseben »Urbar an S. Helenaberg« od leta 1462; ta izkazuje darila in nabiralne prispevke za leta 1462/63 v zneskih 40 funtov 48 penezov, v letih 1463/64 pa 20-krat tolikoi (matično cerkev v Otma- njah so ti dohodki prekašali za 40- do 50-krat). Nabiralni prispevki se izkazujejo ža naslednje dni: na Šentjurjevo 24. aprila, na sv. Marka 25. aprila, na sv. treh žebljev dan (to je drugi petek po veliki noči!), na dan najdenja križa 3. maja, na tri žegnanja (Kirchtage) v maju, na kvatemo sredo po binkoštih, na prvo nedeljo po binkoštih, na dan 27. junija, na dan povišanja križa 14. septembra, na naslednjo nedeljo, na posvetitev cerkve jeseni, na prvo nedeljo po šentvidskem sejmu, na večer vseh svetih, na nedeljo po Martinovem, na prvo adventno ne- deljo, na nedeljo pred božičem, na veliko noč, na soboto in nedeljo po veHki noči. Prispevki na petek treh žebljev 1462/63 znatno zaosta- jajo za onimi treh žegnanj v maju, vendar pa so tudi donosi tega petka pomembni. Za »ofer« so prinašali tudi slab denar, nadalje lan, volno, oblačila, domačo živino (prašiče), kar se je potem vnovčilo. Veliki dohodki so omogočili zidavo nove cerkve v letih 1462—1464, in sicer na dve ladji; verjetno so poleg sv. Helene že tudi Marijo Magdaleno častili. Zgradba pa je bila šele proti koncu XV. stoletja končana. Tudi cerkev na Lorenzibergu se omenja prvič 14%, cerkev sv. Urha pa 1485; te znamenite cerkve so bile torej nekako istočasno ipostavljene. Šent- urhov vrh ima šele po letu 1497 svoje ime po svetniku, prej vedno le »koroški vrh« (mons Carantanus, Kemperg, Karnberg in podobno). 152 Josip Saše) Tudi Lorenziberg je dobil toi ime šele, ko je bila tam postavljena cerkev, prej »Gauerstall«. — Leta 1502 je na Štaleni kmet Gradišnik izoral slavni kip »Mars Latobius«. V turški dobi so na Staleni, Šent- urbu in Lorenzibergu prižigali v nevarnosti svarilne ognje oziroma so tam streljali. — Za čas €td 1567 do 1655 se je obranil zopet unbar, ki izkazuje dohodke pretežno od podložnikov. Pa tudi »ofri« so znatni, vendar manjši od let 1462—64; izvirajo sedaj večinoma od pietka treh žebljev. Tedaj je bil glavni naval božjepotnikov. Do leta 1567 se ime- nuje cerkev samo po sv. Heleni, leta 1583 prvič po Mariji Magdaleni, potem se ta imena nekaj časa menjavajo. Problem letečih procesij je za nas zanimiv, ker se dogaja ob Go- sposvetskem polju in sega vsekakor v našo pogansko preteklost. Kajti vse te »procesije« imajo prav malo pristno krščanskega, pač pa dosti s krščanskim pojmovanjem neskladnega obeležja, da je treba njih izvor iskati v drugem, torej predkrščanskem verskem mišljenju. Pri razmišljanju »od kod?« pa neki teoretiki razprostirajo krila fantazije tako na široko in visoko, da zgubljajo že realna tla pod seboj. Trditve in izvajanja dr. Graberja jim služijo za odletno točko; kajti ta si je prisvojil vlogo zbiranja in razvrščanja gradiva. Da »siva« teorija ne zabrede v brezbrežnost, je bila njegova dolžnost, obstoječi ali do neda\Tia obstoječi dejanski slan običaja čimbolj vestno zajeti in na podlagi dejstev graditi domneve. Kako pa je on rešil to nalogo? Priznati je treba: ostal je sebi zvest! Poznamo ga po delovanju, ki živo posega v našo narodno tradicijo. Izdal je leta 1914 »Sagen aus Karnten« (več izdaj), 1935 še »Sagen und Marchen aus Karnten« (več izdaj), v katerih je izdaten del gradiva iz slovenskih delov Koroške, pa vse v nemški obleki, kot nemško pripovedovanje! Pisal je 1919 o ustoličenju koî-oskih vojvod (Der Eintritt des Herzogs von Karnten am Fiirsten- stein zu Kamburg), kakor da bi bil to starogermanski običaj! Njegovo razpravljanje iz leta 1936 »Matthias Corvinus in der VolksiLberlieferung der Slowenen« je znanstveno razčlenil akademik Ivan Grafenauer v temeljitem delu »Slovenske pripovedke o kralju Matjažu«; pri tem je prišel do sklepa, da je Graberjevo delo »površno«, »dokazovanje, še bolj pa njegovo poznanje slovenskih inačic (sc. o kralju Matjažu) hudo pomanjkljivo, on sploh pravega besedila večinoma ne pozna«, »tako neznanje in taka brezbrižnost diskvalificirata vse, kar je kjerkoli učenjačil o slovenskih narodnih izročilih«. Ta sodba velja posebno še za Graberjevo obdelovanje predmetnega problema, že glede na zbiranje gradiva, še bolj pa glede teoretiziranja. Ce se vzame, da je običaj po izvoru keltski, potem so ga mogli do naših dni ohraniti edinole Slovenci, ki so bili več ko 300 let (od 6. do 9. stoletja) edini izvajalci in posredovalci, pa še v novejšem času ve- činski nositelji. O vsem tem, o posledicah, izvirajočih iz tega bistve- Leteče procesije ob Gosposvetskem polju ] 55 nega dejstva, pa od Grabeirja JDrav nič ne zvemo. Čeprav so Slovenci prav do novejšega časa odločilno sodelovali, skriva Graber njihovo narodnost za splošnimi pojmi »Siidkamten«, »Unterkarnten«, tudi »Ostkarnten« — pa ne da bi te pojme določno opredelil. Tudi oni, ki razpravljajo po njegovih stopinjah, podtikajo nositeljem običaja pred- stave iz — nemške Walhalle! Eden od teh, in sicer Schmidt (Car. I, 1951, 725), pa je ugotovil: »Procesijo na štiri vrhe (Vierbergewallfahrt) opravljajo prebivalci dolov Krke, Glane in Motnice en teden pred onimi od severa in vzhoda dežele.« S to ugotovitvijo pa propade vsa Graber jeva temeljna inter- pretacija, da tek Vierbergerjev posnema sončni dnevni in nočni krožni tok; temu na ljubo je skonstruiral posnemanje dnevnega krožnega toka s tekom božjepotnikov od Štalene (ki se začne ob polnoči!) na zahod preko Šenturha na Goseberg, od tega vrha na vzhod pa začne po nje- govem »nočni krožni tok« preko Lorenziberga zopet na Štalenski vrh, ki ga samostojno opravijo njegovi »severnjaki« — pa podnevi! Da se ta zemeljski in nebesni krožni tok zanesljivo skleneta, združi on obe skupim božjepotnikov na predvčer petka treh žebljev na Štalenskem vrhu pri nočnih kresovih. Sedaj pa je ta »združitev« raztrgana kar za ceil teden! Upravičeno vprašamo: kako je Graber zbiral gradivo? Ce ni namenoma falzificiral svoji teoriji na ljubo, se mu more očitati vsaj skrajna malomarnost. Zakaj ni kaj, več povedal o procesiji severnjakov? Za količkaj znanstveno delo bi bilo to vendar skrajno potrebno. Njegova tendenca »Vierbergerjem« na ljubo nekako skriti te severne »Dreibergerje«, je očitna. Še bolj pa je zabrisal južno procesijo »na tri vrhe«. Navaja .sicer Majarjevo pripovedko o kralju Matjažu, v kateri se omenjajo Kri- štofov, Štalenin in Šenturhov vrh. Nad tem pa se Graber prav nič ni zamislil, vse hoče prikazati kot neko od običajnih procesij na Kri- štofov vrh. Vzemimo »sončno« teorijo, ki jo Graber pri razlaganju Vierber- gerjev toliko poudarja. Ravno primerjava z južno procesijo »na tri vrhe« kaže, da edino ta »leti« premočrtno od vzhoda na zahod, po soncu od svita na Krištofovem vrhu pa do mraka na Šenturhu. To pomeni cel dan teka oziroma hitre hoje. Pa še nočni povratek so vsaj Rožani odmerili tako, da jih je vzhajajoče sonce zopet pozdravilo na domovih. Ob tej primerjavi je izumetničeno in nevzdržno, govoriti pri Vierber- gerjih o posnemanju dnevne in nočne sončne krožne poti. Niti dnevna niti nočna smer se ne ujema z ljudsko predstavo o hodu Sonca, »krog« pa tudi ni sklenjen, čeprav si Graber toliko prizadeva. Enotna slika Vierbergerjev, ki jo tako prizadevno sestavlja Graber, razpade pri natančnejšem gledanju na tri svojevrstne skupine procesij, in sicer so to: 1. pravi Vierbergerji, ki morajo na petek treh žebljev v 24 urah opraviti svoj tek, začenši opolnoči s Štalenskega vrha, preko Šenturha 154 Josip Sašel in Goseberga na Loirenziberg, »wo der Abend zur Heimkehr mahni« (po Graberjevih besedah); 2. en teden poprej (torej tudi na petek, ne na četrtek, kakor hoče Graber) teče procesija po severnih treh vrheh Goseberg—Lorenziberg— Štalenski vrh (nadrobnosti dr. Graber ne sporoča) ; 3. južna leteča procesija po treh vrheh odhaja ob sončnem vzhodu s Krištofovega vrha, leti preko Štalene in konča svoj tek ob sončnem zahodu na Urhovem vrhu. Megiserjevo najstarejše poročilo o Vierbergerjih pa našteva štiri gore po vrstnem redu Šenturhov vrh, Štalena, Goseberg, Lorenziberg. Ker je celotno poročilo prav točno, je zelo verjetno, da je ta vrstni red tudi premišljeno podan. Vierbergerji so imeli tedaj svoje izhodišče na Senturhovem vrhu ter so leteli na Štaleno in dalje. To bi bila torej h gornjim trem še četrta skupina. Ako si predočimo izhodišče procesije na zemljevidu, vidimo, da je tek vseh vsaj na začetku usmerjen k osrednji točki, k Stalenskemu vrhu. Edino Vierbergerji, ki jih slika Graber, bežijo iz tega središča. Najnovejša izkopavanja na Stalenskem vrhu so odkrila tako važno drža^Tio in kulturno središče nekdanjih Norikov, da se tam domneva celo njih iskano glavno mesto Noreja. Ako se to potrdi, potem dobi Egger jeva poudarjena hipoteza meso in kri: štiri plemena, vsako* v posesti ene »sv. gore«, so se združila v državno enoto z Norejo kot glavnim mestom, in v sponiin te združitve so se vršile vsako vigred leteče procesije z onih vrhov v novo središče. To domnevo pa je mogoče postaviti samo z upoštevanjem severne in južne procesije »na tri vrhe«, kateri Graber krčevito skriva. Kako je potem prišlo do današnjega gibanja teh procesij? Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 155 VI Pri tem je treba upoštevati zgodovinski nastop Slovencev v teh predelih. Vsa stara kulturna središča so bila v vrtincu prerivanja barbarov po zlomu rimskega imperija razrušena, tudi Noreja, ki je gotovo še pod Rimljani ostala v^saj versko središče. Staroselci »Vlahi« so se umaknili v oddaljenejše kraje, kakor kažejo »vlaška« imena, od koder so moigli staro tradicijo posredovati Slovencem, ki so nadaljnjemu ljudskemu dogajanju dali svoje obeležje do danes. Dokler je stari Norikum obstajal, ni moglo priti do znatnih spre- memL verskih običajev. Iz ohranjenih napisov nam je znano, da je rimska nadvlada in uprava domače kulte upoštevala in pospeševala. Prvi prelom v to sožitje je prineslo ndado krščanstvo, zlasti ko je konec 7. stoletja postalo državna religija in začelo pogane ostro pre- ganjati in njih svetišča rušiti. To pa se je začelo dogajati šele tedaj, ko je Norikum že postal torišče barbarskih plemen, zato se kulti, za- koreninjeni v^ ljudskih množicah, niso mogli čisto iztrebiti. Z nastopom Slov^encev se je vse življenje, materialno in duševno, postavilo na nove temelje. Kontinuiteta s starino se je obdržala samo, kolikor se je dala spraviti v sklad z novim redom. Prav gotovoi je tedaj mnogo prejšnjega za vedno propadlo, zlasti obredja pri starih svetiščih; marsikaj pa se je ohranilo, kakor pričajo že zemljepisna imena Glana, Krka, Drava, Lankart, Labot (verjetno Latob, po metatezi zadnjega zloga), Blažnja ves, Tigrče (od Tigurinov), Vašinje idr. Poganski Slo- veni so od starih prebivalcev prevzeli, tako se zdi, zlasti višinske kulte, češčenje »svetih vrhov«. Značilno je, da se imena Goseberg in Gauer- stall pojavijo že v listini iz leta 961 kot Kozji vrh in Kurostav^ (= poči- vališče ptic selivk), višina med njima pa se imenuje Svetlo brdo (danes Sorgerberg). V tej okolici ob Giani so kraji Tauchendorf (ime od Duho- mysla), Zwattendorf (od Svetine), Fiedlach (iz »Predlje«), Gradenegg (Gradinik), Glantschach (v Globočah), Pulst (Polčišče), Wasei (v XV. stoletju Weyssiach); imena Krobatendorf, Woitsch, Feistritz pa govo- rijo sama zase. Večina teh imen kaže, da je bila tu globoko zakore- ninjena verska tradicija. Ako velja predpostavka, da je prvi začetek letečih procesij treba Iskati v nekdanjem kultnem teku s štirih perifernih vrhov na centralni Štalenski vrh v čast združitve štirih plemen, potem je morala z nasto- pom Slovencev nastati v tem korenita sprememba. Prejšnje državmo središče je zgubilo vsak pomen, novo središče pa je nastalo pod »ko- roško goro«, ki pa v krogu onih vrhov nima osrednje lege. Kultni tek po severnih treh vrheh Goseberg, Gauerstall, Štalena se je mogel še ohraniti in se osamosvojiti; oni iz Krištofovega vrha na Štaleno pa je bil za tako samostojnost prekratek; naravno, da se je podaljšal k vrhu novega državnega središča. To i>osebno še, ko je po legi vrhov ta tek posnemal hod Sonca od vzhoda do zahoda, predstavo, ki je bila 156 Josip Sašel poganskim Slovenom gotovo znana. Tako je tudi ta tek mogel postati samostojen. Ni pa izključeno, da se je paralelno s tem še od kakih starovercev vzdrževal tek z Urhovega vrha na štalenski. Tako je mogla torej stara tradicija preiti v slovenski običaj in preživeti dobo novega pokristjanjenja do časa, ko je cerkev začela poganske običaje postavljati x>od svojo kontrolo, jih izpodrivati in prilagajati svojim svetnikom in svetiščem. Zato so na vseh petih vrheh nastale cerkvice s tako pomembnimi patroni. V nam bolje znani zgodovinski dobi se torej leteče procesije vršijo ali na štiri vrhe (Vierberger), ali pa na tri trhe. Zdi se, da se je pri štirih vrheh vzdržala stara tradicija Noričanov, zlasti potem, ko so Slovenci pod bavarsko in frankovsko nadvlado zgubili politično samo- stojnost in je tudi središče na Krnskem gradu zgubilo svoj jwmen. Tako je sčasoma nastalo kroženje letečih procesij na štirih vrheh mogoče res pod vplivom obhoda rimskih cerkva v enem dnevu ob jubilejnih letih. Megiser je v začetku XVII. stoletja verjetno prav točno navedel, da Vierbergerji začnejo svoj tek na Senturhovem vrhu. V tem pa je morala nastopiti siprememba, ko se je cerkev tam porušila. Graber pravi (Car. I, 1912, 11) »leta 1786 je cesar Jožef II. božje poti k cerkvi na Senturhovem vrhu prepovedal, kar pove napis na steni porušene cerkve. To se je moglo nanašati samo na Vierbergerje«. Egger pa po- daja (Car. 1, 1950, 34) dobesedno zadevni napis; tam je samoi rečeno, da se je leta 1786 pri cerkvi opravila zadnja procesija (Gotfesdienst samt Umgang). Od kod ima Graber tu ime cesarja Jožefa II.? In prav njegovo prepoved? O prepovedi procesije prav k cerkvici sv. Urha sploh ne more biti govora, še manj o* osebnem posegu samega cesarja Jožefa 11. v to zadevo. Gre marveč za uradno postopanje politične in cerkvene oblasti, in to le po splošnih naredbah vladarjevih. Gre pa tu za dve zadevi, ne le za eno, za prepoved procesije, in za zatvoritev cerkve.* In tu ni bila odločilna prepoved procesije, saj ni imela traj- nega uspeha, ampak zatvoritev cerkve. Ta je potem razpadla in prav to je moglo imeti za posledico, da so si Vierbergerji izbrali izhodišče od Štalene, kjer se pred njihovim odhodom more brati polnočna maša. S temi spremembami se je torej izredni običaj letečih procesij mogel ohraniti od starih Noričanov do naših dni. Od Majarja že * Glede prepovedi procesije je primerjati postopanje cerkvene in poli- tične oblasti zoper kapucinsko pasijonsko procesijo v Ljubljani, ki jo je 1775 — še za Marije Terezije — škof Karel grof Herberstein preuredil in so jo 1782 — za Jožefa II. — dokončno odpravili. — Glede razsvetitve in zatvoritve cerkve pa primerjaj uradni postopek pri zatvarjanju cerkve sv. Križa na Dobriču (Oljski gori) pri Polzeli, ki so jo po odloku graškega gubernija z dne 14. februarja 1788 zaprli, pa so na ugovor okoliških kmetov že 12. de- cembra na najvišjem mestu odločili, da za opustitev ni primerna in so jo spet odprli. G. Iv. Vrhovec, Pasi jonska procesija na veliki petek v Ljubljani, LZ VI (1886), 90—93; Jos. Mantuani, Pasijonska procesija v Loki, Carniola N. v. VII (1916), 230—231. — Ing. Orožen, Diozese Lavant III (1880). 486, 487—88; Iv. Grafenauer, Štiftarji in štiftarska narodna pesem, SJ II (1939), 33. Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 157 leta 1842 omenjeni »božji put« na tri vrhe se prav bistveno vpleta v ta običaj in pomaga reševati njegovo uganko. Slovenska tradicija veže dan, ko se ta vigredna procesija opravlja, sioer na petek treh žebljev^; v ljudski zavesti pa je to predvsem »nedel«, na katerega se ne sme orati, ker bi začela brazda krvaveti in bi se orač pogreznil. Tudi to verovanje ni prav nič krščansko; pač pa nam razkriva mogoče pravi izvirni namen teh procesij: prositi boginjo »Mater zemlje< za dovoljenje, da smejo poljedelci in orači njena nedra razorati in položiti v brazde seme, ki naj ga blagoslovi. Brez te prošnje, brez predhodnega kultnega opravila se ne sme orati! Zato- je tega dne »nedel«. Šele poznejšemu krščanskemu vplivu in papeški buli iz leta 1355 je treba pripisati, da se je ta vigredni »nedel« preložil na petek treh žebljev. Naša tradicija pa jasno kaže, da ta zveza ni bistvena, da je vigredni »nedel« starejši od papeške bule. Zelo starinski videz kaže tudi nabiranje »žegnane« vode iz treh cerkva, ki jih udeleženci procesije na južnih treh vrheh obiščejo. Ta gesta je sicer blizu krščanskemu pojmovanju; a žegnana voda se dobi v v saki bližnji cerkvi, zanjo ne bi bilo treba tako napornega teka. Prav posebno moč pa pripisuje ljudstvo le vodi treh vrhov. Zakaj? Poročila o izkopavanjih noriških svetišč, posebno onih na Urhovem vrhu in Hohensteinu, poudarjajo izredno važnost, ki jo je imela voda v obredjih pri teh svetiščih. To se pa prav dobro sklada z omenjeno predstavo, da je boginja »Mati zemlje« morala dati šele dovoljenje za začetek poljskih del; k temu je spadala tudi njena blagoslovljena voda. s katero so polja škropili. V obhodu Vierbergerjev pa (vsaj po Graberju) voda ne igra no- bene vloge. Pač pa zimsko zelenje z raznih dreves in grmov v pestrem sporedu, ki ga Graber še bolj pestro razlaga. Tudi pri tem je slovenska tradicija preprosta in jasna. Kolikor mi je iz pripovedovanja starih Rožanov znano, so prinašali z leteče pro- cesije samo »smoljeve« in borove vejice; smoljeve za zdravje, bor pa proti vetru. Poljanci in menda tudi drugi so trgali še vrbove vejice in brusničevje. Leteča procesija, katero je M. Majar naznačdl že leta 1842 v pripo- vedki o kralju Matjažu, pomeni torej izreden ljudski običaj, ki sega v našo najglobljo preteklost. Malo- imamo takih običajev, ki dovoljujejo vsaj ozek pogled v oni mrak, iz katerega smo izšli. Primerjati bi se dal arheološkim izkopaninam iz raznih dob. Ta veda je že toliko izostrila svoj pogled, da dobro loči posamezna obdobja, v katerih so izdelki člov^eške roke nastali in katerim plemenom so te roke pripadale. V našem običaju pa imamo sedimente človeškega umevanja, ki se v skrajnem naponu poganja kvišku v višine, da si tam pribori nad- naravne moči v borbi za obstanek. To je običaj, ki razkriva globoko 158 Josip Sašel zakoreninjenost ljudstva v sivi davnini, običaj, ki je kljuboval du- ševnim burjam časa, kljuboval več ko tisočletnemu krščanskemu mono- polu na tem torišču in se ohranil do naših dni v raznih sestavinah. Ali bomo le-te dokončno razbrali in raztolmačili? Vsekakor problem, ki zasluži našo pozornost! Zusammentassung LAUFENDE PROZESSIONEN AM ZOLLFELDE Das Tatsachenmaterial ilber die sogenannten Vierberger hat in letzterer Zeit nur Dr. Graber gesammelt und geschlichtei (Car. I, 1912 und Volksleben in Karnten — mehrere Auflagen). Dieser Aufgabe, die er sich auferlegte, mar er missenschaftlich nicht gerecht. Den Bericht formte er nach seiner Auslegung: zu Gunsten der Vierberger behandelte er als nebensachlich den Zug der nord- lichen Dreiberger vom Goseberg ilber Gauerstall auf den Magdalensberg, ohne Einzelheiten vorzubringen; auch falschlich, da dieser Zug nach Schmidt, Car. I, 1951, 725, eine ganze Woche friiher stattfindet. Graber aber vereinigt diese Dreiberger und die erst um Mitternacht auslaufenden Vierberger auf dem Mag- dalensberge, Car. I, 1912, 8. Ganzlich verschmiegen hat er den Lauf der sild- lichen Dreiberger vom Christofberg uber Magdalensberg auf den Ulrichsberg, obmohl M. Majar hievon schon 1842 in seiner Erzahlung von Kralj Matjaž eine Mare Andeutung machte und diese drei Berge auch in Grabers Wiedergabe nach Hermanns Handb. der Gesch. Kamtens genannt merden. — Das einheitliche Bild der Vierberger, melches Graber so kilnstlich konstruiert, zerfallt sonach in mehrere Gruppen von Prozessionen: 1. die eigentlichen Vierberger; 2. eine Woche friiher (also Freitag, nicht Donnerstag — nach Graber!) die nôrdlichen Dreiberger; J. die sudlichen Dreiberger mit Auslauf vom Christofberg. Zielit man noch den altesten Bericht Megisers aus dem Jahre 1612 in Betrachi, der ganz deutlich den Ulrichsberg als Auslauf der Vierberger bezeichnet (mas fiir damals stimmen konnte), so finden mir noch einen vierten geschichtlichen Zug. Ausser den eigentlichen Vierbergern nehmen alle iibrigen anfangs einen konzen- trischen Lauf auf den Magdalensberg. Dies spricht fiir die Annahme Eggers in Car. I, 1948, 205 f., mit der Modifizierung, dass diese Prozessionen zum Ge- dachtnis an die politische Vereinigung von vier Stammen (reprasentiert durch die heiligen Berge: Ulrichsberg, Goseberg, Gauerstall, Christofberg) um den Mittelpunkt Magdalensberg entstanden sind. — Das Hauptgebrechen der Auslegung Dr. Grabers besteht darin, dass er die geschichtliche Rolle der Slomenen, die iiber 1000 Jahre die einzigen Trager und Vermittler des Brauches maren und bis in die neueste Zeit beachtlich mit- mirkten, vollkommen unberUcksichtigt lasst. Der Brauch blickt vielleicht auf eine 2000-jahrige Entmicklung zuriick und erlitt im Laufe der Zeit viele Ande- rungen, mobei sich nur Bruchteile seiner ursprunglichen tJbung erhielten. Bei dieser Entmicklung kann aber kein Wissenschaftler die Rolle der Slo- menen Ubersehen. Was konnten sie bis heute vermitteln, mas nicht? Die Tempel- kulte gerieten in Vergessenheit, die Hôhenkulte nicht. Um den Ulrichsberg bildete sich ihr neues Zentrum, peripherisch im Kreise dieser Hôhen. Der Mag- dalensberg verlor seine zentrale Bedeutung, die Begehung fruherer Prozessionen Leteče procesije ob Gosposvetskem polju 159 geriet in Umformung. Vor allem konnte die Verlegung des politischen Zen- irums zur Folge gehabt haben, dass der Zug vom Christofberg zum Magdalens- berg auf den Ulrichsberg verlangert murde, dies umsomehr, als er tats&chlich den Tagesbogen der Sonne versinnbildlicht. Im Vergleich mit dieser gerade- linigen Deutung erscheint eine ahnliche, dem Vierbergelauf unterschobene, als gekiinstelt. Die Sloroenen verloren bald ihre staatliche Selbstandigkeit, murden christianisiert, das Bergelaufen (nordliche und sUdliche Dreiberger) erhielt sich aber, murde unter kirchliche Kontrolle gestellt, mit Kirchen und entsprechenden Heiligen auf alien Hôhen. Das Laufen auf ^vier« Berge konnte in Nachahmung des obligaten Besuches der Kirchen Roms (auch vier!) antasslich der Jubi- laumsjahre entstanden sein, mie Klebel dies in Car. I, 1927, 26, andeutet. Den Auslauf aber nahmen diese Vierberger vom Ulrichsberg (nach Megiser). Erst als die dortige Kirche verfiel, konnte dieser Anfang auf den Magdalensberg verlegt mor den sein (megen der mitternachtlichen Messe). Dr. Graber berichtet. Car. I, 1912, 11, dass i>im Jahre 1786 durch Kaiser Josef II. die Wallfahrten zur Kirche auf dem Ulrichsberge verboten murdent. Wo hat er Kaiser Josef II. und sein Verbot her? Phantasie — mie aus dem Zitat der betreffenden Inschrift, Car. I, 1950, 54, ersichtlich ist! So haben sich die laufenden Prozessionen bis in die neueste Zeit erhalten.. Die nur von Slomenen begangene Prozession Christofberg—Magdalensberg —Ulrichsberg tragt ganz mesentlich dazu bei, den Ursprung aller zu klâren. Ihre geschichtliche Eolie erhellt aus Obigem. Nach Vberzeugung der Ausiibenden ist der Termin fiir dieselbe nicht so sehr durch den Begriff ^Dreinagelfreitag«. (obmohl sie an diesem T age stattfindet) festgelegt, als durch die Vorstellung jenes ^nedeU (Bauernfeiertag) im Fruhjahr, an dem nach altbekannter Sage keine Feldarbeit verrichtet merden dar/, da sonst die aufgerissene Erdfurche blutet, und der Ackermann samt Vieh und Pflug von der Erde verschlungen mird. Daraus lassi sich schliessen, dass urspriinglich vor der Friihjahrsackerung eine Prozession zur -»Mater terrae« stattfand um ihren Segen zu erbitten. Dieser Segen muss unter anderem auch im heiligen Wasser bestanden haben; denn ein jeder Teilnehmer der siidlichen Dreiberger hatte ein Flaschchen mit, in melches er geroeihtes Wasser (zu Heilzmecken) aus jeder Kirche mitnahm. Die Ausgra- bungen der norischen Tempel (bes. am Ulrichsberg und in Hohenstein) haben die grosse Bedeutung des Wassers bei ihrem Kultus aufgedeckt. (Bei den Vier- bergern spielt aber das Wasser keine Eolie — nach Graber.) Auch die minter- griinen Zmeige (Wacholder, Fohren, Preiselbeeren), melche die Wallfahrer beim Laufen gelegentlich abrissen, tragen sie nur in der Hand, tauchen sie in den Kirchen in Weihmasser, bespritzen damit ihren Weg und vermenden sie zu Hause zu Heilzmecken (Wacholder) oder zum Schutze der Dacher vor Wind (Fohren). Vberhaupt uniernehmen sie die Prozesison »zur Gesundheit und um Gottessegen auf den Feldern«. SLOVENSKI PREGOVORI V STARIH ŠTAJERSKIH ROKOPISIH Leopold Kretzenbacher Štajerska ni navadno »folklorno odmaknjeno območje«, ki naj bi bilo ohranilo najrazličnejše starodavne oblike duhovne in materialne ljudske kulture samo zaradi svoje gorske lege in oddaljenosti od I^rometnih zvez. Kakor sestrska dežela Koroška ima tudi Štajerska poseben položaj med vzhodnimi alpskimi deželami. Več ko polno tisočletje so namreč živeli v njenih zgodovinskih mejah medsebojno pomešani ali pa v jezikovno ločenih naselitvenih predelih pripadniki dveh narodov, kar je dalo Štajerski čisto svojevrsten obraz in izredno raznolikost ljudskih dobrin, dokler ni v zadnjih nekaj rodovih tudi ta pisana podoba začela bledeti pod vplivom civilizatoričnega izena- čevanja. Sledeč splošnemu zanimanju prosvetljene »Statistike«, ki je hotela spoznati oblike in pogoje ljudskega življenja, da bi jih mogla iz- boljšati in času primerno dvigniti, in ker se je osebno zavzemal za svoje domače volilno okrožje Štajersko, je nadvojvoda Janez Avstrijski (1782—1859) — v skrbi za izboljšanje splošnih razmer v deželi, ki je bila po mnenju mnogih »zaostala« — napravil načrt za vsestranski topografski, statistični, gospodarski in etnografski popis te dežele s posebnimi vprašalnimi pelami in z gosto mrežo poročevalcev.^ V letih 1812—1840 zbrani odgovori na vprašanja, ki so jih za to poklicani skrbno pripravili, sistematično razpošiljali in ponovno pregledovali, leže kot zaklad z več ko 30 za- okroženimi rokopisi in 46 svežnji raznih spisov v štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. To je »G o t h o v a zbirk a« (Gothsche Serie), tako imenovana po Georgu Gothu, prizadevnem vojvodovem tajniku Joan- neuma. Goth je v letu 1840/41 uporabil del prispelih odgovorov (poleg čisto gospodarskih navedb) kot podlago za svoje statistično-gospodarsko delo o Štajerski.^ ^ V. Geramb, Erzherzog Johanns Bedeutung fiir die steirische Volkskunde. V jubilejnem zborniku: Das steiermarkische Landesmuseum und seine Samm- lungen 1811—1911, Graz 1911, 37 si., posebno 53 si. 2 G. Goth, Das Herzogthum Steiermark; geographisch-statistisch-topo- graphisch dargestellt und mit geschictitliclien Erlauterungen versefien. Wien, 2 Bande, 1840, 1841. Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih 161 Etnografsko gradivo tega rokopisnega zaklada Gothove zbirke, kjer so odgovori po obsegu in zanesljivosti opazovanj ¦ seveda zelo različni, je bilo v celoti objavljeno za eno samo ozko zemljepisno območje (naborni okraj Fohnsdorf), iz najdragocenejše in najobsež- nejše pošiljke, ki jo izdajatelj z vso pravico imenuje »pregled gornje- štajerske etnografije iz leta 1813«.' Drugače pa so bile kot viri uporabljene in objavljene samo posamezne skupine etnografskih odgovorov na to anketo, kakor n. pr. o ljudski noši, o poljskem orodju in o ljudskem plesu.* Samo za ta posamezna področja so bili pritegnjeni tudi podatki iz zgodovinske Spodnje Štajerske. Slovenski delež pri tem je bil doslej le malo upo- števan. Kajpada niso še izkoriščena tudi mnoga slovenski pisana mesta ali posamezne besede, navedene kot primeri jezika in narečja, pesništva, običajev, plesa ali gospodarskih panog (imena vrst sadja in trt) v razmeroma številnih in obširnih odgovorih na anketo iz Spodnje Štajerske. Večinoma je to gradivo nemških opazovalcev in poročevalcev, ki niti niso bili zmerom vešči slovenščine ali pa se niso povsod z enako ljubeznijo lotili sestavljanja odgovorov na etnografski del ankete, kolikor so bili za to sploh sposobni. Slovenske vrednote so v teh starih štajerskih rokopisih očitne in morejo vzbuditi zanimanje slavistike in etnografije že zato, ker z viri in s študijami o etnografski preteklosti nemške in slovenske Spodnje Štajerske na splošno nismo kaj posebno založeni in bi etno- grafski pregled na podlagi tega obširnega gradiva za trdno omogočil zaokrožiti duhovno podobo te dežele, kjer je v zgodovinski dobi redko nemško meščanstvo živelo sredi širokih plasti slovenskega podeželskega prebivalstva. V napredek verujoči racionalizem po eni strani in romantična dovzetnost za pojave »ljudske duše« po drugi strani sta narekovala nadvojvodi Janezu (kakor tudi širokemu krogu tistih mož, pri katerih nam je treba iskati začetke etnografske znanosti'), da poleg čisto gospodarsko usmerjenega sestava vprašanj ni pozabil tudi na fol- klorne prvine za razjasnitev pokrajinskih in narodnostnih posebnosti. Za spodnji del Štajerske pa sovpada čas te ankete prav z eno naj- pomembnejših dob v južnoslovanski kulturni zgodovini, z narodno ' V. Geramb, Die Knaffl-Handschrift. Quellen zur deutschen Volkskunde, Band II, Berlin 1928. * K. Mautner-V. Geramb, Steirisches Trachtenbuch. Graz, 2 Bande, 1932, 1938. — H. K o r e n , Pflug und Ari. Ein Beitrag zur Volkskunde der Acker- gerate. Salzburg 1950. — R. Wolfram, Die Volkstanznachrichten iii den Statistischen Erhebungen Erzherzog Johanns. Volk und Heimat, Festschrift fiir V. Geramb, hrsg. von H. Koren und L. Kretzenbacher. Graz 1949, 271 si. ' ^ Prim. temeljno študijo L. Schmidta, Kari Ehrenbart Frh. d. Moli und seine Freunde. Ein Beitrag zur Geschichte der deutschen Volkskunde. Zeitschrift fur Volkskunde XXXXVII (NF IX), Berlin 1938, 113 si. Tu že omenjenemu pomembnemu delu Belsazarja Hacqueta de Lamette (t 1815) tudi za raziskavanje slovenskega območja je posvečena graška etnografska disertacija E. Schei- fi n g e r j a. 162 Leopold Kretzenbacher prelomnico v preporodu, česar se nadvojvodovi nemški poroče- valci iz zgornjih slojev s svojimi večinoma zelo Ireznimi prosvelljenimi opazovanji in opombami kajpak niso zavedali. Nezavedno pa je vendar tudi v Gothovi zbirki izpričan naraščajoči vpliv iz osrčja Slovenije, posebno iz Ljubljane. Ce je v letu 1815 neki poročevalec iz Hrastovca (Gutenhag) pri Mariboru poslal nadvojvodi slovenske »ljudske« pesmi, in med njimi poleg pravih ljudskih tudi Volkmerjeve pesnitve kot primere ljudske poezije," tedaj so pač že zaznavni vplivi slovenskih preporodnih pesnikov, med njimi Volkmefja, Orožna; pozitivistične beležke in tekstni primeri v nekem arhivu, ki je bil zbran predvsem zaradi gospodarskih raziskovanj, postanejo s tem spričevalo neke bistvene duhovne preobrazbe. K poročevalcem iz Spodnje Štajerske, ki niso gledali ljudstvu samo na delavne roke, marveč v folklorističnem pomenu (da govorimo z Lutrom) tudi »na usta«, in ki sploh odgovarjajo na vprašanje nad- vojvode: »Kateri posebni idiotizmi, stalna rekla v jeziku, kateri pre- govori se opažajo med ljudstvom v fari?« — spadajo pošiljatelji iz Rajhenburga (Reichenburg) ob Savi, iz Ponikve (Ponigl) vzhodno od Celja, iz Nazarja (Maria Nazareth) južno od Braslovč in iz Podsrede (Horberg) severovzhodno od Rajhenburga. Tudi novejša slovenska raziskavanja so posvetila posebno po- zornost izredno bogati zakladnici pregovorov malega slo- venskega naroda. V mnogih zbirkah in posameznih razpravah je bila očuvana komaj pregledna dediščina, ki omogoča globok vpogled v pojmovno življenje in jezikovno izrazno bogastvo Slovencev, obenem pa kot sad samoraslih domačih dobrin in daljnosežnih tujih vplivov pomaga odkrivati zapleteno kulturno zgodovino te dežele.' Zaradi " Pošiljatelj je priložil kot pričevanje »Pesem od tobaka v 21 osem- vrstičnib kiticah L. Volkmerja. Prim. F. Kidrič, Zgodovina slovenskega slov- stva, Ljubljana 1938, str. 465 in op. 251. Nato »Pesem od kmetstva« (13 kitic po 8 vrstic). Končno prilaga še slovençko pivsko pesem v treh delih s pijanskim pripevom (En krat je biu en bogat mosch). Vse pošiljke .1815. Cela vrsta poročil vsebuje opombe o spodnještajerskih pesmih, ki pa niso zmerom deležne spoštovanja pošiljalcev. Vpliv s Kranjskega je večkrat po- udarjen. Tako n. pr. v P o d s r e d i (1821) : »Ljudskih pesmi z lastnimi melo- dijami tu ni, čeprav petje zlasti med žensko mladino in pri govedarjih ni nič redkega; vendar krožijo le take pesmi, ki so jih slišali na kranjski strani ali pa ob cerkvenih pobožnostih in so jih naučili učitelji.« V letu 1815 je poročevalec iz Gornjega Hrastovca (Obergutenhag) pri Mariboru pisal: »Vse boljše pesmi Slovenskih goric imajo za svojega avtorja duhovnika gospoda Leopolda Volk- merja, upokojenega kaplana pri Sv. Urbanu niže Ptuja v Slovenskih goricah, ki je po rodu Štajerec iz Ljvitomera. Škoda, da ta učeni starec, edini znani in tako prijetni in pomembni slovenski pesnik naši milostni vladi ni poznan in zato ne more biti odlikovan.« ' Prim. doslej največjo zbirko F. Kocbeka in I. S a š 1 j a, Slovenski pregovori, reki in prilike. Celje 1934 (Mohorjeva knjižnica zv. 72; izpopolnjena in predelana nova izdaja zbirke F. Kocbeka, Pregovori, prilike in reki. Ljub- ljana 1887). Za kritiko zbirke, za katero je V. Čajkanovič iz Beograda napisal uvod, prim.: I. Grafenauer, Cas XXIX, Ljubljana 1935, 189; Vane Slovenski p3-egovori v starih štajerskih rokopisih 165 drastičnega načina izražanja, ki se kaže tudi v primerih iz časa nadvojvode Janeza, smemo označiti kot pristno ljudske mnoge pre- govore, saj ljudstvu na splošno manjka zmožnost za oblikovanje abstraktnih pojmov in ima odprto le pot k prispodobi, če hoče v skopi obliki veliko povedati. Tako naj bodo tu podani tudi slovenski pregovori iz Spodnje Štajerske iz začetka 19. stoletja. Slovenske besede so ohranjene tako, kot so jih pisali nemški zapisovalci. Tudi ni bilo še nekaj desetletij zatem nobenega obveznega slovenskega pravopisa. Vendar poznavalcu večinoma ne bo težko prenesti te pregovore v sodobno slovenščino, od katere se jezik v njih loči le po obilici nemških izposojenk in tujk, ki so pa značilne tudi še za današnjo spodnještajersko slovensko govorico; to je pač dediščina tisočletne skupnosti v političnem in kulturnem življenju obeh narodov. Najstarejše zapiske pregovorov v Gothovi zbirki je poslal nad- vojvodi Janezu oskrbnik gospoščine Rajhenburg in komisar nabornega okraja Alojz Piirkher 21. novembra 1810 obenem z zelo obsežnim rokopisnim poročilom. Kakor 11 let kasneje iz Pod- srede, tako podaja Piirkher že tu najprej zapis slovenskega pregovora, potem dobeseden prevod in razen tega še splošno smiselno pojasnilo. Po uvodnih ugotovitvah v odstavku »o jeziku«, da se v njegovem okraju govori slovenski, in sicer »po spodnjekranjskem narečju, vendar bolj tekoče in v čistejšem tonu kot je ta«, začne s primeri:* »Posebnih izrazov imajo zelo malo. Izraz jekleng! 'ist stachlicht', jeh uredno de bi ga vikou: 'ist roilrdig, daji man es nennf,^ je močno v rabi in z njim označujejo lastnost kake stvari. Tem več pa govore v prispodobah in pregovorih. Najnavadnejši od teh so:« (Tu sledijo zdaj primeri, posneti zvesto po rokopisu; vendar je v oklepajih dodan prenos v današnjo knjižno slovenščino.) »Moscha beseda veische, strek pa uola (Moža beseda veže, vrv pa vola): Den Mann hindei das Wort, den Ochsen der Strick. Kakor mora vol ostati trdno na vrvi, tako mora ostati mož pri svojih besedah. To je glih toku koker bi eden pruti vedru szau (To je prav tako, kakor bi proti vetru scal) : Das ist ebenso roie gegen den Wind prunzen. Neko dejanje, s katerim sami sebe umažemo ali s katerim sami sebi škodujemo. Usaki noda na soi malen obrazha (Vsak vodo na svoj mlin obrača) : Ein jeder leuiei das Wasser auf seine Muhl. Vsakdo išče svojo korist. Orel (ps. = M. Matičetov), Mentor 27, Ljubljana 1939—40, 31. Načelno k raz- iskovanju slovenskih pregovorov in bogata literatura pri I. Grafenauerju, Narodno pesništvo. P. o. iz »Narodopisja Slovencev« II, Ljubljana 1946, str. 12 si. in opombe. * Rajhenburško zbirko pregovorov je kot edino iz Gothove zbirke objavil iz Purkherjevega rokopisa V. Geramb, Zur Volkskunde des Sametales. Zeit- schrift des Histor. Vereins fur Steiermark, XXXV, Graz 1942, str. 78 si. " Pravi pomen je, da bi morali tej ali oni posebni stvari reči »Vi« (vikati jo). 164 Leopold Kretzenbacher Usaki nei pred soijem pragam pometa (Vsak naj pred svojim pragom pometa): Ein jeder kehre vor seiner Thorschwelle. Ne glejmo na napake drugih, marveč na svoje lastne in jih popravimo. Usaki veh, kie ga sehoUen teschi (Vsak ve, kje ga čevelj tišči): Jeder roeifi, roo ihn der Schuh driickt. Vsakdo pozna svoje nadloge. Ga je na zedilu pustu koker presiza drek (Ga je na cedilu pustil kakor prašiča govno): Hat im auf dem Seiger gelassen als mie die Schroein den Koth. Dal mu je upanje, da bo dosegel cilj, pa ga je neljubeznivo in brezbrižno zapustil. Pleisch po uetru obrazhati (Plašč po vetru obračati): Den Mantel nach dem Wind drehen. Ravnati se po okoliščinah. Koker se gode toku se pleische (Kakor se gode, tako se pleše): Wie man geigt, so tanzt man. Kakor se kdo vede proti drugim, takšni so ti proti njemu. Ali: Kakor razmere zahtevajo, takšno mora biti tudi dejanje.' Ena usrana kraua sche te druge posirje (Ena usrana krava še druge posirje) : Eine beschmuizie Kuh beschmutzt auch di andem. Kdor se druži s pokvarjenimi ljudmi, se tudi sam pokvari. To je glich toku, koker peth krau sa eden groseh (To je prav tako, kakor pet krav za en groš) : Das ist ebensooiel als filnf Kiih um einen Groschen. Nekaj nemogočega zahtevati. Je schiecht koker eden steku pes (Je hud kakor stekel pes): Er ist bos Tuie ein miithender Hund. Je izredno maščevalen. Posna presiza nikol urozhega dreka ne dobi (Pozna prašiča nikoli vročega govna ne dobi): Eine spate Sau bekommt nie einen marmen Koth. Kdor hoče kaj doseči, se ne sme obotavljati, ker zaželenega ne bo nikoli dosegel, ali pa le v slabem stanju. Velik pesou saiza ujamejo (Veliko psov zajca ujame) : Viele Hunde fangen den Hasen. Kdor ima mnogo sovražnikov, mora podleči. Useti passio taza na miza, keder pod misa schlisch (Vzeti pasjo taco na mizo, ko pod mizo spada) : Ziehe die Hundspfoten auf den Tisch, die nur unter den Tisch gehoren. Trmastega, neumnega in neizobra- ženega človeka ni mogoče naučiti česa boljšega ali prepričati.« To je torej zbirka pregovorov, ki jih je Alojz Piirkher leta 1810 poslal iz Rajhenburga. Bogatejše pa so pošiljke, ki jih je podpisal kot »nekdanji oskrbnik in okrajni komisar rajhenburške gospoščine« in kot »ta, ki je pripravil zemljiško knjigo gospoščine v Pod- sredi« (Horberg) dne 18. XI. 1821. Piirkher je potemtakem izkušen mož in poznavalec dežele, ki je kot oskrbnik sporočil dragocena gospo- darska opažanja, vendar pa se je bolj zanimal za način izražanja in pregovore svojih poljskih delavcev kakor večina ljudi s podeželja, ki so odgovarjali na vprašanja in so te reči imeli za manj pomembne. V poročilu iz Podsrede Piirkher, ki se v marsikateri pošiljki pre- govorov ponavlja, uvodoma pripominja: »Ljudski jezik je tu precej Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih 165 Čist in zelo tekoč. Kateri pregovori so v navadi, naj pokaže seznam, ki sledi.« Primeri, ki zdaj slede, so v izvirnem rokopisu razdeljeni tako, da jih je Purkher napisal z jasno pisavo v treh stolpcih, ki so med- sebojno predel jeni s črtami. Prvi nosi naslov: »Pregovori, navedeni v deželnem jeziku.« (Tudi tu navajamo v oklepajih prenos v sodobno slovenščino.) Na sredi sledi »Prevod v nemški jezik«, kateremu pri- ključuje na desni »Pomen v smislu visokonemškega jezika«. Pregovori si sledijo tudi tu v vrstnem redu zapisovalca iz Podsrede, torej v izvirni pisavi (s prenosom v knjižno slovenščino), v prevodu in razlagi: »Kakorschen mosch taksehna je tuđ njegova beseda (Kakršen mož, takšna je tudi njegova beseda): Wie der Mann, so ist auch sein Wort. Od pokvarjenega moža tudi ne moreš pričakovati lei)ega in spodobnega govorjenja. Kakorschno delo takschno plazhilo (Kakršno delo, takšno plačilo) : Wie die Arbeit so der Lohn. Dobra dejanja zaslužijo dobro, slaba pa slabo plačilo. Kak se gode, tako se pleshe (Kakor se gode, tako se pleše): Wie man geiget, so mu/3 man tanzen. Kakor močnejši zahteva, tako mora šibkejši tudi storiti. Ktor se med otrobe mescha, ga svinje pojedo (Kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo): Wer sich unter die Kleyen mischi, den fressen die Schweine. Kdór zaide v slabo družbo, ta zaradi nje tudi škodo trpi. Per schlecht tobarschi glaba boli (Pri slabi tovarišiji glava boli): Bei schlechier Gesellschafi ihut der Kopf roeh. V družbi slabih ljudi nimamo pričakovati nobenih koristi. Vola veshe shtrek moscha pa beseda (Vola veže vrv, moža pa beseda): Den Ochsen bindei der Strick, den Man das Wort. Mož naj dano obljubo tako drži, kakor drži vrv trdno vola. Per veliko besedah je malo resnize (Pri veliko besedah je malo resnice): Bey viellen Worten ist roenig roahr. Kdor mnogo govori, ta pove malo resnice. Oslovski glas ne gre v nebesa: Esels stimme geht nicht in Rimmel. Neumno govorjenje ne najde poslušalcev. To se bravi proti vetru szati (To se pravi proti vetru scali): Das heifli gegen den Wind prunzen. V lastno škodo ali sramoto moči ali resnici nasprotovati. Kdor je od kashe pizhen, se Martin zha boji (Kogar kača piči, se martinčka boji) : Wer von einer Schlange schon gebissen ist, der fiirchiet sich von der Eydexe. Kdor je že prestal veliko nesrečo, se boji vsake najmanjše priložnosti, da bi ga spet doletela nesreča. Ta je na zedilo u stau (Ta je na cedilu ostal) : Er ist auf dem Seiger geblieben. Upal je, da se bo okoristil s pomočjo prijateljev, pa so ga zapustili, ker tega ni zaslužil. 166 Leopold Kretzenbacher Skerbi poprejd sa hlev kakor sa kravo (Skrbi poprej za hlev kakor za kravo): Sorge friiher fiir den Stali als fiir die Kuh. Kdor misli na poroko, mora prej poskrbeti za streho in preskrbo družine ko za nevesto. Ti moreseh pleisch po vetru overti (Ti moraš plašč po vetru o v e r t i ?) : Du mujit den Manti nach dem Wind roenden. Svoja dejanja po okoliščinah uravnavati. Zhe se tebi perst pokashe, ne pogir ji vso roko (Ce se ti prst pokaže, ne zahtevaj vse roke): Zeigt man dir den Finger, verlange nicht die ganze Hand. Ce ti kdo kaj daruje ali izkaže dobro delo, ne smatraj tega za dolžnost in ne zahtevaj še več. Veliku psy saiza ujameju (Veliko psov zajca ujame) : Vielle Hunde fangen den Hasen. Mnogo sovražnikov škodi tudi najpravičnejšemu. Kdir ozhe sucho glabo meti, skerbi za klabuck (Kdor hoče suho glavo imeti, skrbi za klobuk): Wer den Kopf trocken haben mili, sorge fiir den Hut. Kdor se hoče izogniti velikim popravilom, ali pa živeti v miru, naj ohrani svojo streho ali svoje prijatelje. Morda daje prav ta zadnji primer najboljši vtis o večinoma zelo prazni in suhoparni pomenski razlagi slikovitih in živih slovenskih pregovorov jožefinsko vzgojene generacije gospodov in uradnikov. To je tudi zelo meščansko tolmačenje, po katerem n. pr. poročevalec iz Ponikve pri Celju leta 1843 sporoča poleg nekaterih nepo- membnih rekel oziroma vzklikov^" en sam par verzov kot dozdeven »pregovor«. To je prej sarkastičen gosposki rek proti kmečkim pod- ložnikom, ali vsaj meščanski zasmehljiv verz, nikakor pa se ne more imenovati med ljudstvom razširjen pregovor. Tam sporoča neki pisec v rokopisu, ki ga je podpisal župnik Michael P a p r e y : Likof, Vorouseh ino Sedmina Stri, de ma Pauer malo Vina. Po smislu: Likof ali zaključek trgovske ali kake druge pogodbe, ki ga slovesno zalijejo, potem jesensko-zimski praznik, ko zakoljejo prašiča, in mrliška gostija, to vse skupaj so vzroki, da kmet — po lastni krivdi — obuboža in ima zaradi tega malo vina. »Likof« je še danes v rabi kot stara izposojenka iz srednjevisoko- nemškega lit-kouf — »zaobljubno pitje pri zaključkih pogodb«, nakup ali pitje vina kot pravni običaj,^^ katerega poimenovanje je bilo pre- vzeto pred diftongizacijo »i«-ja, ki je potem v visoki nemščini sprožila *° (Izvirni zapis:) »Eigenthiimliche Idiotismen waren bey dem Volke bemerkt das Wort: en mak d. i. nichts und Sprichworter: ti para, oder bey Verwunderung: orehova strella..« »Ti para« je še danes rabljena kot psovka v pomenu »Ti mrha!« Vzklik »orehova strela«, kolikor jaz vem, ni v rabi. Gl. G rim m, Deutsches Wôrterbuch, XIV, 1, 944 si. K običaju prim. Bachtold-Staubli, Handworterbuch des Deutschen Aberglaubens, IV, st. 1138 si. Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih 16? nastanek med ljudstvom rabljenih oblik »Leitkauf, Leutkauf, Leih- kauf, Leibkauf« in tako naprej. »Voroush, furoš, fureš« se soglasno omenja v več poročilih Gothove zbirke iz slovenske Spodnje Štajerske kot praznik, ko pozno jeseni ali pozimi zakoljejo prašiča. Iz Ponikve pišejo: »V pustnem času so tako imenovani Furoushi, to je če pri kakem kmetu zakoljejo enega ali več prašičev, tedaj se zbero njegovi prijatelji in imajo furovž (Furoush), jedo in pijejo vso noč in uganjajo pri tem vse vrste norčij.« To se pravi, da se celo najrevnejši kajžar drži tega praznika, ki se mnogokrat praznuje bolj ko pa cerkveno proščenje in podobna slavja in se izrodi v pravcato požrtijo. Sedmina ima svoje določeno mesto v vrsti mrliških praznikov, to je namreč spominska gostija sedmi dan po smrti, kot je pri Slo- vencih in prav tako pri pravoslavnih Južnih Slovanih še danes znana in tudi v navadi. Da se imajo pri taki mrliški pojedini v kmetskih predelih nemške srednje Štajerske danes tudi še kar se da veselo in razposajeno, izpričuje pregovor »Besoffen wie bei einer Bestattung«, ki mu popolnoma ustreza srbski pregovor »Pijan kao na daći«. Zadnji slovenski pregovori so zapisani na dvojnem listu, ki je bil poslan iz Nazarij pri Braslovčah (Maria-Nazareth bei PraB- berg), nekoč zelo obiskanega romarskega kraja frančiškanskega reda na Spodnjem Štajerskem. List nima nobenega podpisa, marveč le uvodno pripombo: »Erh. 5'™ Marz 1846. Pr.« Priložen je bil obsežnim pošiljkam nekega »P. Innocenta M i 11 e r j a, gvardijana in lokalnega kaplana« v Nazarjih, ki so bile podpisane že 10. maja 1844. Neimenovani pisec iz leta 1846 ne prinaša nobene razlage ali tudi samo prestave svojih primerov, kjer mrgoli nemških izposojenk in jih v taki podobi kot so v rokopisu ni mogoče zanesljivo prevesti in razumeti. Vendar se zdijo pregovori ljudski, čeprav ne samo kmečki. Najprej pripominja poročevalec: »Posebne ljudske besede ali izraze v jeziku opazimo tu naslednje: Savod, koj, kei ne, kei de.« Nato takoj nadaljuje: »In naslednji pregovori:^'' Ktir flosarski birt (gospodar) je slo redi, tega domazhija rada jetko dobi. Pri »je« gre očitno za napačno pisavo namesto »se« (dolgo potegnjeno znamenje s). Ce bi ga tako prebrali, bi dobili razumljiv smisel, da pri splavarju (splavarskem gospodarju), ki preveč le nase gleda (»se pita«), gospodarstvo zelo lahko dobi jetiko; torej nekako tako: Kjer se gospodar splavov zelo redi, tega domačija rada jetiko dobi. Ako rauno flos je terd in grob, pijan flosar ga vender poshre. Graja se znana pivska strast spodnještajerskih splavarjev, ki v svoji okajenosti tudi najbolj trdno sestavljeni splav »požrejo« (požreti- požirati: tu v pomenu z razsipnostjo zapraviti izkupiček, vrednost celega splava, kot se očita marsikateremu splavarju, ki je po cele *2 Za prijateljsko pomoč pri razrešitvi težko razumljivih pregovorov se moram zahvaliti gg. prof. Sariii in Matlu, gospe docentki Sadnikovi — Graz in g. lektorju dr. Piuku — Dunaj. 168 Leopold Kretzenbacher J tedne na poti in vso plačo zaveseljači v Slavoniji ali Beogradu na koncu splavarskega potovanja). Akoravno je splav trd in grob, ga pijan splavar vendarle požre. Star musikant, star jager in star Sagmeister so terji berazhi (Star godec, star lovec in star Žagar so trije berači). Pregovor izhaja iz iste moralizirajoče osnove in izkustva kakor poprejšnji; da prav ti »ne- stalni« poklici — muzikanti, lovci, Žagarji — le redko mislijo na starost, da se niso nikoli navadili hraniti, marveč da večinoma končajo kot berači. Kdor sheli hvalen biti, ta naj omerje, kdor hozhe tadlan biti, ta naj se pa shen. Pregovor o nepravični sodbi ljudi je razširjen v mnogih variantah pri neštevilnih narodih. Tudi med Slovenci je večkrat za- beležen. Nova slovenščina nam ga sporoča v tejle obliki: »Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, mora se oženiti.«^' Toliko o pregovorih v pošiljkah za prikaz štajerske dežele v zgodnjem 19. stoletju — po zamisli nadvojvode Janeza — kot doprinos k slovenski etnografiji zgodovinske Spodnje Štajerske. (Iz nemškega rokopisa prevedla Yida Matičetova) Zusammenfassung SLOWENISCHE SPRICHWORTER IN ALTSTEIRISCHEN HANDSCHRIFTEN Die grojiangelegte topographisch-statistisch-wirtschaftliche Landesaufnahme der historischen Steiermark, die Erzherzog Johann in den Jahren 1812—1840 durch seinen Joanneumssekretar Johann Gdth durchfuhren liefi, brachte in den vormiegend durch herrschaftliche Pfleger ausgefUllten Fragebogen einen reichen Schatz Dolkskundlicher Bestandsaufnahmen ein. Diese mertvolle »Goth'sche Serie« (am Steiermarkischen Landesarchiv, nach den volkskundlichen Antmorten verzettelt am Steierischen Volkskundemuseum in Graz) ist fast nur fiir Tracht, Ackergerate, Volksmusik und Tanz bearbeitet. Eine notmendige Untersuchung iiber den nicht geringen Anteil an Nachrichten zur slomenischen Volkskunde der ehemaligen Untersteiermark in den fiir die slomenische Volkskultur so entschei- denden Jahren des Preporod steht noch aus. Hier sind michtige Quellen. Der Verfasser bringt zur Probe eine Filile grôjitenteils noch ungedruckter slome- nischer Sprichmorter, die von meist deutschen, des Slomenischen nicht aus- reichend kundigen Berichterstattern fiir die Landesaufnahme aus den ehemaligen Werbbezirken und Herrschaften Rajhenburg (Reichenburg), Ponikva (Ponigl bei Cilli), Nazarje (Maria Nazareth bei Prajiberg) und aus Podsreda (Hôrberg) abgehôrt und eingeschickt murden. Diese meist sehr bildhaft und drastisch formulierten Sprichmorter spiegeln eigenstandig slomenische Volksuberlieferung, manderndes Lehngut und sehr hâufig oberschichtliche Tendenzen der morali- sierenden Aufklârung mider. Sie sind ein Beitrag zum reichen schon publizierten .slomenischen Sprichmorterbe und zur historischen Volkskunde des slomenischen Ostens. ' " Kocbek-Sašel, Slovenski pregovori, str. 80. PROF. DR. KAREL ŠTREKELJ IN NABIRANJE SLOVENSKIH NARODNIH NAPEVOV Josip Tominšek Znana, za vse čase veljavna je Strekljeva zbirka slovenskih na- rodnih pesmi po besedilu, štirje debeli zvezki, standard work. Manj, celo malo znano pa je njegovo upravno, organizatomo delo pri nabi- ranju n a p e v o v naših narodnih pesmi, torej »pesmi« v izvirnem pomenu petja, glasb e. O tem nabiranju je v splošnem poročal Strekljev naslednik na slavistični stolici graškega vseučilišča, profesor dr. Matija Murko, v razpravi »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z meloidijami« (Etnolog III, 1929, tudi v odtisu); podrobnosti 0 načinu in uspehu nabiranja sem zbral j a z v članku »Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih napevov (CZN 1937 — Kovač i čev Zbornik, 308—320). Že med nabiranjem je za opozoritev najširših slojev nabiralni odbor odposlal propagandni spis »Nabirajte narodne pesmi« (spisal Anton Štritof) uredništvu Koledarja Mohorjeve družbe za leto 1908 (izšel v jeseni 1907, Mohorjanov pa je štela Družba tedaj 79.146). Kot edini še živi sonabiratelj, obenem zapisnikar in do leta 1913 po potrebi tajnik, bom tu obnovno na kratko navedel načela in postopek nabiranja, s posebnim upoštevanjem vloge in deleža prof. Streklja pri tej veliki akciji. Leta 1906 se je dunajsko naučno ministrstvo odločilo, da sproži za vse avstrijske narode, za vsakega v celoti, ne glede na pokrajinske meje (pri Slovencih torej za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko s Trstom in Istro — Prekmurje je spadalo tedaj pod kraljevino Ogrsko — nabiranje narodnih pesmi v najširšem pomenu, to je poleg pravih narodnih pesmi z melodijami vse pojave narodnega življenja, ki se s petjem in z godbo izražajo pri narodnih običajih, ob veselih in ža- lostnih dogodkih, pri delu, počitku, zabavi, veselici, smrtnem primeru; pesmi, ki dajejo takt enakomernemu delu, melodije brez besed, vri- skanje, jodlanje, žvižganje vseh vrst, pritrkavanje na zvonove, trob- 1 jen je na rog (med gorjanci na primer klic h kosilu), opis narodnih glasbenih instrumentov, plesov, noš, šeg. Minisitrstvo je za vsako na- rodnost iz njene srede imenovalo poseben »delovni o d b o r « ; za Slovence z dekretom 23. okt. 1905, št. 36517. Odbomiška mesta so bila 170 Josip Tominšek Častna, plačala se je le morebitna potnina k sejam ali na kraj na- | biranja; nagrajevali so pa nabiratelje s povrnitvijo stroškov (za napitek j in pogostitve) in honorirali so tudi vsak prispevek. Ministrstvo je ; poskrbelo v ta namen za primerne kredite v proračunu. Tudi izdajo \ zbranega gradiva v tisku je prevzela država. V slovenski »delovni j odbor« so bili zbrani za odbornike glasbeniki in slovstveniki — po i možnosti oboji — ki so (zaradi lažje udeležbe na sejah) stanovali v ; Ljubljani, in so bili na slovenskem ozemlju domačini v tistem predelu, | ki je spadal v njihov nabiralni okoliš. Izvoljeni so bili poleg mene i Matej Hubad, Anton S t r i t o 1, Luka Fintar, Fran M i 1 č i n s k i, j Gabrijel Majcen, Janez K o k oš a r, Ivan Scheinigg. Za pred- ] sednika tega odbora je bil, čeprav živeč v oddaljenem Gradcu, ime- i novan kot glasovit nabirate!j naših narodnih pesmi dr. Štrekelj i (za namestnika dr. Murko). i Predsednik prof. Štrekelj je predsedoval sćimo prvi seji (nadalj- j njim Matej Hubad). Vse seje so se vršile v Glasbeni Matici v Ljubljani, j Profesor Štrekelj pa je vso glavno dobo nabiranja, od početka do smrti : (7. julija 1912) iz Gradca vodil, krepil in dvigal z njemu lastno kraško ; izklesanostjo vse delo, upoštevajoč vse potrebe in možnosti; hkrati se ; je na pristojnih mestih z vso odločnostjo zavzemal za toi, da je bilo \ ustreženo vsem naraščajočim, zlasti gmotnim nujnostim. Kar je vse- i stransko, stvarno in logično premotril in sklenil ter v vsaki črki raz- I ločno napisal, je bilo kakor pribitoi, je držalo- in obveljalo. Odbor je ; sklepal, jaz sem sestavljal poročila, on pa je občeval z ministrstvom, in to je vse njegove predloge tudi sprejelo. Očitno je užival velik i ugled; popustil pa ni za pičico; so pa tudi priznali, da nima noben drug J odbor takega vodstva in ne takih uspehov. V Štrekljevi dobi smo I nabrali nad 13.000 napevov. i Neposredno nabiral on res ni-; sestavil pa je odlične smernice in | napotke za nabiranje, ki je s tem j)ostalo enotno-, smotrno, in tudi ne- i spretnim bolj pristopno. Kot predsednik je sicer dobil od ministrstva j dokaj obširna strokovna navodila s temeljnimi načeli, zadostna pač za i povprečnega nabiralca. Profesor Štrekelj jih je nam odbornikom pri- : občil, a se z njimi ni zadovoljil, marveč jih je poglobil in razširil po • svojih mnogoletnih izkušnjah pri zbiranju pesmi za svojo tekstno \ zbirko; mi pa smo poučevali nabiralce na terenu. Posebno name, kot i dopisnika s predsednikom, je polagoma prehajala ta naloga. S svojo ! prvo okrožnico (6. decembra 1905) je komentiral ministrske smernice, ! nam razložil poverjeno mu nalogo in orisal delovni program, kakršen i naj bo glede na dejstvo, da je predsedstvo oddaljeno od središča i delovanja. Pokazalo in obneslo se je, da je vso delo-^^lo dobo za nje- i go-vega življenja — naj se banalno izrazim — aparat brezhibno ' funkcioniral. (Omenjeno pismo izročam arhivu.) — Da nemoten potek j ni zaostal, je ves čas in vselej sproti budno pazil. Pismo, -po srečnem j naključju ohranjeno, ki mi ga je poslal dve leti pozneje, se glasi: j K. Štrekelj in slovenski narodni napevi 171 »V Gradcu, dne 28. dee. 1907. Častiti gospod! Kdaj dobimo od ministrstva denar, ne Dem. Okto- bra (29.) se mi je reklo, da še letos, toda dvojim, ker dozdaj še ni nobene Desti. Kar Vam je preostalo, razdelite tako, da se porabi vsa vsota (ali približno Dsa) in pošljite mi zaznamek o nje uporabi in o tem, koliko še potrebujemo, da pokrijemo stroške leta 1907. Jaz bom potem takoj napravil poročilo o letošnjem deloDanju in zahteval v proračunu, kterega postavite z drugimi gospodi Dred, Dsoto, ki še manjka za po- kritek, in vsoto, ki jo potrebujemo za leto 1908. Proračun bi obsegal: 1) Pokriiek stroškov leta 1907 ... 1000 K, 2) Odkup zbirek d letu 1908 ... 500 K, 3) Ekskurzije in nagrade 2200 K, 4) Voditeljem za dopisoDanje ... 400 K, 5) Nakup fonografoD in 200 DaljccD ... 1000 K. Skupaj 5420 K. Načrt delovanja ostane isti tudi v letu 1908. Račun predložim lahko kesneje in posebej, ker bi se morda zopet izgubil med druge papirje, kakor letos, ko so ga našli še le po daljšem iskanju tam, kjer sem slutil jaz, da so ga založili. — Poročilo o delovanju ostane isto, kakor zadnjič izročeno. Omeniti bo le še spis Stritofov d Koledarju in predlog ScheiniggoD. — V ministrsiDu imajo denarja d od olj, pa ne za nas. Začeli so že hraniti za stroške d r e j e d an j a in n ati sk od an j a in D ta namen deoajo Dsako leto na stran po nekaj tisoč. Treba jih bo prijeti malo bolj, kakor dozdaj; odborniki vendar ne bodo zalagali stroškoD iz sDojega in sodelavci tudi ne čakali do smrti na sdoj zaslužek. — Želim Vam z ženo Dred srečno in veselo noDO leto ter Vas prisrčno pozdraoljam Vaš odkritosrčno Ddani K. Štrekelj.« Iz pisma, ki v njem opažamo tudi neke Strekljeve pravopisne posebnosti, je razvidna njegova skrb za našo stvar; kaže pa se v njem osebno tudi prisrčnost sicer družabno precej rezervirano trdega Kra- ševca. V pismu omenja spis v Koledarju; o njem sem govoril spredaj. Profesor Scbeinigg v Celovcu je nabiralni akciji obljubil podporo in je za nabiralca priporočil učitelja Jos. Jekla v Večni vasi (ta je res nabral 113 pesmi), sicer pa priporočal, da pošljemo na Koroško posebne nabiralce. (Zahajala sta res tja Dev in Švikaršič, toda tudi za svoje namene.) Da se na slovenskem ozemlju poiščejoi in pridobijo sposobni in voljni zapisovalci, je odbor razposlal šolskim, občinskim in župnim uradom, organistom in znanim rodoljubom 12.000 vprašalnih pol in »Osnovnih načel« za nabiranje. Oboje je s porabo vzorcev, ki jih je dalo ministrstvo, samostojno po svojih izkušnjah poglobil pro- fesor Štrekelj in prilagodil našim razaneram s primerno razširitvijo; prîdisa je pokazala, da je oboje prav dobro koristilo svojemu namenu. Novim interesentom sta bili tiskovini doposlani na željo. Za vnete, ukaželjne zbiratelje pa je naš predsednik, vzor trdne temeljitosti in absolutne znanstven osli, v obširni brošuri spisal »N a v odila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to«. Posebno se je 172 Josip Tominšek razpisal o pravilnem zapisovanju tekstov v narečju — saj je to bdlo v neposredni zvezi z njegovim življenjskim delom. (Odstavek o za- pisovanju melodij je Hubadov, takisto natančen in praktičen.) Po teh dr. Štrekljevih smernicah in pod njegovim budnim vodstvom se je nabiranje trajno, neovirano in uspešno opravljalo od 1906 do 1912, to je do leta njegove smrti, ko je elementarno, pristno, preprosto zbi- ranje po opazni izčrpanosti na najbolj plodnih krajih nekako avto'- matično zastalo na praznini. Dr. Štrekelj je bil brižen do zadnje ure. Zavestno in samozavestno bi bil mogel ugotoviti : »Teh sedem let je bilo rodovitnih. Moji tisočeri teksti so oživljeni s tisočerimi melodijami. Svojo nalogo, svoj poklic sem dognal do vrha. Vi, potomci, pa nadaljujte! Vivant seque nit es! Hic Rhodus, hic saltate !« Ta sedemletna doba nabiranja narodnih napevov (1906—1912) se sme imenovati dr. Strekljeva doba. Dodatek (kot sliižbeni zaključek Štrekljeve dobe). Iz navlake po boimbardiranju sem končno- izvlekel še nekatere listinei, ki zadevajo naše nabiranje napevov. 1. Nekaj korespondence — v kopijah — iz dobe likvi- dacije odbora v prejšnji Jugoslaviji, ko je njegovo delo nabiranja povsem prenehalo. Na pobudo Etnografskega muzeja je veliki župan dr. Vodopivec pozval odbor, naj zbrani material, ki ga je dotlej shra- njev^ala Glasbena Matica, izroči v varstvo temu muzeju (dopis 20. aprila leta 1926, P. br. 3053). Tako je odbor zopet oživel; sešel se je v Matici k seji 6. julija 1926. Navzoči so bili poleg mene (iz Maribora) kot zapisnikarja : Matej Hubad kot predsednik, Fran M i Ič i n s k i in Ivan Franke (tega smo še v Štrekljevi dobi privzeli v odbor kot cenzorja došlih zbirk). Sklepe sem formuliral v zapisniku (kopija ohranjena) in jih še isti dan (6. julija 1926) priobčil velikemu županu kot odgovor na njegov dopis. Bili so naslednji: 1. Odbor je svoje delo v glavnem končal, ko ga je v novi državi raztegnil še na Prekmurje. Ne bi bilo v prid stvari, če bi se nič ne mislilo na nadaljnje delo in bi se delavci razšli. Naj se dosedanji odbor potrdi ali imenuje nov. 2. Zbrani material je državna last, država naj ga prevzame v shrambo in varstvo. 3. Novi odbor naj z državno upravo presodi, komu, kje in s kako obvezo se material prepusti tistemu državnemu činitelju. 4. Država mora dosledno varovati svoje lastninske pravice, zlasti za- braniti vsako porabo in izrabo v zasebne namene, v celoti pa od prejšnje države prevzeti obveznost in načrt, da v lastnem založništvu objavi nabrane napeve. 5. Da moreta i država i odbor delov^ati, se naj poskrbi za posebno postavko v proračunu. (Kopija ohranjena.) Veliko županstv^o je šele 31. marca 1927 (št. 1359) odgovorilo, pa samo na točko 2. našega dopisa, češ da naj se ves material izroči za K. Štrekelj in slovenski narodni napevi 173 to poklicanemu Etnografskemu muzeju z običajnimi formalnostmi; o ostalih željah pa da se poroča ministrstvu za prosveto. (Kopija ohra- njena.) Ministrstvo bo torej izreklo zadnjo besedo o odboru in o na- biranju. Ravnatelj Hubad me je pismeno vprašal, kaj naj storimo. Odgovoril sem mu 13. aprila 1927, da naš odbor formalno še obstoji; treba je še počakati, da li nas ministrstvo na novo potrdi ali določi nove odbornike; kajti nabiralno delo še ni do kraja zaključeno. Zbrani material se po redni poti seveda takoj izroči Etnografskemu muzeju, z opozoritvijo na 4. točko našega dopisa (6. julija 1926), da država varuje svoje avtorske pravice proti osebni izrabi in zlorabi. Izročitev se je izvršila. Nastali odmor je končal dekret velikega župana ljub- ljanske oblasti z dne 6. julija 1927, P. br. 1359/1, ki sem ga v Mariboru prejel 15. julija 1927. Glasi se: »Ministrstvo pr osvete (umetniški od- delek) je z odlokom U. br. 1377 od 7. aprila 1927 odločilo, da se zbirka slovenskih narodnih pesmi, ki jo je zbral ,Odbor za zbiranje slovenskih narodnih pesmi preda kr. Etnografskemu muzeju v Ljubljani. — Mi- nistrstvo Vam ob tej priliki, ko Vas razrešuje dolžnosti člana tega odbora, izraža iskreno zahvalo in priznanje za Vaše dolgoletno, po- žrtvovalno in uspešno delovanje na polju zbiranja slovenskih na- rodnih pesmi.« Deželna vlada za Kranjsko me je bila z dopisom dne 19. julija 1905, št. 13.840, vprašala, ali sem voljan sodelovati v namera- vanem odboru in me je 16. novembra 1905 (št. 21.267, imenovala za člana. Zdaj, 1927, sem bil kajpada istočasno z drugimi člani, razrešen in je bil odbor razpuščen. Niti ni bil več potreben, ker je morebitno nabiranje prešlo v področje muzeja in njegovih poklicnih veščakov, ki so mogli dotedanji, vsekakor dokaj primitivni način nadomestiti z modernimi pripomočki in metodami. In res je — hvala bodi srečni usodi — po instruktivni dobi lingvista prof. dr. Streklja prišla konstruk- tivna doba folklornega glasbenika Fr. Marcita s čudovitimi, tu in tam morda preumetnimi konstrukcijami. Stari odbor je mogel biti ponosen na naslednika. , 2. Vprašalnih pol (Štrekelj jih imenuje »povprašalne«), iz- polnjenih za zadevni okraj, sem našel še 23. Na poli je 17 vprašanj: Ali se še mnogo poje? Ali se pojo stare, redke pesmi? Ali so tam osebe, ki znajo posebno mnogo pesmi? Ali se poje enoglasno ali večglasno, morda v društ^Ti? Kje in kdaj bi se pevci zbrali, da bi zapeli, če bi sploh hoteli? Ali se poje tudi z osebnim nazivanjem in še z improvi- zacijo? Navedejo se naj osebe, ki to znajo; in take, ki bi bile siposobne, da melodijo zapišejo v notah. Je li potrebno, da se pošlje tja strokov- njak za vpis z notami? Kdo je v okraju že zapisoval tekste ali melo- dije? Ima li zbirko? So li tam godci in na katere instrumente? Pri kakih prilikah nastopajo godci? Kaki plesi so tam v navadi? Kdaj se pleše? Navedejo naj se vse priložnosti, ob katerih se mnogo ali redno poje, gode, pleše. Komu se še naj pošlje vprašalna pola? — Taka so Strekljeva vprašanja. 174 Josip Tominšek Navedene vprašalne pole so izpolnjene za naslednje kraje: Bi- zeljsko (poročevalec ekonom Ivan Marins): Poje se veliko na sva- tovščinah. Neki kmet je znal poseben ples, a je že umrl. D r a m 1 j e (dr.- Jakob Rajh, odvetn. kand. v Gradcu, poroča in pozneje piše ob- širno za svojo sestro Terezijo, kmetico doma, vneto pevkoi) : Poje se mnogo, tudi večglasno; za svečnico se zberejo pevci in »pojo- sveč- nico«. F al a (orožnik Tomaž Štibler): brez podatkov. F ran k o lo-v o (kmečki sin Ivan Šibane): Mladina ne zna več starih pesmi, on sam še. Kapele-Brežice (kmet Miha Stergar): Navaja vrsto pevcev in pevk, imajo godbo na pihala, tamburaški zbor. Nastopajo na veliko- nočni in binkoštni ponedeljek, na telovo, o pustu. Plesi so: polka, mazur, »tajč«, šotiš, »sedemkorak«, »stramlan«. Kebel j pri Oplotnici (2 poli, ena župnika Antona Kolarja, drugo je originalni Jože Lešnik, ki bom o njem še govoril pri korespondenci, ne glede na vprašanja odpremil z ugotovitvijo) : »Z veselim srcem sem sprejel to povpr. polo in naznanim, da je pri nas ljudstvo jako veseliga značaja in rado- poje, večinoma domače narodne pesmi, katere še niso tiskane.« Naj pošljemo strokovnjaka, da pri njem zapiše melodije, on ima harmonij. — Koprivnica pri Rajhenburgu (2 poročevalca, organisi Jernej Hebar in podobar Anton Rade j) : Hebar našteva več pevcev in pevk; poje in pleše se mnogo. Navaja jih več tudi Radej; pri kozarcu vina hi vselej peli; poje se zvdčer po delu, največ na svatbah; igrajo na citre in gosli; društva pa ni. — L jubnoi (deloma Luče, 2 poročevalca, župnik Jož. Dekorti, posestnik in gostilničar Ignac Fludernik). Dekorti: Citre, gitaro zna eden pri vsaki hiši, pesmi so tudi zbadljive; poje in igra se ob nedeljah in pri gostijah. Fludernik: Vse polno godcev in pevcev, vsak pastir ali hlapec zna na citre, gitaro, gosli; poje se povsod, posebno v gostilni Urše Slatinšek, njen brat Fr. Krebs (p. d. Tevž) jih zna sto, smešnih, poštenih — »škoda, z njim umre slovenska redkost«. Največ ob »lepih nedeljah«. Pleše se: mazurka, štajriš, šotiš, v^alček, »trablan« (znajo ga Janez Kaker in sinovi). Sicer so pa najboljši vese- ljaki in pevci v Lučah (Fludernik pravi Luča, Luče itd.). — Lju- tomer (odvetnik dr. Kari Grossmann, znani rodoljub) : Vsaka fara ima svojo pihalno godbo in harmoniko, zraven še tamburaški zbor; nastopajo pri gostijah, primicijah, na preji, pri kožuhanju. Pevci tudi improvizirajo. Pleše se mnogo, tudi štajriš. Za zapisovanje sta učitelja Zacherl in Cvetko. Luče (učitelj Jos. Korban) : V odročnem kraju se je mnogo ohranilo, česar drugod ni. Poje se, svira na citre in harmo- niko. Na gostijah mora vsak svat improivizirati kratko po- skočni c o, ki jo zapojo ob harmoniki. — M i s 1 i n j e (rokodelec Jurij Pustinek): Poje in pleše se povsod. — Mokronog (Rud. Ple- terski) : Imajo pevski zbor, večinoma umetne pesmi, pri svatbah na- rodne. — Sv. Peter pod Sv. gorami (učit. Fr. Vadnal) : »Ljudje bolj vpijejo ko pojejo.« Odlični posamezniki: spreten improvizator je trgovčev sin Jože Crnelč. Dr. Kunejev tercet zapoje vse. — Pod- sreda (učit. Anton Potočnik) : Poje se tudi večglasno, s harmoniko. K. Štrekelj in slovenski narodni napevi 17> V gostilni ob navadnih prilikah. Anton Zidar zna miioge. — Sevnica (učit. Fr. Drnovšek): Poje se dovolj, zvečer, preprosto. — Solčava (kmet Rok Klemenšek): Poje se, igra na harmoniko in citre; stare pesmi prenehava jo pod vplivom tiska — škoda; pojo preprosti pevci in pevke, so se pa doma naučili pisati in brati; vendar zapo jo po* domače, »kadar jim pesem sama iz srca prikipi«. Tudi ples ponehava; nekdaj je bil zelo priljubljen štajriš. — Šmartno na P a ki (org. Fr. Klančnik): Imajo moški in mešani zbor, spretne pevce in pevke. Pojejo tudi na- rodne. Znajo harmoniko in citre. »Fantje radi melodijo presta- vijo od e ne pesmi na drugo in jo pri tem po svoje ukroje.« Pleše se z godbo in s petjem: štajriš, »Polsterkranz« (? menda Polster- tanz), »vrabcev ples« (?), »brautfirer« (?), »krancel dol« (?). — Tevče pri Laškem (dr. Avguštin Stegenšek, proif. theol.). Ta učeni zgodo- vinar je naj skrbne jši poročevalec za svoj odročni rojstni kraj: Zdaj se pojejo večinoma šolske pesmi, vmes vendar še več sto let stare, s sta- rimi besedami. Bili so v kraju pravi originali, pa so pomrli oz. bodo odmrli. Osemdesetletna Starka (Starec) zna mnogo pesmi, še pleše; stari Starec je znal carati, zagovarjati (nekateri še zdaj to znajo!). Pesmi je zlagal stari Mačkec (f okoli 1881), nekatere njegovih znajo še zdaj; njegov gojenec Jož. Zeme (1907 vratar železniške postaje Trbovlje) »je imel cel koš Mačkovih pesmi«. Narodni plesi se vidijo posebno ob burovžih in v pustu; gine jo pa tudi ti. Samo v Tevčah pa znajo* dva plesa, ki jih dr. Stegenšek opisuje tako*: a) D r o b 1 j a n, ki se pleše tako: EKe ženski ali dva moška se spoprimeta za roke in hodita po sobi gor in dol ali pa se na mestu »grozno« hitro sučeta. b) Čiča (od cičati, čičkati, sedeti): Plesalci čepijo na tleh in skačejo ko žabe okoli. Ta »ples« je baje uveden iz Teharja pri Celju. — Trbovlje (uč. Anton Kuhar): Delavstvo mnogo poje pesmi iz vseh krajev; ima dober po- sluh. — Zelale (petošolec Jos. Krivic) : Poje se mnogo, ob nedeljah in praznikih. 3. Dopisi nabiralcev. Od 28 so mi ohranjena pisma oziroma dopisnice. Dopisi polovice teh se tičejo le upravnih poslov, naročbe tiskovin, notnega papirja ipd.; so pa med njimi zavedni interesenti, zato jih naštejem: Jos. Ceh, nadučitelj. Sv. Jernej-Loče; Fr. Dernovšeik, Sevnica; Tone Goršek, Gotovlje; dr. Kari Grossmann, priporoča uči- telja Fr. Zacherla; Jos. Jekl, Večna ves. Koroško; Fr. Karbaš, učitelj. Sv. Miklavž-Ormož; prof. Gabrijel Majcen, Maribor (4 dopisi); Mihael Mastnak, delovodja, Vrbno pri Šentjurju; organisi Miklin Krunislav, Videm, ima že nabrane, harmonizirane (5 dopisov); Minka Moos, Lju- bečna; Dragotin Pevec, učitelj petja, Celje; Vaclav Pulko, nadučitelj, Dobje-Planina; Purkhart, nadučitelj, Zibika; Anton Radej, Mali Kamen. Ostali so v dopisih govorili o kaki posebni zadevi, ki so naleteli nanjo, ali so se osebno nekoliko razpisali. Vekoslav F i 1 i p i č (3 do- pisi), sedmošolec gimnazije v Gorici, ki sem ga našel preko profesorja dr. Ozvalda, ugotavlja glede jezika pri petju prav to, kar omenjajo tudi drugi (Anton Potočnik za Podsredo, Rud. Vrabl za ljutomerski 176 Josip Tominšek okraj), namreč: »Pesmi sem zapisal, kakor se pojejo, ne pa kakor se pri nas govori. Pri petju se držijo bolj slovnice in ne izgovarjajo vseh polglasnikov kakor po navadi. Pesmi pa, ki se n e pojejo, ampak samo govore, so popolnoma dialektične.« Jos. Kri- vec, dijak privatisi 5. razr. gimnazije v Celju (4 dopisi), za Zetale- Majšperg, je zanimiv primer navdušenega samouka, sicer siromaka — izgubljen talent. — Rud. Pleteršek, Mokronog (2 dopisa): Po hribih in stranskih vaseh so še stare kranjske korenine; peli bi, a se sramujejo posamezno; treba jih je omamiti s kakim »heružem« ali z vinom. Stroški torej. — J. Pušenjak, šolski upravitelj, Šmihel nad Mozirjem: Ljudje pojejo radi in se ne sramujejo; nekateri znajo dobro na citre in gosli. — Dr. Fran M o h o r i č, sodnik, Ormož, poudarja rokodelske in viničarske pesmi; zapisuje jih Domicijan Serajnik. — Dr. Jakob Rajh (8 dopisov), odvetniški kandidat v Gradcu, posreduje za svoj rojstni kraj Dramlje po sestri Tereziji, omoženi Kukovič; ta se zanima za vsako pesem, ki jo sliši; žrtvuje noči, da si zapiše besedilo, brat Jurček zadene melodijo na citrah in si jo takoj zapomni; pregled izvrši vešča učiteljica Malčka Šket v Šentjurju. — Anton Potočnik, učitelj, Podsreda: V petju pevci besede precej pravilno izgovarjajo. V narečju n. pr. dosledno: suha, gliiha, muha, ktiha, viiha; v petju tega ii ni nikoli slišati, vedno le pravilno u (16. aprila 1908). — France Vadnal. učitelj. Sv. Peter pod Svetimi gorami (7 dopisov): Narod- nega blaga je veliko, stikati je treba za njim; s tem »se uči spoznavati narodno dušo«. Zanimanje rase. — Rud. V rabi, učitelj, Vransko (U dopisov): O Vranskem pravi (4. oktobra 1907), da se tam pojo le že znane; sploh se tam malo poje; fantje v gostilnah navadno samo »hoj- lajo« melodije, ki jih prinesejo delavci z Gornjega Štajerskega. Zbiral pa je pesmi ves čas v rojstnem kraju Sv. Miklavžu in Bolfenku- Ljutomer: »tam ne izpustim nobenega človeka, ki o njem v^em, da mi lahko zapoje. Nekateri se me že boje«. Narečje v pesmih ni dosledno; on piše, kakor je slišal; zato se menja »pil« in »pija«, u in ii; n. pr. »...tistega si tam pustila, tam pri kiipeci gnoja.« — Fr. Žemljic, organisi. Sv. Tomaž-Ormož. Zbiral in harmoniziral je že prej; odslej bo natančno, kakor se poje. »V Slov. gor. se poje največ dvoglasno, brez večglasne harmonije, ker gre le po tercah in sekstah. Nekaj izjem se že najde, kjer je vodilni glas tak, da se da čez peti; tam se vzame tudi bas, pravi ali nepravi.« Zapisoval bo le enoglasno. Pri tekstu se bo držal navodil. — Jože Lešnik (Kebelj pri Oplotnici). Ta originalni mož, kmet, trgovec, čevljar, godec, organist, bi zaslužil monografijo. Zbral je 446 pesmi; pisal sem o njem že v razpravi v CZN, 319; zdaj so se našla še 4 pisma, segavo — resna, naivna, prisrčna; pametno kramljanje. »Vsi pametni ljudje hvalijo to delo in oni tudi pomagajo; pravijo, to je prav, da se ta stara reč skupaj zbere, da se ne pozabi in pokoplje z ljudmi vred (21. aprila 1908). Prej pa »sem detelo kosiv in sušiv, spravljav, ker moj metalbarometer kaže lepo vreme«. »Pa nekaj še, pa brez zamere, v srce me veseli, da smo oba Jožefa...« K. Strekelj in slovenski narodni napevi 177 Prizna pa, da ni strokorvnjak (15. junija 1908) in da bo njegovo delo naoralo biti opiljeno. »Jaz sem le izučen čevljar.« Za zapisovanje me- lodij pa je bil dovolj veščak; prodal je harmoniko in si kupil harmonij. Potem se je oženil in imel takole gostijo: »Ženin je sedel za pečjo, nevesta je stala pred pečjo; svati so jedli in pili, peli in veseli bili in plesali kot kolo okrogle, potem se zopet vsedli za mizo...« In končno: »Imam ženo eno in hčerko eno, to je vsa familija... Prosim, da mi nič ne zamerite in pa mi kmalu odpišete.« Kajpada sem to rad storil. Končano je »prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih nap evo v«, kakor ga imenujem v svoji raz- pravi v CZN; dovršena je velezaslužna »dr. Štrek- Ijeva doba«. Ni pa, ne sme in ne more biti niti kom- čano niti dovršeno nabiranje slovenskih narodnih n a p e v o v sploh. Že v svoji razpravi (str. 317) sem ugotovil, »da v našem narodu narodna pesem ne samo še živi. ampak se sproti na novo poživlja, ako se pojavijo novi tvorci v ljudskem duhu...« Taki tvorci morejo uspešno delovati zlasti preko šol; kajti šola pač morda začasno potiska sta- rejše pesmi v ozadje, toda uvaja nove. Nove, ki zadenejo ljudski ton in ljudsko občutje, bodo ponarodele, kakor so ponarodele Vilhar- jeve, Orožnove, Potočmkove, Slomškove, Aljaževe, Adamičeve itd. itd. Kdo vpraša pri njih po »komponistu«? Kdo bo vpraševal čez kako leto po skladatelju tistih ponaro delih, ki so cvet in sad najbujnejše rasti elementarno slovenskega ljudskega življa — po partizanskih? Zusammenfassung UNIV. PROFESSOR DR. KARL STREKELJ UND DIE SAMMLUNG SLOVENISCHER VOLKSMELODIEN Allbekannt ist Prof. Strekeljs LebensTDerk, die monumentale Sammlung (gesprochener) slouenischer Volkslieder. Weniger bekannt ist seine Anteil- nähme an der vom österreichischen Ministerium für Kultus und Unterricht 1905 gross angelegten Sammlung volkstümlicher Melodien, unter Zuhilfenahme von Arbeitsausschüssen, gesondert für jeden Volksstamm. Prof. $trekelj leitete und förderte als Obmann des slovenischen Arbeitsausschusses durch musterhafte Sammelnormen sowie durch zielbewusste und energische Vertretung beim Ministerium die gesamte Sammelarbeit mit grossem Erfolg bis zu seinem Lebensende (f 7. VII. 1912). 12 Slov. etnograf 178 Josip Tominšek Anlässlich der vierzigsten Wiederkehr des Todesjahres führt — zu Dank und Gedenken — der Verfasser als der einzige Überlebende des genannten Arbeitsausschusses den umsichtigen, arbeitsamen Obmann in seinem tätigen Wirken lebend vor, dies auf Grund seiner persönlichen Erfahrung und einiger neuer schriftlichen Belege. — Der Verfasser schliesst mit einem Ausblick auf die stets durch neuen Antrieb auflebende und weiter lebende Volkspoesie und Volksmelodie. ETNOGRAFSKO DELO FRANCETA KOTNIKA OB NJEGOVI SEDEMDESETLETNICI V i I k o N o v a k I Kdor bi iskal mesto Franceta Kotnika v doslej edinem večjem orisu razvoja slovenske etnografije, ki ga je napisal Kotnik sam (NS I), bo razočaran, ker je avtor le anonimno omenil v njem nekatere svoje spise. Ko pa v ostalih delih iste knjige stalno srečujemo Kotnikovo ime, vidimo, kako nepopoln bi bil pregled slovenske etnografije brez oznake Franceta Kotnika, ki je danes v nekem pomenu njena osrednja osebnost, vežoča prvo strokovno obdobje v njeni zgodovini, Murkovo in Štrekljevo, s sodobnimi prizadevanji. Nikogar ni danes med nami, ki bi bil ves čas svojega znanstvenega delovanja posvečal toliko pri- zadevanja slovenski ljudski kulturi, kot je to storil prav France Kotnik v skoraj petdesetih letih. Čeprav je njegovo delo na področju duhovne kulture tako po- vezano z literarno in kulturno- zgodovino, da ga morata upoštevati tudi te dve, je vendar celotno njegovo delovanje tako homogeno etnograf- sko kot pri nobenem našem gojitelju te vede. Vendar pa spremlja tudi Kotnika kakor vse naše izrazitejše etnografe ta zla usoda, da mu ni bilo dano, posvetiti se izključno tej stroki in da je moral večji del živ- ljenja prebiti v pokrajinskih mestih brez potrebnih strokovnih pri- pomočkov. Zato je umljivo, da ni mogel napisati kakega večjega dela, kajti v tej stroki je za uspešno delo nujno potrebnoi intenzivnoi pozna- vanje terena in predmetne literature, kar nam je tudi danes še nedosežen cilj. Kljub vsem tem težavam pa je Kotnik gojil etnografijo v zelo širokem obsegu, z raziskavanjem materialne, socialne in duševne kulture. Nedvomno je k temu vsestranskemu zajemanju problemov največ pripomogla njegova slavistična strokovna izobrazba, pri čemer je imel v svojem akademskem učitelju M. Murku spodbuden primer filološko usmerjenega etnografa z obsežnim zanimanjem. Tudi v tem pogledu je Kotnikovo delo edinstveno pri nas, čeprav je mogel objaviti z nekaterih področij le manjše prispevke. Poudariti je treba v tej zvezi, da tudi Kotnikov primer kričeče obsoja brezbrižnost odgovornih činiteljev pred vojno do naše tako zanemarjene stroke, ker mu niso dali takega službenega mesta, kjer bi mogel razviti svoje sposobnosti 12* 180 ¦ ¦ Vilko Novak vse drugače. In ko bi bil mogel delovati n. pr. na dvajset let nezasedeni etnološki stolici naše univerze, bi to njegovo delo prineslo tudi peda- goške sadove. Kotnik sam je v Pregledu slovenskega narodopisja takole označil svoje strokovno izhodišče: »Tako nam je graška slavistična stolica dala tri markantne osebnosti, ki so začrtali v našem narodoslovju globoke brazde, Gregorja Kreka, Karla Štreklja in Matija Murka.« (NS I, 38.) K temu moramo dodati sedaj četrto markantno osebnost te šole, nje- nega učenca in nadaljevatelja etnografskega dela prve trojice — Franceta Kotnika. Njegov življenjski jubilej je prilika, da se hvaležno ustavljamo ob njem vsi, ki smo uživali bodi osebno- bodi literarno delavno pobudo v naši stroki od Franceta Kotnika, da pregledamo njegovo etnografsko delo in da mu skušamo določiti mesto v razvoju naše vede. II France Kotnik je prišel iz tiste dežele, ki nam je z Jarnikom in Majarjem dala prve slavistično usmerjene etnografske zbiralce in kjer so Janežičeva ter Sketova glasila od sredine 19. stoletja skoraj tri deset- letja z objavljanjem obilnega etnografskega gradiva naredila Celovec ne le za literarno, marveč tudi etnografsko zainteresirano slovensko kulturno ognjišče. To dediščino je nadaljeval Janez Šajnik, od njega pa jo je prevzel France Kotnik, da jo je varoval kot poslednji slo- • venski znanstvenik v Celovcu. Tam na štajersko-koroški meji, v bližini Guštanja rastejo, povezani z zemljo, rodovi Kotnikov in Prežihov. Francetov oče Dominik je bil izobražen, čeprav ne šolan, gospodarsko napreden in narodno borbeno delaven kmet, ki je svoji občini dolga leta županoval, ji sezidal na Tolstem vrhu šolo, jo zadružno-denarno organiziral in se boril s celovškim nemštvom za slovenske pravice tudi z dopisi v »Miru«. Kako je cenil izobrazbo, je pokazal s tem, da je izšolal vse svoje sinove. In kaj naravno je, da sta se France in Janko posvetila slavistiki in ostala s peresom v službi slovenske kulture do danes. France Kotnik se je naredil 20. novembra 1882 na Dobrijah »pri Zupancu«. Kot celovškega gimnazijca (1894—1902) ga je v prvem in drugem razredu navduševal za domačijske vrednote prof. Janez Šajnik iz Borovelj, rožanski dialektolog, koroški imenoslovec, urednik Narod- nih pesmi koroških Slovencev (Lj. 1889), sintetični prikazovalec ljud- skega pesništva v^ Osterreichisch-ung. Monarchie in W. u. B. in biograf koroških pisateljev. Njegov bivši učenec je v nekrologu sam označil njegov vpliv nase: ».. .nas je vodil na domače livade, v domačo hišo, nas spominjal domačih praznikov, šeg in običajev, ob katerih se je doma glasila naša narodna pesem, ko je babica pripovedovala pravljice in narodne pripovedke. Tako je navezal naša srca na domačo slovensko koroško grudo... Scheinigg je dobro poznal naše šege in običaje, naše narodno pesništvo, naš narodopis. Tudi mene je vzdramil, da sem začel Etnografsko delo Fr. Kotnika 181 Že V 4. razredu zapisovati narodne pesmi, pravljice in pripovedke. In da sem pozneje napisal nekaj stvari o naši literaturi, o našem narodo- pisju, se imam poleg Janežičeve ,Slovenske Bčele', katero sem s slastjo prebiral, v prvi vrsti njemu zahvaliti.« (Mir 1919, št. 17.) Pozneje mu je bil profesor slovenščine Jakob Sket in Kotnik se je v teh letih pod vplivom slovenske knjige s sošolci oblikoval v zavednega Slovenca in ljubitelja literature in znanosti, kakor sam opisuje v spominskem spisu o Skelu v 7. izdaji Miklove Zale (MD, Celje 1951). Ze kot gimnazijec je pisal od 1900 podlistke v celovški Mir, kjer je pod psevdonimom Doberčan v humorističnih črticah obravnaval tudi etnografske motive (n. pr.: Kako se je Korenov Jurij ženil in kako se je oženil, Mir 1901, št. 18; Kako se je Pečnikovemu Jožetu nova moda ponesrečila, Mir 1901, št. 24). Ko je opravil enoletno vojaščino v Ljubljani, se je vpisal na graški univerzi na slavistiko, ki jo je študiral pri Štreklju in Murku (1903 do 1907). Pri slednjem se je mogel posebno uveljaviti s svojim zani- manjem za ljudsko literarno tvornost in življenje. Ze v prvem semestru je pri njem v seminarski nalogi obravnaval koroške ljudske običaje, zlasti ženitovanjske. Posebno je razveselil Murka z odkritjem Drabos- njaka, o katerem je napisal več nalog in ga končno obdelal v diserta- ciji, s katero je doktoriral 1908. Kot suplent in profesor je deloval na gimnaziji v Celovcu (1908 do 1919), kjer so leta 1914 osnovali slovensko zgodovinsko društvo in nameravali izdajati tudi svoje glasilo, kar pa je vojska preprečila. Kotnik je bil ves čas v vojaški službi, v Galiciji in na koroško- italijanski fronti. Med plebiscitom je urejeval Mir, ki ga je iztrgal avstrijsko usmerjenim izdajateljem. V šolskem letu 1919/20 je bil ravnatelj nove gimnazije (I. in II. razred) in učiteljišča v Velikovcu. Poslej je bil profesor v Ptuju do' 1927, ko je postal prosvetnii inšpektor v Mariboru. Od decembra 1929 do 1933 je bil inšpektor pri banski upravi v Ljubljani, nakar je bil upokojen. Kot ravnatelj Mohorjeve družbe in tiskarne se je nastanil v Celju. Kot dolgoletni odbornik MD se je zavzemal tudi za izdajo etnografskih del (n. pr. Schneeweissov Grundriss, Keleminove Bajke, Kocbek-Šašljevi Pregovori...). III Da bosta Kotnikov pomen in raznolikost njegovega etnografskega dela tem bolj vidna, ju hočemo pregledno razbrati z vidika raznih predmetnih področij. Zato si je treba najprej ogledati, kaj nam je povedal o teoriji in zgodovini naše stroke. Mnoge slabosti in I>omanjkljivosti našega etnografskega raziska%'anja so izvirale prav iz nepoznavanja sodobnih načel in vidikov te vede, uveljavljenih drugod, kjer ima etnografska znanost utrjeno tradicijo in pozicijo. Mimo Murkovih »Naukov za Slovence« (LMS 18%) nismo imeli do zadnjega časa nikakega spisa, ki bi označil namen in pomen etnografije. Zato 182 Vilko Novak SO zbiratelji objavljali gradivo vsak po svoje in nekritično, razisko- vanje pa je bilo prepuščeno naključni strokovni razgledanosti ljid>i- teljev. Na veliko škodo napredka naše vede smo pogrešali strokovnega usmerjanja in načrtnega, poglobljenega ter organiziranega dela — vse to bi nam bila mogla nuditi med obema vojnama Etnografski muzej in univerza. Krivda neaktivnosti ni le to, da smo danes v etnografiji tako zaostali, marveč tudi to, da naša javnost z znanstveniki vred niti ne pozna niti ne ceni pomena in značaja etnografije. Zato pa ji tudi še vedno niso dani pogoji za zdrav razvoj. France Kotnik je bil pri nas, potem ko je Murko zapustil torišče slovenske etnografije, dolga leta najbolj razgledani etnograf, ki je v širši javnosti namenjenib revijah edini spremljal poleg domače tudi tujo strokovno literaturo in ob njej opozarjal na naše potrebe. Tako je leta 1925 zapisal: »Sedaj se je zanimanje (za narodopisje) zopet vzbudilo, a pogrešamo sistema. Nujno potrebna je bibliografija slo- venskega narodopisja. In naša narodna dolžnost je, da se poprimemo dela s pravega znanstvenega stališča.« (Cas XIX, 191.) Ko je leta 1926 Kotnik pričel objavljati v pokrajinskem prosvetnem glasilu svoje etnografske spise, jim je za uvod napisal kratek sestavek »Narodopisje« (objavljen z motečimi tiskovnimi napakami), ki je sicer zelo poljuden in skop, toda pomemben, ker naše strokovne ali druge revije niso čutile potrebe, da bi objavile podoben spis. Kotnik v njem opozarja, kako je mednarodna mestna kultura nadomestila občestveno narodno kulturo; omenja naše etnografe in njih prizadevanja ter na- poveduje obširen etnografski program, ki ga namerava list gojiti in pri tem podaja razdelitev etnografskih področij: »stvarni narodopis, narodno nravoslovje, duševno narodopisje«. V svojih spisih se je Kotnik večkrat bežno ustavil ob teoretičnih in metodičnih vprašanjih etnografije. Prav zato, ker o- teh važnih osnovah dela pri nas nismo govorili, je bilo to potrebno. Obžalovati moramo le, da se Kotnik kot najbolj poklicani, ni ustavil ob posamez- nih problemih raziskavanja, s čimer bi razjasnjeval pojme in spodbujal k usp>ešnemu delu. Toda tudi te zamude je bila kriva njegova usoda, ki mu je dopuščala le redke ure, da se je mogel v njih posvečati etno- grafiji. — Bilo je torej naravno in prav, da je Kotnik v^ knjižnem izboru svojih spisov podal tudi »nekaj besed za uvod v narodopisje« — prvič pri nas tako sistematično in obsežno. »Uvod« v »Slovenske starosvetmosti« je res zelo kratek (str. 5—15), vendar pa omenja vsa glavna področja etnografije, čeprav zelo ne- sorazmerno. Napisan je zelo poljudno, tako da bi si želeli iz pisateljeve obilne prakse nekaj bolj dognanih, jedrnatih oznak. Ne izhaja iz kake definicije etnografije, marveč iz razlage domačega izraza »starosvet- nosti«. V nasprotju z ureditvijo knjige razpravlja na prvem mestu o »običajih — občestveni kulturi« (5—7), poudarjajoč, da »običaj izvršuje občestvo po starem izročilu«. Označuje njegove tri sestavine: Etnografsko delo Fr. Kotnika 183 dejanje, izročilo in občestvo, navaja primere in se dotakne metode razlaganja običajev. Ob opozorilu, da nam bo poleg domačega gradiva »dostikrat pojasnil kak običaj šele narod, ki prebiva daleč od nas, pri katerem pa so ohranjeni še elementi običaja, ki so pri nas že izginili« (6) — bi mogel prav primerno x>ojasniti primerjalno raziskovalni značaj etnografije in etnologije, ki velja za vsa njuna področja. Za tem soraz- merno obširnim poglavjem nas preseneča komaj pol strani (8) o »snovni ali materialni kulturi«, pa še od tega zavzema polovico navedba Zele- ninove razdelitve tega področja. Tudi tu bi nam mogel mnogo korist- nega povedati prav Kotnik, ki je Murkovo realistično smer s poudarkom snovne kulture tako vneto gojil. Najobširneje pa razpravlja o* »duševni kulturi« (8—15), kjer najprej — prvič pri nas — pravilno označuje etnografsko raziskavanje »ljudskega jezika«, ki je docela drugačno kot jezikoslovno pojmovanje, po katerem je napial članek O' njem Breznik v Narodopisju Slovencev II. — Pri razboru posameznih zvrsti ljudskega pesništva se je dolgo pomudil pri glavnih evropskih raziskovalcih prav- ljic, medtem ko ostale vrste le omenja z navedbo nekaterih izdaj in literature. — Pri ljudski umetnosti mu je glavni predmet ornament, kar pa je izzvalo ugovore. — V tem poglavju pogrešamo še besede o verovanju, ki je sicer tudi spojeno z običaji in ljudsko medicino, je pa vendar tudi področje zase. Težišču svojega dela v prvi dobi — ljudskim igram in knjigam — je posvetil Kotnik tudi v tem uvodu sorazmerno največ pozornosti, gotovo glede na prispevke te vrste v knjigi sami. Odstavke o ljudskih igrah je tudi ponazoril s slikami na steklo in čelnicami. Uvod zaključuje beseda o ljudski medicini. Dodal je nekaj literature »za uvod v narodopisje«. Do Ložarjeve razprave v NS I, ki je sledila leto pozneje, je Kot- nikov obravnavani spis od Murka sem prvi svoje vrste in pomeni ob- enem z izdajo knjige same važno dejanje za popularizacijo etnografije. Še bolj osnovno pomembno delo pa je opravil Kotnik s prvo obsež- nejšo zgodovino naše etnografije. »Pregled slovenskega narodopisja« (NS 1) je po krajših in le delnih pregledih (Gavazzi, Novak) zajel razvoj zanimanja za ljudsko kulturo Slovencev od protestantskih za- piskov sem; ni prezrl tudi drobnih prispevkov razsvetljencev in je zlasti izčrpno prikazal delež sodelavcev raznih glasil v 19. stoletju, katerih pomembnejše je vsaj na kratko tudi ocenil. Vodilnim oseb- nostim: Kreku, Murku in Štreklju je pravilno prisodil posebno poglavje in poudaril problematiko njih dela ter njih pomen v razvoju naše znanosti. Novejše delavce je uvrstil ob CZN in po delovanju ter ob- javah v Ljubljani. Sumarične navedbe in oznake njihovih del je dopolnil z nadrobnimi opombami. Kotnik je nakazal tudi nekatera še nerešena vprašanja. V celoti pa je podal nujen uvod v študij slovenske etnografije, ki nudi razgled po njenih glavnih problemih, spodbuja k njih obravnavanju, ne nazadnje pa tudi k nadrobni obdelavi posa- meznih dob in osebnosti v njenem razvoju, kakor tudi k izčrpni zgo- dovini sami. 184 Tilko Novak IV s področja materialne kulture Kotnik ni napisal kakega večjega dela, objavil pa je številne manjše prispevke s pomembnim gradivom. Od svojega prvega nastopa leta 1906, ko je objavil spisa o snovni in duševni kulturi, pa do danes goji to področje z enako vnemo. Bil je za Murkom med prvimi, ki so širili obzorje naše etnogra- fije tudi v materialno smer. Kako je Murkova šola vplivala nanj, priča že prvi njegov spis »O slovenski kmetski hiši« (DS 1906), ki ga je spisal »na podlagi Murkove razprave«, kakor pripominja k naslovu. V njem referira o slovenskem deležu v Murkovem delu »Zur Geschichte des volikstiimlichen Hauses bei den Siidslawen« in dodaja nekatera opozo- rila; tako pri 3. poglavju o vzhodnoštajerskem košu, t. j. koči iz vej, ometani z ilovico; dodaja opis Juričeve dimnice in označuje »hlev, bajto«, zgradbo za živino na hribovitem polju nad Mežiško dolino'. Ob koncu poziva k raziskavanju hiše in poudarja potrebo, da raziskovalci »dobro poznajo v to stroko spadajočo literaturo«, in da »so potrebne na Slovenskem še posebno specialne študije«. Obenem poziva slovenske inženirje in arhitekte k posnemanju hrvaških, ki so pričeli prav tedaj izdajati Građevne oblike. V smislu Murkovega načrta iz 1896 vprašuje: »Kaj pa odsek za narodopisje pri Matici Slovenski?« — Kotnik sam se študija hiše ni več lotil in prav pričujoči letnik naše revije znova načenja to perečo potrebo. Isto leto se je Kotnik uvrstil med sodelavce CZN, ki mu je prav on s svojimi prispevki v prvi dobi v veliki meri opravičeval drugi del njegovega naslova. Tu je pričel čez dve leti objavljati »Koroške na- rodopisne črtice« (zadnji oznaki je odslej pogosto uporabljal v pod- naslovih svojih objav!); te pa so žal bile tako redke in bi si v njih želeli imeti opisane vse običaje in čim več materialne kulture Kotni- kove dežele. V prvih dveh prispevkih je seznanil našo etnografijo z gnojvozo in steljerajo, tema tako značilnima koroškima delovnima oblikama. — Novo gradivo pomenijo tudi njegovi spisi o novinah, o požigalništvu v mežiških gorah. Po znančevih zapisih je opisal teritev v Slovenskem Plajbergu. Tu srečamo že Kotnika — etnografskega orga- nizatorja, ki navaja k zbiranju gradiva ne le svoje dijake, marveč tudi podeželske izobražence. Po teh prvih objavah se je Kotnik od gmotne kulture poslovil več ko za desetletje, dokler ga ni vživetje v štajersko okolje in pobuda njegovega rojaka in nekdanjega učenca dr. Fr. Sušnika zvabila k so- delovanju pri ljudsko-izobraževalnem Našem domu v Mariboru, v ka- terem je poleg drugih spisov objavil sedem člankov o ljudski noši. Z njimi je prinesel mnogo novega in važnega gradiva v področje, ki ga je prav tedaj pričel znanstveno obravnavati Stanko Vurnik. Isto- časno je objavil tudi A. Sič izpopolnjeno izdajo svojih Slovenskih narodnih noš, ki je Kotnik o njih poročal v CZN, a se kritično ustavil le ob podobi štajerske noše; sicer pa je pripomnil le, da »knjiga še ni kompendij o slovenskih narodnih nošah, pač pa nudi gradivo« zanj. Etnografsko delo Fr. Kotnika 185 Za uvod k svojim spisom o ljudski noši je Kolnik napisal »Kram- ljanje o naroidni noši«, v katerem se sipominja opisovalcev štajerskili noš in v smislu tedanjega iskanja naše narodne posebnosti in s stro- kovnim delom podpiranega oživljanja ljudskih vrednot na sosednem avstrijskem ozemlju (prim. Gerambova dela, o katerih je Kotnik po- ročal in ob njih pozival na vneto etnografsko delo pri nas!) poziva k obnovitvi ljudske noše. »Ali naj našo nošo, ki jo* je ustvarila naša kultura, ki je z neštetimi vezmi zvezana z našim kulturnim razvojem, pozabimo? Ne! Priti mora zopet na dan! Oživeti mora!« Opozarja na potrebo, da hranimo ljudske noše tudi v muzejih. In kako je hotel etnograf v tem primeru — morda edinstvenem — pripomoči s svojim delom vsakdanjemu življenju, k ljudskemu prerodu, izpričuje njegova želja, naj se z obnovo ljudskih noš vrne tudi »duh slovenskega ob- čestva«. Poudarja njih narodno posebnost in to, da blažijo socialna nasprotstva, ker ne izražajo gmotne razlike. V uvodu k opisu mežiške noše — po izročilu svojih staršev — določa pojem ljudske noše in njen značaj. »Zato moramo narodne noše presojati z zgodovinskega vidika. Ker bi se pa tako delo moralo opirati na bogato zbrano gradivo, ki ga pa žal Slovenci še nimamo*, bomo nošo večinoma samo opisovali.« Nošo v Savinjski dolini je opisal v dveh člankih na osnovi Russovih slik iz leta 1811, Mayerjevega akvarela, ki ga je tu priobčil, Pajkovih Črtic in Lekšetovega gradiva; dodal pa je še svoje opombe in primerjave. — Po zasebnih poročilih je opisal žensko nošo v laškem okraju. — Po- sebno nadrobno pa se je v dveh člankih ukvarjal z nošo ptujske okolice. V uvodu ponovno govori o obujanju ljudskih noš in poudarja, da »jih moramo zopet gojiti med narodom na deželi«, ne pa jih nositi na mest- nih veselicah. Naslanja se na nemški opis v Steiermarkische Zeitung 1821, ki ga dopolnjuje s Pajkovim gradivom. Objavlja akvarela N. Arsenoviča Ptujčan in Ptujčanka in posveča temu slikarju celo stran. Drugi članek je zasnovan na Russovi podobi Spodnjestajerca, na omembi v nemški zemljepisni knjigi iz leta 1823 in Hrašovčevem opisu v Novicah leta 1852. V njem objavlja Mayerjev akvarel iz gra- škega etnografskega muzeja z nošami iz okolice Ormoža in Ljutomera. V zadnjem članku je objavil Russovo sliko dekleta iz Rogaške Slatine in opisal sliko ženske iz rogaške okolice v zbirki nadvojvode Ivana. Po treh slikah iz iste zbirke je opisal v okviru istega članka še po- savsko nošo. Z objavo teh dotlej pri nas neznanih slik je pokazal na važen vir za študij naše noše, z novim gradivom pa je nudil snov nadaljnjim sintetičnim delom (Geramb, Steirisches Trachtenbuch ; Marta Ložar v SN II). Prezreti ne smemo tudi poučnega pomena teh spisov. K obravnavanju noše se je povrnil Kotnik še dvakrat. Ob oceni Gerambove knjige o štajerskih nošah je zbral gradivo »o našem primi- tivnem oblačilu in obutalu«, kakor je naslovil v Slovenskih starosvet- nostih ta spis, v katerem je jezikovno in tehnično razložil bukovino, raševino, cokle, ličnik, kožuh itd. 186 Vilko Novak V področje noše sodi tudi eden zadnjih Kotnikovih spisov: O va- ljanju domačega sukna (SE 11), v katerem je zbral iz literature in s terena »doneske k zgodovini domače suknarske obrti«. V njem podaja gradivo o valjalnicah v mariborskem in celjskem okolišu in priobčuje popis valjanja v Savinjski dolini, ročne valjalnice v ptujskem muzeju. Zaključuje pa članek z zgodovinskim pregledom o stopanju sukna in s pregledom valjalnic v naši državi. Kotnik je s tem spisom posegel v zamujeno področje naše etnografije, kjer moremo danes le še paberkovati. O ljudski prehrani je zbral Kotnik mnogo gradiva v svojih spisih o običajih na Koroškem, na Dravskem polju in v Halozah. Izrecno v področje prehrane sodi raziskava o pomenu kolacije, ki je pa bolj filološkega značaja. Delovnega načina — splavar jenja lesa se tiče Kotnikova objava pogodbe za dobavo lesa. — O kmetijstvu in obrti je pa obširneje spre- govoril v oceni Mrkunove Etnografije velikolaškega okraja. V materialno kulturo posegata spisa o presnecu in piri, ki sicer obravnavata pomen teh predmetov v običajih, vsebujeta pa mnogo gradiva o njuni razširjenosti in nazivih. Prav tako prinašajo snov iz materialnega področja spisi iz ljudske medicine, v katerih je etno- botanične doneske iz literature obilno dopolnil z novimi iz ljudstva. V Občestveno kulturo, kakor sam dosledno dokaj upravičeno naziva socialno ali družbeno področje ljudskega življenja, pojmuje Kotnik zelo široko. Tudi glede tega mu moremo le pritrditi, kajti očitek, da spisi o delovnih oblikah »nimajo nič iskati« v poglavju o občestveni kulturi (kakor je bil zapisan ob njegovih Slovenskih starosvetnostih), ni tako brezpogojno veljaven in nam tudi ta primer dokazuje, da se življenjski pojavi in oblike prepletajo in da jih znanost le zaradi pre- glednosti obravnava v posameznih poglavjih. Ce upoštevamo v tem poglavju le življenjske in letne običaje, vidimo, da se Kotnik z družinskimi običaji ni mnogo ukvarjal, saj je priobčil le tuje zapise o ženitovanju v Slovenskem Plajbergu in v radgonski okolici; v razpravi pa je obravnaval pomen pire v ženito- vanjskem kruhu. V njej je pokazal, kako je namesto ženitovanjskega kruha iz pire pri Rimljanih stopil pri raznih narodih pšenični kruh kot simbol zakonske zveze in apotropejsko sredstvo. Opozoril je na ostanke tega pomena v slovenskih običajih. Več pozornosti je posvetil Kotnik letnim običajem, saj jih je opi- soval in raziskoval skoraj vse: haloške pomladanske, mežiške veliko- nočne, Florjanovo, binkoštni pastirski praznik, božične v ptujski okolici, razložil je polaženika, posebno pa Martinovo in Štefanovo. Poudariti je treba, da sta obe poslednji razpravi med prvimi pri nas. Etnografsko delo Fr. Kotnika 187 ki na osnovi realnega gradiva in s priinerjalno metodo raziskujeta dotilej povečini romantično pojmovane običaje. Kotnik druži v sebi za take primere neogibno potrebnega etnografa s širokim smislom za vse. panoge kulture, jezikoslovca in kulturnega zgodovinarja. V razpravi o sv. Štefanu, zaščitniku konj, izhaja iz ljudske pesmi, razbira poročila o blagoslavljanju konj in drugih običajih v zvezi s konjerejo na Slovenskem ter jih primerja s podobnim gradivom pri raznih narodih; zaključuje pa z domnevoi, da je sv. Štefan stopil v teh običajih na mesto germanskega Frô-a in slovanskega Volosa-Velosa. Pri razlagi martinovanja mu je izhodišče haloški Martinov nasad, nasajak; zbral je slovensko in ostala južnoslovansko gradivo- o Mar- tinovem dnevu, podal zgodovinsko ozadje o Martinovem dnevu in raz- ložil nasad kot pravo starino: ostanek pojede ob sa ji — zboru podlož- nikov. Iz cerkvene zgodovine je razložil, da je bilo Martinovo začetek adventnega posta, Martinovo vino pa ostanek libacije, ki se je v srednjem veku spremenila v napivanje svetnikom. Zadnje opozorilo so prezrli slavisti, ki jim je šele po dvajsetih letih Grivec razložil izraz »česti jih pijem« iz Briž. spom. II (Slavistična revija III, 1950, 110—114). Končno popravlja Grudnovo mnenje na osnovi Trstenjakove in Kre- kove mitoloiške teorije, da je sv. Martin nadomestil poganska božanstva in da so mu pri nas zidali cerkve že med 7. in 10. stoletjem. V razpravi o presnecu je zbral U izrazov za cvetnonedeljsko butaro na Slovenskem in pokazal, da so presnec, beganica, potica, presta in prajtelj kruhki, ki so- viseli ali še visijo na njej in je ta po njih dobila katero teh imen. Poiskal je sorodnike »našemu primitiv- nemu presnecu« po Evropi in zunaj nje, ga povezal z blagoslovljenim kruhom in označil pomen presneca v naših poljedelskih običajih. VI Velik del Kotnikovega znanstvenega dela je posvečen ljudski književnosti v najširšem smislu : zapisovanju in objavljanju ljudskega pesništva in proze, obravnavanju bukovniškega dela in ljud- skim igram. Kot slavistu mu je bilo to področje najbližje in prva njegova objava v CZN 1906 je Donesek k zgodovini praznoverja med korioškimi Slovenci. V ospredju njegovega zanimanja za ljudsko knji- ževnost je že od visokošolskih let pa do danes bukovnik Andrej Schuster — Drabosnjak. Od izvlečka iz disertacije v programu celov- ške gimnazije, v kateri je v celoti prikazal delo glavnega koroškega in sploh slovenskega bukovnika, je doslej v več spisih nadrobno raz- iskal in razčlenil njegove spise: o Ahasverju — Prerokovanje od tega ebekshusterja ..., Untershberg al bukelci od Matjasha ..., za katere je ugotovil nemške predloge; Svovenje Obace. — Posebej se je ukvarjal z DrabosnJakovimi priredbami ljudskih iger; s pasijonom, božično igro in Izgubljenim sinom, o katerem je dognal, da »je bržkone iz reperto- arja koroškega kmetskega gledališča med Nemci« in vsebuje različne 188 Vilko Novak prvine od 14. stoletja do latinske drame. Ima pa še glede Drabosnjaka svoje načrte. Od Drabosnjaka je razširil svoja raziskavanja še na druge lite- rarno prizadevne kmete tudi v ostalih slovenskih pokrajinah in pri- boril bukovnikom naziv in mesto v naši slovstveni zgodovini. Sintetično jih je prikazal v Narodopisju Slovencev II v zvezi z ljudskimi pesniki in pevci; z vsem tem delom pa je tej panogi ljudske duševne kulture pridobil veljavo v naši etnografiji, medtem ko so jo prej imeli le za obrobno, pa zanemarjeno literarnozgodovinsko področje. Enako zaslugo si je pridobil Kotnik glede ljudskih iger. Po spisih o pasijonskih in Drabosnjakovih igrah, s katerimi je uvedel novost v našo kulturno zgodovino in etnografijo, je zaokrožil lastna dognanja z ostalim gradivom v pregled o verskih ljudskih igrah (Narodopisje Slovencev II) in s tem oskrbel naš strokovni priročnik s poglavjem o naši tako skromni ljudski dramatiki, ki ji posveča na primer etnografija sosednih alpskih dežel toliko skrbi. Pomembna je tudi Kotnikova prizadevnost za zbiranje in izdajanje ljudskega pripovedništva. Njegova zbirateljska dejavnost sega še v nižjo gimnazijo; med prvimi njegovimi objavami je Narodno blago s koroško-štajerske meje (1910), ki vsebuje 16 pripovedk iz Gu- slanja in okolice. Umel pa je pridobiti za zbiranje tudi svoje celovške dijake, tako da je spričo naših dotedanjih diletantskih izdaj zasnoval kritično izdajo pripovedk in pravljic za vse slovensko ozemlje. Zal mu je načrt obstal pri prvem zvezku »S to ri j« (1924) s koroškimi ljud- skimi pripovedkami in pravljicami. Zato pa je bila zbirka mejnik na tem področju, čeprav ni odpravila tradicije nestrokovnih izdaj; sledil ji je le Kelemina z Bajkami in pripovedkami. Nebogljenost naše orien- tiranosti glede pomena takih izdaj ljudskega pripovedništva izpričujejo tedanje omembe (o ocenah niti ne moremo govoriti) celo v revijah. Edino Janko Glaser je Storije strokovno ocenil v CZN kot »novost pri nas«. Pomenile so prvo znanstveno urejeno zbirko te vrste, toda zaman jo je Glaser postavil za zgled poznejšim zbirkam. Kotnik se v uvodu knjige ni spuščal v tvegane teorije, marveč je razčlenil objavljeno gradivo in ga stvarno razložil; tu in tam je navedel tudi nemške vzpo- rednice in predmetno literaturo. Gradivo je razvrstil po snovnih vidikih v 15 oddelkov, v katerih je objavil 84 bajk, pripovedk, pravljic in legend. Seznam virov pove, da jih je 19 zapisal sam, druge so zapisali njegovi učenci, nekatere pa je vzel iz tiskanih objav. Zato so zapiski neenotni, nekateri motivi so le skopo nakazani. Imenik in opombe z vzporednicami zaključujejo delo. Od ljudskih običajev in verovanj je Kotnika zamikalo dotlej siste- matično nenačeto poglavje naše folklore — ljudska medicina. Skrbno zbira raztreseno gradivo, ga ureja v sistem in razlaga. Prva razprava te vrste je »Skoz potegniti, skoz vleči kot zdravilno sredstvo«; v njej je zbral podatke in mnenja o tem načinu zdravljenja. Zal ni pritegnil več primerjalnega gradiva iz primitivnih kultur in sodbe Etnografsko delo Fr. Kotnika 189 šlevilnili etnoloških raziskoivalcev. Tako med verovanja kot v ljudsko medicino sodi spis Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic s poročili iz raznih krajev, s komentarjem k obrednemu besedilu in primerjalno razlago ljudskega izročila o kresnicah. Lotil se je osnov ljudske me- dicine (Slovenske starosvetnosti), v katerih z besedno razlago oživlja pomen vrača in balija, čarćinja in zagovorov. Pokazal je tudi na po- sredovalce višje kulture — samostane — za ljudsko zdravilstvo^. Ta dognanja je razširil v prvi očrt naše ljudske medicine v Narodopisju Slovencev II, kjer upošteva bukovnike te stroke, kopanje, kultne oblike, pomen kamnov in simpatijskih sredstev. VII Kotnikov pomen za napredek naše vede je vsestranski, in zlasti tudi v tem, da je vse njegovo znanstveno delo, z neznatnimi izjemami, posvečeno etnografiji. Kot učenec Murkove in Strekljeve šole je razširil objavljanje zadnjega tudi na ljudsko prozo, raziskovalno metodo prvega pa nadaljuje do danes kot glavni predstavnik starejšega rodu naših etnografov. O teoriji etnografskega dela je napisal do objave svojega izbranega dela najtehtnejše besede. Njegov očrt zgodovine naše vede je prvi naš pregled te vrste in temelj za bodočo zgodoAano. V s n o v n i kulturi je obravnaval delovne oblike, suknarstvo', prehrano, hišo in predvsem nošo. V občestveni kulturi nas je seznanil z mnogimi letnimi običaji slovenskega severovzhoda in nam podal prve primere njih strokovne razlage. S področja ljudske proze je priredil dotlej prvo strokovno ustrezno izdajo. O naših ljudskih igrah in bukovnikih nam je odgrnil docela nepoznano podobo in z neutrudnim nadrobnim delom priboril tej panogi ljudskega ustvarjanja veljavo v naši kulturni zgodovini. Ljudsko zdravstvo je pričel prvi pri nas smotrno raziskavati. Kakor smo že poudarili, da je Kotnik seznanjal z ljudsko kulturo široke plasti bralcev, tako je treba še posebej poudariti, da je Kotnik večino svojih spisov objavljal v revijah in listih, ki niso dostopni le strokovnjakom. Za popularizacijo etnografije pa je posebno pomembna knjiga njegovih izbranih del »Slovenske starosvetnosti« (1943), ki je oživila njegove starejše spise iz pozabljenih listov in približala po- glavja o našem ljudskem življenju množici bralcev. To izdajo je za- služilo Kotnikovo delo že davno in nujno pričakujemo še drugega zvezka. Opozarja nas pa ta knjiga tudi na potrebo enakih izdaj po- ljudnih strokovnih spisov iz revij, ako želimo izobražence in ljudstvo seznaniti z lastno kulturo. Kotnik je prvi med našimi etnografi, ki je storil tako pomembno dejanje v korist vedi in ljudstvu. Z ilustracijami je naredil iz nje izvrstno ljudsko čitanko. Zato je knjiga pomembna že kot edini naš strokovni izbor. Nazorno pa osvetljuje tudi Kotnikov pomen v razvoju slovenske etnografije, njegovo vsestrans'ko in dolgo- trajno delo. Na nove spise v tej knjigi smo že opozorili. V celoti pa 190 Vilko Novak poudarja že ta knjiga snovno obsežnost pisateljevega dela, njegovo široko razgledanost in ne nazadnje njegov poljudni, domači slog, ki ga preveva ljubezen do vseh pojavov ljudskega življenja. Kakor je ta domačnost dostikrat pobuda, in izhodišče za njegovo delo, tako mu večkrat določa tudi metodo in slog. Rad zajema iz pripovedovanja svojih domačih, iz sv^ojih spominov na starosvetnosti ali pa spomni bralca na kaj podobnega, kar je utegnil videti po svetu. Metodo za svoje raziskovalno delo je Kotnik dobil v Murkovi šoli, ki se je tedaj z geslom »besede in stvari« približala dognanjem o starih kulturnih prvinah s filološko in stvarno razlago. Ta način dela je posebno viden v njegovih zadnjih študijah. Pridobil pa si je v slavistični šoli tudi primerjalno literarno in filološko metodo, s katero je raziskoval običaje in ljudsko pesništvo. Ko se slovenski etnografi ob življenjskem prazniku svojega stare- šine, vzornika in pobudnika veselimo njegovih uspehov, mu želimo, da bi mogel svoje delo še nadaljevati, prevzet od tiste ljubezni do naše vede, ki izžareva iz vsega njegovega prizadevanja za njen napredek! BIBLIOGRAFIJA ETNOGRAFSKIH SPISOV FRANCETA KOTNIKA DoneSek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. ČZN III, 1906, 65—77. O slovenski kmetski hiši. DS XIX, 1906, 754—758. (Ocena.) Artur Hiibsch, Stajači brojevi u njemačkoj narodnoj pjesmi od XIII. do XIX. vijeka. U Zagrebu. 1906. ČZN IV, 1907, 185—186. Koroške narodopisne crtice. I. »Gnojvoza« ali »gnojavoža«. II. »Steljeraja«. ČZN V, 1908, 103—107. (= Slov. st., 43—49.) Beitrage zur Volksliteratur Karntens. Programm des St OG za Klagenfurt 1909—1910, 3—22. Por.: Cipri jan Korošak (= Joža Glonar), LZ 1910, 502—504. Naš kmet in pesnik Andrej Šnster-Drabosnjak. V spomin 140-letnice njego- vega rojstva. Mir 1908, št. 20. Narodno blago s koroško-štajerske meje. Straža II, 1910, št. 129, 135, 143. Nekaj opomb o koroškem narodnem pes'niku Andreju Schusterju-Drabosnjaku. Čas V, 1911, 142—143. »Ljudski poetje«. Čas V, 1911, 240. Novne žgati — nov'ne kopati. Čas V, 1911, 430. Koroške narodopisne črtice. III. Ženitovanjske navade v Slovenjem Plajpergu. (Po zapiskih plajperškega rojaka dr. J. "VVieserja sestavil —.) ČZN IX, 1912, 128—135. Nekaj črtic o pasi jonskih igrah na Koroškem. DS XXV, 1912, 11—17. Predstava Drabosnjakove pasijonske igre 1.1911. S XL, 1912, št. 131. Andrej Schuster-Drabosnjak. ČZN X, 1913, 121—140. Etnografsko delo Fr. Kotnika 191 Koroške narodopisne črtice. IV. Teritev v Slovenjem Plajpergu. (Po zapiskih dr. J. Wieserja sestavil —.) ČZN X, 1915, 36-37. Drabosnjakov Pasijon v Štebnu pri Bekštanju 1.1911. DS XX\T, 1913, 157 do 159. (= Slov. st., 96—98.) Koroške narodopisne črtice. V. Narodna pripovedka o Ungnadu ali Vnhnarju. ČZN XV, 1919, 126-127. Ovce. Mir XXXVIII, 1919, št. 36. Prof. Janez Scheinigg. Mir XXXVIII, 1919, Št. 17. »Gnojvoza« ali »gnojavoža«. »Steljeraja«. Mir XXXIX, 1920, št. 67. Predigra kostanjske pasijonske igre. ČZN XVH, 1922, 89—96. Drabosnjakov Ahasver. DS XXXV, 1922, 391—405. Drabosnjakove »Bukelce od Matjaža«. Č XVIII, 1923—1924, 217—232. Narodopisne črtice. M IV, 1925. Objavil —. Vabilo na ženitovanje v radgonski okolici. (Iz narodopisne zbirke Velčkega v Mariboru.) 116—117. — Sulec ali sulač. 117. — Otroški običaj na predvečer pred svečnico v Železni Kapli. 157. — O veliki noči v Mežiški dolini. 157—158. (=: Slov. st., 65—68.) — Pastirski običaj o binkoštih v dobrolski okolici na Koroškem. — Šmar- čica — pastirski praznik. (= Slov. st., 76.) — Florjanovo. (Slov. st., 68) 238. Florjanovo. (Slov. st., 68) 238. Pasijons'ka igra iz Železne Kaple. ČZN XIX, 1924, 101—108. (= Slov. st., Ç9 do 105.) Kongres slovanskih geografov in etnogralov. S Lil, 1924, št. 132, 157. Slovenska legenda o sv. Ožbaltu. CZN XIX, 1924, 9—20. Storije. I. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Zbral in uredil —. Mo- horjeva knjižnica 3. Založila družba sv. Mohorja. [Prevalje.] 1924. M. 8", str. 112. Por. Janko Glaser, CZN XX, 1925, 105. — I(van) P(regelj), DS XXXVIII, 1925, 61. (Ocena.) Dr. Geramb Viktor, Deutsches Brauchtum in Osterreich. Graz 1924. Č XIX, 1924—1925, 267—269. (Ocena.) Slovenske narodne pesmi. Iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil dr. Karel Štrekelj. 16. snopič uredil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Slovenska Matica. Č XIX, 1924/25, 86—89. (Ocena.) Die Weinachtsbrauche der Serbokroaten. V.ergleichend dargestellt von Prof. Edmund Schneeweiss, Lektor der Universitat Belgrad. Mit einer Figurentafel und einer Karte. Wien 1925. Vel. 8", 252 str. Č XIX, 1924/25, 189—191. (Ocena.) Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk. Priredila T. Gaspari in P. Košir. I. zvezek. V Ljubljani 1923. CZN XX, 1925, 103—105. O Ziljanih. Narodopisna črtica. M VI, 1923, 254. Muzejsko društvo v Ptuju. ČZN XX, 1925, 111—112. Naši bukovniki. S LIII, 1925, št. 232. Izpod Pece. Narodopisne črtice. S LIII, 1925, št. 230. Narodopisje. Naš dom XVIII, 1926, 49—50. Kramljanje o narodni noši. Naš dom XVIII, 1926, 93—94. 192 Vilko No^ak Narodna noša v Mežiški dolini. Naš dom XVIII, 1926, 72-76. (= Slov. st., 57 do 40.) Narodna noša v Konjicah in Slovenski Bistrici. Naš dom XVIII, 1926, 115—117. O narodni noši v Savinjski dolini. Naš dom XVIII, 1926, 174—176, 199—202. O uprizoritvi Drabosnjakove božične igre pred 22 timi leti. Naš dom XVIII, 1926, 211—212. Muzejsko društvo v Ptuju. CZN XXI, 1926, 152—155. (Ocena.) Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. Zbrala P Košir in V. Môderndorfer. Narodopisna knjižnica Zgodovinskega društva v Mari- boru. Zvezek I. Maribor 1926. Č XXI, 1926/27, 240-242. O narodni noši v laškem okraju. Naš dom XIX, 1927, 49—50. Narodne noše ptujske okolice. Naš dom XIX, 1927, 65—70. O narodni noši v ptujski okolici. Naš dom XIX, 1927, 115—115. O naših narodnih nošah. (Rogaški okraj. Posavje.) Naš dom XIX, 1927, 161 do 165. Muzejsko društvo v Ptuju. CZN XXII, 1927, 102-105. Polaženik. Iz kroga božičnih običajev pri Srbih in Hrvatih. Slovenski gospodar, LXI, 1927. št. 51, priloga 1. (Ocena.) Viktor Geramb, Volkskunde der Steiermark. CZN XXII, 1927, 98—99. (Ocena.) Albert Sič, Slovenske narodne noše. CZN XXIII, 1928, 95—94. (Ocena.) Edmund Schneeweiss, Die jugoslavische Volkskunde in den Jahren 1914—1924. CZN XXIIl, 1929, 159—160. Božični običaji v ptujski okolici. Naš dom XX, 1928, 1—6. ( = Slov. st., 55—57.) Novine. Narodopisna črtica. Naš dom XX, 1928, 55—55. O svetem Štefanu, zaščitniku konj. CZN XXIII, 1928, 250. Martinov nasad. CZN XXIV, 1929, 95—99. (= Slov. st., 70—76.) Haloške narodopisne črtice. Slovenski gospodar LXIII, 1929, št. 15. (= Slov. si, 61—64.) (Ocena.) Komanova Manica: Na Gorenščem je fletno. Ljubljana 1928. CZN XXV, 1950, 125. Na otročje. Naš rod II, 1950, 76. (= Slov. st., 58.) Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom 1796. Et IV, 1950, 122—124. (Ocena.) Zelenin Dmitrij: Russische (ostslavische) Volkskunde. Berlin und Leipzig 1927. CZN XXV, 1950, 125. Polaženik. C XXVI, 1951—52, 259—240. (= Slov. st., 59—60.) (Ocena.) Rudolf Wagner. Gremo v Korotan. Slovenski učitelj XXXII, 1951, 35 do 34. Drabosnjakov Svovenje Obace. SJ IV, 1951, 40—54. Drabosnjak in Cochem. SJ IV, 1951, 175—176. O slovenskih koroških pevcih. S LXV, 1952, št. 281. Môderndorfer, Vinko. SBL II (1955), 142—145. Drabosnjakov Izgubljeni sin. Et VI, 1955, 259—276. : Etnografsko delo Fr. Kotnika 193 (Ocena.) Steirisches Trachtenbuch begonnen und begrundet von Konrad Maut- ner weitergefiirt und herausgegeben von Viktor Geramb. I. Bd. Graz 1932. Et V—VI, 1933, 349—354. (Ocena.) Adam Fischer, Etnografia slowianska. Zaszyt drugi: Luzyczanie. Ksijžnica Atlas. Lwow-Warszawa 1932. Et V—VI, 1933, 354. Andrej Šuster-Drabosnjak. Igra o izgubljenem sinu. Ljudske igre, 6. zvezek. Ljubljana 1934. Vaški grbi na Spodnjem Ptujskem polju. Et Vili—IX, 1936, 132. Skoz potegniti, skoz vleči, skoz iti ali lesti — kot zdravilno in čarovno sred- stvo. CZN XXXn, 1937, 294—299. (= Slov. st., 115—119.) Kdaj je bil natisnjen Kolomonov žegen? CZN XXXIV, 1939, 106. Kolačija. CZN XXXIV, 1939, 189—193. (= Slov. st., 50—52.) Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic. Et XV, 1942, 1943, 1—25. O Valentinu Lečniku. Et XIV, 1942, 111—113. Slovenske starosvetnosti. Nekaj zapiskov, orisov in razprav. Slovenska poljudnoznanstvena knjižnica Svet. Letnik L, št. 4. Ljubljana, 1. decem- bra 1943. 8°, 152 str. Por,.: R. Lenček, GMDS XXIV-1943, 127-128. — A[do] M[akarovičl, J XXUI,' 1943, št. 293. [Tine Debeljak.] td. S LXXI, 1943, št. 251. Rajko Ložar, Et XVII-1944, 1945, 125—128. Presnec. Et XVI-1943, 1944, 29—43. (Ocena.) J. Mal, Contributo alla mitologia slovena. Bologna 1943. GMDS XXIV-1943, 127. O piri in ženitovanjskem kruhu Et XVII-1944, 1945, 51—61. (Ocena.) Mrkun Anton, Etnografija velikolaškega okraja. I. zv. Kmetijstvo. Ljubljana 1943. II. zv. Obrt in trgovina velikolaškega okraja. Ljubljana 1943, Et XVII-1944, 1945, 128—130. Misijonar Jernej Mozgan. Življenjepis. Priredil —. Mohorjeva knjižnica 119. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani. 1943/XXI. 63 str. Por.: R. Ložar, Et XVII-1944, 1945, 149—150. Pregled slovenskega narodopisja. Narodopisje Slovencev. I. del. Ljubljana 1944, 21—52. Kresovi. KMD 1945, 127—130. Ljudski pesnik Blaž Mavrel. KMD 1947, 166—168. O valjanju domačega sukna. Doneski k zgodovini domače suknarske obrti. SE II, 1949, 10—26. Ljudski pesnik Anton Lesičnik. SE II, 1949, 93—99. Ob 125-letnici Drabosnjakove smrti. S Por XII, 1930, št. 30. To in ono o slovenski koroški pesmi in o ljudskih pesnikih. S Por XII, 1950, št. 241. Podjuna — narodopisna skica. Koledar Slovenske Koroške za 1951, 90—93. Profesor Janez Šajnik. (Ob stoletnici njegovega rojstva.) Koledar Slovenske Koroške za 1952. Celovec. 82—85. Potovanje po Koroškem leta 1795. SE III—IV, 1951, 361—366. Letnice. Celjski zbornik 1931, 94—97. Potašnica. Celjski zbornik 1951, 97. 13 Slov. etnograf 194 Vilko Novak Résumé UOEUVRE ETHNOGRAPHIQUE DE FRANCE KOTNIK France Kotnik est des plus importants etnographes Slovenes vivants. Né le 20-XI-1882 a Dobrije pres Guštanj, il fut professeur de lycée a Celovec et Ptuj, inspecteur de l'Instruction publique a Maribor et Ljubljana, directeur de la So- ciété de St. Mohor a Celje. Ses recherches sont consacrées presque entierement a la culture populaire slovene. Il a décrit le foyer carinthien, les coutumes de travail, les costumes nationaux styriens, le cylindrage du drap. En ce qui con- cerne les coutumes, il a le premier expliqué, d'apres la méthode comparative, la coutume de la Saint-Martin, et il a montré Saint-Stéphane comme protecteur des chevaux. Il a fait voir le rapport qui existe entre les appellations du fagot du Dimanche des Rameaux et les pains y accrochés, il a analysé la cultivation de l'épeautre en Slovénie et sa signification dans les coutumes nuptiales. Mais il s'est intéresse surtout aux travaux d'André Schuster-Drabosnjak, auteur de représentations et de livres populaires. Son recueil de contes et de récits carin- thiens »Storijei. (Histoires) a été le premier modele pour l'édition critique de la prose populaire. Certains de ses écrits qu'il a fait paraître dans les revues ont été réunis dans son livre y>Antiquités slovenes« (1943). Pour le manuel »Ethno- graphie des Slovenes« il a écrit l'histoire de l'ethnographie slovene, quelques traités sur les écrivains populaires, sur les drames religieux populaires et sur la medicine populaire qu'il a le premier étudiée du point de vue scientifique. KONJ IZ VODE IN IME KENTAVROV Milan Grošelj P. Kretschmer, Ciotta 10, 50 ss. je razložil ime Kéntauros iz KEvréiu »z ostnom zbadati, bičati« in iz subst. avça »voda«, ki se dobi še v raznih sestavljenkah kot Sv-avçog »brez vode« itd., predvsem pa v imenu vodne vile IlA.f]iavQri: to ime je brez dvoma sestavljeno iz uArj'ifiJ- od glagola tiai^tio} »tepsti« in aëça »voda« ter neizpodbitno dokazuje, da je analiza imena Ként-auros pravilna. Kentavri so torej perso- nifikacija hudournikov z razpenjeno, razbičano vodo: valovi so konji, njihova pena je konjska griva. Nilsson, Criech. Rei. I, 215, to razlago dopušča. Razume se, da je predstava o bitju, ki je pol konj, pol človek, sekundarna: prvotna je čista teriomorfna, torej konjska oblika. Da je vera v konja kot bitje, ki je utelešenje vodnega duha, stara, se je mogoče prepričati iz priročnikov, n. pr. Roscher, Lex. der Mythol. II, 1071 s.; Hdb. des deutsch. Abergl. VI, 1652 s. v. Pferd und Quelle (misli na Hippokrene, Aganippe); ibid., 1654 s. v. Pferd als Wassergeist (Pozejdona, boga podzemskih v^oda, pozneje morskega boga, so prvotno častili v xKxlobi konja; konj je bil Pozejdonu posvečena žival) ; Nilsson, op. C. Indeks s. v. Pferd (str. 819). Toda vsekakor najboljše potrdilo za Kretschmerjevo razlago imena Kentauros nudi ljudska pripovedka, ki jo je po zapisu M. Matičetova na Robediščih (zah. od Kobarida) priobčil T. Logar v Slav. reviji 4 (1951/52), 254 ss. Konec pripovedke je ta (257): Vaščani sklenejo, ne- koga, da se ga znebijo, zašiti v vrečo in zagnati v vodo. Toda obsojenec doseže z zvijačo, da gre v vrečo voznik, ki pride mimo; voznik mu da celo voz in konje. Tako zaženo vaščani v vodo voznika. Na veliko začudenje vaščanov se drugi dan pripelje v vas tisti, o- katerem so ljudje; mislili, da je mrtev. Sprašujejo ga, kje je dobil konje; ta jim reče (iz tehničnih ozirov navajam odgovor v knjižni slovenščini) : »Ko ste me noter vrgli, sem pograbil bič in začel mlatiti. Mlatim, m 1 a t i m in sem i z m 1 a t i 1 ven téle konje« (podčrtal avtor sestavka). Mož je torej dobil konje tako, da je mlatil po vodi, kar natanko ustreza gr. Ként-auros. Le en razloček je: medtem ko je po Kretsch- merju grški mitološki polkonj »tisti, ki biča vodo«, je v omenjeni slovenski pripovedki konj »tisti, ki je iz vode izmlaten«. Grško ime je podoba animističnega gledanja na svet; za vodo ali v vodi je nekdo, ki jo biča, peni; slovenska pripovedka je pa etiološka: (poskuša raz- 13* 196 Milan Grošelj ložiti, od kod je konj nastal. Torej je nekaj poznejšega, toda zgraje- nega na starem verovanju. Pripominjam, da je morda tudi v povesti o belem konju na Vršacu (Kelemina, Bajke in pripovedke, 127 s.) še obranjen spomin na zvezo med konjem in vodo: iskalcem zaklada v dolini med Triglavom in Vršacem se prikaže bel (!) konj in tedaj iskalca zagrne gosta megla (!). Iskalca v povesti se upravičeno čudita, od kod se je vzel bel konj v teh strašnih krajih. Roscher, op. c, 1088, dostavlja na zaključku svojega članka, da je — po grški ljudski veri — treba videti bivališča Ken- tavrov v goratih krajih, ki jih poplavlja večkrat voda. Résumé A PROPOS DU NOM DE CENTAURE Un conte populaire slovene, publié par T. Logar, Revue de slavistique (Ljubljana) 4 (1951152), 234 ss., vient d'appuyer d'étymologie du nom de Centaure, proposée par P. Kretschmer, Gioita 10, 50 ss.: Kévz-avçog de xsvTéo) jfouettereaui, cf. le nom de nymphe nArfi-aéçrj de tiMitto) 7,battrei et avça. Dans ce conte quelqu'un qui a été condamné par les villageois a etre jeté dans l'eau, se fait remplacer par un voiturier qui lui donne, par-dessus le marché, chevaux et voiture. Le jour suivant, le condamné a mort revient en voiture dans son village. Surprises, les gens lui demandent d'ou, lui viennent les chevaux, et il répond: )>Quand vous m'aviez jeté dans l'eau, j'ai saisi le fouet et je me suis mis a battre (!). A force de battre (!), j'ai fini par produire, en battant (!), les chevaux que voila.«. — Le conte slovene rentre sans doute dans le cadre des contes étiologiques, donc secondaires, mais il est bâti sur le noyau primitif, c.-a-d. la croyance a savoir que le cheval est l'esprit de l'eau qui ^fouette l'eaui ( = Ként-auros). MATIJI MURKU (1861—1952) V SPOMIN Ivan Grafenauer Po dolgem, z delom in uspehi bogatem življenju se je MATIJA MURKO, nestor naših slavistov in etnografov, v ponedeljek, dne 11. fe-_ bruarja 1952, v Pragi poslovil od sveta, prvi dan svojega 92. življenjskega leta. Rodil se je na Drstelji pri Sv. Urbanu (zdaj je to Drsteljski vrh pri Destrniku) v Slovenskih goricah blizu Ptuja, dne 10. februarja^ 1861 — sam dostavlja v Spominih (1951, str. 9), da je bila to pustna nedelja (leta 1952 je bila ta dan spet nedelja, prva predpostna). Oče Martin mu je bil mali kmet, »želar« (po Štreklju avstr.-nem. sollner »hišar«, »bajtar«) na posestvu svoje žene Lize Krambergerjeve, na katero se je bil priženil kot mlajši sin trdnega kmeta, obče spoštovan mož, dolgoletni župan domače občine. Nadaljnji poglavitni podatki iz Murkovega živ- ljenja so po zaznamku v njegovih Spominih (263) le-ti: »... obiskoval ljudsko šolo pri Sv. Urbanu 1868—71 (tri razrede) in na Ptuju 1871—72 (4. razred); obiskoval nižjo klasično gimnazijo v Ptuju (1872—76), višjo v Mariboru (1876—80); študiral — germanistiko in slavistiko — na uni- verzi na Dunaju 1880—85; promoviran za doktorja germanistike prav tam 8. februarja 1886, doktorat obnovljen na isti univerzi po 50 letih 8. februarja 1936; habilitiran za privatnega docenta za slovansko filo- logijo na filozofski fakulteti univerze na Dunaju 22. januarja 1897; imenovan za rednega profesorja za slovansko filologijo na univerzi v Gradcu 11. aprila 1902; imenovan za rednega profesorja za slovansko filologijo na filozofski fakulteti univerze v Tipskem 22. februarja 1917; imenovan za rednega profesorja za jugoslovanske jezike in slovstva na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi 22. julija 1920 (do upoko- jitve 15. februarja 1931 — opravljal pa je predavanja in seminarske vaje še do konca zimskega semestra 1932/33 — n. d., 244) ; izvoljen za pred- sednika Slovanskega inštituta v Pragi 31. maja 1932 (do 1. oktobra 1941).« Dne U. februarja 1952 je zaključila to življenje smrt v Pragi. Ni naša naloga, da bi tu ocenjevali celotno Murkovo delo, njegov veliki, delež pri napredku vseh panog slavistike, zlasti primerjalne slov- stvene zgodovine, v prvi vrsti jugoslovanske in slovenske, njegovo za- * Popraviti je treba (prepisao ali tiskarsko) pomoto »12/2 1861« v Stanoje- vićevi NE SHS (izd. v lat.), II, 1063 (I. Grafenauer — v ohranjenem slov. izvir- niku stoji pravilno 10/2); od tam je napaka prešla žal tudi v Letopis SAZU I, 172 in IV, 85. 198 Ivan Grafenauer služenje za organizacijo slavističnega znanstvenega dela na univerzah v Gradcu, v Lipskem, najbolj pa v Pragi, ki je postala z njegovim trudom po prvi svetovni vojski novo središče slavistične znanosti. To zasluženje je priznala Murku s svojim članstvom vrsta znanstvenih akademij, ustanov in društev, mimo vseh pomembnih slovanskih tudi več nemških in eno angleško; Karlova univerza v Pragi in ljubljanska univerza sta mu podelili častni doktorat (gl. Spomini, 263—264); ocenili so to delo številni avtorji, med katerimi je poleg R. Nahtigala (LZ 1921, 416 ss., 477 ss.) omeniti predvsem J. Pata, Prof. Dr. M. Murko. K sedmdesatinam slov inského slavisty, spolutvurce češke slavistiky po svet. valce, Praga (1931), in J o ž a G 1 o n a r j a , SBL 11 (1935), 162—175, z. literaturo. Bistveno važni so kajpak tudi Murkovi »Spomini« (češko Pameti 1949, slov. 1951) z bibliografijo njegovih spisov, ki sega do leta 1949 (str. 265—295). Zdaj je treba dodati mimo slovenskih Spo- minov še M u r k o v o življenjsko delo »Tragom srpsko-hrvatske narodne epike«. »Putovanja u godinama 1930—1932«, I—11. Prçveli sa češkog Jelka Arneri i dr. Ljudevit Jonke. Djela JAZU, Zagreb, knj. 41—42 (1951). V knj. 11, 905—906 je natisnjena tudi »Bibliografija djela M. Murka, posvećenih srpsko-hrvatskoj i slovenačkoj narodnoj epici«. Omejiti se moramo, kakor je to storil že Fr. Kotnik v Narodo- pisju Slovencev 1 (1944), 35—37, na Murkovo delo za etnografsko znanost, srbskohrvatsko in slovensko. Y »Pregledu slovenskega narodopisja« (n. d. I, 21—52) je označil Kotnik pomen tega Murkovega dela v okviru zgodovine slovenske etnografije že z nadpisom odstavka »M a t i j a Murko in prelom z romantično strujo«; v širšem okviru mednarodne etnografije je označil Murkov pomen Joža Glonar takole (SBL 11, 173): »Z vsem svojim delom na polju južnoslovanske etnografije je postal vodilni znanstvenik na tem polju; njegovi izsledki in preizkušene metode so že davno prevzete kot temelj za enaka dela v mednarodnem znanstvenem svetu.« Izčrpno bibliografijo Murkovih etnografskih spisov pa je za »Slov. etnografa« 111—lY, 406—411, sestavil M. M a t i č e t o v^ po rokopisu bibliografije, natisnjene zdaj v Spominih. ^ Dodati je tej bibliografiji poleg šele 1952 izdanega (že 1951 natisnjenega dela »Tragom...« (gl. spr.) in Murkovih spisov o srednjeveških ljudskih knjigah o Sedmih modrih in ruskem AppoUoniju iz Tira (gl. Spomini, 266—6?, 267—68) še sledeče v »Bibliografiji djela Matije Murka, posvećenih srpsko-hrvatskoj i slovenačkoj narodnoj epici« {»Tragom...« 11, 905—08) navedene spise — pri- stavljeno je tudi ustrezno mesto iz »Spominov« —: K str. 408 (v SE III—IV) za »Die skr. Volkspoesie in d. dt. Lit.« (T. II, 905, Sp. 277): Geschichte der alteren sildsl. Literaturen, Lpz. (1908) — v »Bibl.« v »Tragom ...« je postavljena, ker se v njej govori tudi o shrv. narodni poeziji. K str. 409 za »Gusle i tamburica...« (T. II, 906, Sp. 285): Jihoslovanskâ narodni epika. Lidové prednâsky ceskych vysokych škol prazskych, stud. r. 1924-25, Obdobî I, Rada LXXIV, 2-3. K str. 410 za »Geschichte der Heugabel« (T. II, 906, Sp. 288): »Im slavischen suđen« in »Vergangenheit, Gegenmart und Zukunft des pâtriarchalischen Jugo- slaviens, Beilage z. Prager Presse Nr. 42, 19. Okt. 1930, in Nr. 45, 6. Nov. 1950. K str. 410 za »Zpevačky ...« (T. II, 907, Sp. 291): Nekoliko zadaća u prouča- vanju narodne epike. Prilozi prouč. nar. poezije. Beograd 1934, 2—5; — Srbsko- Matiji Murku v spomin 199 S srbsko-hrvatskimi narodnimi pesmimi, ki je njihovo proučevanje postalo Murku življenjsko delo, to je s pesmimi Vuka Karadžića, ga je seznanil profesor slovenščine Jos. Z i t e k že v II. razredu ptujske gimnazije; v dunajskih letih se je kot Miklošičev sodelavec prvič znanstveno srečal tudi s problemom »Žalosne pjesance plemenite Asan Aginice«, ko je namreč Miklošiču zbiral in prepisoval vire za razpravo, s katero je ta položil temelj znanstvenemu raziskovanju slavne pesmi o Asanaginici;^ priobčil je v njej z vsemi dopolnili pred kratkim iz Dalmacije mu poslani splitski izvirnik prve Fortisove objave z itali- janskim prevodom, po katerih je mladi Goethe pesem prevedel, da je zaslovela po vsem svetu; tudi problem te pesmi je Murka zaposloval vse življenje in je šele kot petinsedemdesetletnik izrekel o njej svojo končno besedo.* Tudi za materialno plat etnografskega študija je dobil Murko pobude že od Miklošiča. K svoji promociji »sub auspiciis imperatoris« (8. februarja 1886) si je kot njegov učenec izbral za pre- davanje »Die Bedeutung der Fremdworter«, ki je po Murkovih besedah v Spominih (50) kljub poljudni obliki dokaz, da se ni uvrstil po letih le po naključju med sourednike časopisa »Wôrter und Sachen«. Za študijskega bivanja na Ruskem (od jeseni 1887 do pomladi 1889) ga je slavni A. N. Veselovskij napotil tudi še k študiju staroruske ljudske literature; sad je bila vrsta razprav o rusko-bolgarsko-srbskih besedilih >;Zgodbe o sedmih modrih«^ in o ruskem prevodu romana o »Apoloniju iz Tira«." chrDatskâ balada o žene Asan Agy (Asanaginica) beiiem 150 let. Miçdzinaro- dowy zjazd siawistów. Ksiçga referatów. Sekcija 2. Historja literatury, War- szawa 1934, 114—118. K str. 410 za >Asanaginica sa Sipana^ (T. Il, 907, Sp. 292) : Zprâva o videcké ceste po Jugoslava roku 1932. Ročenka Slovanského ustavu V—VII (1935), 148. K str. 411 za ^Zgodovinski podatki...«. (T. II, 907, Sp.292): Glagol knaditi. Prilog leksikografiji i proučavanju narodne pesme. Beiičev zbornik, Beograd (1937), 225—229. * Franz Miklosich, Uber Goethes »Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga«. Sitzungsberichte (SB) d. pbil.-hist. KI. d. K. Akad. d. Wiss. Wien (1883) in posebej. * Prvič se je pobavil Murko s to pesmijo v članku »Goethe und die ser- bische Volkspoesie«, Die Zeit, Nr. 256, 1899, 134—137; globlje je zaoral v raz- pravi »Die serbokroatische Volkspoesie in der deutschen Literatur«, ki je hkrati ocena disertacijama Milana Čurčina in Kamile Lucerna (AfslPh. XXVIII, 1906); končna razprava je »Das Original von Goethes ,Klaggesang ...' (Asanaginica) in der Literatur und im Volksmunde durch 150 Jahre«, Germanoslavica III—IV (1935—36) in posebej (1937). ^ M. Murko, Beitrâge zur Textgeschichte der Historia septem sapientium, Zeitschr. fur vergi. Literaturgesch. N. F. IV (1890); isti naslov, SB Wien 1890, Nr. XXVII ; Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven, SB Wien, Bd. CXXII, X, 1—138 (1890); Bugarski i srpski prijevod knjige O sedam mu- draca. Rad JAZU, C Zagreb (1890), sep. 1—41. " Polivka J., Der Roman von Appollonius, Konig von Tyrus, in der bôh- mischen, polnischen und russischen Literatur; Murkova ocena v AfsPh. XIII (1891), 308—11; — M. Murko, Die russische Ubersetzung des Appollonius von Tyrus und der Gesta Romanorum, AfsPh. XIV (1892), 198—214. 200 Ivan Grafenauer Nekako obrobno delo mu je bil v tej dobi potopis >F provinciji na Ruskemu (LZ 1889) z marsikatero etnografsko drobtino, nekaj ocen etnografskih spisov, kakšen etnografski drobec (LZ, AfsPh. i. dr. od 1889 dalje). Leta 1895 pa se je Murko odločno obrnil k etnografskemu delu kot drugi svoji poglavitni znanstveni stroki. Povzročila je to velika narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi (od 15. maja do 23. oktobra 1895), ki ji je Murko posvetil več poročil in ocen. Vprav epohalno je bilo njegovo poročilo v LMS 1895, 75—137, prava razprava v petih poglavjih,' ki po Kotnikovih besedah (n. d., 35) »ne podaja samo opis razstave same«, ampak »je obenem uvod v narodopisje«. »V tem spisu je,« pravi Glonar (n. d., 172), »prav nazorno pokazal, kako so na tej razstavi tradicionalne romantične ideje in moderne folkloristične, oprte na naravoznanske in kulturnohistorične metode, dobile živo obliko, ki je pomembna za na- rodno kulturo in politiko.« Na koncu razprave pa je Murko v ,Naukih za Slovence' »razvil podroben načrt, kako se naj pri nas organizira etno- grafski študij«, deleč pri tem naloge vsem že obstoječim ustanovam, zlasti Slov. Matici in Deželnemu muzeju v Ljubljani, in kako naj se »ustvarita (za ta študij) potrebna knjižnica in muzej« (Glonar, n. m.). »Murkov spis pomeni prelom v zgodovini slovenskega narodopisja. Kot realist je zavrgel romantično teorijo... in stopil na realna tla, po katerih naj bi v bodoče hodilo — kot moderna veda — tudi slovensko narodopisje« (Kotnik, n. d., 35 s.). Prvi sad tega načrtnega Murkovega zanimanja je bila bibliografija slovenske etnografije za leto 1894 in za leto 1895, priobčena v novo- ustanovljeni »Zeitschrift fiir osterreichische Volkskunde« (1, 1895, 369 do 373, 111, 1897, 27—32, 94—96), dalje članek o Slovencih v Ottovem Slovniku naučnem XIII, Praga (1898), katerega L poglavje obsega »Narodopis«. Snovanje in spisovanje na široko zasnovanega primerjal- nega literarnohistoričnega dela y>Deutsche Einflusse auf die Anfange der slavischen Romantik« — del I. Die bohmische Romantik (habilitacijski spis) je izšel 1897, drugega o jugoslavanski romantiki ni dovršil, dasi ga je pripravljal in iz njega predaval na Dunaju in v Gradcu — je obrnilo Murkovo pozornost tudi na prve češkoslovaške, ilirske, slovenske nabiratelje narodnih pesmi ter jim je posvetil več posebnih spisov, naj- prej Kollar ju (med dr. LMS 1894, 1897), nato tudi V. Kara d žicu (več spisov), istemu v zvezi z njegovim učiteljem Kopitarjem (Fremdenblatt 1897, LZ 1908), Vrazu (Vienac 1896 in še večkrat); spomnil se je tudi slovenskih etnografov Iv. Navratila (LZ 1896), K. Štreklja (Veda 1912). Večkrat se je dotaknil tudi Goethe je- vega in Grimmovega razmerja do srbskohrvatske narodne pesmi (Die Zeit 1899, Euphorin 1904); nekak zaključni spis o tem in o srbsko- hrvatski narodni pesmi iz dobe, ko je še ni raziskoval med ljudstvom, ' M. Murko, Narodopisna razstava češkoslovanska, LMS 1895: I. Zgodovina razstave (75—86), II. Razstavišče. Narodopisni oddelki (86—95), III. Kulturno- zgodovinski oddelki (95—122), IV. Uspeh in nasledki narodopisne razstave (123 do 132), V. Nauki za Slovence (132—137). Matiji Murku v spomin 201 ' je razprava »Die serbokroatische Volkspoesie in der deutschen Literatur« (AfsPh. 1906), hkrati ocena disertacij Milana Curčina in Kamile Lucerna. Medtem se je Murkovo delo za etnografijo metodično poglobilo. V Gradcu (1902—1917) se mu je pričelo plodno sodelovanje s primerjalnim jezikoslovcem Meringerjem, in to prav ob problemu jugoslovanske snovne ljudske kulture. Meringer naj bi bil po želji vladnih krogov im osnovi bosenskih stanovališč ugotovil posebno bosensko narodnost, ki naj bi bila potekla še od starih Ilircev, Meringer pa je v knjigi »Die Stellung des bosnischen Hauses und Etymologien zum Hausrat« (1901) pokazal, da so hiše v gozdnati Bosni po sestavu nadaljevanje alpske hiše (prek slovenskega in hrvatskega ozemlja). Murko je to knjigo pohvalil (Wiener Abendpost 17. maja 1902) in se nato še sam lotil raz- iskovanja celotnega problema jugoslovanske hiše (Zur Gesch. d. volks- tUmlichen Hauses bei den Siidslaoen. Miti. d. Anthrop. Ges. Wien XXXV do XXXVI, 1905—1906, in posebej 1906). Prvemu spisu o snovni ljudski kulturi je sledilo še več drugih. Skupno prizadevanje pri jezikovnem raziskovanju besed v zvezi s predmeti, ki jih zaznamujejo, je nagnilo Meringerja, da je pri ustvarjanju novega časopisa >>Worter und Sachen« (od 1909 dalje) pritegnil za sourednika poleg romanista Mayer-Liibkeja, primerjalnega jezikoslovca Finca Mikkole, germanista R. Mucha tudi slavista Murka (časopis petih M). V njem je Murko priobčil v prvem letu spis o slovenskih tujkah iz srbohrvaščine suženj in muka (1909), v drugem letniku obširno študijo »Das Grab als Tisch« (1910), nato še »Die Schrôpfkôpfe bei den Slaven. Slav. bana, banka, lat. balnea« (1913). Po daljšem premoru je sledila še razprava z etimologijo »Zur Geschichte der Heugabel« (1929). Za te študije ni zadostovalo samo proučevanje literarnih virov in literature, treba je bilo tudi poznavanja predmetov in to ne le v muzejih, ampak tudi na samih nahajališčih, med ljudmi in v pokrajini. S tem svojim delom in s pobudami v slavističnem seminarju v Gradcu je Murko vzgojil tudi nekaj mladih etnografov, med njimi Franca Kotnika, Joža Glonarja, Janka Glazerja. S Štrekljem vred je dosegel tudi, da je glasilo Zgodovinskega društva v Mariboru že z naslovom prevzelo nalogo, da bo gojilo tudi etnografijo; CZN je bil res prvi slovenski strokovni časopis, pri katerem etnografija ni bila samo bolj ali manj ljub gost, in gojil je v Murkovem smislu v precejšnji meri tudi proučevanje ljudske snovne kulture. Pobudo sta dala posebno Murkova spisa o jugoslovanski hiši (1906) in o gosto- vanju na grobeh (1910), ki sta premalo upoštevala prav slovensko gradivo in s tem spodbodla slovenske etnografe, da to pomanjkljivost nadomeste. Dopolnilo k razpravi o hiši je prinesel še isto leto F r. Kot- nika spis »O slovenski kmečki hiši« s problematiko slovensko-nemške dimnice (DS 1906, 754 ss.; prim. Stegenškovo oceno v CZN 1907, 178—180); sledila je dolga vrsta piscev, ki so se lotili tega problema od A. Sica, J. Lokarja, St. Vurnika, A. Melika, Fr. Basa do V. Novaka, S. Ilešiča i. dr. (današnje stanje in literaturo glej v Narodopisju Slovencev I, 1944, pod 202 Ivan Grafenauer naslovi Kmečki dom in kmečka hiša, Pridobivanje hrane ter Ljudska hrana, na str. 62—216). Glede gostovanja na gro beh je pomanj- kljivost Murkovega spisa (omenil je zgolj Valvasorjev stavek o gorenj- skem prinašanju kruha in svinine na grob) dopolnil dr. Janko Lokar v dobro premišljeni oceni v Carnioli 1911, 104—107, kjer je naštel že obstoječo literaturo o sedmini, prešcah in karmini (današnje stanje kažeta B. Orel v Narodopisju Slovencev II, 312—314, M. Turnšek, Pod vernim krovom IV, Gorica 1946, 67—70). Delovno metodo za proučevanje snovne ljudske kulture je Murko kmalu prenesel tudi na raziskovanje srbsko-hrvatske narodne epske pesmi. Na mednarodnem zgodovinskem kongresu v Berlinu 1908 je pre- daval o ljudski epiki bosenskih mohamedancev,* ki jo je bil proučil po knjižnih virih;" predavanje je vzbudilo občno pozornost in še z Angleškega je dobil Murko vprašanje, kje bi se našlo še kaj več o tem problemu. »To zanimanje,« pravi Murko v Spominih (140 s.), »je dalo meni samemu pobudo za daljni študij ljudske epike, najprej musli- manske, pozneje tudi krščanske v Bosni in Hercegovini. Za proučevanje ljudske epike na terenu se mi je nudila priložnost leta 1909, ko sem opravil potovanje po Bosni in Hercegovini, da bi proučil tamošnjo pri- mitivno kulturo« (za razpravo o gostovanju na grobeh v »Wôrter und Sachen«, 1910). Tedaj se je seznanil v Bihaču s petjem Bećira Isla- movića, ugotovil je, kako svoje pesmi vedno spet spreminja in ta problem ga ni več izpustil. Ko mu je spodletel načrt, da bi za Imper. Akad. znanosti v SPb pripravil izdajo ruske -»Povesti o sedmih modrih«, se je potegnil za potovalno štipendijo dunajske Akademije znanosti za študij na Balkanu in jo dobil; prepotoval je 1912 Liko, severozahodno Bosno (Krajino) in severno Dalmacijo, 1913 Posavje do Broda, dolino Bosne ter Hercegovino. Zaradi prve svetovne vojske je mogel nadaljevati te študije šele iz Prage; leta 1924 je šel v zahodni del nekdanjega sandžaka Novipazarskega, 1927 v domovino Asanaginice, okolico Ma- karske in Imotskega, 1930 je potoval po severozahodni Srbiji, vzhodni Bosni, Črni gori, Metohiji, Stari Srbiji in v vzhodnem delu Sandžaka, 1931 je bil v zahodni Srbiji, jugovzhodni Bosni in v južni Dalmaciji, potovanje leta 1932 pa je veljalo v prvi vrsti pevcem in pevkam Asan- aginice: Ivanu Meštroviću v Otavicah pri Drnišu (med Šibenikom in Kninom) — prav to leto je bila »Nova Evropa« priobčila v Goethejevi številki inačico, ki se je je bil veliki umetnik naučil od svoje babice (očetove matere)^" — pevkam na južnodalmatinskih otokih pred Dubrov- nikom,^^ tudi pevcem v Boki Kotorski. ** M. Murko, Die Volksepik der bosnischen Moliamedaner, Zeitschr. d. Vereins fur Volkskunde Berlin (1909), 13—30. '* Kosta Hormann, Narodne pjesme Muhamedanaca u Bosni i Hercegovini L, II. — Luka Marjanovič, HrNP III—IV. Junačke pjesme muhamedovske. Mat. Hrv. Zagreb (1898, 1899), z odličnim Marjanovićevim uvodom. Urednik Nove Evrope Milan Ćurčin — pisec disertacije o Asanaginici — je vedel, da slavni kipar Meštrović ob priliki po cele ure prepeva epske pesmi, med njimi Asanaginico. Izprosil si je zapis za Goethejevo številko in ga priobčil Matiji Murku v spomin 205 O teh potovanjih je priobčil Murko začasna poročila k potovanjem leta 1912 in 1913 (SB Wien, 173. Bd., 3. Abh. [1913], 1—52; SB Wien, 176. Bd., 2. Abh. [1915], 1—50) in o fonografiranju pesmi v teh letih (Anzeiger d. k. Akad. d. Wiss. Wien, hist. phil. KI. 1913, Nr. 8, 58—75; SB Wien, 179. Bd. 1. Abh. [1915], 1—23). Prav skopa so poročila o potovanjih 1924, 1927, 1930—1932. O potovanju 1924 poročata časniška članka o potovanju po sandžaku Novipazarskem in o tamošnjem petju epskih narodnih pesmi (Prager Presse, 11. in 25. januar 1925); o potovanju 1927 govori zakasneli monografski članek »Domovina Asanaginice«. v Goe- thejevem sborniku (Praga 1932, 252—266). Kratka je »Zprava o vedecké ceste po Jugoslava r. 1930« (Ročenka Slovanského ustavu 111, 1931, 103 do 104); več izvemo iz člankov »Im slav. Siiden« in »Vergangenheit, Gegenroart u. Zukunft des patriarchalischen Jugoslaviens« (Beilage z. Prager Presse 1933, Nr. 42, 45) in iz poročila »Za narodni epikou po Jugoslavii« (Ceskoslov.-jihoslov. revne I, 1930, č. 3—4 = Slav. Rundschau 111, 1931, 173 ss.); izvleček: Riječ XXVII, Zagreb 1931, št. 16; prim. še »Za narodnom epikom na Kosovu« (Prilozi za književnost XVIII, 1938, 565 s.). O potovanju 1931 poročata »Zprava« v Ročenki Slov. ustavu IV (1932), 107—110 in članek o Sodobnih jugoslovanskih guslarjih v Beilage z. Prager Presse 1931, Nr. 52; obširno poročilo o potovanjih 1930 in 1931 je izšlo tudi v RES v Parizu 1933: Nouvelles observations sur l'état actuel de la poésie épique en Yougoslavie. O potu leta 1932 poročajo poleg zelo kratke »Zprave« (Roč. Slav. ust. V—VII [1935], 148) članki »V domove Ivana Meštrovića« (Radiojournal ]praški] 1933, č. 10; prim. Nova Evropa 15. avg. 1933), »Zpevačky epickych pisni d Dalmacii« (Ceskoslov.-jihoslov. revue III [1933], 297 ss. = Slav. Rundschau 1935, 36 ss.) in »Asanaginica sa Sipana« (Nova Evropa, april 1935, br. 4—5). Izsledke s svojih potovanj je uporabljal Murko tudi v ocenah, tako Gerharda Gesemanna Studien zur sudslav. Volksepik... (Euphorion XXIX, 1928, H. 1—2), Andréa Vaillanta Les chants épiques des Slaves du Sud, Paris 1932 (Byzantion, t. VIIl, fasci, 1933) in v uvodu k delu Konstanty Wiskowatyj, Pogolosy historji polskiej v epice jugosloviaiiskiej, Prâce Slovanského ustavu v Praze sv. XI, 1933. Uvod, str. IX—XIX. Mimo tega je Murko priobčil še več krajših in' daljših monografskih člankov in razprav. Najvažnejše so že omenjene o pesmi o Asanaginici — k njim je šteti tudi še »O postaveni jihoslovanské ženy« (Ceskoslov.- jihoslov. revne V [1935—1936], 206—210). Omeniti je še »Gusle i tam- burica sa dvije strune« (Bulićev Zbornik 1924), »Pramen nerodni ,pisnë Jakšići skoušeji ženy' v sbirce Vuka Karadžića« — prevzeta je iz Reljkovičevega Satira — (Machalov Sbornik 1925) in vrsto s Fortisovim besedilom, s svojimi in Meštrovićevimi opomnjami in pojasnili (Nova Evropa XXV, št. 3—4, marca 1932, str. 119—130). " Murko je šele 1931 prvič mimogrede slišal pevke epskih pesmi na južno- dalmatinskih otokih, in sicer na Korčuli. Iz Andrićevih in Gesemannovih objav (HrNP V - AfsPh XXXVIII in XLII) je vedel, da se na otokih pred Dubrov- nikom pojo Asanaginici podobne pesmi. 204 Ivan Grafenauer razprav, v katerih je Murko poskušal podati v kratkem sintezo svojih popotnih izsledkov: razprava »Neues uher sudslavische Volksepik« (Neue Jahrbiieher f. d. klass. Alteri., Gesch., dt. Spr. u. Pedagogik, Jahrg. XXII [1919], H. 6) kaže važnost še žive jugoslovanske epike za študij odmrle epike drugih narodov; ^L'état actuel de la poésie épique en Yougoslavie« (Le monde slave V, t. II, juin 1828); prim. »]Vi/néjsî stav jihoslov. narod. epiky«, Nârodopisny vëstnik čsl. 1929, č. 1) je pre- davanje na Sorbonni v Parizu v maju 1928, ki je Murko razširjeno upo- rabil za uvod publikaciji »La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XX" siecle« (Travaux pubi, par l'Inst. d'études slaves X [1929]). Sintezo vsega gradiva in ugotovitev, nabranih na potovanjih, je nameraval Murko že davno izdati, pa se je je mogel lotiti in jo dovršiti šele v visoki starosti, ko je med zadnjo vojsko s svojimi pomočniki v češkem jeziku napisal svoje življenjsko delo, ki je izšlo v hrvatskem prevodu Jelke Arneri in dr. Ljudevita Jonkeja pri JAZU v Zagrebu tik pred pisateljevo smrtjo (dotiskano 1951) z naslovom »Tragom srpsko- hrvatske narodne epike ...«, posvečeno je spominu v narodnoosvobodilni vojski poginulemu Murkovemu sinu in sodelavcu inž. Stanku Murku. Po spremnih besedah JAZU, oddelka za filologijo, delo »ni samo opis potovanj iz let 1930, 1931, 1932, ampak je v njem zasežena vesoljna problematika predmeta. Kar nepregledni niz vprašanj, ki jih izziva, je Murko v njem ne le postavil, ampak ponajveč tudi rešil. Po množini gradiva, ki ga obsega, bo ostalo delo še v bodočnosti osnovno pomagalo za proučevanje srbsko-hrvatske narodne epike«. Tem besedam bi dodal, da bo vrednost Murkovega dela v bodočnosti še vedno večja, toliko večja, kolikor bolj bo z odmirajočimi ostanki fevdalne družbe odmirala tudi epika, ki je iz nje zrasla. Veljavo dela povečuje še previdnost, s katero je Murko izvajal sklepe iz svojega gradiva, pri čemer je to in ono prenagljeno trditev iz prejšnjih spisov v njem opustil.^^ Naj omenim le en zgled. Leta 1909 je Murko poslušal v Bihaču petje Bečira Islamoviča. Do jem opisuje v Spominih (142) takole; »Tedaj sem prvič ugotovil, da pevec svoje pesmi močno spreminja in do neke mere na novo ustvarja, pri čemer je odvisen od svojega razpoloženja, okolice in časa.« Tako si je razlagal še 1937 to, da si je mogel deček Ivan Meštrović za vse življenje zapomniti Asanaginico, s katero mu je babica navadno uspavala njegovega mlajšega bratca (Das Original von Goethes Klaggesang..., 1937, 43): »Naturlich haben sie (pevci) die Lieder nicht so gelernt, wie wir sie deklamieren lernen, sondern merkten sich nur die Handlung, Personen und Orte und schaffen ihre Lieder mit ihrem dichterischen Apparat mehr oder weniger immer wieder von neue m.« V »Tragom...« pa poroča o Bečiru samo dejstvo brez daljnosežnih izvajanj (I, 11): »Tako sam prvi put utvrdio, da pjevač mnogo mijenja svoje pjesme, i da na to utječu okolnosti, u kojima pjeva.« In prav je storil. Ze to je bUo napačno, da je prej prenašal sodbo o maniri poklicnih pevcev brez pomislekov na pevke, pevajoče redoma le v domačem krogu. Napačno je bilo tudi, da ni upošteval Meštro- vićevega ugovora na Čurčinove dvome glede nekaterih mest, ko je odločno zatrdil, da so tiste besede gotovo babičine (Das Original..., 74). Zapomnil si Matiji Murku v spomin 205 S slovensko narodno pesmijo se je Murko po pričevanju Joža Glonarja (n. d., 175), ki je bil od 1904 njegov učenec, »inten- zivno pečal od 1905 naprej, ko je postal član, po Štrekljevi smrti pa predsednik slovenskega odbora za monumentalno delo ,Narodna pesem v Avstriji', katero je pripravljalo, a ne dokončalo bivše avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje«. Kljub vsem posredovanjem tega dela nobena jugoslovanska oblast ni hotela prevzeti, kaj šele razširiti tudi na pokrajine onstran nekdanje meje med Avstrijo in Hrvatsko-Bosno; naposled je ministrstvo za prosveto v Beogradu 1927 razrešilo odbornike s predsednikom vred. Murko je nato podal obširno poročilo o tem, kaj je odbor do tedaj storil, tudi nadroben načrt o nadaljnjem delu na tem področju (Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Etno- log 111, 1929, 5—54, in posebej). Žal se delo ni nadaljevalo, zbirko pa so pri Glasbeni Matici, potem v Etnografskem muzeju, kjer so jo pred zadnjo vojsko hranili kar v odprti omari na hodniku, plenili razni komponisti harmonizatorji. Nekaj odnesenega gradiva je izsledil Fr. Marolt — med drugim Kokošarjevo zbirko in Žigonov prepis izgubljenega Kramarje- vega zapisa Lepe Vide (prim. Lepa Vida, 65, op. 5) — in ga rešil v svoj Glasbeno-folklomi inštitut. Na stara leta se je lotil Murko tudi še zgo- dovinskega in primerjalnega študija slovenskih narodnih pesmi. Z raz- pravico »Zgodovinski podatki o slovenskih narodnih pesmih« (Kovačičev je torej ne le dejanje, osebe in kraje, ampak v vsem bistvenem tudi besedilo. To pa le, ker je babica besedilo le prav malo in to nebistveno spreminjala. Tudi jaz sem si »basen«, nastalo iz pesmi o »Miški, ki je skoz plot lezla in si črevo ft. j. trebuh) pretrgala« — pa ga ji je šoštar sešil, ko mu je po vrsti prinesla vse, kar je za to delo potreboval — iz deških let zapomnil in še sam svojim otrokom pripovedoval, ker me je z njo ded Janez Flašberger, materin oče, pri katerem sem spal, redno uspaval in pripovedovanja kar nič ni spre- minjal. Bečirovi metodi ugovarja tudi to, kako malo je hvarski pevec Miličić spremenil besedilo, ko je pel Kačičevo pesem »O ženitvi Sibinjanina Janka« (gl. Tragom... I, 411—12). Po Bečirovi ohlapni metodi bi se nobena stara ba- ladna pesem ne bila mogla ohraniti; tudi Asanaginica bi se bila v 150 letih vsepovsod do nespoznanja popačila. Cisto narobe je bilo tudi, da je Murko svoje po Bećiru ustvarjeno mnenje brez stvarne osnove kar apriorno prenesel tudi na pevce in pevke sloven- skih pripovednih pesmi. Zapisovalec F r. Kramar se je čudil nad Kata- rino Zupančič iz Vinjega v Šenthelenski fari, ki mu je bila zapela kar 106 pesmi, med njimi mnogo pripovednih, češ »kako more taka preprosta ženska, kot je bila ta Katra, toliko in tako dolge pesmi tako gladko na pamet znati...« Murko ga je zavrnil kar z besedami, ki jih je pozneje dobesedno ponovil glede Meštrovića, in s sklicevanjem na Bečirjevo petje (Etnolog, 1929, 36 = Matvaš Murko, Rozpravy z oboru slovanského nârodopisu. V Praze 1947, 168). Trditev, da »vsak dober narodni pevec pripovednih pesmi je več ali manj improvizator« za slovenske pevce in pevke načelno ne velja, ker ti pojo, če le mogoče, vsaj v dvoje in drug drugega s svojim znanjem podpirajo. Sam sem to slišal na Ihanskem; Maroltu pa je povedala pevka »Lepe Vide« v Hrašah pri Lescah Šmonova Lenka, da so »dolge pesmi nekdaj pele tako, da je enkrat ena, enkrat druga poprijemala — t. j. pela vodilni glas — in da so pevke vse pesmi znale iz glave, imele so jih pa tudi zapisane« (I. Gra- fenauer, Lepa Vida, 83 s., op. 6). 206 Ivan Grafenauer zbornik, CZN 1937, 300—307) je hotel v malem dovršiti za slovensko narodno pesem to, kar je storil svoj čas V. J a g i ć za srbsko-hrvatsko (Gradja za historiju slovinske narodne poezije. Rad JAZU XXXVII, 1876, 33—130). Z razpravico »Indija slovenskih narodnih pesmi« (Slovenski jezik 111, 1940, Fr. Kidriču posvečen, 20—27 — popravi 1. 1939 v SE 1951, 411) pa se je pridružil kulturnozgodovinskemu in primerjalnemu raziskovanju slovenske narodne poezije, ki ga je bil poživil podpisani 1908 v Jagićevem Zborniku in po daljšem presledku spet pred pičlimi 20 leti, pa ga Murko proti koncu te razpravice tudi pohvalno omenja (str. 26), takisto na koncu XVI. poglavja velikega dela »Tragom.. .< I, 455. Tako je Murko v začetku svoje poti pokazal slovenski etnografiji smer iz romantičnega sanjarjenja in precenjevanja na realno pot stvar- nega raziskovanja med samim ljudstvom in v pokrajini, poslednja leta pa se je pridružil tudi sodobnemu kulturnohistoričnemu in primerjalno- literarnemu raziskovanju in mu dal svoj »placet«. Zusammenfassung MATTHIAS MURKO ZUM GEDENKEN Die vorliegenden Zeilen sind dem Andenken Matthias' Murko ge- midmet, des am 11. Februar 1952, am ersten Tage seines 92 Lebensjahres zu Prag dahingeschiedenen Altmeisters nicht nur der Slavistik, sondern auch der slamischen Volkskunde und Volksliederforschung^ (geb. am 10.11.1861 zu Dr- stela in Siidsieiermark). Es maren Anregungen von F r. Miklo sich, A. N. Veselovskij und der čechoslovakischen ethnographischen Ausstellung 1895 zu Prag, die Murko den Weg zu dieser seiner zmeiten Lebensaufgabe miesen. Die Mithilfe bei Miklosichs Monographie »Vber Goethes ,Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga«, S. B. Wien (1883), und die literaturvergleichende Richtung seiner Habilitationsarbeit (Deutsche EinflUsse auf die slavische Romantik) boten ihm das eine der Haupthemen seiner Volksliederforschung, das Studium der Geschichte und des Fortlebens dieser »morlackischen« Volksballade, das ihn bis zum Abschlufi im Jahre 1937 festhielt. Und die ausgesprochene ethno- graphische Sachforschung, der er sich im AnschluP an M er in g er s Buch iiber das bosnische Haus und dessen Hausrat (1901) midmeie, stiesz ihn geradezu auf das zmeite Haupthema, die Erforschung der gesamten Volksepik der Serben und Kroaten und deren Leben im Munde beruflicher Volkssanger- Guslaren, aber auch von Sangern und Sangerinen im hauslichen Kreise. Zu diesem Zmecke filhrte er eine Reihe von Forschungsreisen durch (1912, 1913, 1924, 1927, 1930—1932), die ihn durchs gesamte in Betracht kommende Gebiet fiihrten, movon er in einer langen Reihe von Berichten, informativen Auf- satzen und Monographien Bericht erstattete. Noch im hochsten Alter aber — in der erzmungenen Mufie des letzten Krieges diktierte er das grundlegende 1 Siehe die Bibliographie im SE III—IV (1951), 406—411. Matiji Murku v spomin 207 Hauptwerk »Auf den Spuren der serbokroatischen Volkepik« I—II, Zagreb (1951), das der Form nach ein ausfUhrlicher Bericht ist iiber die Forschungs- reisen 1950—1952, tatsachlich aber eine tiefschiirfende Synthese seiner gesamten Lebensarbeit auf diesem Gebiete. Es ist ein Standart-mork von bleibender, ja immer groszer merdender Bedeutung, je mehr die feudal-patriarhalische Lebens- form, in der diese Diclitung murzelt, dahin schmindet. Im Besonderen mird M ur k o s Arbeit fiir die Folkskunde und Volksliederforschung der Slomenen, seiner Volksgenossen, hervorgehoben, die unter seiner literarischen und per- sonlichen Fiihrung den Schritt von romantischer Traumerei zur realen Sach- forschung tat und der er am Schlufi seiner Tage seinen Beifall zollte, als sie den Weg zur kultur geschichtlichen und motivvergleichenden Méthode antrat. PLUG I RALO Branimir Bratanić (Uz knjigu: Hanns Koren, Pflug und Ari. Ein Beitrag zur Volkskunde der Ackergerate. — Veroffentlichungen des Institutes fur Volkskunde, Salzburg, Band 3. — Salzburg 1950. Otto Millier Verlag. — 276 str., 13.5 X 21 cm, 27 crteža u tekstu i 3 karte kao poseban prilog.) Za razumijevanje onoga temelja, na kojemu se razvila današnja evropska kultura, potrebno je etnološko istraživanje širokih razmjera. Taj temelj svakog ~ prošlog i sadašnjeg — kulturnog i historijskog zbivanja čini život i rad onih brojnih milijuna nepoznatih jednostavnih ljudi, koji prelazi preko svih granica obične povijesti i vremenski i po svojoj socijalnoj širini. Taj život nepismene prošlosti i neprimjetne sadašnjosti ne pruža historiji nikakvih doku- menata, ali u produktima kulture ostavlja etnologiji široke mogućnosti da popuni i prodube sliku, koju nam daje historija. Jedan od najprikladnijih objekata historijske etnologije čine orače sprave sa svojim mnogim vrstama, tehničkim oblicima, brojnim sastavnim dijelovima i bogatom nomenklaturom. Sve to mnoštvo pojedinosti, koje nisu vezane uz prirodne prilike ili svrhu sprave, znatno olakšava utvrdjivanje historijskih i genetskih veza. Osim toga oraće su sprave tako karakterističan elemenat — Koren kaže »Herzstiick« — za ratarsku kulturu evropskoga tipa, da su postale njen simbol, a nisu podvrgnute tako lakom i modnom izmjenjivanju, kao drugi dijelovi kulture. Nije stoga čudo, što je literatura o oraćim spravama dosta obilna. Uz to je proučavanje toga predmeta mnogo olakšano sretnom činje- nicom, što već preko dvadeset godina opstoji o njemu veliko i solidno sintetičko djelo,* u kojemu je autor neobično iscrpno, trijezno i kritično obradio sve, što se dotad znalo o oraćim spravama. Na taj je način stvorena solidna podloga i poticaj za dalji rad, pa se to opaža u velikom broju specijalnih publikacija, koje su se pojavile nakon izlaska Leserove knjige sa svrhom, da detaljno prikažu i obrade oraće sprave pojedinih naroda ili užih geografskih područja Evrope. Svi ti radovi nisu — kao što je prirodno — jednakog opsega i vrijednosti, ali svi donose nov materijal i znatno povećavaju naše znanje. Jedan od najnovijih medju njima je i Korenova dosta opsežna knjiga o štajerskim oraćim spravama.- Za nas je ona naročito zanimljiva i važna ne samo zbog najbližeg susjedstva, nego i zato, što historijska pokrajina Štajerska, koja čini okvir Korenova istra- živanja, obuhvaća i velik dio slovenskoga naroda, a u prošlosti je i čitava bUa nastanjena Slavenima. Paul Leser, Entstehung und Verbreitung des Pfluges, 1931. ^ Kolika se važnost pridaje u današnjoj Austriji ovakvim istraživanjima, vidi se po tom, što je knjigu izdao doduše privatni izdavač, ali uz potporu saveznog ministarstva prosvjete i štajerske zemaljske vlade. Plug i ralo 209 Autor je vrlo pregledno rasporedio svoj materijal u tri velika poglavlja, od kojih svako obuhvaća još po nekoliko odsjeka i pododsjeka. Naročito mu moramo biti zahvalni, što je na kraju svakog poglavlja, pa i na kraju nekih važnijih odsjeka, ukratko rekapitulirao njihov sadržaj, označivši to uvijek jasno kao »Zusammenfassung«. Time je mnogo olakšao snalaženje u materijalu, koji je često, kako sam kaže, »ausserst sprode«. Iz uvoda saznajemo u prvom redu motive, koji su pisca vodui kod pisanja ove radnje i ciljeve, koje si je postavio. Polazeći od potreba muzejske zbirke u gradačkom etnografskom muzeju (kojemu je danas ravnatelj) on je već od god. 1937. počeo sabirati materijal, kojim je želio najprije dati općenitu sliku 0 oblicima i raširenju štajerskih oraćih sprava u naše vrijeme (prema vijestima iz 19. stoljeća i prema današnjoj tradiciji, dotično prema današnjem stanju, gdje je to još moguće), a onda za svaki na taj način utvrdjeni tip nastojati s pomoću historijskih podataka i usporedjivanja objasniti — koliko je to moguće — i njegovo podrijetlo. Prikazavši ukratko dosadašnju — dosta oskudnu — literaturu o predmetu i izvore, kojima se služio, pisac u uvodu objašnjava, po ugledu na Lésera, stručnu terminologiju, koju upotrebljava. Prosječni će čitalac doduše znati ili lako pogoditi značenje nekih od tih naziva (isp. si. 1), dok će mu druge, a isto tako i razliku izmedju pojedinih vrsta oračih sprava, ponajviše trebati objasniti. To je objašnjenje vrlo potrebno, jer bez njega dolazi lako do nemilih nesporazumaka, koji nisu rijetki u dosadašnjoj literaturi. Stoga treba požaliti, što Koren u svom tumačenju nije uvijek bio sretne ruke. Nije zgodno, kad se kod objašnjavanja osnovnih pojmova kaže (str. 15), da je bitna razlika izmedju raZa (njem. ari) i pluga »danas još samo u lemešu« (koji je kod pluga jednostran, nesimetričan, a kod rala dvostran, simetričan). Plug je kao cjelina nesimetrična sprava, ima jednostranu dasku, koja odgrće zemlju samo na jednu stranu, za razliku od rala, koje je gradjeno potpuno sime- trično (bez daske ili sa dvije daske, dotično sa sličnim pomagalima, smješte- nima simetrično s obje strane sprave). Tako shvaćaju razliku izmedju te dvije vrste oraćih sprava seljaci ne samo kod nas, nego i u ostaloj Evropi, pa i u njemačkom dijelu Štajerske, a na izuzetne slučajeve, gdje je staro ime ostalo kod rala, koje se naknadnim usavršavanjem po svojoj gradji približilo plugu, ne bi se trebalo obazirati, kad je govor o osnovnim pojmovima.' Još je nejasnije i nezgodnije, jer može neupućenog čitaoca zavesti u bludnju, tumačenje (Leserovih) pojmova »Beetpflug« i »Beetpfliigen« (obični jednostrani plug i oranje »na slogove« ili »na razore«, slov. »na ogone«). Po Korenovu se tumačenju (str. 16) čini, kao da su ti nazivi nastali tako, što u slučaju, da se jednostranim plugom ore brazda uz brazdu, »njiva dobiva izgled lako uzdignutih slogova« (»leicht erhohter Beete«). To je posve krivo. U takvom slučaju na njivi ne bi nastali nikakvi slogovi (Beete), nego sami grebeni 1 duboki jarci (recimo onako, kako se polje priredju je za sadnju krumpira). Stoga se običnim jednostranim plugom nikad ne ore druga brazda odmah uz prvu, nego se mora obilaziti po njivi naokolo, kod čega nastaju slogovi {Beete, odatle Beetpflug), bilo tako, da njiva ostane uzdužnim jarkom po- * Isto tako je neugodno, kad se kod ovakvog tumačenja osnovnih pojmova dogodi lapsus calami (na str. 15, u posljednjem retku: »Griessaule« mjesto »Grindel«), pa se to ne popravi ni u korekturi. Neupućeni čitalac može na tom mjestu krivo shvatiti i neke druge termine, jer se Korenov tekst ne podudara posve s brojčanim oznakama na njegovim si. 112, koje služe za objašnjenje, t. j. isti brojevi ne označuju uvijek istu stvar (isp. br. 3, 4, 5, 7). 210 Branimir Bratanić dijeljena u dva sloga (njem. auseinanderpflugen), bUo da čitava njiva čini jedan slog, odijeljen uzdužnim jarcima od susjednih polja (njem. zusammenpflugen), bilo da se kompliciranjem toga postupka na njivi načini više užih ili širih slogova. Takav način oranja (auseinanderpflugen i zusammenpflugen) Koren nigdje ne navodi, dok spominje prenošenje »praznoga« pluga preko njive, kako bi sve brazde mogle padati u istom smjeru (što se radi eamo na većim strmi- nama onda, kad nema za to pogodnije oraće sprave — rala ili premetnoga pluga). Radi li se ovdje samo o nespretnoj stilizaciji ili je moguće, da njemački seljak u Štajerskoj doista ni u ravnici ne ore na slogove? Treba s pohvalom istaknuti, da Koren kao Nijemac ne upotrebljava riječ pflug za sve moguće vrste oraćih sprava — što dovodi inače do velike zbrke u njemačkoj stručnoj literaturi — nego točno razlikuje jednu od druge po njihovim specifičnim nazivima, a kad mu je potrebno označiti opći pojam >oraća sprava« (»oraće ratilo«) služi se terminima Baugerat, Bauzeug* i slič. Na žalost dalje u knjizi ne provodi uvijek dosljedno to— za stručnjaka — vrlo potrebno razlikovanje.'^ U prvom poglavlju (58 strana) opisuje K. vrste, oblike, rasprostranjenje i najvažniju nomenklaturu štajerskih oraćih sprava od početka 19. stolj. do danas, obradjujući geografskim redom u posebnim odsjecima pojedine krajeve. Ovdje saznajemo, da Štajerci upotrebljavaju gotovo svagdje (već u 18. stolj.) obični jednostrani plug (po konstrukciji sličan, madžarskim, slovenskim i hrvatskim plugovima), zatim plug dupljak" (ponajviše o sjevernoj Štajerskoj), plug premetnjak' (danas potpuno nestao, a nekad raširen u brdima sjevero- istočne Štajerske), ralo (njem. ari) u više suvrstica,* ali uvijek jednake »četvoro- djelne« osnovne konstrukcije (rašireno je bilo — a i danas se još dosta upotreb- ljava — s obje strane gornje Mure do Brucka i u brdima zapadne Štajerske), i napokon rezalo" (njem. riss), u Gornjoj Štajerskoj oko Muraua, danas već izvan upotrebe, a kod štajerskih Slovenaca oko gornjeg toka Savinje. U posebnom odsjeku o Donjoj Štajerskoj K. je skupio niz podataka iz prve polovice 19. stolj., koji se odnose na oraće sprave slovenskih krajeva, i to posebno za dolinu Drave, okolicu Konjica i Rogatca pa za dolinu Save i Savinje. Našao je čak i jedan stari crtež (god. 1813.) pluga iz Ormoža, na kojemu se unatoč neumjesnosti crtača*" vidi, da je gredelj bio jako zakrivljen, a lemeš jednostran s vrlo velikim perom. Premda su sve te vijesti vrlo mršave, ipak se iz njih razabira, da se i ovdje u to doba upotrebljavao obični plug i plug dupljak (ovaj uglavnom na zapad od Celja), a na Pohorju i u Savinjskim Alpama i ralo (u posljednjem slučaju i rezalo, »naresavenza«). Zabilježeno je * Ova se riječ upotrebljava i u starim gospoštijskim inventarima. ^ Isp. na pr. str. 265, gdje se kaže, da štajerski ari pripada medju naj- starije evropske »četvorostrane« plugove. Kako se na ovom mjestu radi o isporedjivanju i općenitim zaključcima, neprilika je to veća. * Dvostruki planinski plug: s dva lemeša i dvije daske, kojim se može orati i na desnu i na lijevu stranu (slov. merjasec, orača, hrv. dupljak). ' S daskom, koja se može premetali s jedne na drugu stranu. * Izuzetno i s nekom vrstom premetne daske, po čemu postaje zapravo plug premetnjak. " Pomoćno ralo, koje se sastoji samo od crtala u oju-gredelju, a upo- trebljava se kod oranja zajedno s običnim ralom (slov. rezalo, rezalnica). *° Zacijelo je krivo, medju ostalim, to, što se daska i oštrica lemeša nalaze na lijevoj strani. i nekoliko drugih naziva,^^ od toga nekoliko i s druge strane današnje austrijske granice (kod Lucana). Kratak pregled na kraju poglavlja daje jasnu sliku o njegovu sadržaju, a u samom glavnom tekstu ima korisnih i zanimljivih pojedinosti, koje obo- gaćuju naše dosadašnje znanje (na pr. nekoji nazivi, sprega, način oranja arlom, način reguliranja dubljine oranja i dr.). Glavni dio materijala za ovo poglavlje čine podaci iz prve polovice 19. stolj., koji su za Štajersku na sreću dosta obilni. To su — osim rijetkih vijesti iz slučajne literature — rasprave i članci Gospodarskoga društva u Štajerskoj, štampani godišnje jedanput (od 1819.—1848.), rukopisni »statistički« opisi pojedinih okružja i kotara u gra- dačkom arhivu (t. zv. Gothova serija) i napokon nešto t. zv. podaničkih inventara, koje su pojedine gospoštije redovno sastavljale za selišta svojih kmetova (prilikom smrti i drugih promjena). Ipak je sva ta grad ja imala uglavnom praktičnu, gospodarsku svrhu, pa su u njoj podaci, koji mogu zanimati historičara i etnologa, slučajni, nesistematski i obično vrlo oskudni (ponajviše tek naziv oraće sprave ili kojeg važnijeg dijela). Pravi etnografski materijal iz današnjega narodnoga života ili iz žive narodne tradicije čine primjerci oraćih sprava u gradačkom etnografskom muzeju (za koje K. savjesno i redovno donosi vrlo potanke opise, točne mjere i važniju nomenklaturu), zatim nešto bilježaka prof. V. Geramba, R. Prambergera i samoga autora s njihovih istraživanja u narodu, a spominju se (za 6 lokaliteta) i odgovori na neke upit- nice (ali se ne vidi, čega se tiču). Glavni je dio knjige (129 strana) i težište čitavoga rada II. poglavlje. U njemu su sistematski i redom prema godinama prikazani svi oni mršavi podaci, koje daju izvori za ranija stoljeća. Osim nekoliko drugih isprava i vrela glavni materijal za ovo poglavlje dali su stari urbari i podanički inventari, koji za čitavu Štajersku teku od polovice 16. do prvih decenija 19. stolj. i čine rijetko bogatu zbirku historijskih izvora. Treba bez ustezanja odati priznanje neobičnoj marljvosti i strpljivosti autorovoj, koji je sistematski pregledavao arhive, mjesecima čitao i ekscerptirao više tisuća inventara i učinio nam lako pri- stupnim sve ono, što se ondje nalazi o štajerskim oraćim spravama. Nije njegova krivnja, ako su podaci, na taj način dobiveni, redovno suhi, malobrojni, a često i nejasni. I za Slovence su ti dokumenti važni, premda se autor tuži, da mu za »abgetrennte Landschaften« nisu bili u dovoljnoj mjeri pristupni. Ipak se je mogao poslužiti inventarima gospoštija Gor. Radgona, Ljutomer i Šoštanj, kao i knjigama dokumenata, koji se tiču Celja, Gor. grada. Konjica, Laškoga, Marenberga, Maribora, Ormoža, Ptuja, Vranskoga i Vrbovca (kod Mozirja). Počinjući negdje na početku 14. stolj., kad se prvi put spominju i plug i ari, autor savjesno ispisuje iz dokumenata i inventara svaku pojavu oraćih sprava, nastoji protumačiti njihove varijante i različne nazive, pod kojima se pojav- ljuje plug, plug dupljak, ralo, plug premetnjak, rezalo, pa nazive za lemeš, crtalo i plužna kolica. Kod toga ima više puta zanimljivih konstatacija i izvoda" ili naziva.^' — Uz ovo poglavlje idu i sve tri Korenove karte, od kojih Plug i ralo 211 " Pri čem Koren — za razliku od Rhamma — pogrešno prevodi kuzla sa »Bock«. I danas ima za oraću spravu pored kuzla kot Slovenaca i naziv psića! ^2 Na pr. zaključivanje, da je prvotni oblik (možda u 15. stolj.) aria — koji danas u Štajerskoj uvijek ima kolica — bio bez njih, a isto tako i bez crtala, pa i bez naprava za odgrtanje zemlje, dok se ari s kolicima javlja godine 1575. " Na pr. plužna željeza za lemeš i crtalo zajedno, kao što je to često danas kod Hrvata; riječ zieter, koju štajerski rječnik Ungera i Khulla tumači kao 212 Branimir Bratanić prva pokazuje raširenje štajerskoga pluga u pojedinim stoljećima, druga područje pluga dupljaka do god. 1800., a treća nazive za lemeš i crtalo. Završno III. poglavlje treba da pokaže mjesto, koje u kulturnoj povijesti zauzimaju štajerske oraće sprave. Radi usporedjivanja skupio je ovdje K. u posebnom odsjeku sve podatke o oraćim spravama na području aria u Istočnim Alpama, do kojib je mogao doći. U ovom vrlo korisnom pregledu nije se ograničio samo na raniju literaturu (u kojoj glavno mjesto zauzima Rhamm," nego je donio i neke rezultate vlastitih istraživanja i putovanja (naročito za Lungau u Salzburgu, nešto i za Korušku), a poslužio se i ovdje arhivskim mate- rijalom, koji se čuva u Gracu. U okviru toga područja, koje se prostire od južnog Tirola do Donje Austrije, govori K. i o Koruškoj i Kranjskoj pa donosi nešto novih podataka, koji se tiču i Slovenaca (na pr. zaoravanju sjemena ralom oko Otmanja i Magerka kod Celovca pa o dupljaku u Kranjskoj). Na kraju ovoga odsjeka prikazana su ukratko i starija mišljenja o oraćim spra- vama Istočnih Alpa (R. Braungart, J. Peisker, K. Rhamm). Govoreći o odnošajima izmedju rala i pluga Koren korigira Rhamma i dovoljno uvjerljivo prikazuje podjelu istočnoalpskog područja na tri dijela. U tom »triptihonu«, kako ga on zove, javljaju se jednake pojave na oba kraja — s jedne strane u Tirolu, a s druge u većem dijelu Štajerske —, dok srednji dio, koji obuhvaća Korušku i gornji tok Mure u Štajerskoj i Salzburgu (Lun- gau), čini cjelinu za sebe. U tom srednjem dijelu nalazi se jezgra čitavog područja rala, koje je ovdje još danas dijelom sačuvalo neke svoje prvobitne crte (dugo oje do jarma, jedna ručica bez posebnog drška ili samo s jednim drškom), zatim uz ralo još samostalno rezalo pa nazivi arling (= lemeš), riss (= crtalo) i goslatz {— kozlac, koji K. ovdje ne spominje). Medju zajedničke osobine, koje spajaju obje rubne zone, K. računa: nesigurnost u razlikovanju rala od pluga (u Tirolu na pr. katkad naziv ari za plug, dok se u Štajerskoj, po Korenovu mišljenju, dogadja obrnuto), ralo s "kolicima (1 ili 2 kotača) i jednakim nazivom za nj (radlarl, radari), posebna varijanta rala za upotrebu na krčevinama (»trebežima«) nakon paljenja (reutarl, reitarl), dva drška na ručici (prirodne rašlje ili dva posebna komada drveta), pa nazivi horner, hiedn (= »rogovi«) za takve ručice, roagesen-rvans za lemeš (rala i pluga u Tirolu, samo pluga u Štajerskoj), a kao pandan nazivu goslatz mogli bismo ovdje dodati i nazive schroing, schvoinge za kozlac. U daljem odsjeku s natpisom »Namen und Sachen« K. obradjuje nekoje nazive i pojedinosti rala i pluga nastojeći iz njih izvesti zaključke o povijesti tih oraćih sprava. Najdulje se zadržava kod naziva za lemeš, koji su doista najzanimljiviji i pružaju najviše mogućnosti za komparativan studij. Za naziv arling, koji danas označuje jednako lemeš rala i pluga, utvrdjuje, da je nastao oslanjanjem na slavenski ralnik, i to ne samo zbog svoga oblika, nego još više radi svoje geografske raširenosti. Na području rala, naročito na teritoriju nekadašnjeg »comitatus Liubina«, upotrebljava se kod pluga još i naziv roans. Nasuprot se ime pflugeisen za nesimetrični lemeš javlja uglavnom samo ondje, gdje rala nema. S tim različnim nazivima pokušava povezati i pojedine oblike brana, pa bi prema tome uz naziv arling išla brana s uzdužnim, a uz nazive roans i pflugeisen s poprečnim gredicama. Zacijelo nije slučajno, što se donekle analogan rasporedjaj nalazi i kod Hrvata: uz naziv raonik u Bosni duguljasta »prednje rudo za drugi par volova«, čemu se K. protivi, a možda je ipak u svezi sa slov.-hrv. četver s istim značenjem. " Rhamm, Urzeitliche Bauernhofe ... 1908. Plug i ralo 215 brana s uzdužnim gredicama, a uz lemeš u Hrvatskom Primorju i uz nazive tipa železo u zapadnoj Hrvatskoj brana, sprijeda sužena (često u obliku trokuta) s poprečnim gredicama. Važno je, što je K. ovom prilikom uveo u etnološku literaturu o oraćim spravama i dosad najstariji datirani nalaz nesimetričnog plužnog lemeša (iz Burgenlanda, navodno iz god. 1233.). To je bar za pola stoljeća ranije od jedinog dosada datiranog nalaza, iz Semonica u Češkoj, koji je objavio Niederle,^' a K. ga ne spominje. Druga dva naziva, koja u njemačkom dijelu Štajerske imaju karakteri- stično rasprostranjen je, tiču se crtala (sech i riss), a zanimljiva su i imena za gredelj rala, kod kojega se naziv grindel javlja samo na jugozapadu, u blizini današnjeg slovenskog teritorija, dok ga u Gornjoj Štajerskoj zamjenjuju nazivi barn i stoss. Ovdje treba ispraviti Korenovu tvrdnju, da je za gredelj pluga »opće njemačko ime grindeh (str. 240). To se doduše može često čitati, a tako piše i u Grimmovu rječniku (1935.), ali je ipak taj naziv u narodnom govoru nepoznat ne samo u Pora jn ju (lična istraživanja Lesero va), nego po svoj prilici i u Donjoj Saskoj" pa bi mogao štaviše biti ograničen samo na južne i istočne Nijemce. Dalje K. obradjuje nazive za kolica {gmag, grati), dasku pluga {mull- brett), dotično za »uši« rala (fliig, furici), za kozlac {schming uglavnom kod pluga, goslatz kot rala), ručice pluga (riester) i drške rala (habeln, hiedn). Za nas je najzanimljiviji naziv goslatz, za koji K. ispravno dokazuje, da su ga Nijemci preuzeli od Slavena {kozlac je najrašireniji naziv kod Slovenaca, Hrvata i Srba). Za tumačenje te riječi važna je i stvarna razlika, koju K. utvrdjuje izmedju dvije vrste štajerskoga kozlaca, kojima odgovaraju spomenuti nazivi: goslatz ima na vrhu rupice, s pomoću kojih se može regulirati dubljina oranja, dok je schming stalno učvršćen u gredelju, pa se reguliranje vrši upotrebom klinova pri sastavu gredelja i ručice. Isto tako nije bez važnosti, što se u Štajerskoj, kako upozorava Koren, goslatz zove i naročita naprava s rupicama na dvokolicama za sijeno, kojoj je svrha da pridržava stožinu, koja odozgo pritište sijeno.'' Ističući navedene činjenice (kojima bi se možda smio dodati i slovensko-hrvatski kozolec za sušenje sijena ili snoplja) i raši- renost južnoslavenskog naziva kozlac K. s pravom zabacuje sasvim promašeno Murkovo tumačenje te riječi iz goš, goša, gošoica." Medjutim ni značenje »Bocklein«, koje predlaže K., semantički nije nikako uvjerljivo, a osnovano je na »pučkoj etimologiji«. Pravo prvotno značenje i oblik riječi kozlac zacijelo su mnogo više komplicirani, ali ovdje nije mjesto, a i prostor ne dopušta, da se tim dalje bavimo. Na kraju K. govori o nekojim najistaknutijim osobinama tehničke kon- strukcije štajerskih oraćih sprava. Utvrdjuje, da čistom »četvorostranom« tipu (»vierseitiger Pflug«) — kod kojega je ručica usad jena u plaz, a gredelj ravan — pripadaju ari i plug dupljak, dok se kod običnog pluga takva konstrukcija javlja samo ondje, gdje se lemeš zove arling (str. 256). Uz nedostatak točno " Isp. Život starfch Slovanu, III, 1 (1921), str. 74, si. 14. Isp. Andrée, Braunschweiger Volkskunde, 1896; Bomann, Bauerliches Haus wesen und Tagewerk im alten Niedersachsen, 1927. " Slična naprava nalazi se i na vozu za sijeno ili snoplje i kod Slovenaca (Istra, Notr., P) i Hrvata (OrioVac u Slavoniji, vlastiti zapis) a zove se isto tako kozbac, kozlac. Kod Rhamma, str. 990 (u bilješci s predjašnje strane). Murko se očito dao zavesti Rhammovim pisanjem gaslitz, dok se prema Korenu ta riječ kod Nijemaca redovno izgovara go(u)slatz, dakle gozlac ili gouzlac. 214 Branimir Bratanić lokaliziranih podataka i nemogućnost kontrole povezivanje izvjesnih konstruk- tivnih osobina s odredjenim nazivom u ovako kategoričnom obliku ne djeluje uvjerljivo, iako se može vjerovati, da se geografsko raširenje dotičnih dviju pojava uglavnom poklapa. Rezerve su na mjestu naročito, kad pogledamo jedinu sliku (si. 27), kojom K. prikazuje ovakav sastav ručice i plaza kod običnoga pluga: kod toga je primjerka ne samo gredelj koljenasto zakrivljen, a ne ravan (pa to ne pristaje zapravo uz »čistu« »četvorostranu« konstrukciju, kako.i sam K. kaže malo dalje), nego i u kraju oko Birkfelda — a negdje odanle potječe taj plug — Korenova karta ima znakove za pflugeisen i magesan, a ne za arling. Koren pravilno opaža, da se »četvorostrana« konstrukcija štajerskih oraćih sprava direktno nadovezuje na široko područje takve konstrukcije u srednjoj, zapadnoj i sjevernoj Evropi (da pripada, kako on kaže, »sjevernom krugu«), dok osobine nekojih drugih štajerskih plugova imaju naprotiv svoje analogije na istoku. Tomu drugom, istočnom, »krugu«, pripada u Štajerskoj koljenasto zakrivljeni gredelj,*^ zatim plaz, koji je sastavljen od donjih dijelova ručica^" i naziv pflugeisen za lemeš. Koren opaža, da spomenute konstruktivne osobine i nazivi tipa žeZczo nisu na jugoistoku, kod Hrvata, onako vezani zajedno, kako to on uzima za srednju Štajersku, nego se javljaju samostalno sve do krajeva, u kojima se upotrebljava plug s jako zakrivljenim gredeljem, usadjenim u plaz (koji on, oslanjajući se na Lésera, zove »echter Kriimelpflug«^*). No ni na samom štajerskom i madžarskom području, koje spajaju nazivi tipa željezo^" nisu konstruktivne osobine onako jednolično rasporedjene i istovjetne, kako bi se moglo pomisliti prema Korenovim riječima. Priložena naša karta pokazuje, da ondje ima i zakrivljen i ravan gredelj, i dvostruk i poseban plaz (isp. naro- čito lokalitete br. 6, 7, 8, 222 i 223). Prema tome se vidi, da nešto takovo, kao Korenov »srednještajerski plug«, zapravo ne opstoji. Koren je doduše i sam svijestan (str. 258), da je takva oznaka neprecizna, ali ne shvaća, čini se, njezin doseg. Jer dok bi se oznaka »srednještajerski plug« donekle mogla upotrebiti kao pomoćni pojam, kojim se naglašava razlika prema »čistim četvorostranim« spravama Gornje Štajerske, prema oblicima plugova na istoku i jugoistoku takva oznaka gubi svaki smisao. I navedene konstruktivne osobine i nazivi tipa željezo idu doduše nekako zajedno, ali su daleko od toga, da bi se mogli obuhvatiti jednom zajedničkom geografskom oznakom. Sve to pokazuje i ovom " Naziv »Hangegrindel«, koji K. za nj upotrebljava, nije sretan, jer ne odgovara za normalni oblik koljenastoga gredelja, nego tek za jednu njegovu varijantu. ^ Isp. na priloženoj karti br. 16, 18, 27, 28. Za takav sastav može se radi kratkoće upotrebiti oznaka »dvostruki plaz«. Medjutim na Korenovoj si. 17, na koju on upućuje čitaoca, čini se, kao da su i plaz i obje ručice od jednoga komada (čega takodjer ima, na pr. kod Hrvata i Madžara). Pri tom nije ispravno, ako K. nekako želi povezati taj pravi »Krumel- pflug« s nazivom raonik. To bi se bar moglo zaključiti po njegovim riječima o raširen ju »srednještajerskoga pluga« : »Im lemež-Gebiet, besonders aber (potcrtao B. B.) auch im raonik-Gebiet tritt er schon in Gemengelage mit dem echten Kriimelpflug« (str. 258/259). Kod hrvatskoga pluga nalazi se naziv raonik samo izuzetno, nikad kod pluga s gredeljem, usadjenim u plaz, a i na području, na kojem se za lemeš rala upotrebljava naziv raonik, zabilježen je takav »echter Krumelpflug« svega 6 puta (prema 28 podataka izvan toga područja). Isp. Bratanić, Oraće sprave u Hrvata (= OSH, 1939), karta III. Njem. pflugeisen, madž. ekevas (K. piše konsekventno eifceoas!), szan- ióvas, laposoas. Plug i ralo 215 prilikom, koliko je za mogućnost isporedjivanja i za izvodjenje valjanih za- ključaka neophodna ispravna tipologija. Danas više nije moguće kod detaljnog proučavanja oraćih sprava operirati samo pojmovima »četvorostrani plug« i »plug zakrivljena gredelja« (»vierseitiger Pflug« i »Kriimelpflug«), kako to dobro osjeća i sam K. U početnim fazama istraživanja oraćih sprava te su pojmove stvorili njemački istraživači. Oni su imali svoje opravdanje, svoju heurističku vrijednost, kako ispravno kaže K., još onda, kad se Leser u svom vrlo potrebnom i upravo kapitalnom sintetičkom pregledu trudio unijeti reda u veliko mnoštvo najrazličitijih oraćih sprava iz cijeloga svijeta,^' a možda će je imati i ubuduće kod sličnih sintetičkih nastojanja. Ali za današnje analitičko i komparativno proučavanje ti pojmovi više nisu dovoljni. Kod toga situacija nije mnogo bolja, ako se pojam »vierseitiger Pflug« proširi novom oznakom »Rahmenpflug«, kako to čini A. Haberlandt,^' a metodički je svakako prema Leseru nazadak, kad se oraće sprave jednoga ograničenoga područja tumače bez dovoljno jakih razloga kao »posredni tipovi i prijelazni oblici« »jednoga gotovo neprekinutoga niza«,^'' premda se može raditi — pa se u konkretnom slučaju zacijelo i radi — o mješovitim formama. Vrlo dobro kaže Koren (str. 259), da se s vremenom mogu neki pojmovi (govori o terminu »vierseitiger Pflug«) »wie eine undurchdringliche Mauer erheben, welche den Blick des Forschers hemmt und zur Einseitigkeit ablenkt, wahrend sich der tatsachliche Austausch volkstumlicher Kulturdokumente um solche Schranken nicht zu kiimmern braucht«. Kod istraživanja oraćih sprava trebalo bi razlikovati: 1. njihove vrste (plug, ralo i dr.), koje se med ju sobom razlikuju po svom načinu rada i po opremi, koja je za taj rad potrebna ili prikladna; 2. tehničke konstruk- tivne tipove, t. j. način, na koji je sastavljen njihov skelet (to je ono, što nije u neposrednoj svezi sa svrhom i radom sprava, pa je stoga neodvisno od njezine vrste); 3. formalne osobine pojedinačnih dijelova, koje u kombinaciji s tipom konstrukcije i nomenklaturom mogu činiti karakteristične regio- nalne oblike. Na toj osnovi izgradjena tipologija i terminologija bit će pouzdaniji i osjetljiviji instrument, koji će zacijelo olakšati usporedjivanje i omogućiti sigurnije izvodjenje kulturno-historijskih zaključaka. Koliko će se nakon dovršenih proučavanja pokazati genetskih tipova i koji će to biti, druga je stvar i ne treba s izgradjivanjem istraživačke tipologije imati nikakve direktne veze. Svakako bi u toj tipologiji trebali najveću ulogu imati čisti tehnički momenti kod konstrukcije skeleta, ne samo zato, jer se radi o spravama, nego i zato, što oni ne odviše toliko od svrhe i rada sprave (kao na pr. vrste), a dadu se najlakše egzaktno fiksirati, pa se na taj način može " Mi danas možemo žaliti, što njegova tipologija nije detaljnija i izradje- nija, možemo ga dosta lako korigirati u pojedinostima, ali ne smijemo zabora- viti, da je izradjivanje jasne i (što je najvažnije) općevaljane tipologije postalo moguće, tek nakon što je pred kojih 25 godina izvršen onaj golemi posao, koji čini Leserovo djelo. Zur Systematik der Pflugforschung und Entwicklungsgeschichte des Pfluges. Wiener Zeitschrift fur Volkskunde, 1933. 2° Tako Haberlandt — na mjestu, koje citira K. (str. 259) — shvaća oblike albanskih i bugarskih rala, gdje imamo i »četvorostrane« (ili »okvirne«) sprave i sprave s jako zakrivljenim ojem-gredeljem. Korenu se to svidja pa u taj niz svrstava i svoj »srednještajerski« plug »nach eingehenden Erhebungen«, kako sam kaže šaljivo imitirajući stil Haberlandtov, iako ni njegova ni Haber- landtova ispitivanja nisu nikako dovoljno »eingehend« za tu vrstu zaključaka. 216 Branimir Bratanić svesti na minimum i subjektivnost istraživača u prosudjivanju sličnosti.^" Koren je, kako smo već vidjeli, nastojao razlikovati glavne vrste, ralo i plug, a u nekoliko vrlo detaljnih opisa dao je i gradju za sistematiku štajerskih oraćih sprava, premda je inače tehnička strana u knjizi najslabije prošla. Kao i drugdje u knjizi, i u ovom posljednjem odsjeku iznio je K. niz isprav- nih opažanja i zdravih pogleda, ali i dosta zaključaka i domišljanja o pojedi- nostima, koji se ne mogu prihvatiti. Kako se medjutim radi o stvarima, koje nemaju većeg značenja ni principijelno ni za naše prilike, možemo ih u okviru ovoga članka mimoići. Na kraju knjige K. je u posebnom pregledu, kao obično, skupio sve svoje zaključke, do kojih je došao. Mnogi su od tih zaključaka nesigurni, kako to unaprijed naglašava sam autor, ali to je napokon stvar prirodna i obična u svakom znanstvenom poslu. Pohvalno je, što to naš autor sam uvidja i kaže. Šteta je samo, što taj zaključni résumé nije uvijek jasno formuliran, a katkad je i nepregledan (unatoč brojkama, kojima su označeni pojedini njegovi odsjeci). Stoga, a i radi velikog broja zaključaka i izvoda najrazličitije vrste, kojih je puno cijelo završno poglavlje, nemoguće je dati na ograničenu prostoru njihov potpun prikaz, premda bi mnoge stvari zavrijedite da budu istaknute, a mnoge bi se mogle ispraviti ili svesti na pravu mjeru. Pokušat ćemo da prikažemo bar ono, što je principijelno ili za naše prilike najvažnije ne držeći se točno Korenova poretka: 1. Štajerska. Od najstarijih vremena, koliko se može utvrditi, t. j. u slavensko (predbavarsko) doba opstojala je podjela na dva posebna područja, koja se vide još danas: na sjeverozapadu (dolina gornje Mure) ari, na istoku i jugu plug (ovamo ide i slovenski dio Štajerske osim Pohorja i zapadnih graničnih planina). Izmedju njih bila je mješovita zona. S bavarskom koloni- zacijom dolaze u nekoliko (2—3) valova ponovno i (bavarski) ari i plug (ovaj isprva sa simetričnim lemešem), i to u dotadašnje plužno i mješovito područje.^' Bavarci donose (u 12. stolj.) ari i u zapadna štajerska brda (dotad nenaseljena). — Ova Korenova hipoteza o posebnom bavarskom arlu nije uvjerljiva. Već su raniji istraživači ukazivali na činjenicu, da u samoj Bavarskoj arlu nema ni traga, a Korenovi razlozi, koje on iznosi protiv toga, nisu baš naročito jaki. Lako je shvatiti, da su kod postanka današnjih rala u Istočnim Alpama djelovale najrazličnije komponente, ali tu je i prije Bavaraca bilo dovoljno etničkih i kulturnih struja, koje bi mogle poslužiti za njihovo objašnjenje. No kako za takovo obašnjenje još uvijek nemamo dovoljno potrebnoga materijala, to će pitanje još morati ostati otvoreno. 2. Dupljak je tipična bavarska sprava, nastala na sjevernom rubu Istočnih Alpa, a javlja se tek poslije 12. stoljeća.''^ Kod Južnih Slavena, naročito u Kranjskoj, dupljak je utjecaj njemačkih naseljenika. — Ovi su zaključci vjerojatni, premda kod prenošenja dupljaka Slovencima ne bismo baš morali U svrhu što većeg uklanjanja te subjektivnosti, koja je kod istraživanja oraćih sprava prouzročila toliko neprilika, mogu korisno poslužiti naročite formule, kojima se kratko i jasno dadu izraziti svi bitni elementi konstrukcije skeleta. Isp. Bratanić, Uz problem doseljenja Južnih Slavena. Zbornik radova filozofskog fakulteta sveučilišta u Zagrebu, I (1951); Bratanić, Oraće sprave centralnog dijela balkanskog poluotoka. Spomenica o 50-godišnjici Etnograf- skog muzeja u Beogradu (u štampi). °' Očito se radi o pogrešci, kad se kaže (str. 261), da bavarski plug, koji zaposjeda nekadašnje »čisto područje pluga«, ondje pomalo potiskuje ari. 28 Točniju njegovu povijest treba da pokaže kasnije istraživanje, kaže K. Plug i ralo 217 misliti na njemačke jezične otoke, kako to čini K., jer se taj proces mogao izvršiti i bez ljudskih migracija. 3. »Kulturni krugovi.« Tom oznakom K. nastoji obuhvatiti različne kulturne sveze, koje se pokazuju kod štajerskih oraćih sprava, ali joj ne pridaje neko odredjeno i stalno značenje. Ne ćemo se zaustavljati kod »zapadnog kruga«, kojemu po Korenu pripada štajerski ari. Spomenut ćemo samo, da taj »zapadni krug« (koji će biti sastavljen zapravo od nekoliko takvih »krugova«) ispada u sasvim drugom svijetlu, ako znamo, da se daleko na istoku, u pogra- ničnom srpsko-makedonsko-bugarskom pojasu, javljaju ne samo rala s jednakom »četvorostranom« konstrukcijom, kao i u Alpama, nego još i niz drugih pod- udaranja u pojedinostima izmedju ta dva područja, medju njima i posve jednako rezalo, upravo s tim imenom; rezalo.''^ Za nas je zanimljivije, kako K. shvaća veze s istokom. On na temelju naziva za lemeš konstruira tri koncentrična kruga, od kojih vanjski, najširi, obuhvaća na sjeveru naziv arling, na jugu raonik. Srednji krug čine specifična stara imena: na sjeveru roagesan-Toans, na jugu lemeš. Napokon se u najužem unutarnjem krugu nalaze nazivi tipa željezo {pflugeisen, plužno železo i dr.). Koren medjutim odmah dodaje, da su ti krugovi na istoku prekinuti, pa se nazivi tipa željezo nastavljaju dalje u Madžarsku {ekevas), a to mu ne da da izreče konačni sud. Ipak mu se čini sigurnim, da je područje naziva arling-raonik rastrgano na dva dijela jednim prodorom s istoka. Ovo shvaćanje pokazuje, kako je na mjestu ona skromnost, koju K. nekoliko puta naglašuje: kako iz uske štajerske perspektive ne treba izvoditi dalekosežne zaključke. Sam K. zna, premda preko toga prelazi, da na zapadu iza naziva arling opet dolazi magen- san, ali ne misli, da se to isto može ponoviti i na jugoistoku. Šta ostaje od njegovih krugova, kad se na istoku poslije naziva raonik-ralnik — koji ne dopire, kako K. kaže, samo do bosanskih planina, nego gotovo do polovice Bugarske — javlja opet lemeš, da posve na kraju (u Trakiji) iskrsne ponovno žel'azu? Ako uz to još uzmemo u obzir, da je područje naziva raonik »izmedju Save, Dunava i Tise«, za koje K. (str. 228) kao da želi suponirati neku staru svezu (preko Madžarske!) s područjem naziva arling, nanovo kolonizirano u razmjerno nedavno vrijeme doseljenicima s juga, da tamo (unatoč protivnom mišljenju Korenovu) ima bar nekih tragova, koji upućuju na nekadašnje ralo tih doseljenika (isp. OSH, karte II, III), a da naziv raonik iz južnoslavenske perspektive uopće čini dojam jednog relativno mladjeg »prodora« (vjerojatno baš sa sjeverozapada), onda se njegovi koncentrični krugovi potpuno rasplinjuju. A i s druge strane, na sjeveroistoku, našao bi K. — da se nije zaustavio u Madžarskoj — rumunjski fierul plugului, poljski želazo pluine pa pored nekojih, nešto drukčijih, ukrajinskih oblika pluznye železa u ruskoj vladimirskoj guber- niji 16. stoljeća (što je spomenuto i u Zeleninovoj njemački pisanoj knjizi). Dodamo li k tomu — ne spominjući druge, neodredjenije, možda i slučajne forme — češko plužne železo, njem. pflugeisen u Wurttembergu i plaugisen u Donjoj Saskoj, furlanski fyer (isp. kartu) pa norveški ploug-jern (18. stolj.) i švedski plogiern (16. stol.), onda vidimo jednu raširenu evropsku pojavu, koja je doduše vrlo zanimljiva i traži svoje razjašnjenje, ali ujedno jasno pokazuje nemogućnost svake interpretacije s jednog uskog sektora i bez dovoljnog komparativnog materijala. — Unatoč nebuloznosti spomenutih Korenovih kon- °" Isp. Bratanić, Uz problem..., str. 241/242. Slovenski naziv rezalo donosi upravo Koren medju svojim (slučajnim!) materijalom, dok ga u ranijoj litera- turi nema. 218 Branimir Bratanić centričnih krugova nisu ništa manje realne veze, koje čvrsto spajaju područje naziva pflugeisen s istokom. Koren ovamo računa kod pluga ručicu, koja je u jednom komadu s plazom (a još bi točnije bilo uzeti ovamo čitav dvostruki plaz), zatim oblik jarma s gredicom ispod volovskih vratova, štajersko njemačko ime za taj jaram (jar) pa eventualno i napravu za nošenje sijena od dva drvena luka, spojena mrežom^" (hrv. krošnja ili trai je), a iz daljeg se teksta vidi, da bi očito trebalo ovamo pribrojiti zakrivljeni gredelj pluga. I ovdje K. staje u Madžarskoj ne usudjujući se radi nedostatka podataka za istočnije krajeve izreći konačno mišljenje pa kaže, da treba potanja ispitivanja toga »kulturnog kruga« ostaviti za »kasnije vrijeme, pogodnije za istraživanje«. Medjutim mi već danas znamo, da dvostruki plaz i zakrivljeni gredelj dopiru na istok sve do Volge (kazanjski saban!), a da je vrsta jarma, o kojoj se ovdje radi u Evropi uvijek vezana samo uz (današnje ili nekadašnje) slavenske krajeve, dok na istok seže do Kavkaza.'* Uzimajući u obzir sve navedeno ne će zbog geografskog položaja biti krivo, ako se u konkretnom slučaju i štajerski naziv pflugeisen poveže s navedenim pojavama (da ne kažemo s kulturnim kompleksom), ne prejudicirajući time nikakav sud o prvotnom podrijetlu i jezičnoj pripadnosti toga naziva, koji je, kako smo vidjeli, toliko raširen u Evropi. Da sam Koren nije izveo isti zaključak, razlog je očito u tom, što on, zacijelo ispravno, veže postanak naziva pflugeisen uz pojavu nesimetričnog plužnog lemeša. Pa kako je takav lemeš potvrdjen arheološkim nalazom tek u 13. stolj. (Burgenland) i kako K. naginje, da taj izum radi blizine rečenog nalaza i posebnog položaja Štajerske prema Njemačkoj (gdje su se još u naše vrijeme često upotrebljavali kod starih plugova simetrični lemeši) pripiše toj »zemlji stare željezne kulture« kostthruma«) 96; rezalo: rezalo 110 (K str. 68), rezalnica, rezaunca R, rezovnica 112, na- rezaunca (?, »naresavenza«) 84 (K str. 67). 17. P 1 u ž n a k o 1 c a. kolca 113, 127, L, kolca 66, koljca 62, kôuljca 65, kulca 63, kulca 125, kuljca 64, kolce 140, kolesa 59, kolesnîce 112, plužna kolca P, L, plužna kôuca 41, plužna (f.) 130, P (Notr., Dol.), plužnja 129, plužne 121, P, plužje P "(Gor.), plužno P (Gor.), plužnice P, plužniki P, ójice 138. 18. Osovinakolica. osišče 59, klop 130, polica (?) 126, aks 140, akštuk 121. 19. Rudi Ć kolica. ójce P, uojé 140, oje (?) 126, polica 130, polica 127, poličica 125, paličica (?) P (Rib.), jezik 59, jezak 121, svôra 63, štangica 62. 20. Mačka (naprava za reguliranje širine brazde na kolicima). pretikalna opora 59, španga 121. 21. O p 1 e n na kolicima. pedeuc 108. 22. Drugi dijelovi kolica. fcriž (=rudić + os) 140, jeravnica (kao želj. gredeljnica) 130, kolce (= kotač) 140, pašel, pasel (= lunjak kotača) 140, rink (spaja gredelj s kolicima) 112. I u Štajerskoj i u Beloj Krajini nazivi ovoga tipa nastavljaju se ne- posredno na jednake nazive u Hrvatskoj. '* Naziv bi mogao biti u svezi ili sa njem, spitzmaus (hrv. rovka, dakle sprava, koja ruje, kao šumski miš) ili sa špičimiš, speč-meš, t. j. šišmiš (jer ima »krila«, habe, koja razbacuju zemlju), • isp. Slov. Etnograf III—IV, str. 455. 232 Branimir Bratanić 25. K r p e 1 e (spojnica izmedju o ja i kolica). klešče {= rascijepljeno malo rudo) 130, klešče (= rascjep na prednjem kraju rudića) 140, krpeli (= rašljasto rudo) P. 24. Krčalo (klin ili luk, kojim se plug privlači u pravi smjer, ako skreće u stranu). krčalo (?) P, itrčcZ (?) P (Dol.), krpelj (?) P (BKr), krpeli (?) P (Dol.), priglč 121 (klin 59); luk: krpele 127, krpel 126, klešče P, lôcen (za krpelit) 125, kamba 130. 25. Spojni klinovi krpela (ili o ja). klin 130. 26. Oje kod pluga. oje 121, oji 126, *127, ojice 59, *127, ojce 62, 63, oicje 66, uojci 125, čvetrnica 140, {četver P, BKr), plužnica P. 27. Zavoranj (klin za jaram). {jarmenjâk P), {jârmnik P), {zaprégelj P), {pregelj 130), priglč 121, {ôjna igla P), igla ESSZ (Prekmurje), krčel 127, krču 126, gožni klin 59, klin 66. 28. O tka i ost an. ótka 115, 130, P, uo^ita 125, vot'ka 129, utka 63, otika (Miklošič), dtika 41,224, râtka P; óstan P (Gor.; Kranj. Gora = bič), óstanj P, ostanj P. 29. Cijela oraća sprema. oralna priprava P, {prema P, BKr), plužje (= plug + kolica) P (Gor.). 30. Druga nomenklatura u vezi s oranjem. ralaca (= pomoćna sprava kod sijanja prosa, »za žito raliti«) I25; krpéljiti {= držati smjer plugu s pomoću krčala) P (BKr), otočiti plug {= regulirati širinu brazde) L (Slov. Gor.); oranje na oplaz (tako, da na njivi nema slogova) L-Er (Tolmin); slogovi: razori, lehe, ogoni L, oguni 66; oba načina oranja na slogove: razmeta-zmeta 125, razmeée-zmeée *127, razmetat-skup zmetat 66, se razdvoji-se skupaj zmeče *127, oranje na kraje (?), oranje bez krajev (?) L (sjeverno od Ljubelja), osredke pobirati {— završne brazde kod »razmetanja«) P; odmetek (= uži slog uz rub njive) L, zaklinek { = kli- nasti kraj njive) L (Sv. Jakob ob Savi); uvratine: vrati, vratnik, vrat, zavratnice L; podsmuka (= smuka za voženje pluga na njivu) 66, plaznica (=isto) P. Kolikogod ovaj pregled bio oskudan, on pokazuje, da i na razmjerno malom slovenskom području opstoji velik broj različnih naziva, od kojih mnogi imaju svoje karakteristične analogije kod Hrvata i drugih Slavena, a nekoji i veću kulturnohistorijsku vrijednost. No ta je vrijednost veoma ograničena njihovom fragmentarnošću. Ondje, gdje su podaci gušći — u Beloj Krajini i jugoistočnoj Štajerskoj — vidi se, da se nazivi ponajviše direktno nadovezuju na jednake hrvatske nazive, t. j. da pripadaju odredjenim regionalnim tipovima nomen- klature oraćih sprava. Granice tih tipova prema ostalom slovenskom području po ovom se materijalu ne daju odrediti. Trebalo bi imati više podataka i znati točnije geografsko rasprostranjen je naročito za ove nazive: ralica, plaz { = lijeva ručica), priroč (sva tri vjerojatno na Primorju), rog(el), podsad i slič., kozelc Plug i ralo 233 (= plaz), ralnik (= lemeš; i crtalo?), plužno îelezoP oje (kod rala i rezala), kurelj (Primorje?), polica (= daska ili rudić), lemežnice, rezalo (za crtalo i za cijelu spravu), črtalo (— lemeš ili plaz?), prvo železo i slič., plužnice (= kolica), krčalo i slič., krpel(e) i slič. i otika. Iz ovog fragmentarnog i slučajnog materijala vidi se ipak, da kod slo- venskih oraćih sprava ima i etnografskih i leksičkih pitanja, koja zahtijevaju svoje rješenje. S odgovorima na ta pitanja mogli bismo u velikoj mjeri popuniti ono znanje, koje je potrebno za rješavanje važnih kulturnih i etničkih pro- blema, ne samo kod nas, ne samo kod Slavena, nego u Evropi uopće. Jedno kod toga ne smijemo zaboraviti: iscrpnu i detaljnu gradju, koja je za pro- učavanja ove vrste neophodna, mogu nam stare oraće sprave dati samo tako dugo — dok ih još ima. POPIS MJESTA" Njemački dio Štajerske i Koruške 1. Untergrimming, Ennstal (K). — 2. Wôrschach, Ennstal (K). — 3. Bruck na Muri (K). — 4. Birkfeld (K). — 5. Pollau (Hlubek, K). — 6. St. Stephan im Rosenthal, Gleisdorf (K). — Prabach, Gleisdorf (K). — 8, Preding, Wildon (K). — 9. Kôflach (okolica. K). — 10. Gossnitz, Kôflach (K). — 11. Teigitsch- graben, Kôflach (K). — 12. Judenburg (okolica. K). — 13. Perchau, Neumarkt (K). — 14. Goppelsbach, Murau (K). — 15. St. Georgen, Murau (K). — 16. Kra- kaudorf, Murau (K). — 17. Gmiind (R). — 18. Područje gornje Krke (Gurk, R). — 19. »Njemačka brda u Donjoj Koruškoj« (R). — K. Kirchbach, Gôrtschitztal (R). - Slovenski dio Koruške i mješoviti krajevi u današnjoj Austriji 20. Dolina donje Zilje (Gail, R, K). — 21. Beljak (Villach, R, K). — 22. Sp. Rož (Rosenthal, R, K). — 23. Okolica Vrpskoga jezera (Wôrthersee, R, K). — 24. Magerek (Magaregg), Celovec (K). — 25. Područje Gline (Gian, K). — 26. Otmanje (Ottmanach, K). — 27. Železna Kapla (Eisenkappel, R, K). — 28. Pliberk (Bleiberg, R, K). — 29. Velikovec (Vôlkermarkt, K). — 30. Grebinj (Griffen, K). — 31. Sv. Pavel (St. Paul, K). — 32. Soboth (Sobota), Ivnik (Eibis- wald. K). — 33. Zg. Boč (Grosswalz), Lucane (Leutschach, K). — 34. Gorica (Goritzen), Radgona (K). — 35. Ženkovci (Zelting), Radgona (K). — 36. Zetinci (Sicheldorf), Radgona (K). — Taj bi se naziv točnijim ispitivanjem eventualno mogao utvrditi i na većem području, iako ga danas možda potiskuje školsko-književni termin Icmeš-lemež. " Uz ime mjesta uvijek je kratko označen i izvor podatka (kratice: B = B. Bratanić, vlastiti zapis; EML = Etnografski muzej u Ljubljani; ESSZ = Etnološki seminar sveučilišta u Zagrebu; K = Koren, Pflug und Ari; L = Ložar, Narodopisje Slovencev I; OSH = Bratanić, Oraće sprave u Hrvata; P = Ple- teršnik, Slovensko-nemški slovar; R = Rhamm, Urzeitliche Bauernhôfe). Uz samo ime lokaliteta dodano je redovno i ime kojeg bližeg većeg mjesta. Slo- venska mjesta u današnjoj Austriji imaju uza se i svoja njemačka imena, a radi kontrole dodana su njemačka imena u zagradi i kod onih mjesta, za koja Koren daje historijske podatke. Neka od takvih mjesta nisu mogla biti točno identifi- cirana i lokalizirana, pa u tom slučaju imaju (u zagradi) samo njemačka imena, kako ih navodi Koren (dok su na karti njihovi znakovi smješteni u posebne krugove). Za pomoć kod ubikacije nekojih od tih mjesta dužan sam zahvalnost redakciji »Slov. Etnografa«, a zahvaljujem na ovom mjestu i svim ostalima, koji su mi na bilo koji način pomogli kod skupljanja podataka. — Slov. nazive pri nemških debelejše tiskanih imenih bi bilo treba še prekontrolirati. 234 Branimir Bratanić Slovenija 37. (Apače-Hauptmannsdorf, K). — 58. Šratovci (K, Schrottendorf), Rad- gona. — 39. Mele (K, Kellersdorf), Radgona. — 40. Rilitarovci (K), Radgona. — 41. Beltinci, Prekmurje (dr. V. Novak). — 42. Ljutomer (K). — 43. Bolehneci (K, Wollachnezen), Ljutomer. — 44. Pavlovci (K, Paulofzen), Ormož. — 45. Ormož (K, Friedau). — 46. (K, Krenkendorf), Ormož. — 47. Zavrče (K, Sauritsch), Ptuj. — 48. Ptuj (K). ~ 49. Domava, Ptuj (K). — 50. Savci, Ptuj (K). ~ 51. Sv. Andraž (?, K, St. Andra i. S.), Ptuj. — 52. Canjkova, Cen- kova (?, K, Zankoberg), Slov. Gorice. — 53. (Gobačinci, K; Slov. Gorice, K). — 54. Radehova (K, Oberradoch)., Slov. Gorice. — 55. Hrastovec (K, Gutenhag), Slov. Gorice. — 56. »Istočno od Maribora« (K). — 57. Gačnik ? (K, Gaschnitz- tal). Slov. Gorice. — 58. Jarenina (K, Jaliringsbof), Maribor. — 59. Kamnica, Maribor (ESSZ). — 60. Rogatec (K, Rohitsch). ~ 61. Podsreda (K, Hôrberg). — 62. Rakovec, Brežice (B). ~ 63. Podvinje, Brežice (B). — 64. Gaber je, Brežice (B). — 65. Mihalovec, Brežice (B). — 66. Loče, Brežice (B). — 67. Brežice (K, Rann). — 68. Vodice (K, Voditz), Planina. — 69. Dovje (K, Dobiš), Planina. — 70. Pla- nina (K, Montpreis). — 71. Jurklošter (K, Gairach), Rim. Toplice. — 72. (K, Rain, Roswein, Oschag), Laško-Celje. — ?5. Zavedna (K, Savodin), Celje. —74. Celje (K). — 75. Trbovlje (K, Trifali). — 76. Ojstrica (K, Osterwitz), Vransko. — 77. (K, Podgoutz, Gleindorf, Preup), Vransko. — 78. Sanek (Zovnek; K, San- negg), Braslovče. — 79. Polče (K, Poltsch), Braslovče. — 80. Sv. Rupret (K, St. Ruprecht), Braslovče. — 81. Braslovče (K, Frasslau). — 82. Dobrovlje (K, Dobroll), Braslovče. — 83. Vrbovec (K, Altenburg), Mozirje. — 84. Rečica (K, Rietz), Mozirje. — 85. Okonina (K), Mozirje. — 86. Ljubno, Mozirje (L). — 87. (Suha) Dol (?, K, Doli), Mozirje. — 88. Trnavče (?, K, Ternautschitsch), Mozirje. — 89. Mozirje (K, Prassberg). — 90. Slatine, Mozirje (K). — 91. Šmartno ob Paki (K, St. Martin), Mozirje. — 92. Šoštanj (K, Schonstein). — 93. (Lamm, Krahstock, K), Šoštanj. — 94. Ravne (K, Rauen), Šoštanj. — 95. Turn (K), Šoštanj. — 96. Vitanje (K, Weitenstein). — 97. Vojnik (K, Hohenegg). — 98. Ko- njice (K, Gonobitz). — 99. Boharina (K, Wocharina), Konjice. — 100. Kovački Vrh (K, Schmiedberg), Konjice. — 101. Ruše (K, Maria Rast), MariBor. — 102. Fala (K, Faal), Maribor. — 103. Sv. Lovrenc (K, St. Lorenzen), Pohorje. — 104. Pohorje (L-Koprivnik). — 105. Marenberg-Zeichenberg, K). — 106. Legen (K, Lechen), Slov. Gradec. ~ 107. Slovenjgradec (okolica. K, Windischgrâtz). — 108. Mežica, Prevalje (ESSZ), nekad Koruška. — 109. Crna (R, K, Schwarzen- bach), Prevalje, nekad Koruška. — 110. Solčava (R, K, Sulzbach). — 111. Logar- ska dolina (R, K), Solčava. — 112. Ravne na Zg. Jezerskem (B. Orel), nekad Koruška. — 113. Mojstrana (ESSZ). — 114. Zasip, Bled (ESSZ). — 115. Ribno, Bled (ESSZ). — 116. Bohinj (R). — 117. Cerklje, Kranj (L). — 118. Nevlje ? (»St. Georg bei Stein«, R), Kamnik. — 119. Moravče (L). — 120. Izlake, Zagorje ob Savi (L). — 121. Vrhovo, Radeče (ESSZ). — /22. Šentjernej na Dolenjskem, Novo mesto (L). — 123. Gradnik, Semič (B). — 124. Štrekljevec, Semič (B). — /25. Krupa, Semič (B). — /26. Gor. Dobravica, Metlika (B). — 127. Desinec, Črnomelj (B). — /28. Nepoznato (Slovenija, EML). — /29. (Velike) Poljane, Ribnica (Zupanec, Dom in svet, 1891). — 130. Dobrepolje (Vel. Lašče, Mrkun, L). — 131. Št. Vid pri Stični, Grosuplje (dr. V. Novak). — /32. Grosuplje (EML). — 133. Bistra (okolica, K, Freudenthal), Vrhnika. — /35 a. Planina (okolica. K, »Hausberg« '*), Postojna. — 134. Idrija (okolica. K). — 135. Podkrnci, Tolmin (Erjavec, Letopis Mat. Slov. 1880). — 136. Kam(e)no na Soči, Tolmin (P). — Zacijelo se radi o pogrešci: trebalo bi biti Haasberg (mjesta s nje- mačkim imenom Hausberg nije bilo u Kranjskoj), a to je Planina. Za ovu informaciju zahvaljujem redakciji »Slov. Etnografa«. Plug i ralo 235 137. Staro Sedlo '° (Erjavec 1880), Kobarid. — 138. Banjščice (Sv. Duha, Erjavec, 1880), Kanal. — 139. Skrilje, Ajdovščina (Erjavec, 1880). — 140. Kopriva, Sežana (M. Matičetov). — 141. Košana (Kal), Šempeter na Krasu (M. Matičetov). Slobodni teritorij Trsta (Hrvati i Slovenci) 142. Korte (Corte d'Isola), Piran (Jaberg-Jud, Sprach- und Sachatlas Ita- liens und der Sudschweiz, VII). — 143. Murine (Morno), Buje (J. Ribarić). — 144. Picudo — Goli Vrh, Buje (J. Ribarić). Hrvatska (prema OSH, ako nije drukčije označeno) 145. Brest, sjev. Istra. — 146. Šapjane, Kastav (dr. M. Gavazzi). — 147. Mali Brgud, Kastav (dr. M. Gavazzi). ^ 148. Lisac, Kastav. — 149. Studena, Kastav. — 150. Prezid, Čabar. — 151. Vrhovci, Čabar. — 152. Jazbine, Čabar. — 153. Marija Trošt, Delnice. — 154. Skrad, Delnice. — 155. Lukovdol, Delnice. — 156. Vukova Gorica, Karlovac. — 157. Donje Stative, Karlovac. — 158. Mali Modruš-Potok, Karlovac (B). — 159. Kunić Ribnički, Karlovac. — 160. Lipnik, Karlovac. — 161. Breznik i Vini Vrh kod Ozlja (B). — 162. Polje, Ozalj (B). — 163. Bratovanjci i Lukunić-Draga, Ozalj (B). — 164. Bubnjarci, Ozalj. — 165. Vivodina, Ozalj. — 166. Vrhovac i Grandić-Breg, Ozalj (B). — 167. Krašić, Jastrebarsko. — 168. Stari Grad, Žumberak. — 169. Noršić-selo, Samobor. — 170. Jarušje, Samobor. — 171. Prodindol, Sv. Jana, Jastrebarsko. — 172. Vo- lavje, Jastrebarsko. — 173. Kupinec, Pisarovina. — 174. Kravarsko, Vel. Gorica. — 175. Donja Kupčina, Pisarovina. — 176. Rečica, Karlovac. — 177. Ladvenjak, Karlovac. — 178. Kablar, Karlovac. — 179. Crna Draga, Karlovac. — 180. Brki- ševina, Petrinja. — 181. Glinska Poljana, Petrinja. — 182. Brest i Vuroti, Pe- trinja. — 183. Cepeliš, Petrinja. — 184. Svinjičko, Sunja. — 185. Potok, Popo- vača. — 186. Okešinec, Ivanić. — 187. Dubrava, Čazma. — 188. Sv. Petar Cvrstec, Bjelovar. — 189. Botinovec, Koprivnica. — 190. Sv. Helena Koruška, Križevci. — 191. Erdovec, Križevci. — 192. Bedenica, Sv. Ivan Zelina. — 193. Sv. Ivan Zelina. — 194. Lupoglav, Dugo Selo. — 195. Prečeč, Ivanić. — 196. Trebarjevo desno, Sisak. — 197. Martinska Ves desna, Sisak. — 198. Kuče, Vel. Gorica. — 199. Prevlaka-Oborovo, Dugo Selo. — 200. Bukevje, Vel. Gorica. — 20/. Vel. Mlaka, Vel. Gorica. — 202. Obrezina, Vel. Gorica. — 203. Sašinovec, Dugo Selo. — 204. Cučerje, Zagreb (B). — 205. Mikulić, Zagreb. — 206. Bistra, Zagreb. — 20?. Kraj dolnji, Zagreb (B). — 20S. Oplaznik, Zagreb. — 209. Pologi, Zagreb (B). — 2/0. Luka, Zagreb (B). — 211. Tuhelj, Klanjec. — 212. Šemnica, Krapina. — 2/3. Strahinje, Krapina (M. Davila). — 214. Jesenje, Krapina. — 2/5. Mihovljan, Zlatar. — 216. Veleškovečki Lipovec, Zlatar. — 217. Zajezda- Topličica, Zlatar. — 218. Ivanec. — 2/9. Vinica, Varaždin. — 220. Prelog, Medji- murje. — 22/. Poluren, Medjimurje. Madžarska 222. Gocsej (Gonczi, Gocsej ... Kaposvar 1914). — 223. Oriszentpéter, Vas m. (Kovacs, A Neprajzi Muzeum magyar ekći, 1937). — 224. Slovenska sela uz Rabu (Novak, Etnografski značaj slovenskega Porabja, Slov. Etnograf I, 1948, str. 95). ''^ Erjavec, a za njim i oni, koji ga citiraju, pišu Staro Sedlo, dok na speci- jalnim kartama i u službenim popisima mjesta u blizini Kobarida opstoje dva sela: Staro selo i Sedlo (bez »Staro«). Prema podatku M. Matičetova ispravan je narodni naziv Staro Sedlo (Star' Sedlo), kako je kod Erjavca, dok je Staro selo pogrešno. 236 Branimir Bratanić Résumé A LA MARGE D'UN LIVRE INTÉRESSANT L'article contient une analyse détaillée du livre « Pflug und Ari > par Hanns Koren (Salzburg, 1950). Apres avoir exprimé sa complete reconnaissance a la grande diligence de l'auteur qui a amassé un nombre imposant des données d'archives concernant les instruments aratoires allemands et Slovenes de Styrie, le censeur trouve le livre bien excitant et plein de bon sens. Mais parmi les nombreuses constatations correctes et vues saines il y a, dans le livre, aussi d'autres qu'on ne peut pas accepter et dont le censeur donne quelques critiques et corrections en détail. Il regrette particulierement le nombre insuffisant des données modernes sur la nomenclature et sur la construction technique des araires et des charrues ce qu'on pouvait attendre, en premiere ligne, d'une étude ethnographique spéciale. Sans un tel matériel ethnographique relative- ment abondant nous ne pouvons qu'ajouter des hypotheses nouvelles aux théories précédentes des historiens et linguistes, et sans sa publication en entier tout contrôle des conclusions reste impossible. Un sérieux défaut du livre présentent, malheureusement, les illustrations qui sont peu nombreuses (sans aucune photographie), techniquement inexactes et tout a fait douteuses pour l'usage scientifique. Les cartes, elles aussi, ne méritent pas une confiance beau- coup plus grande. Enfin le censeur donne un aperçu sur le matériel disponible concernant les instruments aratoires Slovenes avec une carte montrant la diffusion de leurs especes et leurs types constructifs, une liste de la nomenclature connue et une autre des localités. La carte comprend aussi toutes les données pour les loca- lités désignées en Styrie et en Carinthie allemandes illustrées dans la littérature précédente. ALI JE PRASLOVANSKA BESEDA BOG' IRANSKA IZPOSOJENKA? Ivan Grafenauer Ker sem moral napisati za Enciklopedijo Jugoslavije kratek članek »Bog« v jugoslovanski etnografiji, tam pa spornih vprašanj ni bilo mogoče reševati, je treba to opraviti v strokovnem glasilu. Gre za načelna in metodična vpra- šanja, ki jih je sprožil France Bezlaj s člankom »Nekaj besedi o slovenski mitologij*i v zadnjih desetih letih« (SE III—IV, 1951, 341—55). Na str. 347—49 skuša B. obrezvrednotiti dejstva, ki sem jih v raz- pravah o slovenskih kozmogonskih bajkah in o Bogu-daritelju ugotovil, in ovreči na teh dejstvih sloneča izvajanja. V tem, kako je to storil, tiče tista načelna in metodična vprašanja. Najprej načelno vprašanje: Ali je sploh komu mogoče znanstveno presojati spise, ki jih ni niti pošteno prebral? To je hud očitek, vendar pa je glede odstavka, ki govori o mojem delu, utemeljen. B. pravi (str. 347) : »... ta (t. j. akademik Ivan Grafenauer) je svojo tezo (sc. o preprostem monoteizmu starih Slovanov) do sedaj objavil že trikrat, najprej v Bogoslovnem Vestniku XXIV, 1941 »Bog-daritelj ...«, str. 57—97, nato v Etnologu XIV, 1942 »Prakul- turne bajke pri Slovencih« in nazadnje v »Narodnem pesništvu«, separatnem odtisku (sc. iz leta 1945) iz... Narodopisja Slovencev« II (ki je 1952 izšel). Ko bi bil B. vzel v roke sam BV XXIV, bi bil videl, da je izšel leta 1944; ker pa navedba v spisu samem na str. 74 omenja že »odstavek o Narodnih .povesticah v Narodopisju Slovencev II«, ki bo izšel v založbi Klas, na str. 86 v op. 56 pa se spet omenja Narodopisje Slovencev II, »ki je v tisku«, B. tega ni prebral in je imel poslednjega izmed navedenih spisov za prvega. Historiat teh spisov je namreč tale: Najprej sem jeseni 1940 predaval v Slavističnem društvu o »Prakulturnih bajkah v slovenščini«.* Spis o mengeški in šišenski bajki — rokopis je bil z vsem prvim, Zupaničevim, Etnologom XIV (1941) zbombardiran v beograjski Državni tiskarni — torej ni bil napisan med vojno, kakor trdi B. (str. 347); izšla pa je razprava (G L), spet prirejena po ohranjenem konceptu — čakati ni kazalo, ker je smrt prežala tudi pred mojimi vrati — v drugem, Ložar je vem. Etnologu XIV (1942). Drugo sta bila odstavek o praslovanskem verstvu (str. 30—31 in op. 55, str. 74) ter kul- turno in literarno primerjalna obravnava naših bajk (str. 50—60) v spisu »Narodno pesništvo« za Narodopisje Slovencev II, ki naj bi bilo izšlo 1944, pa se je usedel nanje s korekturami vred nacistični prosvetni komisar (ali * Glede na to, da prave prakulture, t. j. prve kulture človeštva sploh, ne poznamo, marveč le mlade njene odrasleke, bi pravzaprav morali govoriti le o bajkah in pripovedkah starolovskonabiralnih kultur. Ker je pa ta označba preokorna, rabimo izraz »prakulturni« v tem drugem prenesenem, ne v prvot- nem pomenu. 238 Ivan Grafenauer kaj je že bil) dr. Koschier in so vse to izkopali iz njegovega urada šele po razsulu nacizma; posebni odtisk je nato izšel 1945 (G III), z vso knjigo 1952, vsekakor za tretjim, po izidu drugim spisom, veroslovni razpravi »Bog- daritelj ...« v BV (G II, konec leta 1944). Kratek povzetek je izšel potem še 1946 — spet ne po Bezlajevem »med vojsko« — v Koroškem zborniku, 289 do 292, v spisu »Slovensko slovstvo na Koroškem, živ člen vseslovenskega slovstva«, »I. Praslovenska doba. Verstvo in bajke«. B. tega ne ve. To je prvo dejstvo. Drugo je tole: B. pravi (548): »Grafenauer sklepa na podlagi Prokopijevega poročila, dokaj samovoljne razlage besede bog in dveh slovenskih bajk ,Od kod je človek' in ,Od kod je naša zemlja", da so pra- slovanske verske predstave istovetne s predstavami pastirskonomadističnega verstva, po Schmidtovi teoriji iz tretjega pirakulturnega kroga na severu (po Montandonu iz sedmega A, arktično-subarktičnega).« V tem zloženem stavku je skoraj toliko napak, kolikor je sestavin; pravilna je samo beseda o Proko- pijevem poročilu. »Dokaj samovoljna razlaga besede bog« je po Vondraku, Bernekerju in Waldeju navedeni prvotni pomen sti. bhagas, ki ne pomeni samo dodeljeno, »delež« idr., ampak tudi tistega, ki dodeljuje, »dodeljevalec, daro- valec« (G II, 60, G III, 50 in op. 55, str. 74; prim V o n d r â k , Vgl. Gramm. I (1906), 259, 282; Berneker, SEL 1, 67; W a 1 d e - P o k o r n y, VWIg H, 127 in 128). Ali je B. ta mesta prebral in kontroliral? K temu mestu je treba do- dati še tole Bezlajevo trditev (n. m.): »Semantična podobnost osnovnega po- mena iransko-slovanske (tudi indijsko-frigijske) besede bog (torej razlaga le ni bila samovoljna!) z besedami, ki so za ta pojem v rabi pri subarktičnih narodih, je prav lahko slučajna in samo rezultat tabuističnega nadomestka.« Torej zverina bog nekak enaček zverini medvedu (med-jed). B. pač ni prebral — kajpak tudi ne preveril sledeče mesto v G II, 60: »Juž. Arapaho med Osred. Algonkini pa ga (N. b.) kličejo: ,Moj Oče, Mož tam zgoraj, ti Stvarnik, ti Daritelj jedil!'« (UdG H, 751, tudi 725). To mesto v Schmidtovem delu Urspr. d. Gottesidee II (1929) je iz dela G. A. Dorsey, The Arapaho Sun Dance: the Ceremony of the Offerings Lodge (Field Columbian Muséum, Pubi. 75, Anthropological Séries, vol. V, 1905), str. 59; molitveni klic se je rabil pri vserodovni ceremoniji Sončnega plesa. Klic ima na sebi prav toliko tabui- stičnega, kakor klic v Homerjevi Odiseji, VIII, 555: Hermes, Kronionov sin, spremljevalec, delitelj blaginje! Sovrétov prevod (1951), str. 114. Bezlaj kajpak mesta v G II ni prebral — morda ga je z očmi preletel — preveril pa ga gotovo ni. D a 1 j e ! Tisti »dve slovenski bajki«, na podlagi katerih po B. velike stvari sklepam, imata sicer pri Trdinu v Nevenu VII (1858), 60 (reprodukcijo gi. G III, 52) res nadpisa »1. Odkuda čovjek«, »2. Odkuda nam zemlja«, so pa to, kakor jasno pravim (G I, 10; G II, 76; G III, 53), tri bajke s štirimi inačicami, mengeška o ustvarjenju sveta in o ustvarjenju prvega človeka — ki nista istega izvora — ter k prvi dolenjska inačica, ki jo je pa Trdina z mengeško kontaminiral (Verske bajke, št. 1), šišenska bajka o ustvarjenju zemlje z motivom poniranja. Mimo teh treh Trdinovih bajk (štirih inačic) pa sklepam to, kar sklepam, še po dolgi vrsti drugih slovenskih kozmogonskih bajk, prakulturnih in mlajših. A o tem v nadaljnjih izvajanjih. Konec stavka pa je naravnost potvorba — pač nezavedna, nastala iz površnega branja. Naj B. le navede tisto mesto, kjer jaz trdim, »da so praslovanske verske predstave istovetne« s katerimi koli predstavami tega ali onega kulturnega kroga. Saj sem dokazal slovenskim bajkam podobnih potez (posameznih motivov in motivnih nizov) v bajkah cirkumpolarnih lovskonabiralnih rodov raznih raz- Praslovanska beseda bog' 259 vojnih plasti, v bajkah jelenjepastirskih nomadov v Evraziji in še mlajših in drugačnih kultur, sadilsko-lunarnih in totemistično-solarnih verstev in bajk in s tem pokazal, da slovanska mitologija ni tako preprost pojav, kakor si mnogi domišljajo, ampak zelo sestaven, težko pregleden sklop iz raznih kulturnih plasti, pa sem poglavitne plasti tudi pokazal in označil, ne le pra- kulturno s preprostim monoteizmom [henoteizem (347) to ni, ker ta je tak politeizem, pri katerem izmed več enako veljavnih bogov kličejo kot edinega in najvišjega tistega, ki je človeku prav tedaj v zavesti], ampak tudi mlajše, ki so povzročile naklon k politeizmu, pa medsebojni boj teh nasprotujočih si vplivov. Delo kajpak še davno ni opravljeno, pospešil pa ga ne bo tisti, kdor doseženo — hote ali nehote — pači. — No, in končni del zgornjega stavčnega sklada: V njem se enači pastirskonomadistična kultura (verstvo) s »tretjim Schmidtovim prakulturnim krogom na severu«. Kdor je prebral moje tri spise ali je etnološki strokovnjak, bo vedel, da stavek zamenjava tretjo sku- pino Schmidtovih tako imenovanih primarnih kultur — prvih kultur, ki so si začele dobivati sredstev za preživljanje s tehnično izpopolnitvijo lova, kar je omogočilo stalno naselitev (A), ali s predelovanjem narave, sadilskim (B) ali pastirskonomadskim (C) — s tretjim naselitvenim valom, ki je po B i r - ketu-Smithu^ prinesel preko Behringovega preliva (ne več zemeljske ožine) v Ameriko človeka s kulturo lova ob lednih preduhih, s čimer je bilo človeku šele omogočeno življenje na mrzlem severu. Kdor pa ni strokovnjak in mojih spisov ni prebral, bo moral misliti, da je ves ta galimatija moja preja. Nadalje pravi B. (348): »Prakulturne bajke pri Slovanih, s katerimi operira Grafenauer, pa so omejene na dva motiva pri Trdini in na en ukrajinski motiv, kar pa je vendarle premalo za tako dalekosežno sklepanje.« Zgoraj sta bili še dve Trdinovi bajki, zdaj pa pri Slovencih samo še dva motiva. Bezlaj misli kajpak na dve bajki, dokazuje pa s tem, da ne zna ločiti pojmov motiv, motivni niz, pripovedčni ali bajčni obrazec. To pa je neznanje pripovedčnoprimerjalne abecede! Pa samo dve pripovedki? Ze Trdinove so, kakor smo videli tri v štirih inačicah; k temu pa pride še 6 le malo premenjenih prakulturnih bajk (Trdinova Verska bajka, št. 3 IG II,. 80; G III, 56: prvotni raj, prvi greh in kazen]: Trdinova Nar. pripoviest, št. 3 [G II, 80 s., G III, 36 s.: Poviest o božjem kokotu]; prvi del Trdinove Nar. pripoviesti št. 5 [G II, 82, G III, 57 s.: preskušnja moči med Človekom,, enačenim z N. b., in Kurentom, Temnim mesecem); Št. Kil h ar, ČZN 191U str. 59, št. 52 [G I, 11, G II, 77: Potrs, o zemlji, ki počiva na ribi]; isti, n. d., str. 61, št. 59: Sonce pravo, mesec levo božje oko; SNP, št. 292—93. Jezus in svet noseča riba |G I, 11, G II, 77, G III, 31, z op. 38-39 na str. 75]); 2 pra- kulturni, močno spremenjeni, v treh inačicah (Trdina, Verska bajka št. 2 [G II, 71, G III, 54—56: Postanek rodovitne prsti iz trupla lunarnega Praočeta, enačenega z N. b.j; Trdina, Nar. pripoviesti, št. 4 in Bile, Novice 1857, 67: 2 Kai Birket-Smith, The Caribou Eskimos I. Descriptive Part, II. Analy- tical Part (Report of the Fifth Thule Expédition 1921—1924, vol. V), Copen- hagen (1929), 310 in 420 str. — Isti, Contributions to Choppewavan Ethnology (isti Report..., vol. VI, No. 3), Copenhagen (1930), 115 str. — Isti, več krajših sestavkov v strokovnih revijah Internationales Archiv fiir Ethnologie XXIV (1918). Anthropos XXV (1930), Ethnologische Studien I (1929). Journal des- Americanistes de Paris N. S. XXII (1930). — P. W. Schmidt, UdG VI (1935), I. Ab- schnitt. Die arktisch-nordamerikanische Kulturgruppe, I. Kap. Die allgemein . ethnologischen Zusammenhange, str. 23—31. 240 Ivan Grafenauer Kurent reši človeka iz potopa [G II, 85 s., G III, 59]) in dve pastirskonomadi- stični (Trdina, Nar. pripoviesti, št 5 druga polovica, G II, 82 ss., G III, 58 s.: Kurent, hudobno višje bitje Temni mesec, zapelje človeka z opojno pijačo v greh; Rutar, Goriška, Gradiščanska I, 114 s., G II, 81, G III, 57: Hudoba pretrga Bogu vrečo s kamenjem, da se izsuje in nastane kamniti Kras). Skupaj je torej 13 slovenskih kozmogonskih bajk v 15 inačicah. Nekoliko več ko »dva motiva«. — In kaj je z osamljenim ukrajinskim »motivom«? G I, str. 3 in 28—29 ponatiskuje eno celo inačico, Vahylevicevo, našteva pa še 5 drugih, Nowosielskega (str. 3, op. 4), Golovackega, Kost o ma- rova, Afanasjeva, Dragomanova (str. 29, op. 12—13); ponirniki so trije golobi, trije angeli, oz. sv. Peter, sv. Pavel in naš Gospod. B. pa je pozabil omeniti še most, ki vodi od Trdinove mengeške inačice preko Evrazije v Ameriko: predvsem stavek iz Golubine knjige, »što zori utrennija i večernija, svetel mčsjac i castyja zvëzdy začalis' ot očej božiich«, in sorodni bajeslovni motiv pri N e n c i h-Samojedih, pri pigmejcih Semangih v Ma- laji, v starem Egiptu, da je Sonce desno dobro oko N. b ja. Mesec pa levo slabo oko (G I, 12, op. 3). Danes dodam lahko še dvoje spopolnil: Š t. Kuhar, CZN 1911, str. 61, št. 59: »Stare mamice pa rade pravijo, ka je sunce pravo, mesec pa levo bože oko;« H. Birjukov, Cajka, izd. Molodaja gvardija (1947), 179 s.: »Govorjat, zvezdy — eto glaza angelov, čerez kotoryje bog na ves' mir smotrit« Površno branje je povzročilo tudi Bezlajevo trditev, da se do Nahti- g a 1 a (SR III, 1950, 141) še nihče ni »obregnil ob Malovo podajanje« slovenske mitologije. Ali nisem v svojih spisih dovolj jasno izjavil, da bo treba vse, kar se je do zdaj pisalo o naših ljudskih povesticah in o našem bajeslovju, vnovič preveriti po virih, in sicer ne kupoma cele skupine, ampak vsako bajko, vsako pripovedko in pesem posebej? (G III, 30, 52 idr.) Ali nisem iz- recno povedal, da potvorbe M. S. M i 1 o j e v i ć a , ki se Mal nanje sklicuje, niso uporabne kot vir? (G II, 89, op. 64.) Vse te in podobne nevšečnosti bi se B-ju ne bile zgodile, ko bi bil bolj kritičen do samega sebe, ko bi bil vsako trditev, ki jo je hotel zavrniti, natančno preštudiral in navedel z naslovom dela in z mestom, tako pač, kakor sem jaz v svojih razpravah navedel vire, pa tudi mesta za trditve, ki sem jim nasprotoval. B. v odstavku, ki govori o mojem delu, ni navedel niti enega takega mesta. Zdaj še metodična vprašanja: Glede moje ugotovitve o Trdi- novih besedilih, da »so se inačice našle pri etnološko starih in najstarejših narodih zunaj Evrope šele po objavi ustreznih Trdinovih bajk ali pa so bile priobčene v spisih, ki so bili Trdinu nedostopni« (G III, 53; pr. G I, 14, G II, 74), pravi B. (348—49): »Čeprav trdi Grafenauer, da Trdina še ni mogel poznati literature (!) o tem motivu, vendar s tem še ni rečeno, da v kakšnem poto- pisu iz tistega časa ne bi mogel najti opombe, na podlagi katere je pofilozo- firal po svoji navadi.«^a — Najprej moram utrditi, da nisem ničesar na slepo Glede presoje Trdinovih bajčnih besedil v Nevenu 1858 je prišel urednik Trdinovega Zbranega dela Janez Logar na osnovi literarnohistoričnih kri- terijev do istih izsledkov kakor jaz na osnovi narodoslovnih. Takole pravi (Trdina, Zbrano delo IV, 1952, str. 361 s.): Vse kaže, da je (sc. Trdina) edino o počitnicah leta 1855 skušal zapisovati ljudsko izročilo vsaj do neke mere v znanstvene namene po zgledu svojega prijatelja Matije Valjavca, s katerim sta šolsko leto 1854/55 spet predrugovala v Varaždinu. Valjavec je tedaj že vestno zapisoval kajkavsko narodno blago; Trdina je najbrž po- Praslovanska beseda bog' 241 trdil; kar sem rekel, sem prej preveril po vset virih, ki sem jih uporabil in kajpak tudi navedel; Bezlaj je imel možnost, da resničnost preveri, pa je svojo domislico izrekel čisto na slepo. — Da ne gre za literaturo o enem motivu, ampak o virih za vrsto etnografskih besedil, tu ni treba več ponav- ljati. Pri preverjanju, kdaj so bili viri priobčeni, sem dognal, da je mimo Vahilevičeve kolednice, ki Trdinovima besediloma iz leta 1858 ni mogla rabiti za vir,2b izšel pred 1858 samo en važen tekst, Walam Olum, sveta rodovna kronika rodu Lenape ali Delavarov; to so izdali najprej (netočno) C. S. Raf- fines que. The American Nations (1836), nato Squier, American Review (febr. 1849), nato v Beachovih Indian Miscellany (1877), v 15. izdaji Drakeovih Aboriginal Races of North America, naposled je oskrbel kritično izdajo D. G. B r i n t o n , The Lenape and their Legends, with the complete text and sym- bols of the Walam Olum (Brinton's Library of Aboriginal American Litera- ture Nr. V, Philadelphia 1885). Nemški prevod s komentarjem pri Schmidtu, n. d., II, 417—22. B. ima zdaj priliko, da tisti sloviti potopis, ki naj mu prav da, zares poišče; za najdbo mu bo hvaležna ne le slovenska, tudi svetovna znanost. Pa resno! Ali so take zračne domislice, z ničimer podprte, v znan- stvenem razgovoru sploh mogoče? Ali morejo fantazmi spraviti dejstva s sveta? B. dalje pravi (349) : »O etimologiji imena Kurent še ni mogoče izreči dokončnega mnenja. Kelemina (GMS XXV—XXVI, 1944, 112) prinaša nove doneske v potrdilo nekdanje Štrekljeve razlage iz romanščine (sc. Cori- corante za kuranta v Majarjevi inačici v SV XXXIV, 1878, 86 s.).Grafenaueir- jeva paralela Kurent-Keremet (sc. mong. Kurjumes) se opira samo na zvočno podobnost. Ker so direktni ugrofinsko-slovanski jezikovni vplivi povečini mlajši in ne obsegajo celotnega slovanskega ozemlja, je Grafenauer jeva etimologija še težje verjetna.« — Grafenauerjeva etimologija se ne opira samo na zvočno podobnost. To je pri jezikih s tako različnim glasoslovjem sploh težko preceniti; labilnost vokalov ob sorodstvu ali enakosti konzo- nantov govori za etimologijo: finski Keremet, mong. Kurjumes : slov. Kurent, Korent, Korant, Kuret, Koret, Kurat, Korat, pri kajkavcih Koren. Važnejša od glasovne oblike je stvar: Worter und Sachen! Keremet in Kurent sta oba lunarno hudobno višje bitje. Temni mesec; njuna vloga v kozmogonskih bajkah je natanko ista. Tudi Kurent ljudskih obredov (z volovskimi rogovi) je čisto jasna poosebitev Temnega meseca, takisto mož v Luni. Kot staro mitološko bitje je Kurent bistveno starejši ko kateri koli naš stik z Romani v Italiji. Ime Kurent torej ne more biti italskega izvora. To drži ko pribito. Da pa je prišlo Kurentovo ime pozneje v pravljice o Veselem bratu. Močnem kovaču ipd., je povzročila preprosta etimologija. V tem pogledu od svojih izvajanj v G I, 38 s., G II, 82—87, G III, 48—49, 58—59, nimam ničesar pre- klicati. Bezlajev ugovor o poznih stikih med Slovani in Ugrofinci ne drži; Fincem in Laponcem sorodni rodovi jelenopastirskih nomadov so v IV. stoletju pr. n. e. prebivali v dosegu grške kolonije Olbije ob ustju Hypanisa-Buga (G I, 37, G III, 54). Sicer pa Bezlajev ugovor zaradi ne vseobčega stika Ugro- leti 1855 poskušal svojo srečo pri iskanju bajk v Šiški in Mengšu; za to dobo namreč poroča, da se je tega blaga ohranilo zelo malo (prim. ZD II, str. 364 in 365). A ker se v jeseni 1855 z Valjavcem nista več sešla v Varaždinu, Trdina je namreč odšel na Reko, začetega dela pozneje ni več nadaljeval. Nekaj tega blaga pa je leta 1858 objavil v reškem listu »Nevenu«. 2^ Isto velja za Baragov »Opis navad in zaderžanja Indijanov polnočne Amerike«, Lj. (1837), kar je ugotovil Janez Logar, Trdina, ZD IV, 378. 15 Slov. etnograf 242 Ivan Grafenauer fincev (Predugrofincev!) s Slovani za besedo Kurent ne velja, ker je ta samo slovensko-kajkavska, pa ne vseslovanska beseda. Prav bistveno iwvezanost besede s predstavami in stvarmi je treba poudariti tudi nasproti sledečemu Bezlajevemu ugovoru zoper mojo — ne samo mojo — odklonitev iranskega izvora besede bog (348): »Besede bog ne moremo ločiti od cele skupine iranskih izposojenk v slovanščini, omejenih v glavnem na kulturne in moralne pojme. Poleg skupnega imena za ogenj — tudi vatra je iranska beseda — moramo uvrstiti v to skupino tudi svet, nebo, sram, div, kazen, kajati, gatati, vpiti, zli in topor, zdrav, vlas, briti in več manj gotovih.« Logika Bezlajevega izvajanja je tale: Besedi hlev in skedenj sta germanskega izvora, zato tudi svinjak, ovčjak, gumno, petro, prekladi; ali: hiša, čumnata, kamra, so (latinsko-)nemškega izvora, zato tudi okno, vrata, peč, pozad... In prekladi (= petro) imajo s skednjem pač več opraviti kakor bog s sramom ali z britjem. Pa tudi iranski izvor zgoraj naštetih besed ni tako »gotov«, kakor pravi B. Za ogenj in v i g n i c e prim. kor. çgnis (ognis?) Walde, VWIg (W) L 323; za svçt kor. suento- W H, 5252"; za neb-o, -es- kor. enebh- W I, 131 in Kluge EWD'', 411, s. v. Nebel: hetit. (starejša od perz.) nebiš; za sram kor. k'ormo- W I, 463; za d i v kor. dei-, deia, sti. divyati W I, 774, Berneker, E WS (B) I, 202, 203; za kazen, kazati kor. quek', quyk', quek's W I, 511, B 496, 497; za kajati kor. quei- quoi W I, 509, B L 469; za gatati kor. 3. guet- B L 296, prim. W I, 672; za z d r a v (s'drav') kor. der'ua W I, 806 za vlas kor. nel--f-k" W I, 297; prim. isti koren -f--n- volna, -(--k-no vlakno, -i--t- vlat, -1--d- stcksl. vlas' »las«; za briti, broj kor. bhrei- W H, 194, B I, 87: broj B L 95: br'jç, briti. In tudi perz. tabar je prav tako predperz. beseda kakor slov. topor predslovanska (O š t i r , Vorindog. Metallnamen in Alteuropa, Arhiv za arban. starinu... IV, 31, 37): hebr. Tubai, asir. Tabal, maloaz. tho-pol/r ... Načelno pa velja, da je treba za vsako besedo ali korensko besedno sku- pino ugotoviti izvor posebej, ne kar kupoma, v zavojih in polah, kakor pravi Nemec. Pri tem je treba upoštevati ne le zvočno podobo besede, ampak tudi predstave in stvari, ki jih beseda zaznamuje. Sicer pa je iranomanija prišla v modo v dobi, ko je B e n f e y vsemu pripovednemu blagu vsega sveta iskal virov v Indiji, ko so dualistično kozmogonijo vsega sveta izvajali od Irancev — Dahnhardt je celo ugibal (Natursagen I, 1907, 38, 74, 91, 110 — prim. G II, 71), kako so prišle take bajke iz Irana — k Indijancem v Ameriko. Tedaj so tudi kulturni historiki in lingvisti začeli izvajati iz iranščine slo- vanske besede versko-nravnega pomena, češ da nizkokulturni, v rahlih ^0 K besedi svçt pravi dunajski indogermanist Wilh. Havers, Die Re- ligion der Urindogermanen im Lichte der Sprache, Handbuch der Religion- geschichte, II. Die Religionen der alten Volker und Kulturen, Verlag Herder, Wien (1951), str. 706: Das av. spanta »heilig« ist identisch mit den baltisch-slav. Wortern fiir »heilig«: abg. sv§t', russ. svjat, lit. éventas, Grundform * svanta-. Man hat sich vergebens bemiiht, diesen Wortern die Bedeutung »heilig« zu nehmen und sie zu erklaren aus einer »notdiirftigen Anpassung eines alten heidnischen Wortes an christlichen Sprachgebrauch«. Demgegenuber vgl. man die treffende Formulierung bei S. F e ist (Kultur, Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen, Berlin, 1913, S. 28), wo er mit Bezug auf vorstehende Worte fiir »heilig« sagt: »Ihre ganz gleiche Bedeutung und die eigenartigen Formen, die eine Entlehnung in historischer Zeit ausgeschlossen erscheinen lassen, btirgen fur ein ursprachliches Vorhandensein des Wortes.« Praslovanska beseda bog' 245 rodovnih zvezah brez državne ureditve živeči Slovani niso mogli imeti takih duhovnih pojmov in so jih dobili z besedami vred od visokokulturnih go- sposkih fevdalnih zasužnjevalcev, Irancev. Benfevevo naziranje je pravljično-literarnoprimerjalna veda že davno zavrnila v pravšne meje; naziranje glede kozmogonskega dualizma je kul- turnohistorično narodoslovje zadnjih desetletij zaobrnilo prav v nasprotno smer, ko je ugotovilo začetke dualizma v subarktičnih lovsko-ribiško-nabi- ralnih kulturah, in dognala njega dalnji razvoj v pastirskonomadskih in mlajših kulturah; ta narodoslovna veda je utrdila tudi, da je naziranje o odsotnosti višjih duhovnih pojmov pri rodovih in narodih s preprostimi kul- turami puhel predsodek, ko so ti pojmi pri njih redoma čistejši in jasnejši kakor v civilizatorično višjih kulturah. S tem so izpodnesena tla tudi lingvi- stični iranomaniji. Ta sicer v germanistiki že prej ni prav uspevala. Ko je Viktor Hehn v svojem epohalnem delu Kulturpflanzen und Haustiere (1870, 423, ^1874, 46, 506) mimo slov. besede bog iz iranščine izpeljal tudi nemško besedo Goit, mu to ni obveljalo: germ. *guđha iz ide. *ghu-to-m: ide. ghau-, gha- (= sti. hu- »bogove klicati«, stcksl. z'oa-ti »klicati«) + -to- pri- pona trp. pret, deležnika + subst. pripona -m: ghu-to-m torej = »tisti, h kate- remu se kliče«. Prim. priimek sti. Indra puru-hutâ »mnogo klicani« (Kluge**, 212—13, prim. Walde-Pokorny I, 529—30 s. v. g' h a u â , g' h a u - »rufen). In zanimivo (G II, 62): »tako pa imenujejo N. b. Minsi iz rodu Lenapov: Pa'tu- wamas ,Ta, h kateremu treba moliti' (UdG II, 413)«. Schmidtov vir pa je M. R. Harrington, Religion and Cérémonies of the Lenape (Indian Notes and Monographs, New York, Heye Foundation 1913). Tudi glede iranskega izvora slov. besede bog soglasje ni takšno, kakor nam ga predstavlja Bezlaj. L. Schroeder, Arische Religion I (1914), 286 ss., z njim P. W. Schmidt, Ursprung u. Wesen d. Religion (1930), 44 s., jo imata za skupno last satemskih narodov; Berneker SEW I, 67 imenuje iranski izvor zgolj dozdevek (laBt vermuten), Walde-Pokorny drugo možnost poleg prvotne sorodnosti (urverwandt oder — — —), indogermanist W. Ha ver s in drugi znameniti avtorji ga odklanjajo (W. K o p p e r s , Urmensch u. sein Weltbild, Herold, Wien 1949, 178)M čas bi že bil, da bi se ob teh dejstvih, zlasti pa ob besedi Gott zamislili tudi slavisti glede besede bog, saj so razmere pri njej prav iste, le da je besedni in pomenski izvor iz korena *bhag- »deliti« še bolj prozoren in so narodopisne vzporednice še bolj številne in prepričevalne. Razlog za izvajanje slovanske besede bog" iz iranščine označuje Ber- neker, SEL I, 67, le-tako: Das Zusammentreffen der slav. und der irani- schen Worter in der spezialisierten Bedeutung »Gott« laBt vermuten, daB die Slaven das Wort von den iranischen Scythen iibernommen haben Wilh. Ha ver s, n. d. (gl. op. 2c), str. 707, op. 5, pravi o besedi bog': Auch dem Slawischen fehlt deivos, und zwar nach L. v. Schroder (Ar. Rei. I, 564) hier deswegen, weil die Slawen die ausgepragtesten Ver- treter der Bhagas-Bog-Volker sind, bei denen der Name und der Begriff Bog die allgemeine Gottesbezeichnung (deioo-, deva-) total verdrangt hat. Das slaw. bog' wird in der Regel als Lehnwort aus dem Iranischen be- trachtet. Ich betrachte es mit L. v. Schroder (Ar. Rei. I, 286 f f.) als boden- standig, besonders weil durch die in den Jahren 1938/39 von W. Koppers durchgefiihrte Expédition zu den Bhil im Nordwesten des zentralindischen Gebietes eine neue, fiir Schroders Ansicht sprechende Situation geschaffen wurde. Vgl. dazu jetzt auch W. Koppers in »Corona Amicorum«, S. 102, mit Anm. 34. 244 Ivan Grafenauer (Hehn, Kulturpflanzen und Haustiere ['1902], 44; Solmsen, Kuhns Zeit- schrift f. vergi. Sprachforschung [od 1852 dalje] XXXIV, 49; Hir t, Die Indo- germanen I, II [1905—1907], 589). — Walde-Pokorny, Vrgl. Wb. Ig II, 128, ocenjuje »slutnjo« glede stcksl. bog' takole: urverwandt oder von den iranischen Sprachen iibernommen; s. zum Slav. Berneker, 66 s. mit Lit. Oglejmo si zdaj sami, koliko slutnja zaradi »specializacije« pomena »bog« velja. Beseda BOG izhaja iz ievr. kor. *b h a g - »dodeliti, za delež določiti ali (prv. medialno?) kot delež, jedilni obrok dobiti« (Walde, n. d., 12"; prim. Berneker, n. d., 66—67). Bistveno besedno gradivo je tole: Sti. bhajaii »dodeliti«, bhak-tâ-m »obed«, bhakšati »je, použije«, želelno: bhikšate »izprosi« = av. bag- (bažat) »za delež namenjen(o) biti«, baxta deležu, »za delež dodeljen (o)«, samost. »določeni delež, določba usode, pos. neugodna«, baxsaiti »ima ali daje delež« = gr. phageîn »jesti« (prv. za jedilni obrok do- biti), éphagon »pojedel sem«. Sti. bhagas »bogovom dodeljeni delež pri daritvi«, »blago, sreča« = av. baga- baya- »delež, usoda«, pOs. ugodna = stcksl. in občesl. -bog- v sestavah »delež, blaginja, sreča« : strcksl. bog-atu »pMsios, dives« (t. j. z mnogimi deleži, mnogim blagom, imetjem), bogaVstoo »pliitos, divitiae«, bogateti »pluteo, dives sum«; u-bog-u »penes, pauper«' (t. j. brez deleža, brez blaga, blaginje), ne-bog-u »talas miser«, »athlios miser, infelix, nesrečnik, ubožec« (t. j. brez blaga, brez sreče), uboz'stoo »penia, paupertas«; v današnjih slovanskih jezikih še mnogo drugih izvedenk iz teh besed in iz korena; kot star ostanek je oceniti morda besedo bog = usoda v metliškem reklu, ki ga nam je ohranil Miklošič: zlega boga uživa z menoj vred (Plet. I, 39 po Miki.; Miki., Lex. Pal., 38), B. in W., n. m., razlagata ta izrek: »genieBt ein boses Geschick«; v slovanskih jezikih še mnogo novih izpeljank; = lit. bagotas »bogat«, lit. ubagas »ubog«, lot. nabags »nebog«. Sti. bhagas »dodeljevalec, gospod, priimek Savitaru in še enemu Adityi«, novoi. Bhagaoan, bhilski Bagoan, obojim priimek-ime N. b.* = av. baga- »go- spod, bog«, nperz. bag- »bog« = frig. Bagaîos »Zeus Phrygios«, Hesychios (prim. gr. Loto-phâgoi (od phageîn »jesti«) »Jedci lotosa«, ljudstvo v Homerjevi Odi- seji IX) = prasl. stcksl. bogu »daritelj«, prv. priimek N. b., tako v pogodbah kijevskih knezov z Bizantijci in v Nestorjev! kroniki (G II, 67—70), razumel ga ' Za gr. ptochós »mendicus, berač, beraški« stoji v Marianskem četvero- evangeliju (izd. Jagič 1883) 21-krat nišf (Mt 5, 3; 11, 5, 19, 21; 26, 9. U; Mk 10, 21; 14, 5. 7; Lk 4, 18; 6, 21; 7, 22; 14, 20. 21; 16, 20. 22; 18, 22; 19, 8; Jan 12, 5. 6. 8; 13, 29), samo v treh primerih ubogu (Mk 12, 42. 43; Lk 20, 3 — v zadnjem primeru pa je že grški izvirnik iz zgolj stilističnih razlogov zamenil tik spredaj stoječi pravilni izraz chéran penichran »viduam pauperculam« (Lk 21, 2) z iz- razom chéta ptoché, v vulgati pa vendarle vidua pauper). Za gr. pénës »pauper« stoji v evangelijih (Lk 21, 2) in listih (2 Kor 9, 9) vedno ubog-, v psalmih takisto le s tremi izjemami (Ps 10, 4; 21, 27; 68, 34), gl. Jagic, Entstehungs- geschichte d. ksl. Sprache (^1913), 408. — Beseda ne-bog-, ki je v evangelijih še ni, se rabi v Supr. in drugod le v pomenu gr. talas »miser« »beden, nesrečen«, athlios »miser, infelix« »nesrečen, nadložen«. * S častnim priimkom Bhagavan priznavajo in časte privrženci religije »božje ljubezni«, tako imenovani Bhakti, svoje N. b. Višnu, poosebljeno v Krišni, in se zato sami imenujejo tudi Bhagavata. Bhagoan imenujejo N. b. tudi razni jredarijski rodovi v Indiji, n. pr. Bhil, mnogokje tudi Hindujci. (W. Koppers, )er Urmensch und sein Weltbild (1949), 120ss.; gradivo z odprave k Bhilom 1938—39 je priobčeno že v nmogih debelih zvezkih.) PrasloTanska beseda bog' 2io je Še Joan. Eksarh bolgarski (10. stol.) v prevodu Joan. Damascena, De fide orthodoxa (gr.), kjer pravi: bogom' zovem' boga, nebono bogafstva vsem' of togo suf; v krščanstvu ime edin. Boga, občno ime za poganske bogove; mnogo izvedenk in zloženk že v stcksl., še več v slov. jezikih. Izvedenke iz kor. *b h a g - sd se razširile potemtakem v vzhodnem delu inde, jezikov, predvsem satemskih (ind., perz., frig., slov., balt.) pa tudi v grškem jeziku. Pomenski so se razvile iz prvotnega pomena »dodeliti« v trojno smer glede na dodeljeno stvar: 1. na jed, 2. na imetje, 5. na usodo; vse troje nahajamo v stari indijščini in po pomenu tudi v slovanščini [ubog »siro- mak« ne toliko glede imetja kakor glede pomanjkanja hrane; bogat predvsem glede na imetje; nebog »beden, nesrečen« predvsem zaradi zle usode), samo drugi in tretji pomen vidimo v iranščini, samo prvi pomen v grščini. Glede dodeljevalca je šel razvoj v tehle stopnjah: 1. dodeljevalec, darovalec, ki je kajpak tudi gospodar, gospod tega, kar daruje, 2. priimek N. b., 3. ime N. b., 4. občno ime božanstev. V stari indijščini vidimo samo prvi dve stopnji, prav tako v praslovanščini (tretja stopnja je vsaj dvomljiva) ; v novi indijščini pristopi še tretja stopnja, v stcksl. tretja in četrta; stara iranščina pozna samo drugi del prve stopnje (gospod) in 4. stopnjo, frigijščina samo 3. stopnjo; v grščini in baltskih jezikih tega pomena ni. Razločki med iranščine in slovanščine glede besed in pomenov po vsem tem niso majhni: 1. besed bogat, ubog, nebog iranščina nima, v slovanščini je to, kakor spričujejo številne stcksl. in občeslovanske izpeljanke, prastaro do- mače blago; 2. slevanščina pozna besedo beg v pomenu »dodeljevalec, daritelj«, iranščina ne; 3. v slovanščini je bog priimek N. b., v iranščini ne; 4. v iranščini je baga občno ime, v slovanščini je bog to postal šele v krščanstvu. — Vsi ti razlogi govore zoper to, da bi bila slovanska beseda bog iranska izposojenka. Kaj pa »specializirani« pomen »Gett-Bog«, ali je to res kaj tako posebno izrednega, samo enkratnega? Sledeča grška primera kažeta, da je ta pomenski razvoj nekaj čisto tipičnega, kar se večkrat ponavlja: I. Inde. kor. s m e r - (gl. W II, 690): gr. merîzo »delim«, meiromai »dobim kot delež«, pf. heimartai »usojeno je«, heimarméne »usoda«, méros »del, delež, usoda«, móros »usoda, smrt«, moîra »kos, delež, usoda, sreča, nesreča, smrt«, Moîra »boginja usode«; lat. mereo in mereor »zaslužim, si pridobim« (t. j. dobim delež, si pridobim svoj delež), lat. merenda »večerja, klajni obrok živini« — potemtakem ves pomenski razvoj, ki smo ga videli pri kor. b h a g -. — II. Inde. kor. dai-, d i - (W I, 763) : sti. dati, dyâti »odreže, poseče, loči, deli«, di-ti-s »razdeljevanje«, dâtram »do- deljeno«, datu »del« idr. = gr. daiomai med. »delim, razdelim«, daitrón »obrok jedi«, daîs -tós, daîte, daitys -yos »obrok, pojedina, daritev« idr., pač tudi gr. daimun »božanstvo, moško ali žensko, usoda, sreča, nesreča«; prim. ta kor. podaljšan s -p: dap- (W I, 764): sti. dâpayati »deli« = gr. daptu »raztrgam, razdelim«, dapânë »stroški s pogoščevanjem« = lat. dapino »(jed) na mizo pri- nesem«, daps »obed, pojedina, zlasti daritvena« = stnord. tafn (*dap-no) »da- ritvena žival, dar. obed« = arm. taun (*dap-ni-) »svečanost«. Pri korenih mer-, d â i - se je izvršil torej isti pomenski razvoj kakor pri *b h a g - : predstava delitve je prešla v predstavo dodeljevanja jedil pri obedu, dalje sredstev za preživljanje vsega rodu in vseh ljudi, dalje na dodeljevanje imetja in usode, sreče in nesreče, življenja in smrti. Tudi pred- stava dodeljevalca je prešla od družinskega očeta ali redovnega sta- rešine na nebeškega Očeta, N. b., gospodarja vsega sveta, lastnika vseh sredstev za preživljanje, gospoda nad življenjem in smrtjo. Pri tem pomen- skem razvoju očitno ni šlo več za besede, ampak za predstave e svetu in 246 Ivan Grafenauer ujegovi ureditvi, ki so bile last neke kulture in njenega verstva. In to kul- turno gibanje je zajelo znaten del indoevropskih narodov, domala ves vzhod od Indije do Grčije, od Frigije do zakarpatske domovine Slovanov. Izhodišče tega gibanja ni bilo med sîimimi Indoevropci. Vsem tem je bila skupna predstava N. b. kot neba, in sicer svetlega neba, predstava, ki jih veže s pastirskonomadskimi kulturami: pri Nencih je N. b. Num »nebo«, pri Ugrofincih Jumo »nebo«, pri Starih Turkih (Hunih idr.) in Altajskih Tatarih Tangri-Tengere »nebo« v zvezi z besedo kagan-kan »vladar, cesar«'' in drugimi priimki, pri Mongolih »Večno nebo vladar«, pri afriških Galla Waka »nebo«, pri afriških Massai Ngai »nebo, dež«.« To ime iz inde. kor. dei-, d e i â - »svetiti se«, sti. d y 5 u s »nebo« (W I, 772), se je ohranilo pri Indijcih (sti. dyâus-pitâ »nebeški oče«), Grkih (Zeus, Dio s iz djeus), Italikih in Rimljanih (osk. Diuvei, lat. Jupi- ter, Jovis iz Djoveis; osk. d eu vai »divae«, lat. deus, divus [prim. dives »bogat«]), Keltih (gal. Devona, stir. dia, stkimb. duiu-, stkorn. duy, bret. doué), Germanih (stnord. Tyr, agis. Ti g, stnem. Zlo, Zlu), Baltijcih (stprus. d e i w [a] s , od tod finsko tei was »nebo«, lit. di e va s). Na vzhodu je velika vrzel, kamor je vdrlo ime bhagas-bog : Slovani niso ohranili imena iz kor. dei - (div, divo je pač iz kor. dîv-, sti. divyati »sveti se« W I, 774), Perzijci, ki imenujejo N. b. Ahura Mazda »veliki gospod« tudi »velikega baga«, pa so iz starega božjega imena (daëva) naredili hudega duha. Pri Perzijcih se je torej bil boj med starim N. b. z imenom »Nebo« z novim imenom »Baga«, in novo je zmagalo. Drugače pri Indijcih, Grkih in Baltijcih: v Indijo novo ime ni prišlo kot novo N. b., ampak kot nov priimek in nova predstava N. b. in tako je ostalo do danes; le pri nekaterih staroselskih rodovih je postalo to ime N.b. (Bhil: Bhagoan); pri Grkih se novo ime N. b. ni prijelo, ostal je glagol phageîn in pomenski razvoj kor. mer - in dâi - k božanstvu; Baltijci so sprejeli od Slovanov nekaj besed korena b h a g - (bogat, ubog, nebog), pa ohranili staro božje ime N. b-ja. Resnica pa, da med seboj tako oddaljeni Indijci in Slovani soglašajo glede uporabe imena bhagas-bog kot priimka N. b., ne kot občnega imena, spričuje, da je to bilo prvotno in da so se Perzijci od tega prvotnega oddaljili. Staro N. b. »Nebo« pa je postalo »daeva« »hudobec« pač šele v dobi Zaratusthrovega verskega prevrata (8. stoletje pr. n. e.). Kdo naj bi bil prinesel to novo predstavo o N. b. k vzhodnim Indo- evropcem, za to danes še nimamo nobenega podatka Da so močni in obsežni zunanji kulturni valovi vplivali na Indoevropce, nam pričajo arheološke najdbe ter nasprotje med bolj poljedelskimi zahodnimi Indoevropci in skoraj čisto nomadskimi vzhodnimi Arijci ob njihovem vstopu v zgodovino. Pač pa lahko doženemo, kje so tiste predstave o N. b. daritelju doma. Ze 1936 je dejal Al. Cl o s s (Wiener Beitrage zur Kulturgeschichte und Linguistik IV, 629, op. 51) : »Im Baga-Titel steckt zweifellos der alte Lebensmittelspender der arktischen Welt. (Vgl. den Iljambertje bei den Samo jeden.)« Nadrobneje sem to razložil jaz v G II, 60—61, G III, 74, op. 35. Tu naj dodam le še vire, iz ^ Po njem se imenuje najvišji gorski sklop v sredini gorske vrste Tjan'-Šan' (malo svz. od 42» N, 80°EGr.) pik C h an Tengri (6995 m) s sosednim pikom Pobedy (7439 m). " Za Nence-Samojede gl. Schmidt, UdG III, 343 ss.. V, 805 ss., VII, 612 ss., za Stare Turke UdG IX, 1—67, pos. 54, 58, za Tatare UdG IX, 71—454, pos. 136 ss., za Galla UdG VII, 27 ss., za Massai, n. d., 335 ss., za Ugrofince in Mongole Al. Closs, Wiener Beitrage zur Kulturgeschichte u. Linguistik IV, 636, 640, op. 33. Praslovanska beseda bog' 24^ katerih je P. W. Schmidt navedene podatke povzel: pri Vzh. Algonkinih v svzh. Labradoru (UdG VI, 518) Prof. John M. Cooper The Northern Algonquian Supreme Beeng, Primitive Man, Wash., D. C. voi. VI, Nr. 3, 4 (1933), 73, sporočilo dr. WiUiama D. Stronga: Daritelj hrane, Daritelj hrane loDcem; pri Juž. Arapaho med Osred. Algonkini (UdG II, 723, 751): gl. zgoraj str. 238; pri rodu Joshua v Sev. Kaliforniji (UdG II, 331 ss.); zapiski bajk L. Feranda iz leta 1900, priobčil L. S. Frachtenberg, Journal of American Folk-Lore XXVIII (1915), 224: Xonyalaëi »Daritelj«; pri pigmejskih negritih rodu Svzh. Isneg (UdG III, 289, 300 po M. Vano verb erg, Negritos of Northern Luzon, Anthropos XX, 1925, 435 s., Negritos of N. Luzon agan, Anthro- pos XXIV, 1939, 230) ima N. b. Bayagâro priimek »Lastnik divjih merjascev«, k njemu molijo: >To ti darujemo. Gospod, da bi nam račil divje svinje daro- vati«; pri Nencih-Samojedih ima N. b. Num priimek Ileumbartje ipd. (Islavin, arh. Benjamin), kar pomeni po arhim. Benjaminu (UdG VII, 613; Etnogr. sbornik Rus. Geogr. obščestva IV [1858] 56, cit. L. Kostikov, Etnografija fX—X [1930], št. 1—2, str. 116) »Dajalec življenja, življenjske dobe«; drug pri- imek se glasi »Varuh živine, živinoreje« (UdG VII, 612 s), saj »njegovi so vsi divji severni jeleni na tundri, pa je tudi varuh črednih jelenov« (UdG III, 347) ; viri: Kostikov, n. d., 121, Zitkov, Poluostrov Jamal, Zapiski Imp. Rus. Geogr. obšč. po obščej geogr. II (1913), 226 idr.). — Podatki glede priimkov Lastnik, Lastnik vesoljstva so: za Lenape Wawenock (UdG V, 486) Frank C. S p e C k, A Study of the Delaware Indian Big House Ceremony, Public, of the Pensylvania Histor. Commission, II, Harrisburg (1931), 523; za Vzh. Algon- kine Crée in Montagnais v vzh. Labradoru (UdG VI, 513, 518): prof Cooper, n. d., 55; za sev. Saulteaux Ojibwa (UdG VI, 551) pis. pojasnilo dr. A. I. Hallowella k imenu N. b. Kadabénd'iget v spisu Some empirical aspects of North. Saulteaux Relig., Amer. Anthropologist N. S. XXXVI, 1934, 322: »Go- spodar, Lastnik« z emfatičnim pomenom »the Boss of Bosses, the Omner of Omners«. Ze spredaj (str. 238) sem temu dodal še Homerjev priimek Hermesu »delitelj blaginje« (Od, VIII, 335) ; 10 vv. poprej imenuje vse bogove pred Hefajstovimi vrati »delivci blaginje« (Od, VIII, 325) ; Bhili v Indiji pa kličejo Bhagvanu v jutranji molitvi (Koppers, n. d., 123) : »O daritelj žita, bodi mi danes dober... ne brani nam k žitu in obleki« in več inačic. S tem soglaša tudi Prokopijeva označitev N. b. Slovenov in Antov iz sredine VI. stoletja: Sloveni in Antje... verujejo namreč, da je en Bog (bog?), gospodar bliska, stvarnik vsega in sam edini Gospod..ob zgledu kaže, da je tudi gospodar nad življenjem in smrtjo. ' Prokopios, Bell. Goth. III, 14 (F.Kos, Gradivo I, št. 33, str. 28): Sklavenoi te kal Alitai... theon men gar héna ton tes astrapes dëmiurgôn hapantôn kyrion mónon auton nomizusin eînai...« Ker v gr. besedilu ni ločil, so preva- jali poprej (Gr. I, 25): »Verujejo v enega boga, ki nareja blisk in gospoduje čez vse...« (ločili so: ton tes astrapes dëmiurgôn, hapantôn k. m____); v G II, 63, III, 75, op. 35, sem priobčil Sovretov prevod s svojim popravkom, ki ga je S. potrdil: »Verujejo... d enega boga. Moža (boga) bliska, stvarnika vsega in edinega gospoda...« (ločitev: ton tes astrapes, dëmiurgôn hapantôn, ky- rion ...). V novem prevodu Bog. Grafenauerja in A. Sovreta (Zgod. časopis IV, 1950, 98, op. 444) je izboljšan stavčni sklad, hkrati je v prevod osebkove skupine vnesen doslej neopazen, vendar možen smisel (da je eden njih bogov...), dëmiurgôn pa je spet zvezan z astrapes: yKajti oboji verujejo, da je eden njih bogov, stvaritelj strele, edini gospod vesoljstva...« Novi stavčni sklad sem v zgornji prevod kajpak sprejel, subjektno skupino pa sem tako pre- 248 Ivan Grafenauer Vse priimke, ki jih daje Prokopij N. b-ju Slovenov in Antov, nahajamo tudi pri raznih rodovih arktične in subarktične stare lovske kulture: starin- skemu izrazu Mn tes asirapes« pa ustreza kar vrsta priimkov N. b. v vero- vanju teh rodov in narodov, n. pr. Kato, Kalif.: Tšenes »Grom«, t. j. »tisti, ki pošilja grom« (Pl. E. G o o d a r d, Cato Texts [Univ. of Calif. Public, of Ame- rican Archaeol. and Ethnol. V, 1909] ; E. M. L o e b, The Western Kuksu Cult, iste UCP XXX, 1932, 23; UdG II, 44 ss.. V, 3 ss.) — s tem prim. Homer jeve in orfične priimke Zeusu (op. 7) — Winnebago, prerijski narod: WajâgUzera »Ta, ki nekaj dela«, t. j. Stvarnik (E. Radiu, The Winnebago Tribe I37ti> Annual Report Bur. Amer. Ethnol. 1915/16, Wash. 1925], 284, 438; UdG II, 604) — prim. zg. navedene priimke o Daritelju, Lastniku, Gospodarju. Z vsem Prokopijevim stavkom pa primerjaj veroizpoved poslanstva poganskih turških Chazarov pred bizantskim cesarjem (Žitje Konstantina Filozofa VIII, 1) : »Zdavnaj poznamo samo enega Boga, ki je nad vsemi, in njemu se klanjamo na vzhod...« in napitnico chazarskega kagana vpričo Konstantina Filozofa (n. d. IX, 2) : »Pijem v ime enega Boga, ki je ustvaril vse stvar- stvo.« (Grivec, Cvetje 8 [1936], 62, 65.) Opozorilo W. Marquarta, Uber das Volkstum der Komaner, Abh. Kon. Ges. d. Wiss. Gôttingen. Phil.-hist. Kl. XIII (1914), 34, 134; cit. UdG IX (1949), 62, 59. Tudi to, da Prokopij ob enem N. b., ki o njem govori, omenja sicer réke in nimfe (povodnike, vile) ter daimone, t. j. božanska bitja nižje vrste (v slov. bajkah Praoče Svetli mesec, Nebeški petelin-Sonce, Človek — Hudobno višje bitje Temni mesec, Keremet-Kurent, ki človeka zapelje v greh), molči pa o drugih »bogovih«, dobro soglaša z bajkami in verovanjem starolovskonabi- ralnih rodov severnoameriških arktičnih kultur, tudi še evrazijskih jelenje- pastirskih nomadov. Dejstvo pa, da Prokopij o drugih »bogovih« molči, do- kazuje hkrati — ker je hotel »poročati le o tem, kar je Slovenom in Antom skupnega« — da nobeno izmed imen za N. b. ali njegove odcepitve, kakor vedel, da se more razumeti (kakor gr. besedilo) na obojni način — gramatično pravilnost starega prevoda priznava tudi B.G. v ZČ IV, 100, op., pa se mu zdi le iz drugih razlogov »nemogoč« — prevod v ZČ pa ni prevod, ampak zgolj razlaga. Zveze ton tes astrapes dëmiurgôn »stvaritelj strele« nisem sprejel; astrapé namreč ni strela (to je Iceraunós), ampak blisk, blesk bliska, bliskavica (Passow, Handworterbuch d. gr. Spr. l/l, 422), keraunós pa je (Passow 1/2, 1710): »Der Donnerschlag, der trifft und zUndet, Blitz und Donner als eines gedacht, Donnerkeil, Wetterstrahl. Der Blitz fiir sich ist asteropé, steropé fulgur, der Donner fiir sich brouté tonitrus.« O astrapé sami bi bilo torej nesmiselno govoriti, da jo kdo stori, Grki celo o streli (keraunós) ne govore, da bi jo njen gospodar delal, kaj šele ustvarjal, ampak jo samo meče, pošilja (po Hesiodovi Teog., 141, delajo strele Kiklopi). Kar stari Grki, verujejo tudi subarktični ameriški prakulturniki in evrazijski jelenji nomadi. A. Častren (Reisen im Norden in den Jahren 1838—1844, Lpz. 1853, 231 [UdG III, 344]) pravi o N. b. Samojedov-Nencev: »Num gospoduje v zraku in pošilja od tam grom in blisk, dež in sneg, vihar in neurje«; njegovo izjavo s pritrjevanjem navaja novejši raziskovalec G. A. Starcev, Samojedy, Istoriko-ethnografičeskoje izsledovanije, Leningrad 1930, 114 s., UdG V, 809). »Ho tes estrapes« je potem- takem popolna označitev gospodarja bliska, točna soznačnica Homerjevih priimkov asteropetés (II. I, 580, 609), sterop-egerétes (II. XVI, 298) »bliskov se- jalec«, »ki bliskom veleva«, ali orfičnih astrâpios, astrapeus »ki pošilja bliske« (Orph. hymn. 14, 9; 19, 5). Ob teh narodopisnih dejstvih so katerekoli zgolj eksegetične konjekture (ugibanja) brezpredmetne. Praslovanska beseda bog" 249 Dazd'bog, Svarog, Veles, v sredini VI. stoletja še ni bilo udomačeno pri obeh rodovnih skupinah.* Iz vsega tega je razvidno, da je praslovenska mitologija zelo zapletena zadeva in da je pri njeni obravnavi upoštevati ne le pismenske vire, ampak tudi narodopisne in narodoslovne. Enako pač, kakor pri obravnavanju pra- zgodovine ne velja sama arheologija brez zgodovinskih virov, pa tudi ne pismenski zgodovinski viri brez arheologije. Arheologija za mitologijo pa je narodoslovja Zusammenfassung IST BOG' EIN IRANISCHES LEHNWORT? Bezlaj's »Einige Worte über die sloroenische Mythologie der letzten zehn Jahre« (SE III—IV, 1951) sprechen S.347—49 auch von meinen Arbeiten (siehe oben S. 237). Es ist das aber keine Besprechung meiner Abhandlungen, sondern der Vorstellung, die sich B. nach oberflächlichem Überfliegen von ihnen ge- bildet hat; durchgelesen hat er sie nicht; das wird oben Punkt für Punkt dar- getan. Hier nur das Allermesentlichste. Kaum ein Satz ist richtig miederge- geben, die Argumentation ist verballhornt, die Dokumentation verschroiegen oder entstellt und entwertet, keine Stelle wird zitiert. So werden drei von Trdina überlieferte Mythen von der Erschaffung des Alls, des ersten Menschen, unserer Erde mit Tauchmotiv auf S. 348 zuerst als »zwei Mythen«, dann als »zwei Motive« bezeichnet; die reichliche Dokumentation von Slowenien über Eurasien bis zur Ostküste Amerikas wird zu »einem Motiv« aus der ükraina gepreßt (348) — auch da sind es in Wirklichkeit fünf Varianten mit recht wechselnden Motiven. Von den zehn übrigen slowenischen kosmogonischen Mythen samt ihren ethnologischen Gegenstücken sagt B. kein Wort. Die Analyse ihrer Be- standteile aus Altjägerkultur, der lunaren Religion der Altpflanzer, der solaren der höheren Jägerkulturen, der coelesten der Althirten wird mit der Behauptung abgetan (S.348), ich hätte die urslawische Religion mit der der Hirtennomaden gleichgesetzt, diese werden aber gleichzeitig mit den amerikanischen Altjägern der dritten Einwanderungswelle zusammengeworfelt. Bei den Ausführungen über die Herkunft des Gottesnamens bogü tritt zur Entstellung meiner Ausführungen — die von allen Autoritäten geteilte Auf- fassung von bogü als »Anteil« und »Zuteiler, Geber« wäre meine »recht willkürliche Erklärung« (S.348) — und zum Verschweigen meiner Dokumen- tation noch Mißachtung der ethnologischen Tatsachen (der Sachen zu den Wörtern) bei Erklärung der Herkunft und Bedeutungsentwicklung der Wörter zugunsten rein verbalistischer Methoden hinzu. * V strus. redakcijah gr. Malalove kronike sta gr. imeni Helios, sin He- fajstov (Sonce, sin Ognja), za pobožena egipčanska kralja, nadomeščeni s slov. imenoma Dazd'bog, sin Svarogov — vprašanje je, v koliko je substitucija pra- vilna. M. Weingart, Byzant. chroniky v liter, cksl., Bratislava (1922), 23—24, je dokazoval, da obe imeni izvirata še iz stcksl. predloge, nastale na Bolgarskem; Jagic je bil to za ime Svarog zanikal, češ da je prišlo v kroniko šele na severu (AfslPh. IV, 417—20); z navedbo novih razlogov sem mu jaz (G II, 96—97) pritrdil (na str. 96 treba popraviti nesmiselni »v starih maliških katalogih« v smalalskih kodeksih«). B. o tem ničesar ne ve (SE III—IV, 346). 250 . Ivan Grafenauer Vom Wort bogü (inde, bhag-) ist vorerst festzustellen, daß es außer den Iraniern und Slawen auch den Indern, Phrygiern, Griechen und Balten bekannt ist. Die Bedeutung geht von »teilen, zuteilen« a) aufs Zugeteilte über, den Anteil (ai., av., slaw.), an Lebensmitteln (ai., gr., slaw.), an Hab und Gut (ai., av., slaw.), am Schicksal, Glück und Unglück (ai., av., slam.), b) auf den Zuteiler, Geber (ai., slaw.) und Herrn alles dessen (ai., av.), gebraucht auch als Beiname des H. W. (ai., urslaw.), als Gottesname (Bhil in Indien, Phrygier, christl. slam.). Bei den Griechen beschränkt sich ph a g ein , - ph a g o s aufs Essen und den Esser, aber bei den von *mer- *mor- und *d ä i abgeleiteten Wörtern geht die Bedeutungsentwicklung vom Teilen bis zur Gottheit: Moi- ra, d ai mon. Es handelt sich also um den Einbruch der Vorstellung des H. W. als des Gebers aller Güter in den ganzen östlichen Bereich der gemein- indogerm. von den Althirten geerbten Vorstellung vom H.W. als Himmel (ai. d y aus, d y aus- pit a). Bei den Slawen hat bogü den alten Himmels- namen ganz verdrängt; bei den Iranern wurde d aë.v a zum Bösen Geist, bei den Indern wurden beide Namen gebraucht, bei den Griechen und Balten drang das Wort als Gottesname nicht durch. Der Stoß kam also von NE. Die Her- kunft erhellt daraus, daß der Beiname des H. W. als Eigentümer (er ist ja der Schöpfer), Spender, Lebensmittelspender bei den Alt Jägern von Labrador bis Kalifornien heimisch ist, bei Primitiven auf den Philippinen und in Indien, bei den Rentierhirten Samojeden-Nenzen in Sibirien; selbst Homer nennt die Götter tdie Geber des Guten« (Od. VIII, 325, 335). Mit dieser ganzen Vorstellung vom H. W. stimmt auch des Prokopius Bericht über die Religion der Slawen des VI. Jahrh. überein und dieser hat ein treffendes Seitenstück im Glaubens- bekenntnis der alttürkischen Chasaren des IX. Jahrh. in der Legende vom hl. Cyrillus (Vita Constantini, c.8 u. 9; W.Schmidt, Ursprung d. Gottesidee IX, 1949, 59, 62). PRIPOMBE K SLOVENSKEMU BAJESLOVJU Josip Mal Nekako lik pred začetkom druge svetovne vojne je bila Narodnemu muzeju v Ljubljani ponuđena v nakup kamnita sobica nenavadne oblike. Po svoji arhaistično obdelani zunanjosti bi se na prvi pogled, po mnenju umet- nostnih zgodovinarjev, dala časovno uvrstiti v zgodnji srednji vek ter naj bi predstavljala starostovansko kultno podobo; po svoji provenienci je namreč potekala iz mokronoške okolice. Predmet je po likovni plati nameraval za znanstveno objavo obdelati arheolog, ki je naprosil mene, naj bi razpravi napisal zgodovinski uvod. Ko pa se je že pri nekoliko nadrobnejšem prouče- vanju izkazalo, da je sobica ponaredek, do arheološke obdelave in objave ni prišlo, jaz pa sem nadaljeval s svojimi, od predmeta neodvisnimi raziskavanji, katerih plod so »Slovenske mitološke starine« (GMDS, XXI, 1940, 1—37). Zoper to študijo se je, kakor se izraža Fr, Bezlaj v zadnjem letniku Slov. Etnografa (III/IV, 1951, str. 343), prvič obregnil R. Nahtigal v Slavistični reviji (III, 1950, 141). Kljub temu, da po Bezlaju mrgoli v njej napak, nad katerimi bi se lahko spotaknil tudi jezikoslovec, se je Nahtigal dotaknil samo etimo- logije besede žrec, za katero sem kot vzporedno razlago omenil žrca po mnenju Bernhardyja (Slavische Jahrbiieher, I, 390), ki mu izhaja žritva iz istega korena kakor pri glagolu požirati. Škoda le, da drugih »nekritičnih trditev in napačnih etimologij« v svoji zavrnitvi ni nadrobneje navedel. Saj bi vsaka kritika morala biti konstruktivna, začetek in zagon za bolj posrečene razlage, ki bi k postavljenemu vprašanju prispevale kaj bolj zrelega in bolj pozitivnega bodisi na osnovi novih virov bodisi z boljšimi jezikoslovnimi razlagami ali paralelami. Kot vodilna misel v vsem N. članku, ki mu je odveč »podrobno pretresati vso stvar«, pa prevladuje svarilo, da se ni mogoče oslanjati na moja izva- janja in trditve, ker da je spis samo »kolikor toliko dokumentiran«. Menim pa, da 161 strokovnih opomb za študijo, ki obsega 37 strani, ni ravno tako malo. Citiral pa sem večinoma po odstavkih, ki obravnavajo isto ali sorodno tvarino, zato sem se v opombah kumulativno skliceval vedno na več virov (tudi po 10 navedb pod eno številko), tako da je (ne da bi jih blagajniško štel) v vsem najmanj 600 dokumentacij. Sodbo, da so mitološke starine tehtnejše kakor moj italijanski Contributo alla mitologia slovena, je mogel Nahtigal izreči le v popolnem nepoznanju njune vsebine. Contributo je namreč le posnetek slovenske razprave, ki sem ga samo razširil (torej izpopolnil) z nekaterimi dostavki. Ce bi se bil kritik po svoji dolžnosti potrudil in bi moj Contributo ne morda preštudiral, marveč vsaj bežno prelistal, bi takoj na prvi strani trčil ob mojo izjavo, da gre za kratko ponovitev (ricerche in gran parte gia pubblicate), da se glede dokumen- tacije sklicujem (v začetni opombi) na bibliografijo v Slov. mitoloških starinah in da zato dokumentiram samo stvari, ki jih v slovenski razpravi ne omenjam. 252 Josip Mal Mislim, da je bilo potrebno, da sem na kratko reagiral na te očitke, zlasti še zato, ker so izšli izpod peresa uglednega znanstvenika in so obenem opo- gumili Fr. Bezlaja, da je (v spisu »Nekaj besedi o slovenski mitologiji v zadnjih desetih letih«. Slov. Etnograf, 1951, 342—352) sedaj izrekel svoj ana- tema nad delovno metodo, znanstveno resnostjo in nad rezultati mojega raziskavanja. Trdi, da ignoriram vse izsledke, do katerih se je prikopala moderna kritika virov za slovansko mitologijo (ki jih pa nikjer ne navaja!), in da obnavljam slovanski Olimp v skoraj takšnem obsegu, kakor je bil v navadi v dobi romantike. Ako se kritiku že ni hotelo, da bi po delu samem presodil, kaj mu je cilj in namen, bi mogel že iz podnaslova moje razprave razbrati, da je to »donesek o sledovih poganstva med Slovenci«. Iz predzadnjega odstavka pa bi se še poučil, da »zaključujem svoja izvajanja o bajeslovju in svoje razlage neka- terih starih navad in običajev slovenskega naroda«; tudi tu je torej naš Olimp ostal popolnoma ob strani. Težnja, da bi mi razpravo pomaknil nazaj v čas in vrsto fabulistike Trstenjaka ali Žunkoviča, je izvila kritiku vzdih, da bi se bil naslanjal vsaj na Niederla. Starejših avtorjev, kolikor mi ni šlo le za črpanje virov, sploh nisem uporabljal, povsem pa je »prezrl« moje sklicevanje na novejše raz- iskovalce (Haase, Schrânil, Chantepie de la Saussaye, Schneeweis, Wienecke). Če bi bil B. pazljiveje bral mojo razpravo, bi ga pomirilo moje sklicevanje na Život starych Slovanu. Delo O mythologii slovanske je prvič izšlo leta 1917, naslednjega leta že je izdal svojo mitologijo (Mitologja slowianska) Poljak Aleks. Bruckner. Ta je seveda upošteval Niederlejeve ugotovitve, jih — kakor tudi mnoga druga zadevna dela — kritično pregledal in izpopolnil. Saj Nie- derle kljub svoji fundamentalnosti nikakor ne more veljati za nedotakljiv in nespremenljiv evangelij; raziskovalci so mu očitali nekritičen odnos do virov in etimološke spodrsljaje. Bezlaj bi moral to vedeti in že po citiranju samem videti, da sem se predvsem oslanjal na Briicknerja, ki s svojim ob- sežnim in korektivnim deležem slovi kot mitolog par excellence. Briickner- jevo delo je leta 1923 izšlo v italijanščini (Mitologia Slava) kot IV. zvezek zbirke Storia delle religioni, ki jo izdaja Raff. Pettazzoni, znani strokovnjak na področju zgodovine verstev. O njem moramo pač suponirati,da pozna znanstveno ceno izdanj, ki jim je odgovorni urednik. Pod njegovim ured- ništvom je izšel v Studi e materiali di storia delle religioni (vol. XVIII, 1942) tudi moj prispevek Contributo alla mitologia slovena, za katerega je inicia- tiva izšla od njegove strani, potem ko je dobil v roke moje slovenske Mito- loške starine. Glede rezultatov B. O. Unbegauna in Urbaiiczyka, ki sta jih objavila šele osem oziroma sedem let po moji razpravi, pa bosta menda tudi B. in N. razumela, da se pred objavo nanje res nisem mogel ozirati. Od nepristranskega in spodobnega očitarja pa bi pričakoval, da bo navedel, če in v katerih stvareh sta omenjena avtorja prišla do zaključkov, ki mojim nasprotujejo. Ker tega ni storil, moram iz njegove siceršnje vneme do ugo- varjanja upravičeno domnevati, da ni diferenc, ki jih jaz ne morem ugotoviti, ko sta mi obe razpravi kljub iskanju ostali doslej nedosegljivi. Če mi oba moja kritika — brez vsakega naštevanja in utemeljitve — takole zviška očitata »napačne etimologije«, bo to pač posledica nekake tra- dicionalne zaverovanosti v trdnost dognanj jezikoslovnega raziskavanja. Na tem področju smo Slovenci takoj v prvi dobi svojega znanstvenega uveljav- ljanja mogli pokazati izredne uspehe, a smo se pri tem v nekaki politični in Pripombe k slovenskemu bajeslovju 255 duševni potrtosti vdajali neupravičeni podmeni tujcev, da smo Slovenci brez- zgodovinski narod. Ker mislim, da se vprašanje duhovnega življenja starih Slovencev ne da rešiti po filološki in etimološki poti, marveč da mora to delo v glavnem opraviti kulturni zgodovinar, zato sem se tudi načeloma ogibal vsem skuš- njavam, da bi svoje sodbe podpiral prvenstveno z razlaganjem izvora besed. Z A. Brticknerjem sem namreč prepričan, da nam more zgolj jezikovno do- kazovanje podati le nejasno sliko razmer, ker zaleže pogosto en sam stavek zgodovinarja več, kakor pa sto jezikovnih enačb (A. Brtickner ob recenziji Schraderjevega Reallexikon-a der indogerm, Altertumskunde, Archiv fiir slav. Phil., XXIII, 1901, 623). Tudi oprezni Jagič pravi, da etimološka kombinacija ni nič kaj zanesljiva zaveznica in da zapelje pogosto na stranpota. Ne z metodami jezikoslovca, marveč kot zgodovinar sem zato skušal iz tradicije, običajev, vraž, pregovorov, zagovorov, pripovedk, pravljic, ljudskih praznovanj in iz ljudskega praznoverja (non olet, če je bilo gradivo nabrano v preleti dobi romantike!) izluščiti prvotno mitološko jedro ter s tem izpopol- niti skromne podatke arheoloških in pisanih virov. Moj namen, kot rečeno, nikakor ni bil, da ustvarim kak slovenski Olimp, pač pa sem skušal ugotoviti, kako se naša bajeslovna ostalina ujema in kako jo je mogoče razložiti z dognanji na področju splošne slovanske mitologije. Iz mojih Mitoloških starin izhaja, da je mogoče tudi za stare Slovence na podlagi ohranjenega, četudi doslej zanemarjenega in popolnoma ne- upoštevanega gradiva dokazati skladnost s premnogimi osnovnimi potezami občeslovanske mitologije. Če se naša bajeslovna ostalina v številnih točkah presenetljivo ujema s predstavami vzhodnih Slovanov, je to popol- noma razumljivo, če upoštevamo izredno trdoživost prvotnega kulturnega stanja. Saj Slovenci ob svojem prihodu na zahod niso slekli svojega duhov- nega človeka, niso opustili starega verovanja in svojih ukoreninjenih obi- čajev ter navad. Pod vplivom novih sosedov in pod poznejšim pritiskom krščanstva se je brez dvoma marsikaj opustilo, spremenilo ali prilagodilo novim razmeram ter živelo močno zabrisano še stoletja naprej. Ob primer- janju pa so se pokazale ne samo paralele, marveč tudi nekatere slovenske posebnosti. Zgrešeno je zato mnenje (str. 343), da pri Slovanih ne more biti besede o skupnih podedovanih religioznih predstavah, ali pa da imamo poročila le za sever in vzhod, »za vse ostalo velikansko slovansko zaledje pa nimamo nobenih direktnih poročil«. Seveda jih ni za tistega, ki jih ne pozna ali ki se vdaja tako imenovani suženjski podmeni. Če hoče Bezlaj razpravljati o teh stvareh, mora računati z viri. Iz dobe okoli leta 1000 imamo poročilo o čeških poganih, ki so po božje častili drevo in kamen: lignum vel lapidem pro deo colunt. Patriarh Bertold govori leta 1228 o belokranjskih razmerah: populum errore cecitatis involutum et ritum gentilium quodammodo imitantem. Isti čas (1236) je bilo treba pripeljati na pravo pot tudi Slovence okrog Velike Ne- delje. Pol stoletja kasneje (okoli leta 1300) je neki Vid iz Bresternice pri Mariboru izkazoval čast drevesu; zoper Kobaridce so leta 1331 šli s pravo križarsko vojsko, ker so malikovali pred nekim drevesom in studencem. Na Koroškem je bila še dolgo v novi čas živa vera, da je bolje moliti pod zelenim drevesom kot iti v cerkev. Se Slomšek se je moral boriti zoper božjo pot k neki smreki. Vizitator Pavel Bizancij poroča leta 1583 o praznoverju na čarovni kresni in vsesvetni dan. Škof Hren pa omenja v svoji pridigi leta 1607 254 Josip Mal imenoma troje starih slovenskih božanstev. Bezlaj se izmotava (str. 344), češ \ da si moramo to razložiti iz ustaljene cerkvene tradicije vzhodne in zahodne j cerkve in da je mnogo bolj verjetno, da so to od nekod preneseni stalni obrazci kakor sporočila domače tradicije. Zakaj ni tako ljubezniv in nam ne zaupa, kje in od kdaj so ti famozni »stalni obrazci«? i Strinjam se s kritikom (če upravičeno obrnem stvari nanj), da tak način i raziskavanja »onemogoča vsako solidno rekonstrukcijo«. Nadaljevanje pa, da ; »preživeli etnografski drobci, katere je pri posameznih slovanskih narodih \ mogoče pritegniti za osvetlitev starega stanja, tudi ne prinašajo nobene \ jasnosti« je take narave, da negira vsako dokazilno vrednost etnografskega | gradiva in bi bili potem tudi vsi etnografski muzeji in instituti čisto odveč. \ Ce bomo po tej poti iskali resnico, potem seveda lahko govorimo z Bezlajem j (str. 346): »Kakor se zdi, ne bomo nikoli vedeli nič točnega o religioznih j osnovah južnih Slovanov in prav tako tudi ne, kaj je bila skupna slovanska i dediščina.« • i Neutemeljenost te skepse dokazujejo vprav rezultati mojega proučevanja najširše ljudske tradicije etnografskega blaga, ki je bilo iz njega razmeroma lahko izluščiti prvotno mitološko jedro. Bezlaju brez pomisleka odpuščam, da mi ob Svarogu podtika meni tuje hišno ime Svarovšek, o Chorsu-Kresu \ pravim jaz, da »ne najdemo med Slovenci za sedaj nobene sledi«, ne pa da bi j s to Krekovo enačbo delal kake daljnosežne kombinacije. Za nekoga je morda ; zanimivo klasifikacijsko vprašanje uvrstitve sojenic v mitološka bitja nižjega i ali višjega reda, — v slednjega jih stavi naša pripovedka, ko pravi bog: 1 »oblast imate nad življenjem in smrtjo, jaz sam ne stojim više«. Tako pri Jarilu, ki naj bo le obred, pa ga vendarle »po ustaljenih pojmih« kot bo- žanstvo piše z veliko začetnico, kakor tudi pri Perunu-Paromu in Pari gre ; za mitološko bitje; glede »uboge, zanikrne pare« je pa res odveč tajiti njeno \ starost in jo naivno enačiti morda s šele po zedinjenju k nam vpeljanim denarnim drobižem, ko nas že vsak besednjak pouči, da je to soznačnica za hudobnega duha, v kar je krščanska doba običajno degradirala poganska božanstva. ; Iz naših običajev in praznovanj sem dalje pokazal, da sega še v pogansko ¦ dobo nazaj peka magičnega praprotnika-poprtnika (menda vendar ne pod- j prtnika, kakor bi rad Mrkun), dalje razlagam iz one stare kulture godovanje, ; rešitev, vezitev, trikratni obhod, srečanje, obredne tatvine in jedi (kašo), j ščura, dedka, gospodarčka, kozo, prepletko itd., za kar vse res ni treba znanja \ niti kake posebne lingvistične paleontologije niti kake izredne prekanjenosti j ali nasilnosti pri tolmačenju. Bolj drzna se zdi morda razlaga ženske peče kot pokrivala boginje Petke. Sodim, da je zavržena Linhartova razlaga, da je peča nekaka metateza od čepa (kar na glavi čepi), ali da je (po Šmidu in Vurniku) iz laškega pezzo- pezza (kos blaga). Pok. prof. Breznika sem povpraševal o glasoslovni neopo- i ročnosti moje etimologije. Ta je pritrdil možnosti, da pride beseda od Petke, \ ako se izgovarja z visokim (ozkim) e. Da je temu tako, dokazuje z nedvo- umnostjo tudi beneško-slovenska označba za našo pečo, piecia, kjer se je visoki e v dialektični obliki beneških Slovencev sprevrgel v diftong ie (glej \ o pisavi imena: Lea d'Orlandi-Gaetano Perusini, Antichi costumi friulani, j Zona di Cividale. Udine, 1941. Str. 15, 38, fig. 20—23, 26, 30). Po furlanskem j slovarju II nuovo Pirona pa pomenja piezze, pezette naglavno žensko pokri-1 vaio, ovratni robec, plenice ipd. Dal sem svoj predlog za razlago imena peče, j Pripombe k slovenskemu bajeslovju 25> in to na podlagi našega poganskega verovanja in ne s sklicevanjem na kako bogve od kod nasilno privlečeno keltsko, iransko ali indsko etimologiziranje, ki se potem tako rado kot izredno tehtno in učeno veruje in dalje prepisuje. Nadaljnja raziskavanja naj pokažejo, ali sem bil na pravi poti ali ne. Med slovenske mitološke posebnosti pa je treba šteti predvsem globoko ukoreninjeno čaščenje sončnega božanstva na gorskih višinah, kar je potem ostalo v navadi v krščanski dobi pri postavljanju svetišč in uporabi petelina kot sončnega simbola. Morda bo ta moja trditev za nekatere postala sprejem- ljiva šele sedaj, ko so do takega spoznanja prišli tudi Nemci. Dr. F. Hutter pripoveduje (Das Wetterkreuz auf der Stolzalpe bel Murau — eine alte Kult- statte? — Aus Archiv und Chronik. Blatter fiir Seckauer Diozesangeschichte, III, 1950, 118—122), da so na 1816 m visoko Stolzalpe o kresu prirejali okoličani procesijo. Spredaj so nosili kip sv. Janeza (pač namesto nekdanjega Sveto- vita) štirje dečki in štiri deklice v domači obleki. Stara noša in sprevod z vsem med ljudstvom običajnim veličastjem kažeta nedvomno na nekdanji obredni pomen tega pohoda na planino, v katere okolici je še danes ohranjena vrsta slovenskih krajevnih in ledinskih imen. Da je bil kraj kot ustvarjen za kultno shajališče častilcev sončnega božanstva, to primernost utrjuje med drugim značilna okoliščina, da leži danes 500 m pod vrhom »Deželuo sončno zdravilišče Stolzalpe«. V mnogih alpskih, že davno ponem- čenih pokrajinah notri do Donave je še sedaj navada, da zažigajo v slovensko pogansko dobo nazaj segajoče Vidove ognje, ko kurijo kres — kriess hâtzn (prim. J. Kelemina, Slovenačko-nemački kulturni odnosi u srednjem veku. Strani pregled, VII/VIII, 1936/37, 59). Za udaren zaključek filipike zoper moje Starine je Bezlaj prihranil obtožbo: »Najhuje pa se je (Mal) zaletel pri mitološkem tolmačenju krajevnih imen. Nazivi tipa Nedelja, Sobota, Torek, Podsreda, Podčetrtek se dajo mnogo bolj preprosto razložiti.« Njegova razlaga pa ne zadovoljuje, še manj pa more spodnesti tla mojemu utemeljevanju. Kajti takih vprašanj res ne gre reševati s Krajevnim leksikonom dravske banovine v roki. Ali kritik res misli, da so naši predniki nekako po petletnem planu predvideli najprej semnje ob sredah in četrtkih, nato šele ustanovili naselbino ter jo potem krstili z imenom semanjega dne? Kritikova razlaga je tako plehka, da izklju- čuje vsako resno diskusijo. Po predlagani poti bi bilo čisto v redu, če bi rekli, da so Nemci ime za sejmski vrvež (Messe) prenesli na cerkveno mašo! Pisano bajeslovno preprogo smo na ta način temeljito razprašili in jo očistili umazanije, ki pa je bila umišljena in je obstajala le v tjavdan vrženih neosnovanih očitkih. Popolnoma se strinjam s stavkom, ki z njim Bezlaj zaključuje svoj opus: »Na noben način pa za narodno kulturo tako važnega področja ne smemo pustiti v rokah nepoklicanih.« Upam, da jemlje to izjavo odkritosrčno in resno in da jo sprejema brezpogojno, ne glede na to, kdo bi mogel biti z njo prizadet v svojem neznanju in nepoštenju. Zelel bi končno, da bi moj mitološki sobesednik ne le s pavšalnim kriti- ziranjem drugih, marveč z vzajemnim sotrudniškim delom in s točnim nava- janjem virov doprinesel svoj delež pri razjasnjevanju našega poganskega duhovnega življenja. Morda bo tudi meni še usojeno, da se potem pri njem naučim prave metode znanstvenega dela. Zal mi je, da je bil ves moj dose- danji literarno-strokovni trud tako rekoč zastonj, rad bi se pa vsaj v zadnji uri popravil, da se ne bo (gl. str. 350) reklo za menoj: »Nemogoče pa je ugotoviti kar koli z metodami, s katerimi je operiral Mal.« Zusammenfassung ANMëRKUNGEN zur SLOWENISCHEN MYTHOLOGIE Der Verfasser der vorliegenden Bemerkungen zur sloroenischen Mythen- kunde hat sich bereits vor einem Dezennium in einer besonderen Abhandlung mit mythologischen AltertUmern bei den Slomenen befasst. Im letzten (III.—IV.) Jahrgang des Slovenski Etnograf griff Fr. Bezlaj auf diese Studie zuriick und spricht ihr jedmeden Fortschritt in der missenschaftlichen Forschung ab — sie sei auf dem Standpunkt der Romantik zuriickgeblieben, ignoriere die Ergeb- nisse der modernen Quellenkritik und mimmele von unkritischen Behauptungen und unrichtigen Etymologien, ailes im angestrebten Ziele, um einen slome- nischen Gôtterolymp aufzurichten. Die schmersten Anschuldigungen merden verantmortungslos und in Bausch und Bogen, ohne Bemeisfilhrung und ohne Quellenangabe einfach nur so hingemorfen, mobei geflissentlich Ubersehen und verschmiegen mird, dass Mal als Verfasser der Abhandlung Uber slomenische mythologische AltertUmer ausdrucklich betoni, dass er sich des milden Etymo- logisierens enthalten molle und nur als Historiker auf Grund von gegebenen, Geschichtsquellen, Volkssagen und Gebrauchen die verblasste mythologische Tradition bei den Slomenen und deren ev. tJbereinstimmung mit diesbezuglichen VoTstellungen bei den Ubrigen Slamen aufzuhellen beabsichtige. In seinem Artikel uber slomenische Mythologie in den letzten zehn Jahren môchte Bezlaj den Glauben ermecken, dass fur Mal die Forschungsresultate seit N lederle (diesen selbst miteingerechnet) terra incognita seien. Und doch ist gerade das Gegenteil richtig: systematische Werke vor Niederle merden Uber- haupt nicht herangezogen, dieser selbst aber mit Richtigstellungen von Bruckner, der mohl noch immer als Mythologe par excellence gelten muss. Die erst im Jahre 1946 bzm. 194? erschienenen Abhandlungen von Unbegaun und Urbanczyk konnten freilich im Jahre 1940 nicht berUcksichtigt merden. Die angefuhrten Mitteilungen aus mittelalterlichen Quellen entkraften zur GenUge die Annahme Bezlajs, dass bei den Slamen keine Rede sein kônne von gemeinsam vererbten religiôsen Vorstellungen, schon gar nicht fUr solche bei den West- und SUdslamen. Unbegrundet ist auch die pesimistische Résignation des Kritikers, dass mir aller Wahrscheinlichkeit nach nie etmas Bestimmtes von den religiôsen Grundlagen der Sudslamen missen merden, obmohl im Gegenteil Mal auf viele solcherlei im Volksbrauchtum erhaltene heidnische Glaubensele- mente und Reminiszenzen hingemiesen hat. Im besonderen macht er als eine kleine Erganzung auf tJberreste des altslam. Sonnenkultus auf der Stolzalpe somie auf die Kopfbedeckung der Frauen, peča, aufmerksam, melch letztere als die rituelle Bedeckung der Weiblichen Schutzgôttin Petka aufzufassen mare. 256 Josip Mal KONFERENCA FOLKLORISTOV IN FESTIVAL FOLKLORE V OPATIJI (Mednarodna konferenca Mednarodnega sveta za glasbeno folkloro in Festival plesov in pesmi narodov Jugoslavije v Opatiji od 8. do 14. septembra 1951) Radoslav Hrovatin Na področju etnografije in zlasti folkloristike se ogrevajo "predvsem glasbeniki, pa tudi koreografi in dramatiki za taka skupna razpravljanja o raznih problemih svoje stroke, ki jih spremljajo tudi prikazi žive folklore. Taka živa reprodukcija je nepogrešljiva sestavina vsakdanje prakse njihove stroke. Povezanost razpravljanja na konferenci s prikazom žive folklore na festivalu je lahko širša, tako da festival poda splošen pogled na folkloro, ki ga konferenca obravnava, ali pa je ožja, tako da festival neposredno ilustrira in dokumentira posamezne razprave na konferenci. S takih vidikov je treba pregledati delo in uspehe konference folkloristov in festivala folklore v Opatiji leta 1951. Čeprav je festival skušal podati jugo- slovansko folkloro v neokrnjeni obliki z vsemi odtenki, ki zanimajo razne panoge folkloristike, je izbor težil večinoma k podajanju glasbenih prvin v pesmih, plesih in godčevstvu, to kar je bilo tudi težišče konference. Zato se tudi pričujoči prikaz omejuje skoraj izključno na glasbena vprašanja. Konferenco v Opatiji je priredil Mednarodni svet za glasbeno folkloro (International Folk Music Council), ustanovljen leta 1947 s sedežem v Lon- donu, sočasno pa se je vršil Festival plesov in pesmi narodov Jugoslavije, ki ga je priredila Zveza kulturno-prosvetnih društev Jugoslavije. Spojitev obeh pri- reditev v istem kraju je omogočila konferenci poglobljeno delo. Kajti na- preden dvig folkloristike si je mogoče zamisliti le tedaj, če združimo kabinetni študij s proučevanjem žive folklore. K takim metodam naj navajajo seveda tudi konference. Glede na kratko trajanje konference je bilo nujno potrebno zbrati folklorne skupine iz najrazličnejših predelov naše države na enem kraju v obliki festivala. To omogoča tudi poznavalcu obsežen pregled naj- raznovrstnejših skupin v kratkem času in hkrati lažjo primerjavo. Nastopi raznih folklornih ansamblov iz naše države, ki so se vršili zadnja leta v inozemstvu, in so podajali izvirno folkloro in priredbe, so poglobili zanimanje mednarodne javnosti za življenje ljudstva v Jugoslaviji. Tako si moramo razložiti odločitev Mednarodnega sveta za glasbeno folkloro, da je organiziral svojo IV. mednarodno konferenco prav v naši državi. Kako pra- vilna je bila ta odločitev, dokazuje udeležba petnajstih delegacij najrazlič- nejših dežel z raznih kontinentov (Avstrija, Belgija, Ciper, Ceylon, Danska, Francija, Nemčija, Indija, Izrael, Nizozemska, Pakistan, Združeno kraljestvo (Britanski imperij), Švica, ZDA, Jugoslavija). Bogastvo naše folklore je resnično obsežno in pestro, tako da bo mogla prav po prikazu v Opatiji veljati Jugoslavija za eno izmed najzanimivejših 17 SloT. etnograf 258 Radoslav Hrovatin folklornih ozemelj. Zato je bilo nujno potrebno, da so pridružili konferenci folkloristov festival naše folklore, ki je drugorodne delegate resnično za- dovoljil. Za mednarodno konferenco jugoslovanski folkloristi niso bili v zadostni meri pripravljeni. Sicer ima naša glasbena folkloristika že svojo tradicijo tako v Srbiji kot v Hrvatski in Sloveniji, kateri se v zadnjih letih pridružuje pomemben napredek tudi v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Vendar pa je sodelovanje med posameznimi pokrajinami šele kratkodobno in moremo reči, da jugoslovanski folkloristi nimajo še zadostnega splošnega pregleda o glasbeni značilnosti folklore v vseh {»krajinah države. Zato na konferenci tudi ni bilo mogoče podati sintetičnega pregleda o folklornih značilnostih Jugoslavije v celoti. Spored konference je obsegal referate domačih in drugorodnih folklori- stov, katerim so sledile diskusije. Referentom so bile dane za osnovo razne okvirne teme: popis in prikaz folklore raznih območij, vzhodnjaški in zahod- njaški aspekti na folkloro, migracije med raznimi folklornimi območji, odnosi med folkloro in umetno glasbo itd. Seveda so posamezni referenti pojmovali svoje teme dovolj široko in prehajali deloma tudi iz nakazanega okvira. Diskutanti so pokazali zanimanje zlasti za referate, ki so se bavili s teoret- skimi vprašanji. Prav tako so bili zanimivi tudi referati, ki so opisovali in razpravljali o folklori z raznih območij. Nekateri so razpravljali tudi o nji- hovih medsebojnih vplivih. Cesto se je diskusija dotaknila vprašanja vpliva folklore na umetno glasbo, čeprav se je izključno s tem vprašanjem bavil le en referat. Manj je bilo razpravljanja o ideoloških vprašanjih folkloristike. Prav zanimivi so bili posegi na vprašanje reprodukcije folklore po umetnikih. Po eseju o slovenski folklori, ki je bil ob začetku konference prečitan v počastitev spomina pokojnega Franceta Marolta, je podal kot uvod v kon- ferenco profesor Antoine-Elisée Cherbuliez (Ziirich) svoj referat »O ritmu kot kriteriju individualnega in kolektivnega stanja«. Izhajajoč iz najširšega poj- movanja ritma kot odseva reda v času, je pokazal na pojav ritma izven glasbe (kozmični, zemeljski in biološki ritem), upoštevajoč pojme absolutnega in relativnega ritma. Medtem ko je individualni ritem znak tvorne sile posamez- nika, tvori podrejanje individuov kolektivnemu ritmu novo enoto, v kateri pa posamezniki ne izgubijo vseh svojih značilnosti. V take enote se navadno združujejo etnične skupine (nacionalnosti). Tak ritem postane simbol etnične povezanosti v politični, socialni in pravni skupnosti V svojih nadaljnjih iz- vajanjih je omenil, da vlada ritem tudi v fizikalnih zakonih nihanja, ki so podlaga akustičnemu pojavu zvoka. Tako tvori ritem psihološko in fiziološko osnovo glasbi, kar se kaže na raznih značilnih odtenkih v nacionalnih šolah v zgodovini glasbe. Pri tem imajo prav slovanski narodi važno vlogo kot po- sredovalci med evropsko kulturo in glasbo orienta V ritmu plesa, ki izraža obvladanje prostora in težnosti in veže glasbo z gibi telesa, je treba iskati zvezo med zemljo in onostranstvom. Tako je treba razumeti svojevrstno sipo- sobnost plesa, da more podati individualne in nacionalne kakor tudi osebne in etnične značilnosti. Pomenoibne so tudi tvorne sile, ki rastejo iz odnosov med folkloro in umetno glasbo, kar ustvarja splošno kulturo nekega ljudstva, nekega naroda in nekega razdobja. Kot primer slovanske ritmične tvornosti je dobro navezal Živko Firfov (Skopje) svoj referat »Metrične značilnosti makedonske ljudske glasbe«. Make- donske metrične značilnosti je mogoče opazovati v naslednjih skupinah: 1. pra- vilni metrum v enostavnih skupinah dveh ali treh dob; 2. pravilni metrični Folklorna konferenca in festival v Opatiji 259 ' kompleksi (4, 6, 9 in 12 dob); 5. mešani metrični kompleksi, sestavljeni iz dvodobnih in trodobnih skupin (5, 7, 8 in 9 dob itd.) in 4. mešani, nepravilni kompleksi, ki imajo za osnovo binare in ternare. Le-te imenuje Firfov pol- podaljšane hemiolne dobe. Najzanimivejša je četrta skupina, v kateri je treba meriti z uporabo najmanjše ritmične enote (hronos protos). Ritem posamez- nega napeva seveda praktično delimo v dvodelne, trodelne, četverodelne itd. metrične skupine, tako da so posamezni členi metričnih enot sestavljeni iz dveh najmanjših ritmičnih enot (binar) ali pa iz treh najmanjših ritmičnih enot (ternar). Tako je metrična skupina, ki jo sestavlja pet najmanjših ritmičnih enot (n. pr, ^lie), dvodelna. Sestavljena je iz enega binara in enega ternara ali pa obratno (n.pr. ^/le-f'/ie ali '/le-f/le). Na podoben način so sestavljene večdelne metrične skupine trodelnega takta C Is ali '/s), četvero- delnega takta ("/s ali "/s) itd. Vse to je podal na raznih napevih makedonskih pesmi in plesov, ki jih je demonstriral tudi s i>osnetki žive folklore. Emanuil Čučkov (Skopje) je v svojem referatu »Idejna vsebina in ritmični proces v makedonskih ljudskih plesih« naglasil, da ritmične pestrosti make- donskih plesov ne smemo tolmačiti le po formalni strani. V njej se izraža življenjska sila stoletnih borb, ki so jih vodili Makedonci po razpadu imperija Aleksandra Velikega, po invaziji Romanov, Hunov, Gotov, Tatarov, Normanov, Avarov do Turkov in so po vplivih bizantinske kulture izoblikovali svoje etnične značilnosti. Posamezni plesi so odsev delavnosti in borbenosti v po- sameznih zgodovinskih razdobjih, ko so se razvila razna preoblikovanja, Značilnost takega razvoja so zlasti plesi, ki vsebujejo ritmični proces, kar pomeni, da se z razvojem plesa spreminjata ritmična osnova in tempo. Naj- značilnejši primer takega plesa je znani »Teškoto«, ki preide iz prvotnega *U takta v razvoju plesa v '/le takt. V makedonskih plesih oblikujejo ritem predvsem plesalci, katerim se morajo godci podrediti. O problemih tonalnosti v naši folklori je razpravljal Miodrag A. Vasiljević (Beograd) v svojem referatu »Tonalne osnove naše glasbene folklore« (miš- ljena je srbska ljudska glasba). V referatu je povzel predvsem svoje izsledke iz muzikološke študije v svoji knjigi »Jugoslovanski muzički folklor L«. Nje- govo teorijo je možno označiti z dvemi temeljnimi dognanji: 1. Najznačilnejši srbski ljudski napevi imajo za osnovo lestvice, ki so sestavljene iz tetrahor- dov, povezanih med seboj po sinafi tudi kadar preseže ambitus napeva septimo ali oktavo. 2. Sozvočja, ki nastajajo v ljudskem večglasju, se pod vplivom prirodne zvočnosti in ležečega tona (zlasti na glasbilih) razvrščajo pod final- nim tonom. Ta pojav je mogoče opazovati tudi pod drugimi krajnimi toni tetrahordov, ki se pojavljajo v napevih. Tako dobimo zlasti pod finalnim tonom sozvočja (akorde), ki so sestavljena iz spodnje sekunde, spodnje kvarte, spodnje sekunde s spodnjo kvinto, spodnje terce s spodnjo kvinto itd. (Več o tem glej v recenziji »Miodrag A. Vasiljević, Jugoslovenski muzički fol- klor I...«, str. 283.) Vasiljevičev referat je našel med udeleženci živahen odziv, zlasti zaradi njegovega razpravljanja o tvorbi sozvočij v naši ljudski glasbi. O vprašanju ljudskega večglasja je razpravljal Cvjetko Rihtman (Sara- jevo) v svojem referatu »Polifone oblike v ljudski glasbi Bosne in Hercego- vine«. Uvodoma je utemeljeval, zakaj uporablja za ljudsko večglasje izraz polifonija in ne heterofonija. Ta mu označuje zgolj slučajno nastala sozvočja v ljudskem večglasju, medtem ko izhaja iz njegovih izsledkov, da nastaja ljudsko večglasje v Bosni in Hercegovini zavestno; zato ga označuje s poli- fonijo. Po njem raziskana ljudska večglasja je treba razvrstiti v dve katego- 260 Radoslav Hrovatin riji: 1. oblike, v katerih je vodilni glas zgornji in 2. oblike, v katerih je vodilni glas spodnji. Po mnenju referenta so za območje Bosne in Hercegovine karakteristične predvsem oblike druge kategorije. Iz obeh oblik je razvidno, da je temeljni način tega ljudskega večglasja dvoglasje (diafonija). Dalje je ugotovil, da ljudstvo najraje poje v skupinah, toda nikoli z istim glasom. Vodilni glas običajno poje solist, ostali pa pojejo drugi glas. Vendar so sku- pine pevcev običajno manjše, navadno po trije. V poteku večglasja se najčešče pojavlja simultana velika sekunda, v manjši meri pa mala sekunda in mala terca, le redki so intervali velike terce, zmanjšane terce in zmanjšane kvarte. Večglasja najpogosteje zaključuje interval velike sekunde v zgornjem glasu. Često se pojavlja unisono, redkeje pa spodnja sekunda. Referent je izrazil misel, da se ta način večglasja pojavlja le redko v sosednjih pokrajinah in da predočujejo popisane politone oblike največjo značilnost ljudske glasbe v Bosni in Hercegovini. Svoja izvajanja je demonstriral na živih primerih pevcev s terena, s čimer je prepričljivo podkrepil svoja izvajanja. Zato je sledila njegovemu referatu izredno živahna diskusija. Sedaj že pokojni France Marolt (Ljubljana) je napisal za konferenco referat na predloženo okvirno temo »Stil in tehnika tradicionalnih pevcev, plesalcev in godcev«. Obsežno razpravo je za konferenco skrajšal in priredil dr. Valens Vodušek. Uvodoma izraža Marolt svoje nazore o folklori, ki je kot socialna stvarnost kolektivna funkcija. V njej so govor, petje, glasba, ples, igra koeficienti totalne izraznosti, ki je ne smemo spekulativno opazovati po umetnostno zgodovinskih vidikih stila kot glasbeni, plesni, scenski »folklor«. Vendar pa se v nadaljnjem referatu v posebnih poglavjih obravnavajo ples, govor in glasba. Kot izhodišče za opredeljevanje slovenske folklore meni, da se je na osnovi enega izmed odločilnih biogenetičnih faktorjev, doslej pre- malo upoštevanega geofizičnega momenta, izoblikovalo na Slovenskem troje pokrajinskih tipov: gorjanci, hribovci in poljanci. Na osnovi te delitve ozna- čuje troje območij slovenskega plesa in posamezne plese opredeljuje kot produkt posameznega območja. V poglavju o ljudskem govoru karakterizira sedem slovenskih dialektov (dolenjski, koroški, rovtarski, primorski, štajerski, gorenjski in prekmurski), kot so znani iz razprav naših jezikoslovcev. Vezani govor se razodeva v nagibu k repeticiji, variaciji in imitaciji do pnevmatič- nega petja in preko ponderabilnega ritma k ubiranju melodije v konfinalne in finalne sklepe. Tako so nastale različne metrične oblike ljudskega petja. V poglavju o glasbi označuje pet nazvočij: 1. osrednje nazvočje, ki obsega Gorenjsko, Dolenjsko, rovtarsko dialektično skupino, jugozahodno Štajersko in Notranjsko, 2. koroško nazvočje, 3. panonsko nazvočje, 4. primorsko na- zvočje in 5. belokranjsko nazvočje. Nato opisuje večglasno petje ter zvočila in glasbila. Referat je mestoma prešel v obsežno deskripcijo, ni pa imel sintetičnega zaključka, ki bi na kratko povzel najznačilnejše ugotovitve; zato ni mogel dati spodbude k predmetni diskusiji. V referatu, ki sta ga napisali znani srbski zbirateljici ljudskih plesov Ljubica in Danica S. Janković (Beograd), so bili podani »Stili in tehnike srb- skih tradicionalnih plesalcev«. Bogastvo korakov in figur v srbskih ljudskih plesih izhaja iz zelo različnih načinov plesanja, ki so se izoblikovali v zgodo- vinskem razvoju v različnih srbskih pokrajinah. Seveda pa vsi ljudski plesi niso še bili dovolj raziskani, da bi že bilo možno podati različne razvojne stopnje. Ze srbska centralna območja poznajo različne tehnike: potresavanje, počasni ples, živi ples, drobni ples, ples z upognjenim kolenom, dostojanstveni ples itd. Na Kosovem in v Metohiji so značilni plesi s koračnimi okraski, ki Folklorna konferenca in festival v Opatiji 261 jih izvaja vodja kola. Poleg melanholičnih so tudi komični plesi, plesi s sub- tilno tehniko sinkopiranih korakov itd. Za nekatere kraje Vojvodine je zna- čilno živo poskakovanje, pa tudi veseli moški plesi poleg strastnih ženskih plesov. Različne melodije vplivajo, da se plesi istega tipa izvajajo po različnih stilih in tehnikah. Kot posebno značilnost srbskih plesov je treba smatrati lahni ples v ravni drži telesa z gibanjem kolen. Mlajša generacija pleše dru- gačne plese ko starejša. Ljudski ples je pri srbskem narodu še vedno živ in kaže njegovo vitalno silo. Zanimivi referat je bil predmet živahne diskusije. Vpogled v folkloro naše alpske soseščine je podal Leopold Kretzenbacher (Graz) v zanimivem referatu »Ljudske pesmi v ljudskih igrah alpskih ob- močij«. Doslej malo obravnavano obliko ljudskega izražanja ne smemo ooenjati z vidika gledaliških iger temveč kot ljudske običaje. Največ takih iger je še možno najti na Štajerskem in Koroškem, a nekaj primerov se je ohranilo tudi na južnem Tirolskem in na Gradiščanskem. V današnji praksi te umetnosti je mogoče videti sledove treh period: srednjeveške misterije, renesančne biblijske značilnosti; vse to je doživelo v času protireformacije dokaj sprememb in bilo kasneje zamenjano z baročno rokokojsko pastoralno igro. Važna sestavina teh iger so ljudski plesi in zlasti pesmi, ki se izvajajo a capella. Teksti in napevi so tradicionalni. Nekateri izhajajo še iz 16., a večina iz 18. stoletja. Posamezne oblike izraza v teh igrah imajo verjetno svoj epi- center na slovenskem ozemlju. Referent je nekatere izmed navedenih pesmi zapel in je tako z živim predvajanjem našel topel odziv zlasti pri navzočih slovenskih folkloristih. Nabiralec ljudskih pesmi, pesnik Jasim Uddin (Dacca, Pakistan) je podal svoja opažanja v referatu »Ženitovanjske pesmi vzhodnega Pakistana«. V pakistanskih ženitovanjskih običajih, ki so- po svojem značaju pravcata drama, oskrbujejo petje predvsem žene. Pri tem tvorijo zvočno kitico večinoma iz enega stiha, redkeje iz dveh. Melodija se razvija iz »pesemskega vzorca«. Tempo pesmi je na splošno počasnejši. Posamezne pesmi se razlikujejo med seboj po usmerjenosti napeva v raznih zvočnih legah, ki pretežno padajo iz višjih v nižje. Melodične formule posameznih leg so tako značilne, da jih imenujemo s posebnimi imeni. Večina ženitovanjskih pesmi se stereotipno zaključuje v nižji legi. Melodija je bogato okrašena in kaže veliko pestrost v variacijah, ki spominjajo na pestrost ženskih vezenin. Plesi, ki so hitrejšega tempa in pri katerih igrajo na boben in piščal »shani«, so često povezani z običajem fingiranega boja, ki je ostanek »asurik« poroke (otmice). O izredno važnem vprašanju na področju folkloristike je spregovorila Edith Gerson-Kiwi (Jeruzalem) v referatu »Migracije in mutacije orientalskih ljudskih instrumentov«. Posamezna ljudska glasbila, izmed katerih so nekatera zelo starodavnega izvora, so izrazito vplivala na ljudski ples, a pogosto tudi na ljudsko pesem. Analiza razvoja posameznih glasbil more biti dobro po- magalo pri določevanju starosti nekaterih tipov plesa, pa tudi posameznih oblik ljudskih pesmi. Veliko današnjih ljudskih glasbil ima svoj izvor v vzhodnih deželah. Pri raziskovanju raznih smeri širjenja je mogoče odkriti razne vezi med folkloro vzhoda in zahoda. Zlasti zanimiva je migracija glasbil iz davnega babilonskega centra tako v smeri zahoda, kakor v smeri vzhoda. Poleg razvoja migracije posameznih glasbil pa je prav tako važen razvoj glasbila na posameznem lokalnem območju. O obeh procesih razvoja glasbil, tako v etničnih migracijah kot v lokalnih mutacijah raznih dežel in raznih dob, je predavateljica podrobneje razpravljala na primerih »bobna«, harfe in gusli. 262 Radoslav Hrovatin Z vidika komparativne metode je razpravljal Felix Hoerburger (Regens- burg) v referatu »Odnosi med ljudskimi epi vzhoda in zahoda«. Epska pesem Se vedno živi, zlasti v vzhodni Evropi in zahodni Aziji. V njenem razvoju moremo najti nekatere skupne poteze, pa tudi narodne posebnosti. Vendar je to mogoče uspešneje napraviti v zvezi s književnostjo, kakor pa istočasno podati muzikološko paralelo. Laže pa je raziskati tip instrumentalne sprem- ljave junaških pesmi, ki so bitna sestavina epske tradicije. Vendar so tipi teh glasbil na splošno maloštevilni. Na severu je predvsem razširjen psalter, na jugu pa lutnja in zlasti gusle. Ta glasbila seveda niso omejena samo na posamezne dežele. V uporabi so mnogi različki imenovanih glasbil, kar pa ne kvari enotnosti. Kajti ljudski kriteriji glede glasbil se zelo razlikujejo od onih, ki jih pozna umetna instrumentalna praksa. Rezultati raziskovanja kažejo, da je mnogo laže podati skupne poteze glede duhovne osnove raznih epov, medtem ko zahteva objektivni sistem glasbene tradicije pritegnitev vseh pojavov ki so povezani z razvojem predmeta. O sodobnem razvoju izraelskih plesov je razpravljala Gurit Kadman (Tel-Aviv) v referatu »Tradicionalni jemenitski plesi in njih vpliv na nove izraelske ljudske plese«. V leta 1948 na novo ustanovljeno državo Izrael se naseljujejo židovski prebivalci, ki so bili doslej razkropljeni širom po svetu brez skupne povezanosti v ljudski tradiciji. Med njimi so ohranili in razvili najbogatejšo plesno tradicijo Izraelci, ki so bili naseljeni v pokrajini Jemen na Arabskem polotoku. Zaradi svojih značilnosti imajo njih plesi izreden vpliv na nove izraelske ljudske plese. Značaj plesa je orientalski in tvori nekak prehod med mediteranskim in indijskim tipom. Možje in žene plešejo ločeno. Osnovni gibi izhajajo iz tresenja gležnjev in kolen, kar se na posebne načine zrcali v obrednih, akrobatskih in delovnih plesih. Predavateljica je nekaj primerov zaplesala in tako nazorno ilustrirala svoja izvajanja. Čeprav so se delegati v diskusijah često dotikali problema odnosov med umetno in ljudsko glasbo, je ta problem podal obsežneje le referat »Med- sebojni odnosi folklore in umetne glasbene tvornosti na Slovenskem« (R. Hro- vatin), v katerem so bili prikazani posamezni primeri teh odnosov v srednjem veku, za reformacije, v dobi prosvetljenstva, čitalništva, umetne ustvarjalnosti novejšega časa in v narodnoosvobodilni borbi. Iz teh primerov je bil izveden sklep, da je za ljudsko, tvornost značilno, kako se v posameznih dobah v pestrih variantah preoblikujejo razne tvorbe, medtem ko je za umetno glasbo značilna individualna ustvarjalnost na osnovi ljudskih prvin od preproste, stilizacije do tvorbe narodnega glasbenega jezika v velikih umetninah. V ugodnih družbenih odnosih se razvijata lahko oba procesa sočasno, o čemer priča naša partizanska pesem. Sodobne poglede na folkloro je podal Ivo Kirigin (Zagreb) v svojem referatu »Nekaj teoretičnih ugotovitev o glasbeni folklori na osnovi primerov z ozemlja N. R. Hrvatske«. Svoje misU je izvajal iz ugotovitve, da naša ljud- ska umetnost ni samo ostanek preteklosti, ampak se še vedno razvija in živi s sodobnimi dogodki. To je pokazal na nekaterih primerih s folklornega območja Istre, severne Dalmacije in Like, kjer je osnova melosa tako imeno- vana istrska lestvica. Pravilno je izvajal dekatonsko lestvico iz intonacije sopel. Vendar je premalo poudaril specifičnost instrumentalne intonacije, ki je temelj tega sistema. V apUkaciji na vokalno tehniko se je ta tonska vrsta preoblikovala v teoretično možno oktotonsko lestvico, za katero je značilno stalno izmenjavanje poltona in celega tona Temu bi bilo seveda, treba dodati, da se je ta lestvica v novejšem času pod vplivom vokalne intonacije diaton- Folklorna konferenca in festival v Opatiji 263 skih vrst še nadalje modificirala, kot je to ugotovil Ivan Matelič-Rojngov. Pri tej evoluciji tonskega sistema pa se je na tem območju ohranila tipična struktura večglasja v diafoni ji z zaključki v unisonu ali oktavi. Iz tega je razvidno, da se vsi oblikovni elementi ne razvijajo paralelno. Prav tako zna- čilne odnose lahko najdemo med različnimi razvojnimi stopnjami v obliki in tematiki teksta. To je pokazal na primerih raznih pesmi, ki so v tej tonski sistematiki nastale v novejšem času (n. pr. zapisi pesmi: »O, Hitler, bodi pre- klet ...«, »Tovariš Tito, mi ti prisegamo ...« iz leta 1945 in »Cim več laži in obrekovanj...« iz leta 1949). To kaže, da sodobno življenje vpliva predvsem na tekst pesmi. Iz nove vsebine polagoma raste tudi nov muzikalni izraz, kar se zrcali v svojevrstnem preoblikovanju formalnih elementov, glede katerih meni referent, da so razvojno bolj okorni in konservativni. K temu je treba pripomniti, da je bilo že prej omenjeno, kako različen je razvoj posameznih elementov, ki se ne razvijajo vzporedno. Forma namreč tvori materialno podlago za oblikovanje ljudskega izraza, ki je tipičen za določeno območje. Dokler te oblikovne prvine omogočajo adekvaten izraz, toliko časa ni potrebe za modifikacijo posameznih oblik. Kajti prav tradicionalnost posameznih oblik tvori tipiko določenega folklornega območja. Ta tipika je odsev kolektiva, iz katerega izhaja. Kakor se pa spreminjajo pogoji materialne baze (n. pr. pre- vladovanje vokalne intonacije, pogojene v prirodni tonski vrsti), tako se modificirajo oblike, ki so posledica i materialnega i kulturnega razvoja. Tedaj nastajajo nove oblike z novim izrazom in vsebino, seveda ne sočasno. Tudi v folklori obstoji povezanost formalnih in vsebinskih elementov, ki so v končni doslednosti posledica ekonomskega razvoja in iz njega izvirajočega estetskega vrednotenja. Vendar pa posamezni činitelji ne vplivajo v enaki meri. Zato je nevarno postavljati paralele in sklepati na avtomatične učinke. Le tako si je mogoče zamisliti uspešno aplikacijo dialektike v folkloristiki. Zanimiv vidik umetnega pevca na ljudsko pesem je podal Patrick Shuld- ham-Shaw (London) v referatu »Ljudska pesem in koncertni pevec«. Tudi koncertni pevec se more marsičesa naučiti pri ljudskem pevcu, ki podaja pesem kot izraz nekega družbenega občestva. Predvajanje pesmi mora pre- žemati iskrenost in ne zgolj težnja po efektih. Zaradi razločne izgovarjave je lahko tempo svobodnejši, vendar se pri tem ne smejo izgubiti ritmične zna- čilnosti napeva. Ljudski pevec uporablja razne okraske, ki pa jih ne sme pretiravati na škodo ritma; težje pa je pri tem vprašanje intonacije (tempera- tura). V angleških pesmih se narečja kažejo le v specifični barvitosti stan- dardnega jezika. Zato naj pevec pri petju uporablja vsakdanji govor. Variacija je osnovna značilnost ljudske pesmi. Zato naj bo koncertna interpretacija svobodna in ne šablonizirana po neki shemi. Koncertni pevec se mora vživeti v ljudsko petje in ne zgolj imitirati ljudskega pevca. Na vlogo radiofonije pri raziskavanju folklore je pokazal Paul Collaer (Bruxelles) v svojem referatu »Metode, ki jih uporablja Nacionalna radio emisija Belgije (flamske emisije) za raziskavanje izvirne ljudske glasbe«. Na nekaterih primerih zvočnih posnetkov je dokazal, da je mogoče tudi v zelo industrializirani deželi, ki ima gost mednarodni promet, najti različne doku- mente folklore etničnega in lokalnega karakterja. Seveda se je omejil le na primere, ki so večinoma zelo okrušene ostatine starodavnih oblik. Pri tem pa ni niti omenil, da je med zelo številnimi sloji industrijskih delavcev mogoče najti novejše dokumente svojevrstnega glasbenega izraza. Laura Boulton (ZDA) je podala zanimiv komentar k zvočnim posnetkom, ki jih je nabrala na svojih potovanjih po južni Afriki in Aziji (Nepal in Tibet) 264 Radoslav Hrovatin itd., nekaj pesmi z raznih potovanj pa je zapela pevka Victoria Kingsley i (London). ; Cesto zelo živahne diskusije po posameznih referatih so pokazale raz- j lične vidike posameznih delegatov do podanih tem. Vendar pa niso bile j usmerjene na oblikovanje določenega stališča, ki bi naj ga konferenca do njih ; zavzela. Zato je imela večina referatov z diskusijami vred predvsem informa- j tiven značaj. Tako diskusije niso dovedle do določenih sklepov glede po- j sameznih problemov, pa čeprav so zlasti jugoslovanski delegati čutili potrebo : do preciziranja zahodnjaških in vzhodnjaških aspektov na raziskavanje ! folklore. Konferenca je mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju ; raznorodnih folkloristov in prikazala problematiko, kot jo gojijo posamezne ; dežele. Nekatere delegacije, med njimi zlasti angleška, so poudarile, naj j folkloristi ne omejujejo svojega dela zgolj na kabinetno znanost. K delu | folkloristov je treba pritegniti tudi ustvarjalne glasbenike tako s področja s produkcije kot reprodukcije. i Poseben položaj je imela na konferenci jugoslovanska delegacija, ki je J prvič v večjem obsegu prikazala svetovni javnosti stopnjo in razvoj naše ! folkloristike. Zato je bila zastopana z največjim številom referatov. Vendar j pa s tem še ni izčrpala svoje zmogljivosti, saj na konferenci niso podali svojih [ referatov mnogi naši pomembni folkloristi (n. pr. Vinko Zganec, dr. Božidar J Širola, Petar Konjović, Josip Slavenski, Antun Dobronić, Nikola Hercigonja i itd.). Pač pa je konferenca vsaj v večji meri prvič združila na skupnem - sestanku jugoislovanske folkloriste, ki so se tako mogli seznaniti s problemi ; različnih naših folklornih območij in ob tem pregledu svojih sil pomisliti na ; bodoče delo. Jugoslovanski folkloristi tudi niso nastopali dovolj enotno. To i se je pokazalo ob raznih trenjih v diskusijah, kar bi bilo na mestu kvečjemu i na domačem posvetu. Vse to narekuje, da bo potrebno čimprej sklicati nacio- j nalno konferenco jugoslovanskih folkloristov. Na njej bi bilo treba podati 3 čim popolnejši pregled dosedanjega dela, ki bi mogel biti načrtno izhodišče ; novim nalogam. j * . . j Sočasno s konferenco folkloristov se je odvijal tudi festival ljudskih ; plesov in pesmi narodov Jugoslavije. Folklora ni bila prikazana v povezanosti j značilnih območij, temveč po upravnih enotah posameznih republik, tako da ] je imela vsaka republika svoj zaključni nastop. Zaradi tega je razumljivo, j da ni bila jugoslovanska folklora podana dovolj pregledno. Zlasti je bilo to i razvidno pri nastopih N. R. Hrvatske, kjer je nastopala pestra obilica skupin j od mediteranskega do panonskega'Območja, ali pa v N.R.Srbiji od panon- i skega do šiptarskega območja. Pesmi in plesi so bili podani deloma samo- j stojno, delno povezani z običaji. Prav tako so nastopali v običajih ali samo- j stojno posamezni pevci in godci. , Čeprav so nastopajoče skupine imele izvirne noše, zvočila in glasbila ter ostale rekvizite, je bilo treba prikaz posameznih običajev režijsko prilagoditi ; odru, ker folklora ni bila podana v izvirnem okolju. Vse to se pojavlja pri ; vsakem prikazu folklore na festivalih. Važnejši sta s stališča znanosti dve | drugi vprašanji: 1. Za prikaz folklore na festivalih so potrebni ljudje s terena, \ ki uporabljajo podane folklorne oblike v svojem pristnem vsakdanjem živ- ljenju. Zato motijo ob takih nastopih skupine raznih kulturno-umetniških društev, ki jih je treba za nastop na festivalu šele učiti. Taki nastopi so običajno izumetničeni, kar je razvidno iz uniformnega podajanja brez tistih Folklorna konferenca in festival v Opatiji 265 pestrih različkov, ki so značilni za živo folkloro (n. pr. »Kresnice« iz Semiča v Beli krajini). To je v nekaterih redkih primerih motilo vtis tudi na tem izbranem festivalu. 2. Folkloro je treba podati čimbolj verno ne glede na mnenje strokovnjakov o večji ali manjši originalnosti in avtohtonosti. Zlasti se je treba izogniti kakršnemukoli prečiščevanju ali pa celo vnašanju davnega izročila v sodobno folkloro. To je mogoče dopustiti le v primerih restavriranja nekega običaja, kar pa je treba pri nastopih izrecno označiti. V nasprotnem primeru učinkuje podajanje kot potvorba. Tako je bilo nedopustno, da so pripustili na tak festival, namenjen drugorodnim znanstvenikom, skupino, ki so ji predpisali v notah stiliziran napev (n. pr. »Po zelenoj trati...«, ples iz Beltince v Prekmurju). Seveda ni bilo mogoče vseh nastopajočih skupin podobno kontrolirati, koliko so se pregrešile proti omenjenima načeloma. Vendar si bo treba prizadevati, da bodo v bodoče opuščene take nepotrebne metode na ozemlju, ki je tako bogato z živo folkloro, kot je naša domovina. Posamezne republike so se omejile na nekatera značilna folklorna ob- močja. Tako so v nastopih N. R. Srbije zastopali centralne predele Sopot pri Mladenovcu, Brza pri Leskovcu, Sedobro pri Prijepolju, Vasilj pri Knja- ževcu, Aleksandrovac pri Požarevcu, bolj obrobne predele pa Rasnica pri Pirotu, Kruševica pri Vlasotincih, Halovo pri Zaječarju, Mokra pri Beli Pa- lanki in Vranje. Kosmet so zastopali Sredska pri Prizrenu in Rugovo pri Peči, Vojvodino pa Kumane pri Zrenjaninu, Dupljaja pri Beli Crkvi in Subotica. Na nastopu N. R. Bosne in Hercegovine so zastopali severnejše predele Bandin Odžak pri Sokolcu, Guča gora pri Travniku, Ljubovo pri Jajcu, Vijaka pri Varešu, Posušje pri Širokem bregu. Prut pri Bosanskem Samcu, Kupres pri Bugojnu, Sanski most in Vidovice pri Brčkem, južne predele pa Basici pri Gacku, Orgus pri Livnu, Duži pri Trebinju in Glamoč. V N. R. Črni gori so prikazali obmorske predele Sutomore in Gorana pri Baru, notranjost pa Tito- grad, Gotovuša pri Plevlju, Daciči pri Ivangradu, Gusinje pri Andrejevici, Danilovgrad in Cetinje. L. R. Slovenija je prikazala Belo krajino s skupinami iz Semiča, Črnomlja in Metlike, vzhodno Štajersko so zastopali Markovci pri Ptuju, Prekmurje pa Beltinci. V nastopu N. R. Makedonije so pokazali cen- tralne predele Butelj, Madžari in Dračevo pri Skopju, Čaška pri Titovem Velesu, Trolo in Kneze pri Sv. Nikole, vzhodne predele Šnplji Kamen pri Kumanovu, Vetrino in Dramče pri Delčevu, Kozjak pri Štipu in Spančevo pri Kočanih, južne predele Nižepolje pri Bitolju, Novi Dojran, Petrovo in Miravci pri Dževdželiji, zahod pa Galičnik pri Debru; folkloro manjšin so zastopali Turki (Bitolj in Ohrid) in Šiptarji (Skopje). Nastopila je tudi skupina iz Egejske Makedonije. V N. R. Hrvatski so prikazali obmorske predele Čilipi — Popoviči pri Konavlju, Doli pri Dubrovniku, Dobrinj na Krku, Medulin pri Puli, neposredno zaledje Obrovac in Cetina pri Sinju ter Brlog pri Otočcu, notranjo Hrvatsko Pokupski Gradac v Pisarovini in Remete pri Zagrebu, severozahod Prelog v Medjimurju, Ljubeščica pri Novem Marofu in Gradečki Pavlovec pri Vrbovcu, predele med Savo in Dravo pa Gradina pri Virovitici, Utiskani pri Bjelovaru, Posavski Bregi pri Ivanić gradu, Tomašica pri Gra- dešnici, Duboševica pri Belem Manastiru, Lužani in Zadubravlje pri Slavon- skem Brodu ter Sunja. Ta obilica posameznih pokrajinskih predelov se je kazala v pestri barvi noš in v zelo različnem značaju gibnih in zvočnih iz- razov. Težišče izbora posameznih skupin je bilo seveda na prikazu zvočnih in glasbenih oblik. Ob tem festivalu je bilo šele mogoče spoznati, kako ne- izmerno je bogastvo glasbenih prvin, ki jih uporablja jugoslovansko ljudstvo v svojih pesmih in plesih. 266 ' Radoslav Hrovatin Med posameznimi glasbenimi prvinami je zlasti opaziti izredno bogastvo v ritmu: tako v ritmični osnovi, v karakterističnih kvalitetah, pestrem iz- menjavanju kvantitet in pogostni menjavi tempa. Poleg prostega pnevmatič- nega ritma in recitiranja v posameznih pesmih imamo izredno natančno ritmiziranje v raznih plesih, zlasti v Makedoniji. Cim dalje proti zahodu gledamo, tem pogostneje se nam pojavi kot osnova ritma doba, ki najde svoj izraz v zanimivem figuriranju, bodisi v plesu ali pa v melizmih petja. Medtem ko plesi zahodnih predelov težijo k simetriji ritmične osnove, so v pesmih pogostni tako imenovani mešani ritmi ali pa izmenjava ritmične osnove. Na skrajnem zahodu lahko najdemo že pogostne primere merjenja ritma z upo- rabo najmanjše ritmične enote (hronos protos), seveda le pri petju (česar žal slovenske skupine niso pokazale). Cim bolj pa gremo proti vzhodu, tem po- gostnejši je ta način ritmiziranja tudi v plesih, ki v Makedoniji povsem pre- vladujejo. Pri tem nastopajo zanimivi primeri sukcesivne in simultane poli- ritmije, kar lahko opazimo že pri nekaterih hrvatskih plesih (»Kada se Pavle ženjaše...«). V alpskih predelih Slovenije prevladuje rastoči ritem (kar tudi ni bilo prikazano na festivalu). Ze v vzhodnih predelih Slovenije pa pre- vladuje padajoči ritem, kar je značilnost večine ostalih območij Jugoslavije. • V napevih, merjenih po najmanjši ritmični enoti, seveda to ni tako izrazito. Glede razvrstitve ritmičnih kvantitet je zelo velika pestrost. Poleg izoritmije in ekvalizma imamo razna značilna razmerja. Poleg razmerja 2:1 (J,N in obratno, imamo tudi razmerje 5:2 (^.j) in obratno, medtem ko je razmerje 5 : 1 ij!^) redkejše in se pojavlja češče šele v novejšem času, zlasti na zahodu. Pri tem je treba pripomniti, da se na nekaterih območjih (n. pr. Medjimurje) ritmična kvaliteta veže v kvantitativnem razmerju 1:2 (,^j) s krajšo ritmično vrednoto. Na vseh območjih prevladuje netemperirana intonacija Na zahodu je osnova intonaciji petje, kar se kaže v diatonskih tonskih vrstah in v sozvočjih večglasja na osnovi harmonske ubranosti po prirodni intonaciji vrste alikvot- nih tonov. V obmorskem pasu in v vzhodnih predelih je intonacija v veliki meri odvisna od glasbil. Najboljši primer za to je »istrska lestvica« na osnovi intonacije sopel ali roženic. V goratih predelih obmorskega pasu in deloma tudi v notranjosti pa je ohranjena starodavna intonacija zvočil in interférence kot sredstvo za ojačanje probojnih sozvočij, kar se kaže v konsonančnosti in stabilnosti prehodnih in zlasti finalnih velikih sekund. Velike razlike kaže melos. Največji ambitus (celo preko oktave) najdemo v severozahodnejših predelih, medtem ko najdemo v goratih predelih Dinar- skega masiva v obmorskem pasu celo ambitus velike sekunde (celo v sekund- nem dvoglasju). Na zahodu prevladujejo silabični napevi, v pokrajinah pa, kjer je orientalski karakter najmočnejši, najdemo tudi bogate melizme, a sicer vsepovsod veliko pestrost manjših melodičnih okrasov. V melosu severozahodnejših predelov imamo karakteristične intervale sekste, septime in none (v alpskem pasu pogosto tritonus ter celo razvrstitev intervalov v smislu razloženih akordov). V smeri k vzhodu pa prevladujejo sekundni postopi, karakteristično izmenjani s tercami, kvartarni, kvintami ali tudi oktavo. V predelih manjšega ambita imamo tudi netemperirane kromatičhe postope in intervale, manjše od male sekunde. Za orientalski karakter pa je značilen interval zvečane sekunde. Folklorna konferenca in festival v Opatiji 26? Osnovo melosu tvorijo številne različne tonske vrste, manjše od oktave, celo do bihorda. Vendar so najbolj karakteristični napevi v tetrahordih, penta- hordih in heksahordih. Pojavljajo se tudi nelestvične tonske vrste kot trito- nija, tetratonija itd. Zlasti značilen je pojav pentatonike, ki je najbolj ohranjen v Medjimurju, kot je to dognal dr. V. Zganec, drugod pa so pogostni razni pentatonizmi. V zahodiih predelih prevladuje naravna jonska vrsta, ki je zaradi večglasja dobila ponekod durski karakter. Večinoma se je to zgodilo tudi s frigijsko lestvico v napevih, ki često končujejo s finalnim tonom na terci finalnega sozvočja. To velja tudi za tako imenovani »tereni dur«. Zelo je razširjena eolska lestvica, ki je zlasti v zahodnejših predelih zaradi subsemitonija modi dobila karakter harmonskega mola. »Naravna« eolska lestvica se je najbolj ohranila v enoglasnem petju. V napevih pa, ki se končujejo na kvinti finalnega sozvočja, kar daje zahodnjaku vtis zaključka na dominanti, ima ta lestvica svojevrsten jugoslovanski folklorni značaj. To tonalnost imenuje folklorist M. Vasiljević »antični dur«. Podoben zaključek najdemo tudi v lestvicah, ki jih imajo nad finalnim tonom frigijski ali tudi orientalni tetrahord. Seveda imajo take »kvintne« tonalnosti še druge značil- nosti. Poleg teh tonskih vrst imamo tudi karakteristično dorsko lestvico, večinoma v enoglasju, pa tudi miksolidijsko lestvico. Na območju orientalskih značdnosti najdemo različne lestvice z orientalskim tetrahordom (zvečana sekunda!), ki se vključujejo v razne sisteme. Svojevrstna tonska vrsta je tako imenovana »istrska lestvica«. Sestavljena je v prvotni obliki iz samih malo- tercnih trihordov, zvezanih po sinafi (polton — cel ton). Zaključek je frigijski. Lestvica se pojavlja v značilnih diafonijah, ki so instrumentalnega izvora in se zaključujejo v unisonu. Glede na instrumentalni izvor intonacije je dvom- ljiva hipoteza, da gre v tem primeru za modifikacijo frigijske lestvice. Pač pa so v novejšem času nastale pod vplivom zahodnjaške ubranosti razne modifikacije istrske lestvice, ki se približujejo diatonskim načinom. V pre- delih starodavne intonacije obstoje napevi, ki često vsebujejo kromatične tonske vrste in tudi intervale, podobne četrt, tri četrt in pet četrt tonom, tretjini tonom itd. Doslej to še ni bilo raziskano in zato teh tonskih vrst še ni bilo mogoče uvrstiti v določeno tonsko sistematiko. Poleg tega najdemo napeve, v katerih posamezne stopnje lestvic izmenoma alterirajo, bodisi da mutirajo ali pa da predočujejo antično modifikacijo posameznih notranjih stopenj tetrahorda. Kakor je bilo že mimogrede omenjeno, tonalnost posameznih napevov južnoslovanske folklore ni odvisna samo od tonskih vrst, temveč v veliki meri tudi od strukture večglasja. Večglasje naših folklornih območij nudi obilico različnih oblik. To večglasje ima vseskozi heterofoni značaj. Sicer je C. Riht- man v svojem referatu na konferenci dokazoval, da je označba s heterofonijo nepravilna in je imenoval bosansko večglasje polifono, toda v vseh tipih našega večglasja se ravnajo dodani glasovi vedno po vodilnem glasu, razen v nekaterih primerih instrumentalne glasbe, kar bo posebej pojasnjeno. To pomeni, da dodani glasovi ne kontrastirajo z vodilnim glasom, kot je to bilo v motetu pariške šole, niti ga praviloma ne imitirajo sukcesivno kot v nizo- zemski šoli, niti ne tvori to večglasje homofonije s stalnim harmonskim kadenciranjem, niti ni monodično itd. Kvečjemu bi lahko rekli, da dodani glasovi zvočno obkrožajo vodilni glas s simultano variacijo, ki je prilagojena karakterju posameznega glasu. Čeprav imamo določene različne tipe več- glasja, ki ne nastajajo slučajno, in katerih improvizacija ima samosvojo zakonitost, pa vendar različne večglasne tehnike razvojno prehajajo iz enega 268 ¦ Radoslav Hrovatin tipa V drug tip po načelu variant v raznih nazvočjih. Seveda ni ta heterofonija na primitivni stopnji neizoblikovane slučajne improvizacije, ampak je dosegla spričo neizčrpne ustvarjalne sile našega ljudstva že visoko razvojno kulturno stopnjo diferenciranex heterofonije različnih tipov. Najbolj razširjen tip več- glasja je diafonija, ki pa se je v posameznih predelih različno modificirala. Najstarejše diafonije so v predelih starodavne intonacije. Zanje so značilni protipostopi, križanje glasov, paralelne sekunde in zaključek na veliki se- kundi. »Istrske diafonije« se gibljejo ponajveč v paralelnih malih tercah (ali sekstah), ki pogosto preidejo v unisono, s katerim se redno zaključujejo. Poleg takšnih diafonij je treba omeniti napove nad pomudo (ležečim tonom), ki jo često izvajajo tudi z instrumenti. To je vplivalo na razvoj čiste into- nacije, kar je podprlo težnjo k enoglasnemu petju v vseh pokrajinah. Seveda so na razvoj enoglasja vplivali še drugi, predvsem zgodovinski razlogi. Razvoj enoglasja je povzročil preoblikovanje diafonij, tako da so v njih začele pre- vladovati terce, ki se v mnogih predelih izmenjujejo s kvintami, deloma s kvartami in drugimi intervali. Te diafonije se zaključujejo v obsavskem ravninskem pasu in soseščini s kvinto, v Sloveniji in v nekaterih obmorskih predelih pa s terco. V Sloveniji, ki pozna vse oblike teh večglasij, razen starejših sekundnih diafonij, imamo še celo vrsto drugih oblik večglasja. Tu se z diafonijo druži poinuda basiranja, ki praviloma ob koncu fraze kadencira. Zaradi tega se je v Sloveniji večglasje harmonsko ubralo. Poleg diafoniranja poznamo tu tudi »čez«-petje, ki se je razvilo iz pomude (ležečega tona) nad vodilnim glasom in se je sčasoma modificiralo zaradi harmonske ubranosti. V smeri alpskega pasu se je to večglasje ubralo v peteroglasju in celo sed- meroglasju, v značilni poliodiji, kot je to imenoval France Marolt. Pri tem ima vodilni glas velik ambitus, ki ostale glasove često križa, ti pa v karakte- rističnih variacijah vodilni glas sočasno po svojem značaju imitirajo. Zal karakteristično slovensko večglasje na festivalu ni bilo podano. Kot je bilo že rečeno, so na razvoj intonacije in večglasja vplivala različna glasbila in zvočila, ki jih imamo v posameznih pokrajinah v zelo različnih sestavah. Večino glasbil uporabljajo v podporo plesov, pri katerih se često družijo s petjem. Le malo glasbil rabijo kot izključno podporo petju. Predvsem je treba omeniti starodavne gusle, ki podpirajo zlasti epske junaške pesmi. Ohranjene so v obmorskem pasu. V Bosni imajo posebno vlogo tam- bure, kjer podpirajo zlasti lirične pesmi. Izmed godal igrajo k plesu v južni Dalmaciji lirice, v Makedoniji pa trostrune gusle, imenovane gadulka, strga ali kemane. V zahodnejših predelih so starodavna godala že zamenjale gosli (violina) in bajs (lokalna mutacija »viole .da gamba«). Starejša brenkala zastopa v Makedoniji ud, v Bosni pa šargije. V novejšem času so se zelo raz- širili zlasti po Slavoniji, v okoliških krajinah in proti zahodu tja do Slovenije razni tamburaški sestavi, ki so tu nadomestili starejše brenkalo »švrkovnice«. Izmed starejših strunskih glasbil je treba omeniti še razne oblike psalterja, ki ga v Sloveniji poznajo pod imenom oprekelj in cingule. Poslednja oblika je razširjena tudi v Vojvodini. Piskala so zastopana v obmorskem pasu s sopelami ali roženicami, v Makedoniji z zurlami, v Srbiji in Bosni z raznimi podolžnimi piščalmi (čurlik) ; te nadomešča v novejšem času pogosto klarinet, kar velja zlasti za Sloveni jo- (kTnet). Med piskali, ki so namen j ena skoraj izključno za izvajanje samostojnih instrumentalnih melodij, je treba omeniti razne piščali v številnih oblikah in različkih: kaval (Makedonija), dvojnice (Hrvatska in Bosna), vidalice (Istra) itd. Uporabljajo jih večinoma pastirji in so često izdelani preprosto kot razna sezonska zvočila (n. pr. »bori ja« v Bosni, Folklorna konferenca in festival v Opatiji 269 »roh« V Sloveniji itd.). Po vseh jugoslovanskih pokrajinah poznajo dude, in sicer ponajveč dva tipa. V obmorskem pasu ima to glasbilo samo piščali z ubiralko brez borduna, imenujejo ga diple, mesnice, ali kratko meh (mih), v ostalih krajih pa ima to glasbilo poleg piščali z ubiralko tudi bordun; imenujejo ga dude, gajde. V novejšem času so to glasbilo zlasti v Sloveniji nadomestile harmonike. Izmed trobil najdemo ponekod le rožene ali lesene rogove kot pastirsko zvočilo, sicer so v novejšem času v zahodne predele prodrla sodobnejša kovinska pihala. Sorazmerno majhno je število tolkal, ki so-omejena le na vzhodnejše predele, V Makedoniji in v sosednjih krajinah je razširjen tapan (tupan, goč itd.), ki je navidezno podoben zahodnjaškemu bobnu, a se vendar od njega značilno razlikuje po stožčastem obodu. V teh predelih najdemo tudi tamburin in tarabuko. Tolkala imajo nalogo, da pri plesih poudarjajo ritem. V krajih v smeri proti zahodu, kjer pri plesih ne uporabljajo tolkal, imajo to funkcijo glasbila, ki izvajajo pomudo (bordun ali ležeči ton). Takšna glasbila so trostrune gusli (Urica in gadulka), dude, tamburaški instrumenti, bas itd. Podobno je tudi s slovenskim zvočilom gudalo (dudalo). Mnoga glasbila pa izvajajo ritmično figuracijo v sestavkih, ki so harmonsko ubrani, kar velja predvsem za severozahodnejše predele. Na ta način podajajo v plesih nekateri instrumenti melodije, ki so med seboj heterofono povezane, drugi pa podčrtujejo ritem. Splošni razvoj glasbe v smeri k harmonski ubranosti pa je usmeril posamezna glasbila v večglasju pri podčrtavanju ritma k akordiki, kar je značilno zlasti za zahodnejše predele. Omeniti je treba, da niso vsi plesi odvisni od instrumentalne izvedbe. Zlasti starejši obredni plesi se često izvajajo zgolj s petjem v raznih krajinah od Črne gore do Slovenije. V predelih Krasa (Dinarskega gorstva) pa so celo »nemi plesi«. Zgolj ob monotonem zvenčanju zvočil plešejo koranti s Ptuj- skega polja. Podobno je tudi drugod (n. pr. v Makedoniji). Obilica različnih pesmi in plesov v medsebojno zelo različnih krajinah v raznih dobah se kaže v svojevrstnosti glasbenih oblik. Za vzhodnejše pokra- jine je značilno variiranje na osnovi melodičnega vzorca, v smeri proti zahodu pa opažamo težnjo k periodičnosti. Pesmi vzhodnejšega tipa tvorijo zvočno kitico s pogostnim ponavljanjem posameznih besed pesniškega verza. Pogosto se ob koncu, zvočne kitice ponovi posamezna zvočna vrstica ali tudi le njen del, kar označujemo kot litanijski tip. Za podaljšanje zvočnih vrstic vstav- ljajo razne zloge, v najstarejših spevih pa kot interpolacijo zlasti značilni »oj« (ojkanje). S tem nastanejo bodisi izometrične melodične variante ali pa hetero ritmične melodične imitacije. Guslarji seveda interpolira jo razne instru- mentalne medigre. V pesmih zahodnega tipa se pesniška in zvočna kitica pogosto skladata. Tu nastane razširjenje zvočne kitice s ponavljanjem posa- meznih pesniških verzov ali s ponovitvijo zvočne vrstice v pokrajinsko zna- čilnih zlogih (trana-nina-nena, drumla-drumla-drumlala itd.), pa še druge variacije. Najenostavnejši obliki plesa sta repeticija in variacija. Razvitejša oblika je plesna dvojica s spremembo tempa ali ritmične osnove. Ponekod imamo izmenično obliko petja in instrumentalnega plesa (Visoki rej). Zelo pogosten je razvojni proces plesa podan le s tempom, v Makedoniji pa celo s sukcesivnim spreminjanjem ritmične osnove (n. pr. Teškoto). Izjemoma je to tudi drugod (n. pr. Metliško kolo). Vse opisano bogastvo zvočnih in glasbenih prvin je ustvarilo ljudstvo različnih pokrajin Jugoslavije za podajanje najraznovrstnejših odtenkov svo- jega izraza. Čeprav to razpravljanje ne podaja podrobnejše oznake čustvenih 270 Radoslav Hrovatin in razumskih virov oblikovnega bogastva, pa je le treba omeniti, da so naj- različnejše vrste pesmi in plesov (obredni, delovni, ljubezenski, pripovedni itd.) pogojene v raznovrstnem delu in pestrih zgodovinskih dogodkih, katere doživljajo in katere so preživeli narodi Jugoslavije. Pestra konfiguracija tal (morje, gorovje, nižavje) in svojevrstna geografska lega sta ustvarila iz ozemlja Jugoslavije važno prehodno križišče med vzhodom in zahodom. Zato so se tu odigrali pomembni zgodovinski dogodki, ki so oblikovali raznovrstne in često zapletene družbene odnose. Tako se je ponekod ohranilo do sodob- nosti primitivno gospodarstvo z ostanki patriarhalnosti in do nedavna tudi fevdalizma. Poleg njih pa se je razvila sodobna civilizacija z industrializacijo. Vse to je dobilo svoj odsev v pestri folklori kot izrazu silnega doživljanja, kar je bilo razvidno tudi iz nastopov na festivalu. Tako najdemo v izrazu našega ljudstva često značilne kontraste. Naš vzhodnjak kaže svečano dosto- janstvenost v obrednosti, medtem ko zahodnjak rad prekipi do prešerne razigranosti. Vzhodnjak se izživlja v bogatih kontrastih med umerjeno dosto- janstvenostjo in strastnim čustvovanjem, zahodnjak pa se rad vdaja zmer- nemu čustvovanju in prostodušni vedrosti. Sožitje tako pestrih značajev ustvarja celo vrsto prehodnih tipov, ki neprestano tvorijo nove oblike izraza in so stalni vir neizčrpne ustvarjalnosti našega ljudstva. Festival naše folklore v Opatiji je prvič združil najizbranejše in naj- značilnejše skupine z vseh folklornih območij celotne Jugoslavije. Na njem smo šele mogli oceniti, kako neizmerno kulturno bogastvo je ustvarilo naše ljudstvo v dolgih stoletjih in ohranilo živo tvorno silo do današnjih dni. Ob tej priložnosti so mogli tudi inozemski delegati spoznati, kako visoka je kultura ljudstva naše dežele, ki jo je izoblikovalo v težki borbi za obstanek. Odslej bo mogla Jugoslavija veljati tudi v inozemstvu za eno izmed najzani- mivejših folklornih območij Evrope. Vse te neizmerne lepote bodo tudi domačemu folkloristu v ponos in spodbudo k nadaljnjemu še intenzivnejšemu študiju. Ustvarjalni napori našega ljudstva pa nudijo živ zgled tudi našim umetnikom, ki morejo v globoki izraznosti ljudskih prvin dobiti vedno novih pobud za svojo tvornost. Nič manj pa ni obogatil festival naše širše javnosti, ki je mogla sjwznati vso veličino svoje domovine tudi na področju umetniške ustvarjalnosti najširših plasti delovnih množic. Konferenca nam je dala za nas važen pregled o prizadevanjih domačih folkloristov. Pri tem smo videli, kako malo se še poznamo. Zato je čimprej potrebna domača konferenca vseh folkloristov, ki nam mora dati čim popol- nejši pregled dosedanjega dela in pokazati smernice za bodočnost. Ob tej priliki je bilo mogoče spoznati, da doprinaša k celotnemu bogastvu različnih folklornih območij Jugoslavije tudi slovensko ozemlje svoj po- memben delež. Zal niso bili na festivalu prikazani slovenski zahodni predeli in zlasti so delegati pogrešali značilno slovensko večglasno petja Čeprav je mogoče opravičiti odsotnost nekaterih slovenskih folklornih predelov s skr- čenjem izbora skupin za festival, pa je v celotni karakteristiki Jugoslavije kot prehodnega ozemlja med vzhodom in zahodom vendarle negativno učin- kovalo pomanjkanje naše alpske folklore. Kakor so bile naše vzhodne pokra- jine često predstavljene z orientalsko karakteristiko, tako bi moral biti naš zahod prikazan tudi z alpskimi značilnostmi. S tem bi bila celotna slika pestrih različkov naše ljudske tvornosti še popolnejša in v še večji meri bi bila podana neizmerna ustvarjalna sila našega ljudstva, ki je na tem festivalu častno manifestiralo svojo duhovno kulturo. Folklorna konferenca in festival v Opatiji 271 CONFERENCE DES FOLKLORISTES ET FESTIVAL DU FOLKLORE A OPATIJA (Conférence internationale du »International Folk Music CounciU et Festival des danses et chants des peuples de Yougoslavie a Opatija du 8 au 14 septembre 1951) Dans l'introduction, l'auteur souligne le besoin de liaison des conférences des folkloristes avec les festivals du folklore cultivés surtout des musiciens, doués pour la reproduction. Dans la suite il analyse en bref les comptes-rendus particuliers de la con- férence qui a beaucoup contribué a la connaissance mutuelle des folkloristes. C'était la un fait important surtout pour les folkloristes yougoslaves qui se sont présentés pour la premiere fois ensemble sur une plus vaste échelle et ont ainsi fait connaissance avec les problemes communs. Le festival a également contribué, dans une grande mesure, a ce que les délégués se sont convaincus que la Yougoslavie se range parmi les domaines folkloriques les plus intéressants d'Europe. Puis l'auteur fixe comparativement les éléments musicaux du folklore yougoslave qui oscillent entre les caracteres occidental et oriental et touchent aux domaines pannonien et méditerranéen. Le rythme se mesure d'apres les temps et les unités rythmiques les plus petites, mais, en général, il est tombant. Outre la polyrythmie successive il y a aussi, en polyphonie, des complexes polyrythmiques simultanés. L'intonation naturelle, tres variée, va du chant antique souvent mélismatique, en passant par les séries toniques- instrumentales, a l'intonation diatonique vocale. Ceci s'exprime dans les divers complexes de tons: les diaphonies voyales et instrumentales anciennes, le pentaton et l'unisson, les tonalités »de quintes et »de tierces, l'harmonicité et la »polyodie« alpestrale. La forme se meut du modele mélique a la périodicité, de l'imitation a la varia- tion. La gamme des instruments, elle aussi, est tres riche. Parmi les instruments a archet, on remarque la guzla ainsi que la »Urica«, »gadulka«, comparable au rebec des ménestrels, a l'ouest le »bajs«, sorte de la »viola da gamba«. Les in- struments a corde pinces sont représentés par divers types de »tambouritza« jouant solo ou ensemble, et par quelque types de psaltérion. Parmi les instru- ments a vent, il faut mentionner toutes sortes de flutes et deux types de corne- muses; parmi les instruments a frappe le »tapan« qui se distingue et du tam- bour et de la timbale. Ces instruments servent d'ordinaire d'appui aux chants (la guzla); mais pour la plupart ils accompagnent les danses; en outre, il y a des danses exécutées avec chant seul, mais, il y en a aussi qu'on exécute en muet. MEDNARODNI ETNOLOŠKI KONGRES V STOCKHOLMU Vilko Novak Mednarodni etnološki kongresi zborujejo zadnji čas pod dvema vidikoma: poseben odbor prireja kongrese za antropologijo in etnologijo (zadnji 1948 v Bruxellesu, 1952 na Dunaju), CIAP (Mednarodna zveza za ljudska izročila in umetnost) v Parizu pa organizira kongrese za evropsko in ameriško etno- logijo. Zadnji tak kongres je bil 1937. Po dolgem presledku je sklical CIAP s švedskim odborom Mednarodni kongres za evropsko in zapadno etnologijo v Stockholmu, ki je zboroval od 26. avgusta do 2. septembra 1951. En dan so bila zborovanja v Uppsali, po zaključku kongresa pa so bile ekskurzije, tridnevna v srednjo Švedsko (Dalarna) in dvodnevna v južno Švedsko. Pripravljalni odbor je določil osem predmetnih skupin, ki jih je kongres obravnaval: 1. Posameznik in okolje v raziskavanja tvorbe, življenja in raz- kroja ljudskega izročila. Sem je sodilo n. pr. predavanje prof. M. Gavazzi ja o vitalnosti pobratimstva in posestrimstva v Dalmaciji. — 2. Potreba posebnih monografij o socialnih skupinah v zapadni družbi. V tem okviru je bil re- ferat o življenju holandskih ribičev, o današnjem socialnem stanju kmetstva na Nižjem Saškem, o stockholmskih mornarjih. — 3. V sodobni etnologiji je zelo pomembno vprašanje atlasov, ki prikazujejo razširjenost posameznih predmetov in pojavov. Kako pripravljajo take atlase, so pokazali referati S. Erixona za Švedsko, W. Pesslerja za Nižjo Saško, E. Burgstallerja in R. Wolf- rama za Avstrijo. — Nazorno pa so nam pokazali tako delo- v Institutu za etnografijo v Stockholmu in v Arhivu za ljudska izročila v Uppsali. — 4. Vprašanje razmejitve med etnologijo, etnografijo in folkloro ter mesta teh ved med družbenimi znanostmi so obravnavali razni referati. Tako je glavni predstavnik nordijske etnografije in predsednik kongresnega odbora Sigurd Erixon v predavanju Ethnologie régionale ou folklore označil etnografijo »kot vejo obče etnologije, aplicirano na civilizirana ljudstva, na njih razpo- rejenost in kompleksne kulturne pogoje... kot študij človeka, realiziran s primerjalnim in zgodovinskim raziskavanjem kulture na regionalni in socio- loški osnovi ter upoštevajoč nekatere biološke in psihološke aspekte«. E. raz- motriva nadrobno pojem in značaj kulture, poudarja potrebo raziskavanja ljudske kulture mest in postavlja nasproti pojmu ljudske kulture: mobilna, profesionalna in centrifugalna kultura — civilizacija. 5. V zvezi s teoretičnimi vprašanji je tudi etnološka terminologija, ki je že v Evropi tako različna, in enotnosti po splošnem mnenju ne bomo dosegli, ker je tradicija pri raznih narodih zelo močna. Švedski referent M. Eriksson je pokazal ta problem s posebnim ozirom na skandinavske jezike in gradivo in povedal tudi, da bo poseben mednarodni terminološki slovar v sedmih jezikih skušal pripomoči do jasnosti v današnjih težavah. — Kako se razlikuje ameriško pojmovanje »antropologije«, ki obsega ob fizični antropologiji še »cultural (v Angliji social) anthropology« in predzgodovino, etnologijo pa tam tudi istovetijo s Mednarodni kongres v Stockholmu 275 sociologijo — to je primerjal z evropskim pojmovanjem A. Hultkranz, ki je podal tudi kompromisni načrt za etnologijo kot »vedo o kulturi«. — Z najno- vejšimi metodičnimi načeli ameriških etnologov seznanja referat A. Eskeroda »Folk Society« and »Western Civilisation«, ki poudarja poleg zgodovinske usmerjenosti še sociološko in funkcionalno poglobitev etnološkega študija. — Še bolj kot referati je pokazala vneta diskusija, kako so v raznih deželah vsa ta teoretična vprašanja pereča in predmet prizadevnega razmišljanja. Vse bolj izginja tudi razlikovanje med etnologijo in etnografijo in cilj je »splošna evropska etnologija«. — 6. Vprašanje o muzejih kot virih etnološke vede so osvetlili številni referati, ki so prikazali n. pr. muzejsko vas Clop- penburg v Nemčiji, o avstrijskih muzejih (L. Schmidt), o ribiškem muzeju ob izsuševanem Zuiderskem jezeru itd. — M. Filipovic (Beograd) je predlagal, naj evropski muzeji naredijo seznam predmetov, ki jih imajo iz območja Jugoslavije. — 7. Zastopniki vseh 19 držav (od slovanskih samo Jugoslavija) so izročili kongresu tudi poročila o stanju etnološke vede pri njih. — 8. Vpra- šanje publikacij in organizacija mednarodnega sodelovanja. Razen strokovnih glasil posameznih narodov je nujno potrebno tudi mednarodno glasilo. Doslej ga je skušal predstavljati švedski Folk-liv. Prav za kongres pa je izšla prva številka novega časopisa za evropsko etnologijo Laos (urednik S. Erixon), ki ga izdaja CIAP. Med številnimi drugimi predavanji, ki niso sodila strogo v začrtani okvir, omenjamo referat o švedskem kozolcu, B. Brataniča (Zagreb) o- starosti eno- straničnega pluga v Evropi s posebnim ozirom na Slovane, podpisanega o strukturi slovenske ljudske kulture. Ker so udeleženci dobili razmnožene vse referate, bo kongresno gradivo še dolgo plodna pobuda za delo vsakemu strokovnemu delavcu. Kongresni odbor je priredil v Nordijskem muzeju razstavo etnološkega tiska po zadnji vojni. Tudi ta razstava ni bila zaradi slabih zvez med državami popolna, vendar pa je pokazala izredno bogastvo strokovnega slovstva v ne- katerih deželah, obenem pa nazorno potrdila, kako ovira pomanjkanje tuje literature naše strokovno delo. Stockholmski kongres je bil tako s svojimi zborovanji in osebnimi stiki, kot z ogledom Nordijskega muzeja s Skansenom in podeželskimi muzeji na prostem neprecenljivo doživetje in obogatitev za slehernega udeleženca. Vzorna organizacija prireditev in švedska gostoljubnost pa je bila na enaki višini kakor njihovo strokovno delo. 18 SloT. etnograf KNJIŽNA POROČILA IN OCENE Ericha Seemanna novejši spisi o slovenskem ljudskem pesništvu. Erich Seemann je kot sodelavec Johna Meierja v delu Deutsche Volks- lieder mit ihren Melodien napisal več razprav o posameznih pesmih, ki so vplivale na nastanek slovenskih pesmi. V zadnjem desetletju pa je objavil dva spisa, ki obravnavata naravnost slovensko ljudsko pesništvo, v nekaterih drugih spisih pa se ga dotika. V krajšem pregledu ^Deutsche Erbe im slovenischen Volkslied«, Geistige Arbeit, 8, 1941, št. 23, str. 1—3, je skušal dognati snovne in oblikovne stike med slovensko in nemško ljudsko poezijo. V začetku previdno in stvarno poudarja, kar mnogi radi pozabljajo, da je težko odločiti, kdo je v posa- meznem primeru dajalec in kdaj izvirajo enake snovi in motivi iz bistva ljudske poezije. S. sklepa, da so tiste lastnosti v slovenski ljudski poeziji, ki jih pri ostalih Južnih Slovanih ni, verjetno nemški vpliv. Ne gre le za sprejem motivov, simbolov in celih pesmi, važnejše so formalne preosnove, nove pesemske zvrsti, novi tipi, nova čustvena vsebina. V naslednjem razvršča pesmi po zvrsteh: 1. V i ž & Ze Štrekelj je pokazal na tesno sorodstvo z alj>skimi Schnader- hiipfel. Proti Štrekljevemu mnenju, da so štirivrstičnice razširjene pri mnogih narodih in bi jih Slovenci mogli razviti brez nemških sosedov, trdi S., da ima veliko število slovenskih štirivrstičnic izrazit ritem nemških Schnaderhupfel, torej metrično obliko, ki je lastna le nemškim štirivrstičnicam. Najdemo pa med slovenskimi tudi take, ki se dobesedno strinjajo z nemškimi. Tudi melo- dije kažejo na nemške vzorce. 2. Pesmi z enako se začenjajočimi in končujočimi ki- ticami so najbolj razširjene pri Slovencih, samo med ljubezenskimi jih je okoli 40 te vrste. Na nemške predloge opozarja pri Štreklju (= Š.) 1196, 8077 si., 8081. Slovencu je dovolj nekaj nemških kitic, da sprede celo pesem. Pri ženitovanjski Š. 5264 opozarja na nem. »Es reiten drei Reiter zum Tore hinaus«. 3. Zbirne pesmi (Schwellieder), ki se pojejo vselej od začetka in vselej narastejo za vrstico, so razširjene tudi pri ostalih Južnih Slovanih, vendar kažejo n. pr. take kot pesem o svetih številih pri Š. 20 variant (6661 si.) in so tako pogoste kot pri Nemcih, zato so po S. morali Slovenci od njih marsikaj iz te zvrsti prevzeti. 4. Ljubezenske pesmi. Medtem ko pri ostalih Južnih Slovanih temelje predvsem na epski osnovi in simboli v njih ponazarjajo duševno dogajanje, je slovenska lirika mnogo bolj sodobna. Označuje jo zgradba v kiticah, ki so zelo raznolike. Kot primer navaja vasovalsko pesem in nekatere njene motive. Motivi in izrazi (tudi dial. šocelj, puobič) iz dekliškega življenja so enaki kot v nemških pesmih. Opozarja na Š. 1007, ki je priredba Castelli- Knjižna poročila in ocene 275 jeve pesmi iz 1822. (I han eng a kloans Hais'1 an Roan). — Tudi na pesmi o zakonskem stanu so nemške pesmi zelo vplivale; to se izraža bolj ko v do- besednem prevzemanju v situacijah in oznaki raznih človeških tipov (možitve željno dekle, žena-pijanka, hvala samskega stanu itd). 5. Z vojaško pesmijo brez zgodovinskih dogodkov se je Slovenija tudi navezala na srednjeevropski razvoj. Značaj te zvrsti se po S. v splošnem močno loči od nemške in je bliže zahodni slovanski pesmi. Primerja Š. 1198 In 1509 z nem. Schatzchen, sag, was, fehlt denn dir. 6. Šaljive in sramotilne pesmi o raznih stanovih imajo tudi z nemškimi podobno vsebino, n. pr. Š. 8618, 7324, 8578, 8539, 8651. 7. Balade se mu zde glede stikov najzanimivejše, ker je pri njih mogoče prevzemajočemu pevcu zgodbo svobodno oblikovati. Take primere je obravnaval Seemann že v Deutsche Volkslieder pod št. 14, 15, 20, 24, 46, 57. Posebej opozarja, da so nekatre balade preko Slovencev prešle k ostalim Južnim Slovanom. Našim etnografom je že znana Seemannova razprava Die »Zekulodaja avtor pregled motivov slovenske vasovalske pesmi in jih navaja v prvi skupini »Splošna vasovalska pesem« 22 (str. 138—146). Taki motivi so n. pr. čas, oprema, spremstvo, pot, ljubica, fantovske želje, pogovor pod oknom, beg itd. V vsaki taki skupini označuje vse variante motivov v naših pesmih, ki jih vse po Štreklju navaja. — V drugi skupini »Vasovalske pesmi z epskimi potezami« je razdelil pesmi po motivih, kot so tekmeci, šopek itd. (str. 146—151). Sledi strnjen pregled istih motivov v nemški pesmi. Preden IS* 276 Knjižna poročila in ocene primerja našo in nemško pesem, označi na kratko vasovalsko pesem hrvaško in srbsko, ki je zelo redka v primeri z našo. Avtorjevi zaključki na osnovi primerjave slovenskih in nemških pesmi so naslednji: 1. V treh primerih — »torej presenetljivo redkih« — moremo dognati prevzem cele pesmi; to so S. 2060 — Zaprto je vse, smo v postelji že; S. 2261 — pri obeh gre verjetno za literarni prevzem — in Š. 1900. 2. Obsež- nejša je podobnost v zasnovi in izvedbi pesmi, v načinu podajanja vsebine in glede izoblikovanja nekaterih posebnih oblik. Večina pesmi slika pripravo na odhod v vas, druge pa prikazujejo le neke dele v poteku vasovanja. 3. Po- samezni motivi v pesmih obeh narodov so isti, kar izvira tudi po avtorjevem opozorilu iz snovi in okolnosti samih. Zdi se mu, da so očitno prevzeti motivi, kot je fant, ki se obtožuje, da se je predolgo zamudil pri dekletu; Š. 2122 z motivom treh vasovalcev pri isti je enaka nemški štirivrstičnici. — Z izjemo pod R—W naštetih pesmi v skupini epskih so vse slovenske kot nemške vasovalske pesmi kitične, zato najdemo v njih pojave, kot so: kontaminacije, sestavljanje odlomkov, razpadanje in razkroj v posamezne štirivrstičnice. 5. V odnosu do drugih pesemskih zvrsti kažejo slovenske in nemške vasovalske pesmi enake značilnosti; imamo balade z vasovalskimi scenami (nekateri primeri so prevzeti iz nemškega). S. postavlja še vprašanje, kakšen je odnos slovenskih vasovalskih pesmi do ostalega južnoslovanskega pesništva. V Š. 1715 in 1885—1899 imamo primere, ki so v celoti enaki hrvaškim. Prva z nasvetom boječemu vasovalcu, kako naj odstrani ovire, je znana po vsej Evropi (Hrv. nar. p. 6, 230; 7, 317). — Drugi primeri z motivom dekleta, ki se izgovarja materi zaradi ropota, katerega povzroča vasovalec, so najbolj razviti v Sloveniji, toda nerešeno je, ali so tu nastali. — V slovenskih pesmih so motivi, ki so slovanski in pogostni tudi v srbskih in hrvatskih (preplavanje reke, uglajena stezica). Avtor meni, da vasovalska pesem ne more biti doma na slovanskih tleh. Slovenci morejo imeti »presenetljivo množico« te zvrsti le zaradi naslonitve na nemški zaklad vasovalske pesmi. Slovanske poteze se v njih izražajo v stranskem dogajanju, formulah, rekvizitih in postavah, ki dajejo pripovedi samosvoj ton in raz- položenje. »Prav v razpletu pripovedovanja, v iznajdljivosti posameznih črt je samostojno ustvarjanje slovenske vasovalske pesmi.« Pozornost vzbujajo motivi: pomen konja, zamenjava daril, prigode s tekmeci idr. Avtor končuje s primerjavo med prirojenim značajem »nemškega razbijača in slovenskega jokavca«, kakor se nam kaže v teh pesmih. Končno opozarja, da dognanj te njegove »skice« ne gre posploševati. Podobno razmerje obstoji gotovo še pri poskočnicah, stanovskih in zakonskih pesmih. Pri baladah, ki so jim bile vzor srbske junaške pesmi, bi raziskavanje dovedlo vsekakor do drugačnih rezultatov. Legendarne pesmi pa bi pokazale »lastne zasluge slovenske ljudske pesmi«. Naj v zvezi z Seemannovimi ugotovitvami opozorimo, kar piše Janez Trdina o vasovanju pri nas: »... Od Bavarcev, ki so bili in so še zdaj naj- surovejši med vsemi nemškimi rodovi... so se navzeli (t. j. Slovenci) in naučili veselja za ponočno vasovanje in razgrajanje in še raznih drugih neslovanskih napak.« (Zbrano delo III, 200—201.) Kakor nas ljubezen E. Seemanna do naše pesmi veseli in smo mu hvaležni za njegovo resno prizadevanje, tako si želimo, da bi se pri nas pričelo vzgajanje strokovnjakov, ki se bodo lotili tako raziskavanja ljudske pesmi kakor proze. Vilko Novak Knjižna poročila in ocene 277 Vinko Modemdorler, Verovanja, uvere in običaji Slovencev (Narodopisno tradivo.) Druga knjiga: Prazniki. Založila in tiskala Tiskarna Družbe sv. Mo- orja v Celju, 1948. V drugi knjigi svoje etnografske zbirke, ki je z večjo zamudo izšla šele letos, objavlja Moderndorfer gradivo, ki se nanaša na slovenske ljudske običaje in verovanja ob letnih praznikih; mogli bi reči, da se avtor v tej svoji drugi zbirki skuša omejevati na več ali manj zaključene cikluse naših praznikov v štirih letnih časih. Gradivo je v knjigi v glavnem takole raz- vrščeno: Dnevi pred božičem obsegajo Andreja, Barbaro, Miklavža, Lucijo in Tomaža, dnevi po božiču pa Štefana, Šentjanža in tepežnico; nato slede božiči (božič, staro in novo leto, trije kralji), svečnica, pust, pepelnica, sredpostna sreda, Jurjevo, velika noč, kres, binkošti, telovo, vnebohod in velika gospojna. Druga Moderndorferjeva knjiga »Prazniki« je na splošno enotnejša glede gradiva, zaradi tega pa je tudi primerno boljša kakor peta knjiga »Borba za pridobivanje vsakdanjega kruha«. Ker avtor ni imel opraviti s toliko raznovrstnim gradivom, kakor v prejšnji zbirki, je bila zanj ureditev druge knjige razmeroma enostavnejše delo. Tudi o naslovu knjige »Prazniki« je treba priznati, da je stvarnejši in etnografsko ustreznejši, kakor pa naziv lete knjige. Z vrstnim redom posameznih poglavij se nočemo zamujati, čeprav ii imeli k njemu eno ali dve pripombi. Tako se nam zdi povsem neutemeljeno, da je avtor dneve po božiču uvrstil pred božiče. Zamotanejša in zato težja pa je bila za M. ožja ureditev gradiva v okviru posameznih poglavij. Tu bi mogli avtorju upravičeno marsikaj očitati. M. si je sicer mnogo prizadeval, da bi gradivo kar najbolje uredil po njegovi stvarni vsebini (pri večjih prazničnih ciklusih narekujejo ureditev tudi dnevi), toda če prebiramo knjigo, moramo ugotoviti, da je gradivo objavljeno zelo nepregledno. Običaji in verovanja se ponekod brez potrebe ponavljajo, marsikateri običaj ni pravilno uvrščen, istorodno gradivo ali celo gradivo, nanašajoče se na prav isti običaj ali vero- vanje, je vse preveč raztreseno po posameznih poglavjih in ni povezano v ustrezne skupine. Ce bi v poglavjih bile označene posamezne stvarne skupine običajev in verovanj z ustreznimi naslovi, bi zbirka bila vsekakor pregled- nejša, saj bi to označevanje avtorja prisililo, da bi bil natančnejši v raz- porejanju gradiva v ožje stvarne skupine. H gradivu je potrebno tudi marsikaj pripomniti. Najprej o vrzelih v zbirki. V M. etnografski zbirki »Prazniki« manjkajo predvsem vsi tisti praz- niki in polprazniki, ki jih je avtor popolnoma neupravičeno objavil v peti knjigi (Peter in Pavel, Florijan, Trjaci, Anton, Gregor, Martin, žegnanje itd.), poleg teh praznikov pa še Marko, vsi sveti, vseh vernih duš dan itd. Zadnja dva praznika si je M. bržčas prihranil za eno naslednjih knjig. — Drugo je vprašanje, kaj je v objavljenem gradivu odveč in ne sodi v zbirko. Tega odvečnega etnografskega gradiva je razmeroma dosti v knjigi in se ga moramo kar nadrobno dotakniti. Vzemimo n. pr. stari običaj na metvi prosa iz Savinj- ske doline. Ta običaj, v katerem nastopi tudi Kurent, je tesno povezan s kmečkim delom, z metvijo prosa: njegovo pravo mesto je v peti knjigi, pa je potemtakem nepravilno uvrščen v poglavje »Pust« v ' drugi knjigi. Zna- čilno je za avtorja, da omenjeni metveni običaj napačno navaja iz Pajkovih »Črtic«, kajti niti Hašnik, pravi zapisovalec običaja (Novice 1853, 291), niti Pajek, ki je običaj prepisal po Hašniku, nikjer ne pravita, da so .proso meli na pust (?) za obilen pridelek prosa v prihodnjem letu, kakor to poroča M. na str. 178 (1480). Hašnik (po njem pa tudi Pajek) zelo jasno zaključuje opis tega običaja, ko pravi, »da, kakor na pustni dan za dober plod repe, s e m o r a pri mancanju plesati za obilni pridelek prosa v prihod- njem let u«. No, o napačnem in pomanjkljivem Moderndorfer j evem citi- ranju še kaj več kasneje. — Dalje bi k volitvi župana v Pazinu na Jurjevo (str. 225) pripomnili, da ta običaj spada prej v zbirko pravnih običajev, kakor pa v knjigo praznikov. Popolnoma odveč so v tej knjigi nadrobni opisi belo- kranjskih plesov in iger, razni tuji običaji iz okolice Gradca in iz Švice, 278 Knjižna poročila in ocene razno, večidel zelo problematično mitološko gradivo itd. Tudi objavljanje marsikatere pesmi je povsem neumestno. Na str. 43 (206) navaja n. pr. iz Koprivčeve knjige »Kmetje včeraj in danes«, da na Štefanovo zapojo v Slo- venskih goricah v gostilni dekleta: »Tiga, tiga, tigeta, ded je babo šigeta...« Preden se je avtor odločil, da objavi to pesem, bi moral poprej presoditi, ali je ta pesem res značilna za Štefanovo v Slovenskih goricah in ali je morda ne pojo ob raznih prilikah. Nazadnje moramo opozoriti še na eno, precej kočljivo vrsto gradiva, ki se je vtihotapilo v zbirko. Kaj bomo rekli o tem gradivu, ali spada v knjigo praznikov? Ali je morda važno za spoznavanje verovanj in običajev ob praznikih, da zvemo med drugim n. pr., kako se ga je neki žganjepivec v Smartnem na Šentjanževo tako nalokal, da je obnemogel in zmrznil; kako sta se Čič in Kranjec skušala, kdo bo prej obut; da je Povše iz Stepanje vasi zlezel na velikonočni ponedeljek na kozolec in pokazal Ljub- ljani nago zadnjico itd. Vse tako in podobno gradivo sodi v najboljšem pri- meru ali v posebno poglavje socialne kulture ali pa v zbirko ljudskih anekdot, smešnic in dotipov na neki običaj, verovanje ali človeka. Sploh opažamo pri Moderndorferju, da vse premalo kritično izbira gra- divo za svoje zbirke. To ne velja samo za gradivo take vrste, ki smo ga pravkar navedli v nekaj primerih, tudi pri gradivu drugačnega značaja bi pričakovali od avtorja več kritičnosti. Ze v oceni pete knjige je bilo rečeno, da bi ponovno objavljanje raznega starejšega gradiva imelo svoj smisel le tedaj, če bi to delo bilo hkrati povezano s kritičnim pregledom in komentar- jem. M. sicer že v osnovi ne pojmuje nalog svojih zbirk v tem smislu, vendar bi vzlic temu bila njegova dolžnost, da ne sprejema v svoje zbirke brez naj- manjšega kritičnega premisleka in pripombe gradivo takšnega kova, kakor je n. pr. Trstenjakovo. Dejansko pa je za M. sila enostavna zadeva, objaviti iz Trstenjakovega gradiva, da so Slovenci nekoč risali o božiču na vrata solnčec, sonce in v njem križec (str. 59), ali da so ljudje verovali v Taran- balto sekiro in jo iskali na veliki četrtek po njivah (str. 249). Podoba je, da M. čisto resno jemlje Trstenjaka in njegove izsledke, ko na str. 93 takole Dravi: »Vse to kaže, v kakšni časti je bila koleda in je potrdilo, da je bil jožični ogenj, kres, v čast boginji Koledi (!), kakor sklepa tudi Dav. Trstenjak«, ali ko v uvodu na str. 3 piše: »Iz indijskega bogočastja vemo, da je bila Kalenda hčerka Sonca in se je z njo zaročil Krišna.« — Kmalu bo minilo sto let, odkar je Trstenjak fantaziral o indoslovanski božici Kalandi, Koledi in o drugih podobnih stvareh ter jih skušal aplicirati na naše običaje in verovanja. Slovenska etnografija se je medtem v svojem razvoju že zdavnaj razšla z romantično dobo in njeno mitološko šolo ter se zasidrala na realnejših tleh. Med drugim so prav v raziskave južnoslovanskih običajev in verovanj prodrla nova, pravilnejša spoznanja. Toda po vsem tem razvoju je Môderndorfer zašel v dokaj čuden položaj. Domišlja si, da hodi po novih potih v naši etnografiji (primerjaj njegov uvod!), v resnici pa je zaostal na davno preživeli romantično-mitološki ravni Trstenjakovega gledanja na razne pojave in oblike naše ljudske duhovne kulture. S koledo, koledovanjem in koledniki pa je tudi sicer narobe v M. zbirki. Avtor kratko malo označuje s koledo in koledniki domala vse obhodne običaje )o vrsti. Tako jjosploševanje kolede pomeni, da Môderndorfer ne razločuje jožično-novoletnih kolednikov od drugih obhodnikov v zimskem ali katerem drugem času. Po njem se je koleda svoje dni pričela na Notranjskem že z Andrejem (str. 22), zakaj notranjski dečki, ki so hodili na Andrejevo »spod- lazvat«, so po njegovem mnenju koledniki. Za M. so koledniki vsi obhodniki v zimskem, pomladanskem in poletnem času. Poleg pravih kolednikov so ko- ledniki še polažiči, tepežkarji, dražgoški mladci, ki jim dajo dekleta za novo leto mali kruhek, svečarji, ki spevajo svečnico, naposled celo kurenti, ruse, jurjaši in kresnice. V razčlenitvi gradiva na str. 431 je razvidno, da M. zmotno pojmuje koledo kot prvino in hkrati kot izhodišče vseh teh raznovrstnih obhodnikov. Pravilno pa bi bil moral namesto kolede uvrstiti v razčlenitev Knjižna poročila in ocene 279 obhod kot osnovno obredno dejanje, skupno vsem tem obhodnim običajem, katerih ena svojstvenih oblik je med drugim tudi koledovanje. Kakor v peti, tako tudi v drugi knjigi zasledimo največ pomanjkljivosti, nepravilnosti in površnosti, če pregledamo, kako avtor navaja starejše gra- divo iz prvotnih ali drugotnih virov. Najprej nam je načeti vprašanje, ki še ni bilo obravnavano v naši etnografiji, a i je dopustno, navajati razne čaro- dejne napotke iz virov tako, da jih spreminjamo v običaje. Iz tega bi bilo nam- reč mogoče sklepati, da so se vsi ti važni napotki dejansko tudi izvajali. Oglejmo si nekaj primerov takega citiranja v M. zbirki! K. Zupanič je med drugim zapisala tole vražo (Etnolog X/XI, 143): »Dan pred Jandrevom se naj dekle posti, potem naj dene ponoči pod posteljo kupico vode in izmoli tri očenaše na čast sv. Jandričku, pa ji bo ponoči pokazal njenega bodočega moža.« Mo- derndorfer ta napotek.takole navaja: »Postilo se je dekle dan pred Jandričkom tudi v Gribljah ob Kolpi in si je, ko je šla spat, postavila pod posteljo kupico vode. Ce je potem še zmotila, preden je zaspala, tri očenaše k Andričku, se ji je potem v sanjah prikazal bodoči mož.« — V Pajkovih »Črticah« beremo na str. 1: »Ktero dekle se želi omožiti, mora se svetemu Andreju postiti, na Andrejevo pa v Vržej iti na semenj in si robec kupiti. Ta veržejski robec mora do božiča vsak dan robiti; na sveti post mora biti zarobljen; na sveti dan ga mora pri sebi imeti pri vseh treh mašah. Kedar gre spat, mora veržej- ski robec pod glavo djati in na njem spati. Kedar kolednjaki pod oknom kolednico odpojejo, začne se ji sanjati, in v sanjah vidi pajbara, ki bo njen ženin.« Moderndorfer citirani napotek takole prepiše: »V ljutomerski okolici so dekleta uporabljala v to, da bi zvedela za bodočega moža, veržejski robec. Dekle je imelo zvečer pred Andrejem strog post, na Andrejevo je kupila na sejmu robec in naredila v njega vsak dan nekaj šivov, da bi bil robec zarob- ljen na sveti post. Na sveti dan je bilo dekle s tem robcem pri vseh treh mašah, zvečer pa si ga je položila pod zglavje. Kadar so zapeli mladci pod njenim oknom kolednico, je videla v sanjah pajbara, ki ga je pozneje dobila za moža.« Podobnih primerov citiranja bi mogli navesti še veliko. — Poučno je, kako M. spreminja v zbirki svoje lastno gradivo. V »Narodnem blagu koroških Slovencev« (1934, str. 15) je M. med drugim objavil naslednji do- godek iz Ziljske doline: »Težko je čakala Lizika na moža... Liza je bila nestrpna in je naprosila tovarišico, naj jo ponese v svinjski hlev k prosivnici (= k svinji, ki je imela že mlade). Zdaj je morala najpoprej potožiti pro- sivnici svoje gorje, kako dolgo že ima fanta, kolikokrat ji je že obljubil zakon itd. Spremljevalka pa je morala vsako reč trikrat potrditi. Nato je uboga Liza povedala, da je danes sv. Tomaž in da je prišla njo, prosivnico, vprašat, kdaj se bo poročila. Vprašala je: — Ho ta, letos? — Ho ta, k letu? — Hota, drugo leto? Ko svinja še ni odgovorila z zaželenim pritrdilnim »roh«, se je Liza razjezila in zavpita: »Preklenška svinja, kdaj pa tedaj?« V knjigi »Prazniki« na str. 40 pa najdemo ta dogodek takole zapisan: »Tovarišica »nese na večer pred skrivnim Tomažem možaželno dekle na hrbtu v svinjski ilev k prosivnici... Možaželno dekle potoži prosivnici svoje gorje, da nima mladca, ali da jo mladec noče poročiti. Spremljevalka mora vso izpoved potrditi in zagotovilo ponoviti v drugo in tretje. Nato poudari dekle, da je danes Tomažev večer in da jo je prišla vprašat, kdaj se bo poročila. Nato vprašuje: »Hota, litos?« Nekaj časa počaka in če svinja ne zarohla, vpraša v drugo: »Hota, k letu?« Ce še ni odgovora, vpraša še: »Hota, drugo leto?« Ce svinja še sedaj ne zakruli in ne da glasu od sebe, se ziljska Mojca p o navadi (!) razhudi: »Prklenšča svinja, kdaj pa tedaj!« Ti primeri kažejo, kako spreminja M. gradivo v oblikovnem pogledu: vražni napotek je naveden kakor običaj, kakor preteklo čarovno dejanje, smešna zgodbica, ki je pravzaprav ljudski dovtip na vražni napotek, pa je predstavljena v zbirki malone kakor običaj, ki je še danes v navadi. Težko je odgovoriti na vprašanje, katere od premnogih napotkov so v preteklosti dejansko izvajali. Po vsej verjetnosti so imeli ti napotki tudi svojo praktično 280 Knjižna poročila in ocene stran, o kateri pa nimamo v naši etnografiji zaipisanih skoraj nobenih zanes- ljivih pričevanj. Le-tâ bi že v preteklosti bilo težko dobiti (čarodejne stvari so bile zmerom predmet velikega prikrivanja), še manj pa jih moremo za- pisati danes, ko je do vseh teh raznovrstnih napotkov zavzelo ljudstvo večidel že svoj kritični odnos, katerega odsev je med drugim smešnica o določenem napotku ali osebi, o kateri govorijo, da je baje uganjala to ali ono čarovnijo. Pri vsem tem pa je končno tudi res, da o marsikaterih čarovnijah ljudje že od nekdaj samo govorijo in vanje verujejo. Kot značilen primer take čarov- nije naj navedemo n. pr. izdelovanje čarodejnega Lucijinega stolčka, ki je njegov dejanski položaj v ljudskem življenju zelo dobro opisal Koprivec v svojih črticah »Kmetje včeraj in danes« (str. 280). Ali se je M. zavedal te problematike naših običajev in verovanj ali ne, znanstvena načela za citiranje gradiva v zbirki takšnega značaja, kakor je njegova, bi mu morala biti vse- kakor znana. Ako pomislimo, da M. le zbira »pisane vire« in »ustno izro- čilo« v zbirko, ki naj bi bila »temelj za raziskavanje naše družbene vede«, kakor so n. pr. Strekljeve Slovenske narodne pesmi (prim. uvod v V. knjigi), potem je v takem primeru njegova poglavitna dolžnost, da navaja v zbirki gradivo o naših verovanjih in običajih čim verneje po izvirnih zapisih, to se pravi, neokrnjeno in nespremenjeno. Napotek naj ostane napotek, zgodba zgodba, običaj običaj in podobno. V drugi knjigi »Prazniki« pa najdemo glede citiranja še razne druge po- manjkljivosti in površnosti. Pajek (Črtice 1, Sv. Andrej) pravi med drugim, da dekle... ne sme celi dan nič jesti, le pred spanjem poje tri pšenična zrna. M. je na str. 21 ta odlomek takole pomanjkljivo prepisal: »Tega dne smejo ... pojesti le tri pšenična zrna.« — Navratil piše v LMS 1886, str. 73: »Okoli Gorice hodita po dva mala dečka koledovat pred hiše, velikih pa hodi po več skupaj; ti jemljó sabo tudi kakega godca, da se zavrte v vsaki hiši z domačimi deklici.« M. navaja ta običaj na str. 22 napačno takole: »V Cîorici sta leta 1886 koledovala dva dečka, ki sta imela godca s seboj in so koledniki v vsaki hiši zaplesali z dekleti.« V Saši jevih »Bisernicah« (I, 186) najdemo tale napotek: »Ako ti katero sadno drevo neče roditi, pojdi veliki petek pred solnčnim vzhodom pod nje in zamahni s sikiro trikrat proti njegovemu deblu. Potem ti bo rodno.« Kar pa najdemo pri M. na str. 253, se glasi precej drugače: »... Tako so delali tudi v Adlešičih, le da so udarili drevo s sekiro trikrat.« — Pajek (»Črtice«, 197) objavlja med drugim: »Na pust ali »fašenk« hodijo maškori, vsakovrstno opravljeni. Eni z biči pokajo.. .« M. na str. 174 pa o tem pravi takole: »Nekateri .fašenki' pokajo tudi z biči...« — Valvasor poroča v VIL knjigi (str. 473, 474, II. izdaja) o kolednikih med drugim naslednje: »Geschichts aber, dass, indem solche zwo widrige Dorff-Cantoreyen einander so résolut tractieren und das Ftinfffingerkraut zu riechen geben, etwas von dem gesammletem Brod oder Fleisch, als Schuncken, Schulter oder Wurste ver- lieren, so soli, wie man sagt, solches kein Hund fressen.« Poglejmo, kaj pravi M. o tem na str. 152: »Pri tepežu so izgubili koledniki nabrane kose kruha, krače in druge dobrote. Pes se teh izgubljenih darov ni dotaknil, če so mu dali prej povohati petoprstnik.« Kakor vidimo, je M. citirani stavek v Valva- sorju pogrešno razumel, kajti nobenega govora ni o tem, da bi dali psu po- vohati petoprstnik. Zadevno mesto bi v slovenščino prevedli takole: »Če se pripeti, da se dve nasprotni vaški pevski družbi tako krepko obdelujeta i n si dasta povohati petoprstnik...« To pa je nekaj povsem drugega, kakor je prosto povedal M. O petoprstniku vemo, da so ga v preteklih časih cenili kot dobro zdravilno zelišče zoper otekline in razne bolečine. In če Valvasor pravi, da se dve vaški družbi krepko obdelujeta in si dasta povohati petoprstnik, je s to prispodobo zelo lepo označil pretep, ki za obe skupini ni ostal brez neprijetnih posledic. Otekline, nastale po udarcih v pretepu, je bilo treba zdraviti s petoprstnikom. Poučno bi bilo ugotoviti, koliko se Valvasor s svojo prispodobo o petoprstniku naslanja na kak davni, danes že pozabljeni ljudski rek ali pregovor. — Valvasor je v M. drugi knjigi še marsikje drugod Knjižna poročila in ocene 281 napačno preveden. Tako pravi M. n. pr. na str. 252 (2193), da so v Stični po- stavili na oltar tri hlebčke sirovega masla, namesto pravilno tri stručke (Strietzel) surovega masla. V mnogih primerih navaja M. gradivo iz drugotnih virov, namesto iz prvotnih. Tako je ponovil marsikatero napako, ki so jo zagrešili drugotni viri. Nekaj zgledov! Na str. 22 navaja M. med drugim, naslanjajoč se na Navratila (LMS 1886, 74), da so po Valvasorju koledovali od božiča do treh kraljev, da so darove vnovčili v vosek, naredili iz njega pol sežnja dolge kitice in jih obešali na zastavo. Ce bi M. ta citat kontroliral v Valvasorju, bi v njem našel, »dass von S. Nicolai bis Liechtmess aus jedweden Kirchspiel gewisse Leute herumgehen...« Prav tako ni pravilno navajati, da so voščene kitice obešali na zastavo. To ni bila nobena zastava, temveč stavnica. — Na str. 69 (473) piše dalje M.: »... v Murski Soboti je Periinovo cvetje, ki ji pravijo na Štajerskem perninka in tudi perunika.« Kje je našel avtor perninko? V Pajkovih »Črti- cah« na str. 12, kjer beremo med drugim: »...najimenitnejši je grahek in korenje od perninke« in na str. 13, kjer se navaja perninčni koren«. Dejansko pa sta »perninka« in »perninčni« tiskovni pomoti in se besedi pravilno glasita: perunika, perunični. V izvirnem zapisu (Trstenjak, Slov. glasnik 1859, II, 3) najdemo perunični koren namesto perninčni. Tako se torej napake po- navljajo, če nimamo pri roki izvirnikov. Tudi ni točno, če pravi M. na str. 58 po Turnšku (I, 50), da božiču rečejo na Štajerskem koledni svetki. Avtor sicer navaja iz Turnškovega dela Pajka kot vir, a vendar, če bi bil odprl Pajkove »Črtice« na str. 14, bi bil našel koledne praznike. Ostale nepravilnosti so deloma posledica površno opravljenega dela, de- loma pa jih moremo šteti med tiskovne pomote. N. pr. str. 59 (360) : v idrijskih Brdih, pravilno v idrijskih hribih; str. 64 (409): v Dobrunjah na Gorenjskem, pravilno v Dobrunjah v ljubljanski okolici; str. 73 (508): Zužemberčanka, pravilno Zumberčanka; str. 293 (2497): v Žužemberku, žužemberška mati, pra- vilno v Zumberku, žumberška mati; str. 174 (1448): v Savinjski dolini, pravilno v Slovenskih goricah; str. 199 (1709): na Cerkljanskem v Tolminu, pravilno na Cerkljanskem; str. 251: v Kropu, pravilno v Kropi; str. 259: v Kopriščini, pravilno na Koprskem; str. 269: v Liveku, pravilno na Livku; str. 67 in 69: kockruh, pravilno kuc-kruh; in tako dalje; takih in podobnih napak bi mogli našteti še veliko. Naposled naj bi pripomnili, da M. popolnoma po nepotreb- nem uvaja v razno starejše gradivo o običajih in verovanjih besedo »mladec« namesto fanta in drugih krajevnih nazivov. V Finžgarjevemu romanu »Pod svobodnim soncem« je »mladec« povsem ustrezen naziv za mlade neporočene moške določene starosti, upira pa se nam v etnografskem gradivu, ki je iz zadnjih treh stoletij, in izvira poleg tega iz različnih etničnih okrožij na Slo- venskem. Ali se ne sliši prisiljeno, nenaravno, če n. pr. rečemo: Dekleta dajo svojm mladcem za novo leto mali kruhek. Tudi tu bi moral M. navajati prave nazive iz izvirnega gradiva. Znanstvena vrednost razčlenitve gradiva (str. 428—441) je zelo problema- tična. K tej razčlenitvi, v kateri je vse polno grobih napak osnovnega značaja, je treba načelno poudariti, da zbranega gradiva vse dotlej nikakor ne moremo in ne smemo razčlenjevati, dokler ga nismo kritično pregledali in raztolmačili. Zato je zagrešil M. metodično napako, ko se je lotil razčlenjevanja gradiva, ne da bi ga poprej z raznih vidikov kritično obdelal. Toliko na kratko o raznih negativnih straneh M. druge knjige »Prazniki«. Pri tem smo seveda upoštevali večidel starejše gradivo, ki nam je znano, med- tem ko nam novo gradivo v izvirnih rokopisnih zbirkah še ni dostopno. Razne napake in pomanjkljivosti smo navedli predvsem v želji, da bi avtor na- slednje tri knjige, ki bodo še izšle, bolje uredil, zlasti pa da bi bil kritičnejši v izbiri in natančnejši v citiranju gradiva, sicer bo stvarnost njegovih etno- grafskih zbirk še dalje v očitnem nasprotju z marsikaterimi pojasnilnimi 282 Knjižna poročila in ocene besedami v napotku. Nič drugega ne terjamo od avtorja, kakor da svoje nadaljnje etnografsko delo opravi vestno po tistih osnovnih znanstvenih načelih, ki so glede objavljanja gradiva bila in bodo v etnografiji zmerom ^«y^^^^- Boris Orel Milenko S. Filipovic: Ženska keramika kod balkanskih naroda. Srpska akademija nauka. Posebna izdanja. Knjiga CLXXXI. Etnografski institut, knjiga 2. Beograd 1951. (Summary:) Primitive ceramics made by womenamong the Balcan peoples. 185 str., 1 karta, 10 prilog. Predmet, ki se ga je lotil avtor pred mnogimi leti z obširno anketo in z lastnim nabiranjem gradiva, je nedvomno pomemben nele v domačem, mar- več tudi v širšem občeetnološkem pogledu. Ženska keramika je eno najbolj primitivnih področij domače obrtne delavnosti, ki hrani še mnogo prastarih Drvin, važnih tako za materialno kot družbeno in duhovno kulturo. K naslovu cnjige bi pripomnili, da je nekoliko preširok, ker od neslovanskih narodov upošteva Grke in Romune prav malo. V Jugoslaviji pa je najhvaležnejše pod- ročje za raziskavanje ženske keramike Makedonija, kjer se stikajo razne etnične skupine. Mnogo gradiva nudi tudi Črna gora, najdemo pa jo tudi v Srbiji, Vojvodini, manj drugod. O temeljiti obdelavi snovi priča razdelitev knjige na tri dele. Prvi, naj- obsežnejši del, je namenjen izdelkom ženske keramike in njih izdelovanju (str. 9—107). Glavni izdelek so crepulje ali podnice, nizke sklede, v katerih peko kruh. Pisatelj natanko razbira rabo izrazov, opisuje njih uporabo in peko kruha, tako da je zbral tudi mnogo gradiva za ljudsko prehrano. Upo- števa tudi drugotno uporabo teh posod: za peko mesa in shranjevanje raznih predmetov. Drugi predmeti so še prznice za praženje ovsa, ječmena, vršniki za pokrivanje kruha ob peki, pituličarke, v katerih peko v Makedoniji pitu- lice, nekake mlince; topke so podloge za crepulje in drugo posodo v obliki prisekanega stožca ali piramide; izdelujejo tudi glinaste peči, kipce in nekoč so delale tudi lonce. K poglavjem, v katerih je avtor objavil vse gradivo o kopanju zemlje, nje pripravljanju z namakanjem, gnetenjem itd. za vsak upoštevani kraj posebej v celoti, pripominjam, da so zaradi tega načina ta poglavje nepregledna, ker se v njih mnogo podatkov ponavlja pri raznih krajih. Primerneje bi bilo navesti posamezne podatke in faze dela, pri njih pa našteti vse kraje, na katere se nanašajo. Drugi del: Družbeni in gospodarski momenti v ženski keramiki (str. 107 do 123) prikazuje delež moških v ženski keramiki, ker je izdelovanje crepulj prešlo tudi k poklicnim lončarjem. Moški ponekod tudi pomagajo ženskam s pripravljanjem zemlje. Važne so tudi ugotovitve o družbenem položaju crepuljarjev, saj je crepuljarstvo postalo že sinonim za siromaštvo, v neka- terih krajih pa so ga prevzeli cigani Mnogo zanimivega je ohranjenega v oblikah skupnega dela pri lončarstvu. Posebej obravnava pisatelj trgovino z lončarskimi predmeti. Tretji del: Magični in religiozni elementi v ženski keramiki (str. 125—155) dopolnjuje materialno in družbeno stran s pomembnimi ostanki prastarega duhovnega življenja. Avtor našteva vrsto magičnih dejanj, ki spremljajo iz- delovanje crepulj in so osnovana na strahu pred rajnimi, katere ljudje žalijo z rušenjem zemlje, njihovega bivališča. Med takimi verovanji je n. pr., da po smrti v hiši ne smejo delati cerpulj 40 dni do treh let. Glino kopljejo na določen dan, običajno na Jeremijev dan 1. maja. Mnogo je običajev v zvezi s kopanjem gline. Crepuljam prisojajo magično moč, topke pa so uporabljali tudi kot kultne predmete. Posebna karta prikazuje geografsko razširjenost ženske keramike, slike na prilogah (žal ne vselej dovolj jasne) z risbami v tekstu pa ponazarjajo predmete in njih izdelovanje. Knjižna poročila in ocene 283 Avtor se je zelo potrudil tako z zbiranjem kot razvrstitvijo in razlago gradiva, ki zaslužno dopolnjuje podobno gradivo iz drugih dežel. Žal avtorju podobna dela od drugod niso bila na razpolago in je mogel navajati le nekaj Dodatkov po Montandonu, Haberlandtu in drugih. Zato bodo pa gotovo njegovo cnjigo mnogo citirali zaradi splošno pomembnih dejstev, ki jih hrani Balkan tudi na tem področju ljudske kulture. yj^^j.^ Novak Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slovena. Knjiga 35. Uredili akademik Dragutin Boranić i profesor Milovan Gavazzi. Zagreb 1951. Ta knjiga zbornika ima enoten značaj, ker je njegova vsebina zgrajena na podlagi zgodovinskih virov. Razprave v zborniku dokazujejo, koliko etno- grafsko pomembnega gradiva je skritega še v raznih tiskanih in rokopisnih virih. Razprava Toma Matica, Narodni život i običaji u požeškoj županiji krajem osamnaestoga veka, objavlja v prevodu in v opombah v latinskem originalu podatke iz spisa dveh peštanskih naravoslovcev, ki pojasnjujejo v dokaj širokem obsegu ljudsko življenje te pokrajine glede hiš, hrane, bar- vanja volne, živinoreje, dela na polju, družinskega življenja, iger, glasbil itd. — VI. Cvitanovič je napisal razpravo Dva priloga o »biranju kraljeva« u Dal- maciji z uporabo gradiva v glagolskem kodeksu v Velikem Ižu. Opisuje običaj, kronološko razvršča »kralje« in njih dajatve prebivalstvu in župni cerkvi. V drugem delu spisa objavlja listine iz srede 18. stoletja o tem običaju. — Hamdija Kreševljakovič obširno obravnava razvoj posameznih obrti in cehov v spisu Esnafi i obrti u Bosni i Hercegovini (1463—1878). II. Mostar, ki |e nadaljevanje razprave iz ZNŽO 1935. — Stjepan Banovič nadaljuje s svo- jim zaslužnim raziskavanjem ljudskega pesništva z novim spisom Motivi iz Odiseje u hrvatskoj narodnoj pjesmi iz makarskog Primorja. Obravnava motiv moževega povratka iz ujetništva na ženino svatbo in objavlja v zvezi s tem eno neopaženo natisnjeno pesem in eno sorodno neobjavljeno (str. 156 do 191). Analizira motive v pesmih te vrste, posebej pa primerja Odisejo s pesmijo o Iliji Primorcu, ki je kakor prepesnitev Homerja. Pretresa vpra- šanje, ki so ga Hrvati ponovno načenjali, ali je Homer vplival na nastanek srbskih in hrvatskih ljudskih pesmi. Do končnega zaključka tudi B. ne pride, vendar pa je njegova študija z objavami dragoceno dopolnilo dosedanjega raziskavanja hrvatske epike. y^jj^^ Novak Miodrag A. Vasiljević, Jugoslovenski muzički folklor I. Narodne melodije koje se pevaju na Kosmetu. Presveta, Beograd 1950, str. 424. Po obsežnih izdajah tekstov ljudskih pesmi in nekaterih redkih zbira- teljskih objavah ljudskih napevov, izhajajo v naši literaturi zelo pogosto zbirke ljudskih pesmi in plesov v raznih priredbah za praktično uporabe. Zato sme veseli redkih publikacij, ki prinašajo ljudske napeve urejene znan- stveno kritično. Dosedanje zbirke so povečini obsegale ljudske napeve s šir- šega teritorija in skoraj izjema so bile zbirke, ki so prinesle obsežnejši material z manjšega območja. Vendar nam prav obsežnejše gradivo z manj- šega teritorija podaja natančnejše slike o značilnosti ljudske glasbe nasploh. Nič manj pa ni važno, da je gradivo podano pregledno in da upošteva kri- terije, ki morajo zadovoljiti književnika kakor tudi glasbenika. To se more seveda zgoditi, če je bilo gradivo pred objavo že globlje preučeno. Zato je primerne, da izdajatelj v uvodu pojasni izsledke in iz njih izhajajoče krite- rije, ki jih je uporabil pri izdaji. Na osnovi tega je mogoče tudi izdelati razpravo o kakšnem specifičnem problemu, ki ga omogoča priobčeno gradivo. Nekatere teh vidikov je mogoče zaslediti tudi v zbirki ljudskih pesmi M. A. Vasiljeviča. Pomembni srbski folklorist, ki si je z dolgoletnim melo- grafskim delom na terenu in uspešne pedagoško prakso pridobil bogatih iz- kustev v spoznavanju glasbene folklore, je izdal svoje terenske zapise na- pevov, kot jih je nabral v letih 1946—47 na Kosovu in v Metohiji, ter jim dodal 284 Knjižna poročila in ocene Študijo o svojih izsledkih v problemih tonalne osnove folklore nekaterih naših ozemelj. Gradivo obsega dve veliki skupini: ljubezenske pesmi (225 primerkov) in obredne pesmi (175 primerkov), ob koncu pa ima dodatek le dveh epskih pesmi. S tega etnično mešanega ozemlja so bile nabrane le srbske pesmi. Teksti pesmi so v skladu s srbsko ortografijo podani fonetično, vendar brez diakritičnih znakov in le del pesmi je opremljen z akcenti. Tekstom je dodana delna analiza metrike. Napevi so podani z metronomskimi oznakami glede tempa. Vendar pa avtor ni vseh napevov utesnil v ozko shemo takta, temveč se je često omejil na podajanje cezur med posameznimi frazami, večinoma pa stilizira ritem s takti po načelu dob ali najmanjših ritmičnih enot. V dodani razpravi ne objavlja izsledkov na področju ritma. Zato tudi še ni mogoče zadovoljivo opredeliti kritičnega stališča do problematike ritma iz obdelanega območja in obravnavati doslednost oziroma nedoslednost pri stilizaciji. Mnogo več pozornosti pa je mogoče posvetiti vprašanju intonacije, ker ta tvori temelj obravnavanja o tonalnih osnovah priobčene folklore. Poleg točnega podajanja intonacije v napevih je Vasiljević posvečal izredno pozor- nost preciznemu podajanju okrasov, kar je pomemben napredek v melograf- skem delu v primeri z njegovimi predniki. Posebno poglavje tvori obravna- vanje armature (predznakov na začetku črtovja). O tem Vasiljević ponovno razpravlja. Vendar pa ti predznaki kažejo dokajšnjo nedoslednost v priobče- nem gradivu. Tako ugotavlja Vasiljević, da je treba pri tako imenovanem s antičnem duru« pisati take predznake kakor za eolsko lestvico; to je veči- noma tudi pravilno zabeležil, vendar pa se v mnogih primerih ne drži tega načela. Tako ima n. pr. v primerih št. 525 in 541 predznake dorske lestvice (odveč je dis). Zaradi te nedoslednosti se mu zgodi, da uvršča v antični dur tudi dorsko lestvico (n. pr. št. 546 a in b). Podobno je tudi s predznaki za orietalski dur, za katerega so najprimernejši predznaki frigijske lestvice, kakor to večinoma pravilno uporablja. Nedosledno pa uporablja za to tudi predznake hypof rigi jske (hypereolske) lestvice (n. pr. št. 192 b) ali pa tudi dorske lestvice (n. pr. št. 226) itd. Zaradi tega iz priobčenih zapisov ni dovolj hitro razviden tonus posameznega napeva in je treba vsak napev vnovič analizirati in kontrolirati. Vendar pa nam je to olajšano z muzikološko štu- dijo »Tonalne osnove našeg muzičkog folklora«, ki jo je Vasiljević dodal svoji zbirki pesmi. V njej pregledno podaja dosedanje delo in nazore o tem pred- metu in kritično ugotavlja, da so se raziskovalci večinoma opirali na prakso in teorijo zahodnoevropske glasbe. Nato pregledno podaja svoje izsledke glede tonalnih osnov. Za najstarejšo dobo ugotavlja, da so se pesmi zaključevale bodisi na unisonu, kar velja za prirodne lestvice (v diafonijah v eolski lestvici itd.). Ze iz najstarejših časov pa je bilo priljubljeno večglasno petje zlasti v planinah pri pastirjih, ki so zaključevali speve z dodano spodnjo (tudi zgornjo!) sekundo. Pod vplivom ljudskih glasbil (guslice, gadulka, lirica itd.) so radi dodajali nape vom pomudo (ležeči ton). Tako so se pesmi zaključevale s sozvočjem, ki je bilo sestavljeno iz sekunde in kvinte pod finalnim tonom (ponekod se pojavlja tudi kvarta pod finalnim tonom, n. pr. v Makedoniji). Pod vplivom harmonske ubranosti po vrsti alikvotnih tonov, kar je značilno za za- hodnoevropsko glasbo, je tudi v srbsko glasbo prodrl durski akord. In tako se v novejšem času številne ljudske pesmi zaključujejo z dur akordom, seveda pod finalnim tonom, ki je tako kvinta durskega trozvoka. (To pomeni, da je prvotno sekundo pod finalnim tonom zamenjala terca). Na tej osnovi ugo- tavlja Vasiljević razne vrste kvintnih tonalnosti. I^ajbolj razširjen je — po Vasiljeviču tako imenovani — »antični dur«. Lestvica tega dura je eolska v obliki heptahorda, ki je sestavljen iz dveh enakih tetrahordov (cel ton — polton — cel ton), zvezanih po sinafi, kar pomeni, da je končni ton vsakega tetrahorda sočasno začetni ton naslednjega. To lestvico je mogoče razširiti navzdol in navzgor z dodajanjem enakih tetrahordov na isti način (to je po sinafi brez diazeuksisa). Zato je potrebno v teh dodanih tetrahordih posa- Knjižna poročila in ocene 285 mezne stopnje kiomatično zvišati oziroma znižati. Tako nastanejo zmanjšane oktave, ki so karakteristične za antični dur. Pod začetne oziroma končne tone tetrahordov je Vasiljević postavil durske trozvoke. Na ta način je dobil v temeljnem heptahordu toniko, subdominanto in subdominanto subdominante. Zato ugotavlja, da sta za antični dur predvsem značilni dve funkciji (tonika in subdominanta). Pri razširjenju lestvice navzdol, kar se dogaja v »dila- cijah«, pa je možno dobiti tudi dominanto in dominanto dominante, kar so radi uporabljali prirejevalci srbskih ljudskih pesmi (n. pr. St. Mokranjac, v novejšem času pa zlasti razne muzikalne kapele). Kar se tiče poimenovanja posameznih tonalnosti, se je Vasiljević pravilno izognil imenom antičnih in srednjeveških lestvic. Pač pa je uporabil izraz »antični« za poimenovanje »kvintnih« tonalnosti sploh. Vendar, če pomislimo, da so te tonalnosti novej- šega izvora, kot to Vasiljević sam dokazuje, bi bilo zanje bolje stalno uporab- ljati izraz »kvintni«. Sam ga uporablja Je na enem mestu (»antični C dur ili k vi nt ni C dur«). Tako bi nastala teoretično jasna imena (kvintni dur, kvintni moldur in orientalski kvintni dur). Taka imena bi bila dobra analo- gija k »tercnim« tonalnostim (antični tereni dur, »poldurski« tereni dur, orientalski tereni dur, tereni moldur), ki jih navaja. Potem, ko je razložil, kako so v dolgotrajnem procesu vplivali razni činitelji, med njimi zlasti razna glasbila in pa zahodnjaška harmonska ubra- nost na prehod od antičnega sozvočja s spodnjo sekundo in kvinto, ki ustre- zata pentatoničnemu sozvočju oziroma po zahodnjaškem pojmovanju kvint- nemu ali kvartnemu akordu, k durskemu trozvoku po načelu vrste alikvotnih tonov, prehaja na razlago, kako je princip kvintnega finalisa prešel tudi na druge tonalitete. Taka tonalnost je antični mol-dur, ki so ga često zame- njevali z molom. Temeljna tonska vrsta ustreza frigijski lestvici. Lestvico gradi na tetrahordih z uporabo sinafe, vendar pa tetrahordi niso enaki. Medtem ko je najznačilnejši prvi »frigijski« tetrahord (polton — cel ton — cel ton), so vsi ostali navzdol in navzgor enaki onim iz antičnega dura (cel ton — polton — cel ton). Pod finalnim tonom je prav tako durski trozvok, medtem ko je pod četrto stopnjo molski trozvok. (Iz teh trozvokov izhaja ime mol-dur.) Na podoben način dobi tudi orientalski dur, v katerem ima prvi tetrahord zvečano sekundo (polton — poldrug ton — polton). Vse ostalo je enako antičnemu mol-duru. Na osnovi starejših in novejših tujih vplivov se pojavlja pod finalnim tonom zgolj spodnja velika terca, brez spodnje kvinte. To se zlasti dogaja pri napevih, ki imajo za osnovo frigijsko lestvico. Tako so nastale »terene tonal- nosti«. Vasiljević jim pripisuje novejši datum in malomeščanski izvor (»va- roški tip«). V primerih, ko je lestvica sestavljena iz samih frigijskih tetra- hordov (polton — cel ton — cel ton), ki so nanizani na osnovi sinafe, dobimo antični tereni dur; v primerih pa, ko so frigijski tetrahordi zvezani izmenoma po sinafi in diazeuksisu, poldursko lestvico ali tereni dur. Take napeve pred- videva Vasiljević že v četrtem glasu Mokranjčevega »Osmoglasnika«. Na podoben način dobimo tudi tereni moldur, ki ga predvideva tudi v drugem glasu »Osmoglasnika«, in pa orientalski tereni dur. V primerih, ko nastopa pomuda (ležeči ton) pri vseh sozvočjih pod na- pevom, ki se giblje v tetrahordih antičnega dura, pri čemer se pojavlja pod finalnim tonom zgolj kvarta, nastane po Vasiljeviću avtentični tip antičnega mola. Takega napeva pa ni našel na raziskanem ozemlju Kosova in Metohije, temveč navaja le neki tak primer iz Dojrana. Z gornjimi razmotrivanji je Vasiljević pomembno posegel v vprašanje tonalnih osnov jugoslovanske folklore. Vse to je važno tudi za ozemlja, ka- terih Vasiljević doslej še ni raziskal, bodisi za Hrvatsko ali pa celo za Slo- venijo (kvintne tonalnosti le redko, pač pa terene tonalnosti), pa tudi za Grčijo, kjer poznajo vezanje tetrahordov po vzoru lestvic antičnega in orientalskega dura (Solon Michaelides, The neohellenic folk-music. Limassol. 1948). Pozna- valec, ki ima širši pregled po naših folklornih območjih, bo v marsičem pri- 286 Knjižna poročila in ocene trdil, ostalih pa Vasiljević najbrž ne bo mogel zadostno prepričati. Razlog je v tem, ker priobčuje v svojem gradivu le enoglasne brez večglasnih pri- merov, ki bi bili nujno potrebni kot dokazilo za sozvočne strukture (akorde, harmonije), o katerih razpravlja. Sicer priobčuje v razpravi tri večglasne primere, ki pa so bili zapisani na drugih območjih (Črna gora, Srbija in Makedonija). Poleg tega pa ti primeri niti ne pokažejo antičnega dura, o katerem največ razpravlja. Če predpostavljamo, da je točna ugotovitev različnih sozvočnih struktur pod finalnim tonom (dokaze za to si je mogoče pridobiti na terenu), celo pri enakih lestvičnih konstrukcijah (antični mol-dur in antični tereni mol-dur, orientalski dur in orientalski tereni dur itd.) in če sklepamo, da ljudstvo nekega ozemlja ob istem času ni ustvarilo različnih sistemov večglasja, moramo ugotoviti, da je Vasiljević razpravljal o razvoju tonalnosti v raz- ličnih dobah na različnih folklornih območjih. Pri razlagi sicer mestoma po- udarja razvojne faktorje, vendar pa za posamezno tonalnost ne opredeljuje razvojnega stadija, niti ne podaja ustrezajoče teritorialne razprostranjenosti. Zato tudi ni dovolj jasno, kateri sistem večglasja in tonalnosti je bil najbol. razširjen na teritoriju Kosova in Metohije v času, ko je na njem nabira, priobčene napeve. Kar se tiče posameznih tonalnih funkcij, o katerih Vasiljević obsežno razpravlja, bi bilo potrebno dokazilno gradivo večglasnih primerov; to pa zaradi tega, ker irnajo posamezne zvočne vrstice njegovih zapisov take finalne tone, ki jih ni mogoče uvrstiti v njegov sistem funkcij s tipičnimi »podfinalnimi« kvintnimi akordi. To si je sicer mogoče razložiti s tem, da posamezni napevi mutirajo (»modulirajo«), kar je posledica njihovih različnih preoblikovanj v različnih razvojnih stadijih. Takih prehodnih tipov se Va- siljević zaveda, kakor kažejo njegove »napomene za analizu« na str. 393—394. Vendar bi bilo to mogoče dokazati le na konkretnih večglasnih primerih z ustrezno konkretno analizo. Zapisi večglasnih primerov in njih analize na konkretnem materialu bodo mogli razjasniti ali pa dopolniti marsikatero Vasiljevićevo trditev, za katere bo treba zbrati še ustrezna dokazila. Glede na obsežnost in daljnosežnost razmotrivanja je jasno, da je za to potreben dolgotrajen proces, ki kliče tudi druge naše folkloriste k vztrajnemu delu in pomoči. Vasiljević je s svojimi zapisi in s svojo studijo dal priznanja vredno spodbudo. Radoslav Hrovatin Journal of the International Folk Music Council. Volume IV — 1952, Pu- blished with the assistance of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation (UNESCO) for the International Folk Music Council by W.Heffer and Sons LTD., Cambridge. Str. IV+112. »Mednarodni svet za glasbeno folkloro« izdaja vsako leto svoj »Journal«, v katerem priobčuje referate s vsakoletnih konferenc organizacije in razna poročila o etnografskih organizacijah, poročila članov o nacionalnih društvih in publikacijah. Četrti zvezek (1952) je v prvem delu posvečen referatom kon- ference v Opatiji leta 1951 (glej str. 237). Referati so objavljeni večinoma v skrajšani obliki, kar je izrecno navedeno le pri nekaterih, večinoma le pri tistih, ki so jih avtorji sami priredili. Tako je bil Maroltov referat že drugič skrajšan in predstavlja le nepopolno sliko prvotnega zasnutka. Sledijo notice o pripravah za 5. konferenco IFMC od 14. do 19. julija 1952 v Londonu, za 4. mednarodni kongres antropoloških in etnoloških ved od 1. do 8. sept. 1952 na Dunaju itd. Razni nekrologi so posvečeni spominu nedavno umrlih članov IFMC (Sven Kjellstrom, ravnatelj konservatorija v Stockholmu; dr. Otto Lehmann, znamenit nemški etnograf; France Marolt, ravnatelj Glasbeno- narodopisnega instituta v Ljubljani in Mrs. A. Šanson Catz, strokovnjakinja za nizozemske ljudske plese). Slede poročila dopisnih članov in nacionalnih organizacij Belgije, Ceylona, Nemčije, Bavarske, Švedske in Švice. Med naj- Knjižna poročila in ocene 287 važnejšimi so pa ocene novih publikacij iz najrazličnejših dežel. Od jugo- slovanskih novih del so ocenjena: dr. V. Zganec, Hrvatske narodne pjesme 1950; VI. R. Đordević, Prilozi biografskom rečniku srpskih muzičara 1950; L. in D. Janković, Narodne igre VI., 1951. Dalje so za nas zanimiva naslednja dela: Th. Kallinikos, Cyprus Folk Muse (Nicosia, Cyprus, 1951); A. Karasto- janov. Melodični i harmonični osnovi na bulgarskata narodna pesen (Sofia, 1950) ; A. D. Motsev, Ritum i takt v bulgarskata narodna muzika (Sofia, 1949) ; R. Wolfram, Die Volkstânze in Osterreich und verwandte Tânze in Europa (Salzburg, 1951); L. Witzig, Volkstânze der Schweiz II. (Ziirich, 1950); L. Kret- zenbacher, Lebendiges Volksschauspiel in Steiermark (Wien, 1951); R. Pinon, Le Folklore musicale a l'école (Izvleček iz »La vie wallonne, v. XXIV., Liege, 1950) itd. Navajam le nekaj primerov med številno literaturo zadnjih let, ki ja obravnavana. Prav izčrpnost v navajanju nove literature in poročil o fol- kloristiki posameznih dežel bo poglobila stike folkloristov, v čemer je prven- stven pomen tega »Journala«. Radoslav Hrovatin Leopold Kretzenbacher: Lebendiges Volksschauspiel in Steiermark. Mit 27 Abbildungen und 64 Melodien. (Osterr. Volkskultur. Forschungen zur Volkskunde. Herausgeg. von Anton Dorrer, Viktor Geramb, Leopold Schmidt. Band 6.) Osterr. Bundesverlag, Wien, 1951. Str. 406, notna priloga str. 40. Malo je izšlo v zadnjih letih del, ki bi bila vprav za slovenske etnografe tako zanimiva, kakor je zajetna knjiga graškega univ. doc. dr. Leopolda Kretzenbacherja o živi štajerski ljudski igri. Mladi znanstvenik, kustos graškega etnografskega muzeja »Joanneuma«, se v povojnih letih vedno izraziteje uveljavlja kot raziskovalec ljudske igre svoje ožje domovine Štajerske. Od leta 1946 je prispeval s tega področja že nad 10 tehtnih raz- prav, ki nam je v njih posebno simpatična znanstvena objektivnost in mirnost, ko omenja in vrednoti pojave ljudske igre na slovenskem ozemlju. Tudi v načinu podajanja ga odlikujeta nazornost in živahnost, ki ju pri mnogih nemških avtorjih pogrešamo. Kretzenbacherju se vidi, da ni le suh, tog znan- stvenik in teoretik, ampak da položi v sleherno svoje delo tudi košček svo- jega srca. Od tod prisrčnost in toplina v njegovih razpravah, od tod tudi svojstveni čar, ki izhaja iz tega njegovega velikega dela. Kretzenbacherjev učitelj, univ. prof. dr. Kari P o 1 h e i m pripravlja po- polno zbirko štajerskih igrskih tekstov v znanstvene namene. Kretzen- bacher se je omejil v svoji knjigi samo na tiste ljudske igre, ki so se ohranile na Štajerskem v redkih predelih do današnjih dni. Njegov stalni živi stik s to igro je rodil tudi metodo, ki z njo svojo snov v knjigi >odaja. Pri svojem sožitju z ljudsko igro je prišel do spoznanja, da zgolj ilološka metoda sploh ne more zajeti vsega bistva ljudske igre. Zato nam ne podaja zgolj teksta desetorice še živih iger iz nemškega Stajerja, temveč nam jih približa v živahnih opisih resničnih predstav, ki jim je sam prisostvoval. Igre ožive pred nami v preprostih kmečkih izbah ali gostilniških sobah, sredi svojega občinstva, v svojem značilnem togem, liturgičnem igral- skem slogu, v svojih anahronističnih kostumih. In ko nam med pripovedjo navaja posamezne odlomke okornih starih verzov, se nam včasih zazdi, da jih slišimo, te preproste kmečke fante, hlapce, Žagarje, drvarje, železničarje, kako v sveti prevzetosti poustvarjajo in s tem ohranjajo pri življenju častitljiv del starega ljudskega izročila. Ob vsem tem pa Kretzenbacher na nevsiljiv način, toda z vso znanstveno eksaktnostjo podaja nastanek, razvoj in ozadje posameznih iger, se lagodno kreta med obilnim znanstvenim gra- divom, ki mu je na voljo, in tako konec koncev poda izredno živo, polno in izčrpno podobo sleherne igre, ki jo opisuje. Če pomislimo, da so poslednji ostanki slovenske ljudske igre skoraj do kraja zatoni li v zadnji vojni (pastirsko-trikraljevska igra v 288 Knjižna poročila in ocene Mežiški dolini,* trikraljevska koleda v Bohinju^) in da je komaj pet let prej (1956) germanizacijski val neusmiljeno preplavil še nad stoletno izročilo Drabosnjakovega Pasijona na Kostanjah," potem je ohranila nemška Štajerska v svojih odročnih dolinah do današnjih dni kar mnogo skupne dediščine nekdanjih »notranjeavstrijskih dežel« — deset igrskih obrazcev in še Uiikaj po vrhu. Zanimivost tega svojevrstnega Kretzenbacher jevega dela je posebej za nas predvsem v tem, ker v zgoščenem uvodu (Volksschauspiel — Wesen und Werden, 1—40) podaja oris pojma in prerez razvoja »ljudske igre«. Pri pomanjkanju skoraj sleherne literature te vrste v naših knjižnicah je tak sumaričen prikaz slovenskemu etnografu pač zelo dobrodošel. Po Kretzenbacherju spada v pojem »ljudske igre« le prav majhno število določenih iger, ki so dediščina ljudstva, del njegovega izročila tako glede teksta kakor glede sloga podajanja Ljudstvo v njih ne vidi zabave, ampak jih ceni kot običaj. Snov jemljejo iz svetega pisma, iz legend ali iz ljudskih bukev. Igrajo jih preprosti gledalci ne kot gledališče, marveč kot obredno opravilo ob določenih časih v letu in najpogosteje samo vsakih 3, tudi 5 let. Tako torej niso predstava, ampak pobožnost, kar seveda predpostavlja temu ustrezajočo usmerjenost in ubranost skupnosti. Tudi podajanje samo je daleč od vsakega realizma ali iluzionizma. V mimiki in gestiki je igra toga in blizu liturgičnim oblikam. Ni ji potreben oder, marveč poteka v kmečki hiši sredi med gledalci. Takšne ljudske igre v celoti ne zajame ne književna zgodovina, ne zgo- dovina gledališča, ne etnografija. Zato je ostala toliko časa nespoznana, celo zaničevana in preganjana. Morala je poteči ena človeška doba, odkar so romantiki začeli odkrivati ljudsko pesništvo, da so redki posamezniki za- čenjali slutiti pomen ljudske igre. Toda »velike oblike« ljudske igre so ta čas propadle. Premiki v družbeni strukturi so j6 prisilili, da se je umaknila v ' samoto avstrijskih, bavarskih in sudetskih gorskih dolin, kjer je živela in deloma še živi v svoji »manjši obliki« hišne igre (Stubenspiel), Ob prelomu 19. v 20. stoletje se je znanost zavzela zanjo, toda je obstala v zadregi, ker je ni znala prav vrednotiti. Vsa »vrhnja« plast družbe je izgubila tedaj že pravo razmerje do ljudske igre in to stanje se danes ne more več izboljšati. Ta problematika ljudske igre bi zavzela pri nas, če bi jo analizirali, še posebno ostrino. Toda čakajo nas še pripravljalna dela za takšno analizo, saj celo pojem sam pri nas večini še ni jasen. Kretzenbacher razbira v nadaljnjem vprašanje izvora ljudske igre. Prvotnemu naziranju o edinem izvoru iz srednjeveške liturgije se je zoper- stavil R. Stumpfls svojo teorijo o germanskem izvoru srednjeveške dra- matike. Prvotno naziranje pa je dobilo v zadnjem času nove pobornike v J. Schwieteringu in H. Brinkmannu. Pisec sodi, da je resnica na sredi: srednjeveška liturgična drama je morala sčasoma prevzeti tudi dra- matske prvine, ki so bile poganska dediščina, a jih je spretno posvajala. Skrajno težko pa je, dokazati pri večini danes znanih igrskih obrazcev njih neposredno zvezo s srednjeveško dramo. Vmes je reformacija, ki je kontinui- teto prekinila ali pa ni zapustila pisanih prič o življenju ljudske igre v svoji dobi. Več ali manj dokazano izhodišče danes znane ljudske dramatike je le redovna dramatika protireformacijske dobe. Brez izjeme so vsi danes še igrani teksti v zvezi s predstavami na redovnih odrih, ki so stare, srednje- veške igrske obrazce prikrojili svojim potrebam, jih barokizirali ter * Njen zapisovalec, rajni kaplan Jaka Sem, mi je sporočil v pismu z dne 7. marca 1935, da so jo tedaj (1935) še igrali. 2 Primerjaj mojo razpravo »Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem«, Slovenski etnograf III—IV, 1950—1951, 242. ' Primerjaj oceno (nk.) Graberjevega dela »Passionsspiel aus Kosten- berg«, Graz 1936, v reviji »Ljudski oder« V, 1937—1938, 198. Knjižna poročila in ocene 289 preko bratovščin spravili med kmečko ljudstvo. Tu so se ohranile kljub raz- svetljenskim vihram in se spojile z dediščino srednjega veka, ki je bila med kmečkim ljudstvom očitno še živa. O tem pričajo zelo izrazite posebnosti poreformacijske ljudske igre (nabožna usmerjenost, pomanjkanje scenskih efektov, neindividualni mimični slog, oblika, ljubezen do stare božične in velikonočne tematike). Tematika poreformacijske ljudske igre se ne krije docela s tematiko nam znanega repertoarja iz poprejšnjih dob. Iz velikonočnega kroga se nam je ohranil samo Pasijon (igra o Kristusovem trpljenju, ki ga na Šta- jerskem ne igrajo več), iz božičnega kroga igra o paradižu (ki je na Štajerskem najbolj priljubljena in zanj najbolj značilna), igra o Kri- stusovem rojstvu in pastircih, z njo še ovčarska igra (Schaf er- spiel), ki je po nastanku najmlajša ter izrazito baročna. Predbaročnega izvora je samostojna skupina iger o Egiptovskem Jožefu, o »bogatem možu« (in ubogem Lazarju), o Jobu, o zakrknjenem grešniku (»Slehernik«), o čisti Suzani in o izgubljenem sinu (le-ti zadnji sta na Štajerskem izginili). Iz ljudskih bukev je »razbojniška« igra Der b a v - ri s che Hiasl, dalje ganljiva zgodba o G e n o v e f i, ki ju na Štajerskem še igrajo, medtem ko se redkeje pojavlja stara igra o H i r 1 a n d i in je iz- ginila igra o Grizeldi. Popolnoma so pozabljene legendne igre (Barbara, Krištof, Volbenk, Uršula, Doroteja, Aleš, Boštjan, Evstahij itd.). Kretzenbacher ugotavlja, da se Štajerska trdno oklepa »renesančnih tem«, torej takih, ki so nastale izven srednjeveških misterijev. Vzroka za ta pojav išče v skrivnem protestantizmu, ki je dolgo tlel v ljudstvu in je usmerjal zanimanje v malo- številne igrske obrazce, ki so po izvoru najstarejši, predbaročni. Zanimive so naposled satirske »p o i g r e«, ki v njih nastopa burkež — Hanswurst v tipičnem harlekinskem kostumu (z našitimi krpami). V poglavju o izročilu, igrskih vodjih in igralcih poudarja Kretzenbacher, da je zapisani tekst samo lupina igre. Igro je treba videti in slišati, če jo hočemo dojeti, Zapisovalci Weinhold, Schlossar, Biinker svoj živ dan niso videli nobene izmed iger, ki so jo po ljudskih zapisih objav- ljali. Šele mlajša znanost z V. v. G e r a m b o m se je odmaknila od zgolj filološkoga gledanja na igre. Opazovanja na terenu šele pokažejo razširje- nost, potovanje, spreminjanje, medsebojne odnose igrskih obrazcev. Razode- nejo se nam do kraja s kulturnozgodovinskim študijem njihovega življenja, zvez s pokrajino in značajem ljudstva, s časovnim okoljem in spremembami v načinu religioznega doživljanja. Izkazalo se je, da je v zvezi z ljudskimi igralci težko govoriti o kmečki igri, ker se je družbeni sestav igralcev zelo spremenil. Zato govori znanost o podeželski (landlich) igri. Igra danes ni več tako enotna glede sloga, prizorišča, rekvizitov in kostumov, kakor se nam kaže pri zgolj filološkom študiju. Pri življenju jo ohranja igrski vodja, ki je navadno starejši, tudi oženjen človek, medtem ko so igralci navadno neoženjeni. Igralske skupine se posvečajo svoji duhovni igri kakor službi božji in se pri njej strogo drže izročenega liturgičnega sloga. Sodelujejo pa tudi na domačih ljubiteljskih odrih, kjer se v slogu prilagode realistični, naturalistični igri. Zanimivo je, da jim še na mar ne prihaja, da bi oba sloga mešali! Toda brž ko se opusti starodavno prizorišče sredi med gledalci, brž ko se pomakne igra k steni, da jo gledalci obdajajo od treh strani, se začne razkroj starega izročenega igralskega sloga. Iluzionizem in realizem sta smrt stare ljudske igre. Sicer pa doživlja tekst prav enako usodo, kakor jo je pri nas za ljudsko pesem ugotovil dr. I. Grafenauer.* Kretzenbacher jo označuje kot »Zersingen« in »Zerspielen«. Po dosedanjih raziskavah more pisec pojav ljudske igre razdeliti na posamezna igrska območja (»Spiellandschaft«), od katerih je eno »No- tranja Avstrija« kot stara politično-upravna enota (od 1564) in kot kulturno- * »Narodopisje Slovencev« II, 21 si. (Narodno pesništvo). 19 Slov. etnograf 290 Knjižna poročila in ocene Zgodovinsko telo s povsem enakim razvojem in enako usodo (važna je usta- novitev univerze v Gradcu 1586); vanjo spadajo Štajerska, Koroška in Kranjska. Točno je, da kažejo tudi igre tega območja iste poteze — kljub razliki v jeziku. Območje deli pisec v igrske kroge (»Spielkreis«); ti krogi se razprostirajo — okrog samostanov kot igrskih središč! Končno razlikuje pisec še igrske vasi (»Spieldorf«), kjer je igra ohranjena in kjer jo še igrajo ter z njo »gostujejo« po vsej širni okolici. Temu uvodu, ki sem ga namenoma podal nekoliko obširneje, sledi ob- delava posameznih ohranjenih igrskih obrazcev. Prvega obdela pisec »Das Paradeisspiel« (41—96), sledi mu »Obermurtaler Hirtenspiel« (97—150), »Das Schaferspiel« (151—186), »St. Nikolaus und die ,Rauhen'« (187—210), »Der reiche Prasser und der arme Lazarus« (211—247), »Das Spiel vom verstockten Siinder« (248—284), »Der Aegyptische Joseph« (285—511), »Der geduldige Job« (312—519), »Der Bayrische Hiasl« (320—541), »Genoveva« (342—356). Knjigo končuje »Das Nachspiel« in »Die Abdankung«, ki sta pri igrah še vedno ohranjeni. Dr. L. Kretzenbacher je s svojo izvrstno knjigo opravil pomembno dela za svoje domače ljudsko, posebej še igrsko izročilo. Posreduje pa tudi nam obilico gradiva, ki nam bo ob njem olajšano delo pri raziskavah naše lastne ljudske igre. Za to smo mu lahko hvaležni tudi mi. Niko Kuret WieBner Herman, Geschichte des Karntner Bergbaues. I. Teil. Geschichte des Karntner Edelmetallbergbaues. Archiv fiir vaterlandische Geschichte und Topographie. 32. Bd. Izdalo in založilo Zgodovinsko društvo za Koroško (Ge- schichtsverein ftir Karnten). Celovec 1950. 8". 301 str. Vodja koroškega deželnega arhiva v Celovcu je začel drugo stoletje celovškega Arhiva za domačo zgodovino in krajepisje z obširno zgodovinsko sliko koroškega rudarstva, ki ga v starem in srednjem veku označuje prido- bivanje zlata in srebra. Pri poudarjenem zgodovinskem podajanju snovi in pri zemljepisnem obravnavanju rudarskih področij zlata in srebra v visokem severnem Ko- roškem bodo slovenskemu etnografu mogli služiti v primerjalne namene WeiBnerjevi podatki o rudarskem delovnem času iz rudarskega reda Maksi- milijana L, o razmerju med podjetniki in rudarskimi sodniki ter rudarji, o preskrbi in prehrani rudarjev, o merah in utežih za drage kovine, o izpiranju zlata, ki je na Dravi segalo do zadnjega časa v Medjimurje in o bratovščinah ter bratovskih skladnicah, ki so gojile tudi družabnost in s tem ljudsko rudarsko umetnost. Kakih ožjih kulturnih stikov — razen strokovnih uradnih — n. pr. v umetni ali domači obrti naših krajev s koroškimi rudarskimi pod- ročji dragih kovin iz WeiBnerjevih izvajanj nismo zasledili. Franjo Baš Fresacher Walther, Der Bauer in Karnten. I. Teil. Die persônliche Stel- lung des Bauers in Karnten. Archiv fur vaterlandische Geschichte und Topo- graphie. 31. Bd. Mit einem Vorwort: Hundert Jahre Archiv fur vaterlandische Geschichte und Topographie von Dr. Gotbert Moro. Izdalo in založilo Zgodo- vinsko društvo za Koroško (Geschichtsverein fiir Karnten). Celovec 1950. 8". 176 str. Današnji kmečki stan je star eno stoletje ter je proizvod tisočletnega zgodovinskega razvoja, v katerem je bil pojem kmeta v vsaki dobi po gospo- darski delavnosti kot obdelovalec zemlje vedno isti, a se je v osebnem raz- merju kmeta do lastnikov zemlje in oblasti menjaval in doživljal najrazlič- nejše oblike, ki so se zopet ločile po krajih in pokrajinah zlasti v zvezi s kulturami tal. Zaradi neposrednega razmerja do zemlje je kmet posebno v materialni kulturi najvažnejši objekt etnografskega preučevanja, ki se pa more pri tem Knjižna poročila in ocene 291 le V manjši meri opirati na izsledke zgodovine, ker so zgodovinski izsledki o položaju kmeta v raznih dobah fevdalizma še v veliki meri spwrni, v času sužnjeposestniške družbe pa še sploh nenačeti. Zato pozdravlja etnograf vsajso novo zgodovinsko študijo o kmetu kot novo izhodišče etnografskih raziskovanj in tako tudi W. Fresacherjevo delo o osebnem položaju kmeta na Koroškem od zgodnjega srednjega veka do danes. W. Fresacherja pozna etnografija po njegovem opisu kmeta v Kleinkirch- heiniu in St. Oswaldu na severnem Koroškem v Carinthii I, 1959. V pričujoči študiji podaja po koroških virih in koroškem dosedanjem slovstvu sintezo dosedanjega znanja o koroškem kmetu s prvenstvenim poudarkom na oseb- nem razmerju kmeta do oblasti in njenih predstavnikov in vključuje v to tudi razmerje kmeta do zemlje, ko jo obdeluje. Pri tem namenoma ne obrav- nava spornega vprašanja kosezov, tako da sploh izostane vloga kmeta pri ustoličenju na Gosposvetskem polju, ki bi bila še posebno aktualna po zadnji, posmrtni M. Wuttejevi razlagi kosezov z vojaškim stanom za običaj gosposvet- sRega ustoličenja kakor tudi za celotni sestav kmečkega stanu na Koroškem. Etnograf bi pričakoval v sintetičnem delu, ki obravnava osebni položaj kmeta, tudi podobo o kmečki rodbini in s tem o razmerju moža do žene ali moža do drugih članov rodbine in rodu, o položaju družine, to je poslov hlapcev in dekel; nadalje kmeta do vasi, ki jo je za Avstrijo pregledno obdelal v 30. zvezku istega arhiva, kjer je izšla Fresacherjeva študija H. WieBner, in do kmečkih skupnosti, zlasti soseske; poleg tega pa tudi do cerkve, ki je v precejšnji meri vodila osebno življenje ne samo kmeta na njenih posestvih, temveč tudi človeka v javnosti in na domu. Zaradi izključne avtorjeve pozor- nosti na osebnem razmerju kmeta do lastnika zemlje in pozneje do zemljiške gospoščine je to izostalo in moramo počakati na prihodnje Fresacherjeve objave, ki bodo verjetno vsebovale, česar etnograf v prvi ni našel, pa čeprav je bilo kmetovo osebno razmerje urejevano tudi po rodbinski, vaški in rodovni skupnosti, soseski ter cerkveni organizaciji. Sorazmerno obširno je podan kmet v visokem srednjem veku v sestavu dvorskega gospodarstva do izoblikovanja gospoščin, bolj ozko v novem veku s f>odložništvom in kmečko odvezo 1848. Po gradivu, ki ga avtor uporablja, je gotovo, da so v ospredju kmetovega osebnega položaja do 1848 dajatve in zavarovanje teh za zemljiškega lastnika, oziroma zemljiškega gospoda. Po istem gradivu izgleda, da je težje govoriti o posameznih socialnih skupnostih v mejah kmečkega stanu in lažje o služnostnih skupnostih v mejah posa- meznih zemljiških posesti vse do novoveških gospoščin, kjer se razne služ- nostne skupnosti pod enotnim vplivom absolutistične države v času fizio- kratizma zaključijo s strnitvijo v današnjem kmečkem stanu. Prvi zvezek Fresacherjevih študij o kmetu na Koroškem ima izrazito pravnozgodovinski značaj in bodo mogli o njegovi vsebini izreči sodbo jravni zgodovinarji. Etnograf pričakuje v bodočih zvezkih sliko o razmerju cmeta do tistih skupnosti izven zemljiških lastnikov in oblasti samih, ki so v določeni meri tudi sodelovale pri odporu kmeta do njegovih gospodov in tako pripomogle k izobliki kmečkega stanu. Franjo Baš Gianfranco D'Aronco: Guida bibliografica allo studio dello strambotto. Modena 1951 (Collezione di Testi e Manuali fondata da G. Bertoni e diretta da A. Monteverdi — No. 34). V pomembni knjižni zbirki tekstov in priročnikov, ki jo izdaja Inštitut za romansko filologijo na univerzi v Rimu, je lani izšla študija o »strambottu« izpod peresa našega furlanskega sodelavca G. D'Aronca. Na sto straneh je avtor pregledno podal zgodovino dosedanjih raziskavanj o tem vprašanju in svoje lastno mnenje, pa še kratko antologijo. Strambotto, kakor pravi naj- krajša in bržkone najboljša definicija (P. Toschi), je enokitična lirična pesem, sestoječa iz dveh enajstercev, ki ju je mogoče pomnožiti. Vprašanje 19* 292 Knjižna poročila in ocene strambotta je ozko povezano z začetki italijanske lirične pesmi. Obravnavani pesemski zvrsti — ki je v bistvu ljudska, čeprav so jo uspešno gojili tudi znani pesniki — so sorodni prov. »estribot«, franc, »estrabot«, špan. »estri- bote« ali » estrambo te«. Seveda so na tako širokem ozemlju — pa celo v sami Itabji — pod tem pojmom obsežene stvaritve z občutnimi vsebinskimi in oblikovnimi razlikami. K pokrajinskim poimenovanjem za to pesemskb zvrst (str. 12—15) mislim, da smemo dodati še eno, ki je zašla najbrž iz Furlanije med terske Slovence: ljudski pevec P. Negro imenuje svoje sestavke »štrambalot« (gl. Slovenski etnograf I, 1948, str. 68). M. Matičetov Elsa Mahler: Altmssische Volkslieder aus dem Pecoryland. Barenreiter — Verlag, Basel 1951, 8», str. 180+174 (note). Često najdemo v zbirkah ljudskih pesmi večglasne priredbe napevov, ki so stilizirani po okusu in umetnostnih nazorih prireditelja. Zato mora vsakogar, ki želi spoznati nepotvorjeno ljudsko izročilo, razveseliti zbirka ruskih pesmi, ki jih je nabrala univ. profesor v Baslu dr. Elsa Mahler v letih 1957 do 1959 na obmejnem ozemlju Estonije ob Pskovskem jezeru in v okolišu pečerskega samostana. Pesmi, ki jih je posnela na valjce in plošče, je ob sodelovanju priznanih glasbenikov verno transkribirala. Poleg enoglasnih napevov je več točnih zapisov vokalnih večglasij in celo nekaj instrumentalnih primerov. Zlasti važno je, da so posamezne pesmi notirane v celoti, ali vsaj po več zvočnih kitic. Tako je mogoče dobro opazovati, kako »vzorčna melodija« ritmično (upoštevajoč večinoma najmanjšo ritmično enoto) in melodično variira. Teksti pesmi so podani v »praktični« fonetični transkripciji, v ruskem pravopisu in v nemškem prevodu. Zbirka obsega razne vrste pesmi: obsmrtne in žalostinke, ženitovanjske in dekliške pesmi, pesmi k plesu, šaljivke, zazibalke, vojaške in fantovske pesmi, »razbojniške« in zgodovinske pesmi, žetvene pesmi in kolednice. Čeprav so posamezne vrste teh pesmi podobne našim, pa je njihov značaj zelo različen. Ambitus naj)evov se giblje najčešče od tetrahorda do heksahorda, zato so najpogostnejši sekundni intervali in intervali do kvinte, prav karakteristična je tudi oktava v nekaterih primerih. Ritem je zelo jester in večinoma merjen po najmanjši ritmični enoti, melodija je pogosto jogato okrašena tudi z daljšimi melizmi. V formalnem pogledu je pogostna vzorčna melodija, ki jo mnogokrat pretrgajo zapevi na vzdihu »ah«. Večglasje je svojstvena heterofonija, v kateri dodani glasovi »podgoloski« simultano prosto imitirajo vodilni glas in se često združijo z njim v unisonu v celih melodičnih odlomkih tudi v sredini zvočne vrstice. Izmed napevov k plesom je treba omeniti znano pesem »Kak u naših u vorot...«, ki je zlasti v prvem delu varianta pri nas zelo razširjenih napevov k »sedmorki«. K posameznim pesmim je dodan stvarni komentar s splošnimi folklori- stičnimi in sjjecifično muzikološkim! pripombami in pojasnili. Uvodoma je podan zgodovinski razvoj ozemlja in nekaj oznak sodobnega življenja. V po- jasnilih o načinu zapisovanja podaja osebnost pcsameznih pevk, pevcev in plesalcev. Najzvestejše in najsposobnejše ohranjevalke pevske tradicije so pevke. Knjigi so dodane tudi reprodukcije fotografij, ki podajajo pokrajino, bivališča, pevke in pevce, nekaj prizorov iz običajev in vezenine. Tako je delo, ki je predvsem zbirka pesmi, lepo dopolnjeno z raznimi podatki. Vse to bo zanimalo folkloriste, muzikologe in slaviste. Radoslav Hrovatin PREJELI SMO — PUBLICATIONS REÇUES A. Vzameno: Arheološki vestnik. II/2, III/l. (Izdala SAZU.) Ljubljana 1951/52. Arhitekt. I, 1—5. Ljubljana 1951/52. Atlas polskich strojów ludowych. II, 1; V, 13. Lublin 1951. IV, 5; V, 7. Poznan 1952. Bibliographie Internationale des Arts et Traditions Populaires. Années 1939— 1941. Basel 1949; Années 1942—1947. Basel 1950. Bilten Instituta za proučavanje folklora. I. Sarajevo 1951. Blätter für Heimatkunde. 25 4, 26 1—4. Graz 1951, 1952. Blick nach Osten. I, H. Klagenfurt-Wien 1948, 1949—1952. Bulletin der Schweizerischen Gesellschaft für Anthropologie und Ethnologie. 28. Bern 1952. Carinthia I. 141, 142. Klagenfurt 1951, 1952. Die Nachbarn. Jahrbuch für vergleichende Volkskunde; hrsgb. von W. E. Peuckert. I. Bd. Göttingen 1948. Folklore. Rivista di tradizioni popolari. VI 3—4, VII 1—2. Napoli 1952. Geografski zbornik. I. (Izdala SAZU.) Ljubljana 1952. Geografski vestnik. XXIV. Ljubljana 1952. Geographica Helvetica. V 3, 4; VI 1—4; VII 1, 2. Bern 1950, 1951, 1952. Glasnik Etnografskog instituta SAN. I, 1—2. Beograd 195a Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. N. S. VII. Sarajevo 1952. II Tesaur. III. Udine 1951. Internationales Korespondenzblatt für Volkskunde. 1. Linz-Wien 1952. , ahrbuch des Museums für Völkerkunde zu Leipzig. Leipzig 1952. , onmal of the International Folk Music Council. I—IV. Cambridge 1949—1952. Lares. Organo della Societa di etnografia italiana XV, XVI, XVII, XVIII. Fi- renze 1949—1952. L'Ethnographie. 45, 46. Paris 1947—1950, 1951. Letopis Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. IV (1950—1951). Ljub- ljana 1952. LUD. Organ Polskiego Towarzystva ^.udoznawczego. XXXIX. Krakow-Poznan 1952. MAN. LIL London 195a Mitteilungen des steiermärkischen Landesarchiv. 2. Graz 1952. Muzeji. 6. Beograd 1951. Naša vas. List slovenskega kmetijskega zadružništva. I. Ljubljana 1952. Obzornik. VII. Ljubljana 1952. österreichische Zeitschrift für Volkskunde. N. S. 5 3—4, 6 1—2. Wien 1951 do 1952. österreichische Zeitschrift für Volkskunde. Kongressheft Wien 1952. Planinski vestnik. VIII. Ljubljana 1952. Prace etnologiczne. I 1. Lubün-Krakow 1947, III 1 Poznan-Krakow 1952. Prace i materialy etnograficzne. VIII—IX. Lodž-Lublin 1950/51. Rad vojvodjanskih muzeja. I. Novi Sad 1952. Razgledi. VII. Trst 1952. Ricerche slavistiche. I. Roma 1952. 294 Prejeli smo Rivista di etnografia. V 3—4 Napoli 1951. Schweizerisches. Archiv für Volkskunde. 48. Basel 1952. Slovenski biografski leksikon. 8. Ljubljana 1952. Starinar. Organ Arheološkog instituta SAN. N. S. II. Beograd 1951. Studi e materiali di storia delle religioni. XXIII. Bologna 1952. Terra. 64. 1—3. Helsinki 1952. Tovariš. VIIL Ljubljana 1952. Upplands Fornminnesförenings ArSbock. 1948, 1949, 1950, 1951, 1952. Uppsala. Upplands Fornminnesförenings Tidskrift. 47 : 3. Uppsala 1952. Zbornik zaštite spomenika kulture. I 1 (1950). Beograd 1951. Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark. XLIII. Graz 1952. Zeitschrift für Ethnologie. Organ der Deutschen Gesellschaft für Volkskunde. 75, 76, 77. Braunschweig 1950—1952. Zgodovinski časopis. V. Ljubljana 1951. Bessert II. Th., Ornamente der Volkskunst. Tübingen 1948. Brodar S., Otoška jama, paleolitska postaja. P. o. iz Razprav razreda za pri- rodoslovne in matematične vede pri SAZU. Ljubljana 1951. Buschinger Joseph, Der Bauer in der Kultur- und Wirtschaftsgeschichte Öster- reichs. Wien 1952. Burgstaller Ernst, Das Fragewerk zu den volkskundlichen Karten, Veröf- fentlichungen zum Oberösterreichischen Heimatatlas. Linz 1952. Filipovic S. Milenko, Ženska keramika kod balkanskih naroda. Izdal Etno- grafski Institut SAN. Beograd 1951. Geramb Viktor, Die Rauchstuben im Lande Salzburg. Otto Müller Verlag. Salzburg 1950. Grafenauer Ivan, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu. Izdal Institut za slovensko narodopisje SAZU. Ljubljana 1951. Gugitz Gustav, Das Jahr und seine Feste im Volksbrauch Österreichs. I—II. Wien 1949/50. Heimatkundliches Schrifttum über Österreich 1950. Linz 1952. Izložba Novi Sad kroz istoriju. Novi Sad 1951. Keller Dieter, Hinterglasbilder. Lorch-Würtemberg 1948. Kunst J., Sociologische bindingen in de muziek. Amsterdam 1953. Mais Adolf, Völkerkunde, Volkskunde, Urgeschichte und Anthropologie in den Museum Österreichs. Wien 1952. Moser Oskar, Der Heurechen. Sonderabdruck aus »Carinthia« I, 142 Jhrg. Klagenfurt 1952. Popovic J. Dušan, Srbi u Sremu do 1736/7. Izdal Etnogr. inst. SAN. Beograd 1950. Schmidt Leopold, Gestaltheiligkeit im hauerlichen Arbeitsmythos. Wien 1952. Wiera Walter, Das echte Volkslied. Heidelberg 1950. Wirheitner Franz, Die BauemkoSt im Lande Salzburg. Salzburg 1951. Zambotti Pia Laviosa, Ursprung und Ausbreitung der Kultur. Baden-Baden 1950. B. V o e e n o : Arseven Celai Esad, Les arts décoratifs Turcs. Istanbul Art populaire Yougoslave. Geneve 1952. Barjaktarovic R. Mirko, Narodna hrana i pica u Gornjem Polimljn. P. o. iz Zbornika radeva Etnogr. inst. SAN kuj. 2, Beograd 1951. Barjaktarovic R. Mirko, O zemljišnim medjama u Srba. Doktorska disertacija. P. i. Etnogr. inst. SAN. Beograd 1952. Barjaktarovic R. Mirko, PrenoS dobara u Gornjem Polimljn. P. o. iz Glasnika Etnogr. inst. SAN 1/1—2. Beograd 1952. Prejeli smo 295 Bericht über den Allgemeinen volkskundlichen Kongress des Verbandes deutscher Vereine für Volkskunde in Jugenheim. 28. bis 31. März 1951. Stuttgart 1952. Collection phonétique nationale. Unesco. Paris 1952. Drobnjakovic M. Borivoje, Borošica Ljig. P. o. iz Glasnika Etnogr. inst. SAN. Beograd 1952. Drobnjakovic M. Borivoje, D-r Jovan Erdeljanovic. P. o. iz Glasnika Etnogr. inst. SAN 1/1—2. Beograd 1952. Drobnjakovic M. Borivoje, D-r Tihomir R. Djordjevic. P. o. iz Glasnika Etno- grafskog inst. SAN 1/1—2. Beograd 1952. Drobnjakovic M Borivoje, »Uspomene« na grobovima u Kosmajskim selima. P. o. iz Glasnika Etnogr. inst. SAN 1/1—2. Beograd 1952. Heckl Rudolf, Oberösterreichische Baufibel I. Die Grundformen des ländli- chen Bauens. O. Müller Verlag. Salzburg 1949. Herberstein Sigismund, Moskovski zapiski. Prevedel M. Golia. Ljubljana 1951. Koren Hanns, Volkskunde in der Gegenwart. Graz 1952. Koren Hanns, Pflug und Ari. O.Müller Verlag. Salzburg 1950. Kretzenbacher Leopold, Frühbarockes Weihnachtsspiel in Kärnten und Steier- mark. Klagenfurt 1952. Kretzenbacher Leopold, Lebendiges Volksschauspiel in Steiermark. Wien 1951. Mitteilungen der Museen Österreichs. 1. Jahrg., Heft 1/2, 3/4. Wien 1952. Moro Oswin, St. Oswald ob Kleinkirchheim. Menschen, Sitte, Jahrlaufbranch- tum. Klagenfurt 1951. Moro Oswin, Volkskundliches aus dem Kärntner Nockgebiet. Klagenfurt 1952. Möderndorfer Vinko, Verovanja, uvere in običaji Slovencev. II. knjiga: Praz- niki. Celie 1948. Narodopisje Slovencev II. Uredila I. Grafenauer in B. Orel. Ljubljana 1952. Popovič Dj. Cvetko, Bosansko-hercegovački vodijeri. P. o. iz Glasnika Zemalj- skog muzeja u Sarajevu. Sarajevo 1952. Rupel Mirko, Valvasorjevo berilo. Ljubljana 1951. Wolfram Richard, Die Volkstänze in Osterreich und verwandte Tänze in Europa. O. Müller Verlag. Salzburg 1951. OBVESTILO UREDNIŠTVA Za V. letnik »Slovenskega etnografa« smo pripravili mnogo več gradiva, kakor pa smo ga mogli objaviti. Iz raznih utemeljenih vzrokov (predvsem finančnih) smo morali izločiti nekaj razprav, jmročil in ocen, tako med drugim razpravo prof. B. Škerlja o čanci v zbirkah Etnografskega muzeja v Ljubljani, opis A. Hudeja in F. Hribernika o pastirstvu na radegundski planini, V. Nor vaka doneske o tkalstvu in suknarstvu med Begunjami in Žirovnico, razpravo B. Orla o problematiki spomeniškega in domačijskega varstva pri ljudski arhitekturi, oceno prof. Kelemine o Narodopisju Slovencev I in II, poročila o razstavah ljudske umetnosti narodov Jugoslavije v inozemstvu, oceno ravnatelja dr. Mala o prevodu Herbersteinovih Moskovskih zapiskov, slovensko etnografsko bibliografijo, ki jo je sestavila M. Jagodic itd. Vse te razprave, poročila in ocene bomo objavili v naslednjem VI. letniku »Slovenskega etno- grafa«, ki ga pripravljamo. SLOVENSKI ETNOGRAF v — 1952 Izdal ETNOGRAFSKI MUZEJ v Ljubljani Za izdajatelja Boris Orel Založila DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE v Ljubljani Za založbo Ciril Vidmar Natisnila TRIGLAVSKA TISKARNA v Ljubljani Naklada 800 izvodoT Dotiskano v maju 1953 ERRATA CORRIGE Str. 168, opomba 13: namesto Kocbek — Šašel — pravilno Kocbek-Šašelj. — Str. 183, vrsta 14: namesto napial — pravilno napisal. — Str. 192, vrsta 5: namesto pred 22 timi leti — pravilno pred 22-imi leti. — Str. 233, opomba 75, zadnji stavek: čitaj: Slov. nazive... bi bilo treba še prekontrolirati oziroma jih ugotoviti. Naročite novo literarno in publicistično revijo »NAŠA SODOBNOST« Nova revija je naslednica dosedanjih revij »NOVI SVET« in v precejšnji meri »DELA« in bo tudi vsebinsko predstavljala njuno združitev. Že s tem pa je označena njena centralna vloga v našem kulturnem življenju. Zato tudi sodi »Naša sodobnost« v roke slehernega kulturnega Slovenca. Poleg leposlovja, kateremu odmerja mnogo prostora, bo posvečala revija posebno skrb zlasti kulturno-političnim in teoretičnim vprašanjem. Njen namen je torej nadaljevati in obnoviti tradicijo nekdanjih naprednih revij, zlasti »Sodobnosti«. Uredništvo si bo prizadevalo, da se bo »Naša sodobnost« razvila v res borbeno publicistično in kulturno-politično revijo, ki bo z vso odločnostjo obravnavala vsa aktualna, konkretna kulturno-politična vpra- šanja in to z vso potrebnp širino v kulturno nazorskem pogledu. Storjeno bo vse, da se bo v njej uveljavljala najnaprednejša družbeno in kulturno kritična misel. »Naša sodobnost« želi postati arena za boj mnenj. Vse, kar ne bo naspro- tovalo splošni osnovi našega današnjega kulturnega razvoja, bo lahko našlo v njej svoje mesto. Uredništvo se zaveda, da se bodo le v trenju mnenj zbistrili mnogi pojmi. Samo s polemiko, kateri bo odmerjenega dovolj pro- stora, bo revija dosegla pravo tehtnost in svoj aktualni pomen. Nova revija bo gojila tudi esej. Skušala bo reagirati na vse važnejše aktualne in splošne probleime, nobeden naj ne ostane kritično neopazen. Pa tudi poštena in ostra kritika bo v njej prišla do veljave in bo postala važen faktor našega razvoja. »Naša sodobnost« bo kpt eno svojih glavnih nalog skušala razširjati slo- vensko kulturno obzorje »preko Sotle«. Spremljala bo splošno jugoslovanske dogodke, procese in probleme in bo informirala o kulturnem življenju vseh jugoslovanskih narodov. Prav tako bo pa tudi s stalnimi pregledi odpirala poglede v svet, komentirala bo važnejše kulturne pojave pri drugih narodih in bo o njih prinašala krajša ali daljša poročila. »Naša sodobnost« izhaja mesečno na ca. 100 straneh. Prve tri številke so že izšle. Letna naročnina znaša 600 dinarjev. Plačuje se lahko četrtletno, polletno ali letno. »Našo sodobnost« naročajte pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 — Telefon 21-928, 21-929 Čekovni račun pri Narodni banki 604-T-66