Solnce naših dtiš. V na,ravi viditoo, kako vsako živo bitje išče solnca, hrepeni k solncu, ker je pač solnce življenje za našo zemljo. V mescu, ko se približa solnce najbolj našim krajem, ko pod njegovimi žarki vse bujno raste in cvete, ko se nastavljajo prisadovi, v tem mescu se nam bliža tudi naše duhovno solnce, nas vabi k sebi solnce na ših duš — presveto Srce Jezusovo. Pred vsem bi nas praznik Srca Jezusovega, ko se spominjamo vse neiztnerne ljubezni tega Srca, ko gledamo božje Srce kot neusahljiv vir dobrot in milosti, navdušil, da se oklenemo Srca Gospodovega. Zadnja leta se širi pri nas posebno eden način Češčenja Srca Jezusovega, namreč posvetitev družin najsvetejšemu Srcu. Veliko naših družin je že posveČenih presv. Srcu. Daj Bog, da bi jih bilo še veČ, da bi bile vse naše družine! Zakaj? Če hoče imeti Srce Jezusovo v naših družinah svoj prestol, kaj pač ho če drugega, kakor v naših družinah izpolniti svoje vabilo in obljubo: Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteŽeni in jaz vas bom poživil! — In kako so potrebne naše družine, da živi v njih Kristus in jih poživlja! Ali ni danes življenje v naših družinah tako obteženo? Le malo je danes med nami družin, ki bi jih ne težile težke današnje življenjske razmere. Rcs je, da je volja božja, da si skuša človek tukaj na zemlji pomagati sam. Res je pa tudi, da Clovek kljub svojemu prizadevanju, da človek kljub raznim iznajdbam, kljub vsem stro- jem še ni neomejen gospodar narave, da mora še tolikokrat spoznatl, da potrebuje Še vedrid f)(5rnoS oliega, ki Mu mora biti pokorila vsa narava. Častilcem Srca Jezusovega pa je zagotovljena ta višja pomoč v časnih zadevah, če skrbijo za nje prav in po volji božji. Apostolom, ki so se trudili vso noč, je Kristus zgodaj zjutraj naklonil obilni ribji lov in častilcem svojega Srca je obljubil: Jaz jim liočem dati obilni blagoslov pri vseh nji hovih podjetjih. — Ali ne težl staršev posebno v naših časih velika naloga, da prav vzgajajo svoje otroke, ali jim ne prizadene ta dolžnost veliko skrbi, da, veliko žalosti? Kako hoče olajšati Srce Jezusovo tem od te velike skrbi obteženim dušam očetov in toater, ko je dalo po svoji služabnici sv. Marjeti Alakok obljubo, da ho.e podeliti svojim častilcem vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu. — Kako smo vsi obteženi od raznih svojih slabosti, napak in morebiti celo strasti! Kolikokrat obtežujejo te od napak in slabosti obtežene duše naše družinsko življenje! Srce Jezusovo nam hoče olajšati tudi to žalostno težo, nam hoče tako pomagati, da bi tudi mi skusili, da je njegov jarem sladek in njegovo breme lahko. Svoj prestol pa hoče Srce Jezusovo imeti v naših družinah tudi zato, ker hoče dati našim družinam svojega duha. Kako bogastvo je ta duh Krlstusov! Zakaj? Kaj nam daje? Kristus je rekel: Učite se od mene . . . in bote našli mir svojim dušam! — Da, koliko nemira, nezadovoljnosti, nesreče je danes v naših dušah, v na ših družinah, na svetu. To pa radi tega, ker imamo tako malo duha Krl stusovega. Le poglej malo v naše dru žine! Ko bi v razmerju med možem in ženo živel Kristusov duh, duh potrpežljivosti in prizanašanja, dvlh medBebojnega, posyečavanja, kti, fa. starši vžgajali otroke v dutiu kfi^tiisovem, ko bi otroci bili napram staršem takega duha, kakor je bil Kristus napram Mariji in Jožefu, ko bi gospodarji proti poslom postopali v duhu Kristusovem, ko bi posli služilf v duhu Kristusovem, ali bi ne bilo tako lepo, tako syetlo, takd .pfijettio po ria^iii domovih, po naših dmžinah? In ko bi mi vse svoje življenje gledali in tehtali po Srcu Jezusovem, po tistem mišljenju, ki ga uči Srce Jezusovb, ko bi se vprašali, kakd Se to in ono v našem življenju ujerria s Srcern Jezusovim, kako se ž njita ujemajo naše misli, naše govorjenje, naše ravnanje tako od jutra do večera, ali bi se naše življenje ne dvignilo, aii bi ne bilo na svetu mnogo lepše? Veliko bogastvo, velika sreča je duh Kristusov. Tega dilha pa gotovo itnajo v drUžinah, v katefih piav J.a« stijo Srce Jezusovo. V tistih družinah ne stoji podoba Srca Jezusovega samo mrtva za okrasek, samo za parado, temveč veje od nje živi duh Krihttisdv, ker vsi giedajo na io podbtio in skušajo biti z duhom Kristusovim eno. Tam ne prosijo Srca jeziisovega pomoči samo v časnih zadevah, temveČ prosijo veliko bolj njegovega duha. V takih družinah molitev: »Srce Jezusovb, vpodbbi naia srca pd švbjem Srcu« niso samo prazne besede, temveč iskrena želja in vsak dari resno prizadevanje. Vse to pa prinaša v družino srečo in mir, tako se izpolnjujejo besede Kristusove: Učite se od mene . . . in bote našli pokoj svo jim dušam! Kliče nas k sebi Srce Jezusovo, kliče nas zato, ker hoče razliti nad nas svoje zaklade dobrot in milosti, kliče nas zato, ker nam hoče lajšati naše težko življenje, kliče nas zato, ker nam hoče dati svojega duha, ki naj posveti in dvigne in osreči naše življenje. Poslušajmo ta klic božjega Srca, postanimo pravi častilci Srca Jezusovega, častilci, ki to Srce ljubijo, ki to Srce posnemajo! Če bomo postali to, bo Srce Jezusovo tudi sa nas vstajenje in življenje! Kratek življenjepis me- hikanskega predsed- nika Calles-a. (Dalje in konec.) Kmalu pa je postala sreča Calles-u zopet mila. Med novimi oblastniki j« mu postal zelo naklonjen general Ob regon, ki ga je imenoval predsednikom pokrajine Sonora. Za deželo se je začel grozen čas. Calles je zaplenjeval brez vsega dovoljenja premoženje pristašev nasprotnih strank, umori njegovih nasprotnikov so bili na dnevnem redu. Hodil je ropat ia morit celo čez mejo. Tako so vdrle njegove tolpe dne 14. decembra 1918 v ameriški kraj Douglas, kjer so vjele nekatere Mehikance, ki so zbežali tja pred Callesovimi grozovitostmi Med temi je bil tudi Huerta, ki je bil pred nekaj časa Callesu — rešil življenje! Naslednjo noč so vse obesili, in Calles je gledal z zlobnim veseljem med nesrečnimi žrtvami tudi svojega dobrotnika in rešitelja Huerta, ki je moral umreti, ker je vedel za nekatere grehe Callesdve. Nato so se živinski morilci podali k pojedini, ki je trajala šest ur in ki se je spominjajo prebivalci v Agui še danes z grozo. Da bi imel vedno na razpolago ljudi, ki bi bili sposobni za njegove načrte, je vzel v svoje tolpe tudi ruske boljševike najslabše vrste, in razne zločijjce, ki so pribežali radi svojih hudodelstev iz Združenih držav. Med tem časom se je oskrbel Calles tudi gmotno. Pridobil si je usnjarno, vredno pol milijona dolarjev ali 28 milijonov dinarjev, postal je glavnLudeleženec pri veliki banki v Sonori, pridobil si je ogromna posestva ter celo en rudnik in je ustanovil veliko petrolejsko družbo. Ko so potekla leta Obregonovega predsedništva mehikanske republike, si je Obregon določil za naslednika Callesa. Značilno je, kako se je ta volitev izvršila. Na dan volitev so prišli poslanci, ki so bili dbregonovi in Callesovi pristaši, na vse zgodaj v kongresno hišo, ki so jo čuvali vojaki. Poslanci, ki so prišli pozneje, niso mogli ve5 v glasdvalnico in tako je bil Calles izvoljen mehikanskim predsednikom dne 6. junija 1924. — Kot predsednik je ostal zvest sebi in je nadaljeval s svojimi nasilnostmi, pod katerimi morajo, kakor znano, trpeti največ katoličani. Calles hoče svoje ravnanje opravičevati sicer s tem, da pravi, da hoče kaznovati katoličane radi političnih prestopkov, ki so jih zakrivili. A da ni to glavno in da gre njegov boj proti veri sami, najbolj kažejo njegove besede, ki jih je ob neki priliki spregovoril: Trikrat sem se že bojeval proti Kristusu!