v etnološko fototeko. Fototeka šteje danes skupno 9500 negativov in 1200 barvnih diapozitivov.
Terensko delo je bilo povezano z odkupi muzealij, zapiski o obrteh, ljudskem pesništvu, noši, poljedelstvu in sezonskem delu.
Arhivsko delo je potekalo tudi v Arhivu RS in se nanaša na raziskovanje obrti s pomočjo izpiskov iz matičnih knjig za občino Brežice.
Pedagoško delo sem opravljala z vodenjem dvajsetih skupin skozi vse muzejske zbirke, s predavanji, pogovori o raziskovalnih nalogah osnovnošolcev, dijakov in študentov na različne teme, posredovala sem željene podatke in dokumentacijsko gradivo.
Ivanka Počkar
POKRAJINSKI MUZEJ V CELJU
Ker je tudi Pokrajinski muzej v Celju v letu 1990 prizadela velika poplava, smo morali v prvem polletju vse svoje moči usmeriti predvsem v normalizacijo razmer. Ob poplavi sta bila poplavljena naša laboratorija in lapidarij, zato smo morali te prostore obnoviti.
V	tem letu sem nadaljeval zbiranje materiala o domači obrti in arhitekturi. V zvezi s tem smo nameravali pripraviti raziskovalni tabor v Grobeljnem, vendar je zaradi julijske vojne odpadel. Upamo, da bomo ta tabor lahko izvedli v letu 1992.
Avgusta meseca sem sodeloval na raziskovalnem taboru na Paškem Kozjaku, ki ga je organiziral muzej v Velenju. Na taboru smo interdisciplinarno raziskovali življenje ljudi vteh krajih, ena od tem pa je bila tudi domača obrt. V okviru tabora smo posneli tudi film o črni kuhinji.
V	okviru proučevanja domače obrti sem izpopolnjeval hemeroteko in iskal podatke v zvezi s tem tudi v Zgodovinskem arhivu v Celju in drugod. Rezultat tega dela je članek, "Obrt in domača obrt v Obsotelju", ki sem ga objavil v Celjskem zborniku 1991.
Poleg teme o obrti na celjskem sem delal tudi na temi vinogradništvo na celjskem, izpopolnjeval sem hemeroteko s članki o vinogradništvu in družabnem ter kulturnem življenju v Celju v času med obema vojnama.
Spomladi leta 1991 sem na šolah v občini Šmarje pri Jelšah imel predavanje o arhitekturi na Kozjanskem in o domači obrti v tej regiji. Predavanje je bilo izvedeno za osmošolce v vseh šolah na Kozjanskem in v Šmarju pri Jelšah.
Tpkom leta je bilo še nekaj drobnih vendar pomembnih nalog, kot sta izbor diapozitivov in tekst za reprezentančni vodnik našega muzeja, ter izbor predmetov za Vodnik po učni poti Gozdnega gospodarstva v Šmarju pri Jelšah.
100
V tem letu je sem se veliko posvetil tudi računalništvu, saj smo leta 1990 kupili več računalnikov in moral sem se naučiti delati z njim.
Dogodki v preteklem letu so mi naložili mnogo drobnih opravil, ki so bila vezana na tekočo situacijo, želje posameznih institucij in kolegov ter drugih obiskovalcev. Poleg tega sem imel tudi vodstva po zbirkah, ki jih ima naš muzej.
Vladimir Šlibar
GORIŠKI MUZEJ
V	prvih mesecih leta 1991 je delo na etnološkem oddelku potekalo v nadaljevanju pred leti začete raziskovalne naloge Etnološka topografija občine Tolmin. Opravljeno je bilo še dodatnodelo pri zbiranju informacij na terenu, pregledu poročil terenskih ekip Borisa Orla, ki so delale na področju današnje občine Tolmin, v februarju pa sem prvo verzijo teksta oddala v pregled dr. Branku MarušiČu. Topografija jo v tej fazi zastala predvsem zaradi drugih nalog pri rednem delu v muzeju, z delom pri topografiji sem lahko ponovno nadaljevala šele v novembru. Poleg dopolnjevanja in popravkov sem tedaj lahko tekst tudi dopolnila z rezultati popisa prebivalstva leta 1991.
Udeležba na predavanjih Muzeoforuma (udeležili smo seje 10. 1. in 25. 4 ; članek o predavanju dr. Tomislava Šole je izšel v Primorskih srečanjih) je posrečena oblika izobraževanja muzejskih etnologov. Žalostno je le, da je pri muzejskem delu težko uporabiti nova spoznanja, saj je 'Vidna" realizacija muzejskega dela največkrat v celoti odvisna od splošne družbcno-politične situacije v okolju.
V	januarju smo nadaljevali s pogovorom o možnosti ureditve "gotske hiše" v Šmartnem. Načelno stališče Goriškega muzeja je, da Goriški muzej ne more več postavljati dislociranih muzejskih zbirk za katere bi moral v nadalje tudi skrbeti in jih vzdrževati. Vendar se poskušamo prilagoditi interesu prebivalcev, Če so sami pripravljeni oskrbovati zbirko. Tako smo v Šmartnem delno opremili spodnje prostore "gotske hiše" z muzealijami ob priliki razstave fotografij Rajka Bizjaka. V dogovoru z bodočo oskrbnico pa bovzgornje prostore prenešena razstava o Brdih.
Prav tako smo prisluhnili želji prebivalcev Gore-Otlice, da bi predmete s tega področja, ki so v Goriškem muzeju, vrnili za manjšo zbirko v prostorih kmečkega turizma na Sinjem vrhu. Predmeti so bili restavrirani in dani na posodo lastniku kmečkega turizma za krajši čas, dokler krajani sami ne zberejo predmete za zbirko.
Etnologinja Ana Šundov je v okviru muzejske prakse uredila etnološko literaturo knjižnice Goriškega muzeja.
8. februarja je bila v Goriškem muzeju otvoritev razstave "Briške čerešnje so ble rdače..", ki sta jo pripravila etnologinja Katja Kogej in oblikovalec Boris Blaško.
100