Izdat* okrajni odtxn Soctanstuint zveze delovom ljudi. • Ittmzilak — Or* tele 'ji odzovzrfa urzdnilk' odhoi — Odgovorni urednik: Stan* Soitaj — Tiska 'Mariborska tiskarna « Martbarn — Naslov uredništva 'n uprave .Zasavski tednik' rrbovlle I. Trg revolucije dl 2S fteielon 81) - Račui orl Dodrntnici Narodne Dank« v Trnovljah 614-1 u« - Usi LrData vsake soboto . — letna narodoma 400 din polletna 200 din eetrtletna 100..din neseena «0 d'-n — Posamezne številke 10 din - Rokopisi morajo mn f uredništvo eatkasnele »sak torek dopoldne le ijb m *T*t*me-ljeval naše Ljudi in požigal domove po naših domovini. Vsi jugoslovanski narodi »o ponosni na svojo Armado, o katerem herojstvu ja prešel glas tudi v druge države. Ponosni — ker vedo, da jc to njihova vojska, vojska, ki jim je izbojevala najdražje — svobodo. Po dokončni zmagi nad sovražnikom je Jugoslovanska armada stopila z nami z roko v roki v obdobje socialistične izgradnje naše domovine. Skupaj s tisoči in tisoči naših Ljudi so pripadniki naše Armade zavihteli krampe in lopate. Pomagali so obnavljati naše porušene kraje, mesta in vasi. Ko je bila v nevarnost naša neodvisnost, je JLA s svojo močjo in odločnostjo predstavljala nepremagljiv zid vsem, ki so imeli napadalne in osvoje-valne namene. Revolucionarni duh junaške mlade Armade iz časov NOV živi v naši vojski še sedaj in bo zmerom živel. Saj ta tako ne mere biti nikoli pozabljen. Armada. sedaj moderna in mogočna vojska, je v teh letih usposobila na H.«"«1!' in u«cče dobrih graditeljev naše socialistične domovine in dobre branitelje miru. Naša država Je svobodoljubna dežela in njeni napori za učvrstitev obrambne moči so le napori za učvrstitev miru v svetu. Tovariš Tito je posvetil v teh letih veliko skrb pripadnikom naše Armade in mladincem v predvojaški vzgoji, v kateri se mladinci tik pred vstopom v Armado seznanijo z najosnovnejšim vojaškim znanjem, seznanijo pa sc tudi z bogatimi tradicijami naše osvobodilne vojne in o drugem. Vse to pa je nemajhnega pomena za vzgajanje naše mlade generacije v Armado, ki bo znala čuvati našo neodvisnost, našo svobodo. Naj živi in se krepi naša Jugoslovanska ljudska armada! Dušan Opačič, kapetan I. klase OTROCI, preberite sporočilo ded-ka Mraza na 6. strani Našim naročnikom in bralcem ob llouem letu S to številko zaključujemo 9. letnik »Zasavskega tednika« — prej »Zasavski udarnik«, »Zasavski vestnik«, »Naše delo«, »Posavski tednik« in sedaj »Zasavski tednik«. Devet let je . prihajal naš list v naše domove v Zasavju in Posavju kot informator, svetovalec in obveščevalec, in upamo, da tudi kot dober prijatelj. V vseh teh letih je moral naš list prebroditi marsikatero težavo, kot n. pr. pomanjkanje papirja in denarnih sredstev, preobremenjenost z delom v tiskarnah in še vrsto drugih vprašanj. Vse to in še marsikaj je vplivalo, da list ni bil tak, kakor ste si ga želeli vi in kakor smo si želeli tudi mi v uredništvu. Mnogokrat ste nam pomagali z nasveti, a tudi s kritiko. Želimo si tega tudi v bodoče, kajti le ob skupnih naporih bo list res tak, kakršen mora biti — glasnik in informator vseh delovnih ljudi okraja Trbovlje. »Zasavski tednik« bo izhajal od 1. maja 1957 že dve leti kot združen list prejšnjega i »Posavskega tednika« in »Zasavskega vestnika«. Od X. maja lanskega leta imamo skupno glasilo »Zasavski tednik«. Mnogo kritike je bilo od združitve obeh listov: nekateri so se spotikali, češ da pišemo samo iz Trbovelj, spet drugim ni bilo všeč in so trdili, da pišemo samo iz Krškega in Brežic — in obratna Nekaj pa je, česar se moramo zavedati vsi, to je, da je ljst glasilo SZDL okraja Trbovlje,’ ne pa kakšne posamezne občine, kot to morda nekateri mislijo. Res je, včasih je v listu več iz področja ene občine, včasih pa spet iz druge. Temu se je težko izogniti. Ne smemo pa pozabiti, da mora list prinašati oziroma obravnavati tudi druge probleme, kot n. pr. razna politična vprašanja, objavljati mora članke iz kmetijstva, razne gospodarske članke, zanimivosti in vrsto drugega gradiva, ki jeepložnega značaja in je namenjeno vsem ter se ne more nanašati samo na eno ali drugo občino. Dopisniki na terenu sodelujejo premalo živo z listom, Se manj pa posamezne organizacije SZDL na vasi. Tako bi tudi naše šole po svojih predstavnikih in prosvetnih delavcih lahko več sodelovale pri dopisovanju v list, a tega vendar ne storijo. Če pa že posamezniki pišejo, pa hočejo, da se dobesedno objavi vse tako, kakor so napisali. Omenimo ob tej priložnosti,' da smo doživeli primer nekega prosvetnega delavca, ki je samo zato, ker smo neki njegov članek skrajšali — bil je zelo dolg in ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli v celoti objaviti — bil silno užaljen in danes več ne piše v list Nadalje: vse premalo je dopisov o živih, aktualnih stvareh in dogodkih na terenu ter iz vasi našega podeželja. Ne samo učitelji na vasi in na naših šolah, imamo tudi krajevne pisarne, ki bi prav lahko sodelovale z listam, toda o njih ni duha ne sluha.. Vsi ti ljudje bi morali pomisliti, da je list namenjen vsem delovnim ljudem v okraju, zato naj ne bo vasi ali kraja, ki ne bi imel svojega dopisnika v okrajno glasilo »Zasavski tednik«. Pa še nekaj je, kar smo opazili v času 9-letnega izhaja-janja našega lista, namreč, da se v list vse premalo oglašajo razni vodilni ljudje, pa naj si bo to okrajnega pomena ali pa v občinskem merilu. Pravilno bi tudi bilo, če bi se naši republiški ali pa zvezni poslanci od časa do časa oglasili v listu in tako imeli po listu stile s svojimi volivci, ker vedno tudi ne morejo priti med nje. Se je vrsta raznih vprašanj, posebno iz področja prosvete in telesne vzgoje — vsi bi hoteli, da je »Zasavski tednik« poln najrazličnejših novic, toda od raznih organizacij ne dobiš nobenih poročil. Največkrat dobirna za odgovor: »Mi samo delamo in se ne hvalimo!« Takšen odnos do lista pa vendar ni pravilen: kjer je kaj za pohvaliti, naj se pohvali, kjer pa je kaj kritike vredno, naj se graja in kritizira. Tako je pravilno in le tako bo naš list odigral svojo pzitivno vlogo, kot jo mora. »Zasavski tednik«, kakor ste opazili, dragi naročniki in bralci, izhaja vsak teden na 8 straneh ter ima prilogo »Uradni vestnik okraja Trbovlje«. Vse to dobite za 400 dinarjev letno. To ni pretirano in lahko trdimo, da je »Zasavski tednik« najcenejši list. Kljub temu pa nekateri tako radi pozabijo, da je treba list tudi plačati. Upamo, da bodo vsi prizadeti svojo naročnino poravnali čimprej, mi pa bomo vse, kar smo obljubili, tudi izvršili. Z novim letom 1957 bomo pričeli prinašati za naše najmlajše novo slikanico »Vrag na Fautinu«, začeli bomo z novim romanom, ki bo zanimiv in privlačen, rečemo lahko, da bo pritegnil vsakega bralca. Vsak teden vam bomo prinašali nadalje zunanjepolitični feljton — seznanjali vas bomo z gospodarskimi novicami tudi s področja Jugoslavije. Zboljšali bomo še vrsto stvari, vsega seveda ne moremo povedati. — Tudi v letu 1957 bodo ostali vsi naročniki, ki bodo imeli poravnano naročnino, zavarovani za primer smrti po nezgodi ali za primer invalidnosti zaradi nezgode. V letu 1956 je Državni zavarovalni zavod v Videm-Krškem izplačal preko 200.000 dinarjev za zavarovalnino naročnikom »Zasavskega tednika«. Torej, dragi naročniki, takoj v pričetku novega leta poravnajte naročnino, potem boste imeli vse leto mir. Tudi mi imamo namreč obveze do tiskarne in ostalih, zato je potrebno, da imamo te stvari na čistem. Ce omenimo samo, da plača vsak naročnik komaj tretjino dejanskih stroškov za list, ostali denar pa mora list dobiti drugje, potem prav gotovo ne bi čakali, temveč bi takoj poravnali naročnino ki ni velika. Naročnina za list ostane tudi v letu 1957 ista kot do sedaj, namreč 400 dinarjev. V upanju, da nam bodo naročniki ostali zvesti tudi prihodnje leto in da se bo njihovo število še povečalo, želimo vsem SREČNO NOVO LETO 1957! Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« Vsak gasilec mora biti član SZDL V gasilskih vrstah je še vedno premalo žena Kot smo že v prejšnji številki član omenjene organizacije, si VZROKOV ZATO JE VEC, ZLA-Občmski činitelji, predvsem STI PA K TEMU PRIPOMOREJO našega časnika poročali je bil enostavno ne moremo predstav- pa sveti za notranje zadeve, ld BOUSE PLAČE IN RAZNE 9. decembra v Sevnici plenum ljati. Zato ni čudno, če med ga- morajo med drugim skrbeti tudi DRUGE UGODNOSTI — ZAOSTRENI KRITERIJI ZA NAJETJE OBRATNIH IN INVESTICIJSKIH okrajne gasilske zveze, kjer so silci in organizacijo SZDL ni za civilno zaščito in požarno SREDSTEV SO MNOGO ŠKODOVALI RAZVOJU OBRTI — OPUŠČANJE OBRTI V ZASEBNEM Problematika obrti v trboveljskem okraju Mnogo delovne sile, ki se izuči obrti, odhaja v industrijo bila podana poročila o doseda- pravega sodelovanja. Prav zato varnost, bi morali imeti v svoji njem in sprejeti sklepi o bodo- je treba sklepe, ki so bili SEKTORJU «_ V našem okraju sicer zadnja vplivalo. Po mnenju prizadetih po občinah. Kazen tega pa tudi Delovanje gasilske organiza- letni skJStaTT^eloti “va- Sskind org^S- *eta °Pažam?’ se obrtna de- bi bilo vsekakor treba pravila doslednejše nagrajevanje obrt- cije totceloteje zelo bogato, jati. aS&. ta obaSS^^S- javnOSVv družbenem sektorju za .najetje kreditov za obratna mh delavcev, nomuranje dela Za to aktivnost so dali pobudo OLO in občine niso v svojih zveza, sekretariat in sveti. proračunih letos predvidele ni-Na plenumu so ugotovili, da česar za redno vzdrževanje ga-se po vseh konferencah stankih govori o žena v gasilske Stenje pa se ni dosti spremeni- cije. lo. Pri vsem tem pozabljamo, da Industrializacija in razvoj teh ie. Gasilski nmsveta™ d™ bolj razvija, vendar s se- podjetja omiliti. To bi rodilo za m točnejše izvajanje pavšalne štvih hTobfiSkT oJilski zv^Ti danjlm stanjem še ne moremo celoten obrtni razvoj brez dvo- odmere in pavšalnega plačeva-n OOCmsla gasusKl zvezi KJ4-; v&dovnlifii. Za ra7.w>i rthrt- rrta narvlnn nia družbenih obveznosti- UDO- _w. _ ,, biti zadovoljni Za razvoj obrt- ma ugodne posledice, morajo skrbeti za pravilne od- w k«. _______- - »7«U. -________________x _i_«________* da se očuva ljudsko premoženje pred požari in elementarnimi odborov že n ja družbenih obveznosti, upoštevajoč seveda tako merilo, ki ustvarilo potrebno upoštevalo načelo mnogo industrijo. Delavci odhajajo v enakosti obeh sektorjev. V zve-industrijo iz razumljivih vzro- zi s tem bi bilo koristno izena- ssi immm ss mmm moč. Ne gre za to, da bi se žena gašenje zahteva moderno opre morala udeležiti vsakega poža- mo in strokovno sposobnega ga ___________________________________... sushašm; «»v£ -srsj ssss s^^cssrffa ra, temveč da se vključi v to sil ca. Zato bi marala imeti vsa- imela gasilska društva pravilne materiala, obratnih in investi- mogoče doseči. Ce2f.h'- , „ _ . , organizacijo, da se seznani s po- ka občina sodobno opremljeno, odnose do političnih in ostalih cijskih kreditov, pa tudi pre- Nic kaj rožnate niso perspek- Opaža se, da se cene, pano v žamo-vamostnimi ukrepi, da bo hitro in sigurno pokretno edini- organizacij. komplicirano knjigovodstvo in tive obrti v zasebnem sektorju, industriji Kot v lislužnostni tudi otroka vzgajala v tem du- co, da lahko hitro priskoči na hu. Zenski sveti pri občinskih pomoč. obrti, dvigajo. Temu je po mnenju obrtnikov (in to bo verjet- bančno poslovanje, kar velja Tu.se opaža predvsem opušča' Na področju okrajne gasilske zlasti za manjše obrtne del Sv- nje obrti. Evo značilen primer: - „ - ... . gMMdh zvezah po vsem tem Društva po vaseh bi morala ?veze J® bil° zabeleženih 76 po- niče, nadalje visoke cene mate- do nedavnega je bilo odglašenih no držalo) največ knva visoka niso odigrali tiste vloge, ki jim skrbeti za požarne bazene in po- zar?y- N?3yeč1Jlh 3e !?H° M °b" riala> Pomanjkanje vodilnega 30 obrti, začasnih oddaj obrti cena raznega materiala, zlasti pripada, saj število članic ne polno opremo, da bi lahko takoj IT06™ °?čin?ko 8?®“®*® zveze strokovnega kadra, odhajanje 32, na novo pa je hilo ustanov- raste. stopila v akcijo pri manjših po- ?ev?.1,ca- ™ sice£,17 .^ P°ža«h delovne sile, ki se je izučila ljeno le 14 obrtnih obratov. je bilo pkrog 20 milijonov dl- obrti, v industrijo itd. Sektorske konference, ki so stopila v akcijo pri manjših po Predvsem žene po vaseh so še žarih. Po vaseh, kjer ni gasil-sedaj podvržene raznim nazad- skih društev, pa naj bi se or-njaškim vplivom. Tu vmes bi ganiti rale gasilske trojke, marati poseči gasilci in odprav- Po vaseh, kjer ni pogojev za Sjnemice, id so jih dobili dele- lesa, ustij a in kovin, delno pa tudi predpisan isti odstotek obresti na osnovna in obratna V- -- ----<=» -- ------- --- V/tol. UL* v uiuuaniju IbVA. uuniviijnc AUIUCICUVC, XVI SU “ . _ t ... | nar jev škode. Zadnje čase mnoga obrtna bile sklicane na pobudo okraj- sredstva kot v jndustajh ar Plenum je vsestransko uspel, podjetja zaradi zaostrenega kri- oe obrtne zbornice, so pokazale, pa seveda rov sor“^ln. J „ „„ — ^.nemice, Id so jih dobili dele- terija za najetje obratnih in in- da je ena izmed največjih ovir če pomislimo, da ^obrma ljati nazadnjaško miselnost ter vzdrževanje naj se ne ustanav- gati občinskih gasilskih zvez, vesticijskih kreditov niso imela Y razvoju in napredku obrtne ^gtopn j i kot industri j - delati ne tem, da bi vsa večja Ijajo nova društva, ker le-ta bodo prenesli v domača društva možnosti dobiti potrebnih de- dejavnosti previsoka društva imela vsaj po eno de- potem životarijo, ne morejo pa in skrbeli, da se bodo sklepi v namih sredstev, kar je na obrt- davkov, ki so v primeri z lan- celoti izvajali. -a oo dejavnost seveda neugodno sitim letom porasti. Obrti so v glavnem zapustili le mali obrt- ska. setino žena in deklet. V mesecu juniju je bil v Radečah seminar za žene, katerega se je udeležilo 24 članic. Poleg praktičnih vaj so na seminarju obravnavali še vlogo žena v današnjem času in v delovanju gasilskih organizacijah ter administraciji. Od vseh je bil najbolj aktiven mladinski svet. Poleg mladinskega seminarja so priredili pionirsko tekmovanje, ki je bilo edino v naši republiki. Delo z mladino je zelo hvaležno. Mladinski svet bo moral še se povsem lotiti dela. S sindikalne skupščine zagorskih rudarjev Bol(šn pouezunnst z DS niki, kar daje slutiti, da so bili ti v primeri z večjimi obrtnimi obrati sorazmerno preveč obdavčeni. Ravno tako se doslej pri obdavčenju ni gledalo na preko 60 let stare obrtnike, ki delajo brez tuje delovne sile, z ski ljudski odbor na Senovem letnimi dohodki do 70.000 din. je do nedavnega izvedel pa svo-Po mnenju okrajne obrtne zbor- jem celotnem področju vrsto Zbori volivcev na Senovem ZBORI VOLIVCEV. — Občin- Ni dvoma, da je bila letošnja rudniškem odboru ni ostalo ne- veliko rudarjev stanuje v ne- _ _______________ ^ ^ ^ letna sindikalna skupščina za- rešenih nobenih sprejetih skle- primernih stanovanjih in kljub ^uce bi bilo'urastaoTda bi take dokaj 'plodnih zborov "volivčev, gorakih rudarjev daleč bolj plo- pov lanske skupščine. Za tega- prizadevnosti še niso dobili ]judvohl*k!> v-en- ja ni zgolj šola, ki vzgaja bodoče vojake, ampak velikokrat tudi ioU x» življenje. SENOVO LJUDSKA TEHNIKA PRIČELA Z DELOM — Pred kratkim so tudi na Senovem ustanovili iniciativni odbor Ljudske tehnike. V ta odbor so biln izvoljeni tovariši, ki kažejo mnogo volje za delo na tem področju, katero je bilo na žalost pri nas do sedaj precej zapostavljeno Poleg dela v raznih sekcijah, ki je v načrtu, je trenutno največ zanimanja za delo v avto-moto sekcij«, ki bo imela verjetno največ članov. Zanimanje za to sekcijo je veliko, zlasti še, ker smo zvedeli, da bo občinski ljudski odbor skušal ugoditi sekciji s preskrbo primernega vozila za učenje Tako kot do te sekcije, je pre. cejšnje zanimanje,' zlasti med mladino tudi za delo ostalih sekcij, ki naj delujejo v okrilju Ljudske tehnike Vsekakor be ljudem v senovšk: občini, posebno pa mladini, z Ljudsko tehniko zagotovljeno še eno področje, kjer se bodo lahko uveljavljali z delom, saj je ravno med mladino posebna želja do seznanjanja in učenja na tem področju. ZS!i V zadnjem času so bili in so še na vsem področju občinskega LO Brežice — kot po vsej republiki — sestanki in občni zbori terenskih organizacij SZDL Na vseh teh sestankih se razvije obsežna debata o preteklem in bodočem delu odborov, skoraj vedno pa so glavno vprašanje teh debat davki »Davki so previsoki« — trdijo nekateri, zlasti da so nesorazmerni, »napačno odmerjeni«, jih dopolnjujejo drugi. Gre seveda za kmečke davke — za zemljarino. Kaj je res? Ali so davki res tako napačno odmerjeni in v tolikih primerih? In če so — kje je iskati krivdo za to m kako to vprašanje urediti. Kmetje dobro vedo, da so davki bili in da bodo, ker pač mora vsak državljan v tej ali oni obliki dati svoj prispevk za skupne' potrebe. Ne tožijo zaradi datkov. ampak zaradi njihove odmere. Število teh pritožb pa kaže, da nikakor ne morejo biti vse neutemeljene. V zvezi s takimi številnimi tožbami, pritožbami in vprašanji je občinski odbor SZDL v Brežicah sklical konferenco vseh tistih, ki bi mogli zadevo urediti ali vsaj pojasniti in najti poti in način, kako to vprašanje rešiti. Na tej konferenci pa so bile s konkretnimi primeri ugotovljene v naslednjem navedene okolnosti, ki bodo verjetno pojasnile vse pritožbe s terena. Seveda moramo že v naprej povedati, da s tem ugotovljene nepravilnosti še niso odstranjene. Želimo le pojasniti, katere pritožbe so upravičene in inalrf> jih je mogoče rešiti in urediti. Vse te pritožbe o davkih, načetih na raznih sestankih, je mogoče razdeliti v dve skupini: na večjo, kjer pritožbe nimajo posebnih utemeljitev, in tudi na manjšo, kjer so pritožbe utemeljene na različne načine in z različnimi dokazili. V prvo skupino sodijo pritožbe vseh tistih, ki se pritožujejo proti visokim davkom, vendar sami ne navajajo, kje naj bi bila napaka. Ne mislimo trditi, da ni res, da so davk nizki, oziroma da niso visoki, vsaj ne v vseh primerih, ‘očividno pa prizadeti ljudje le primerjajo letošnje davke z lanskimi, ne upoštevajo pa, da je bila letošnja -najnižja davčna stopnja zvišana od 6 na IS0/«, sorazmerno s tem pa t.ud' ostale. Toda namen tega članka ni, da razpravlja o primernosti ali neprimernosti višine kmečkih davkov — ne zato, ker bi tega vprašanja ne hoteli sprožiti, saj o njem razpravlja tudi Zvezna ljudska skupščina v zvezi z vprašanjem dviga našega standarda — ampak zato, ker bi želeli predvsem ugotoviti vzroke nepravilnih ali nepopolnih odmer davkov in nakazati možnosti, Itako to popraviti in urediti. Drugo skupino pa predstavljajo tiste pritožbe, ki jih prizadeti utemeljujejo — običajno s primerjavo višine davkov sosedov ali sovaščanov, ki imajo enaka ali večja oziroma bolj donosna posestva. V teh primerih pa se res pokažejo večkrat nepravilne odmere, čeprav — naj povemo tako) — brez krivde ali napake v delu oblasti, pa tudi brez krivde davčnih zavezancev Oglejmo si najprej, v kakšnih oblikah in okolnostih se lahko pokažejo te nepravilne odmere. 1. Kmet, ki je podedoval po- iška knjiga - kataster - davki sestvo, a je po oporoki ali po dogovoru, sklenjenem na zapuščinski obravnavi, oddal nekaj parcel sorodcem — bratom in sestram — ugotovi, da je še vedno obremenjen za celotno bivše posestvo staršev. Parcele, ki jih je dejansko oddal, in katerih ne uživa več, pa mu dvignejo davčno stopnjo, s čimer se mu davek še bolj zviša. 2. Enako večkrat kmetje ugo-tove, da so obremenjeni z davki tudi za parcele, ki so jih sami al; pa njihovi starši že davno odprodali ali izročili drugim in jih ne uživajo več 3 Pogosti so primeri, da je kmet obdavčen n. pr. za vinograd, dasi je na tej parceli že vrsto let samo pašnik. Seveda so enako pogosti tudi nasprotni primeri, da je kdo obdavčen za pašnik, na katerem pa je mlad, roden vinograd. Ce sedaj prvi primerja svoje davke z drugimi, ni čuda, da glasno — in tudi upravičeno — toži o nepravilni odmeri davka. Taki primeri so tudi najpogostejši. 4. Kmet primerja svoje zamočvirjene ali kamnite njive z morda manjšimi, toda rodnimi njivami soseda, primerja pridelek in višino davkov — pa se upravičeno pritožuje. , 5. Kmet toži, da ima nesorazmerno visoke davke in končno ugotovi, da je obremenjen tud; za celo posestvo ali za dej posestva drugega. Preden preidemo na vprašanje vzrokov za takšna stanja in možnosti za ureditev teh, si pa oglejmo, kako se davek — zem-ljarina — odmerja in na čem temelji. Po zakonu je osnova za odmero zemljarine kataster in po katastru ugotovljen dohodek. Ta dohodek pa je odvisen od velikosti celotnega posestva enega davčnega zavezanca, od kulture posameznih parcel (naj-višji dohodek dajejo vinogradi, tem slede njive itd.) in od bonitete parcel, to je od razreda, v katerem je parcela. Kataster združuje parcele istih lastnikov v posestnih listih, katerih ima en posestnik seveda lahko več. Pripis parcel ali odpis teh v posestnem listu pa lahko izvrši kataster le na podlagi zemljiškoknjižnega sklepa okrajnega sodišča. Brez takega sklepa kataster ne more spremenite lastnika pri kakršni koli parceli in je ne more prenesti v posestni list drugega posestnika. Brez takega prenosa pa tudi ni možen prenos davčne odmere na drugega. Kdor hoče torej doseči, da se pripiše ali odpiše kakšna parcela v njegovem posestnem listu, mora začeti postopek pri okrajnem sodišču — v zemljiški knjigi. Le v zapuščinskih zadevah sodišče izvede prenos lastninske pravice na dediče po uradni dolžnosti, pa še v teh primerih je potrebno, da dediči predlože sodišču potrdila o plačanih davkih vseh sodedičev. V vseh ostalih primerih pa mora tisti, ki hoče doseči spremembo lastnine in spremembo v posestnem listu — s tem pa tudi spremembo pri obdavčenju — sam podati predlog v zemljiški knjigi in predložiti pogodbo, na kateri mora biti podpis prejšnjega lastnika overjen od sodišča Obenem mora predložiti potrdilo o plačanih davkih za oba oziroma za vse pogodbenike in pa se potrdilo, koliko obdelovalne zemlje ima tisti, ki je zemljišče pridobil. Vsa ta potrdila izdaja občinski ljudski odbor Na podlagi take vloge izda sodišče (zemljiška knjiga) sklep o prenosu lastnine, jo izvede in o tem tudi obvesti katastrski urad, ki n!a podlagi tega sklepa izvrši potrebno spremembo v posestnih listih in v vseh ostalih katastrskih vpisnikih in seznamih. Vsako leto v januarju pa katastrski urad sporoči vse spremembe pristojni upravi za dohodke, da jih upošteva pri odmeri davka. Pri spremembah kulture in bonitetskih razredov parcel pa odpade vloga sodišča in katastrski urad sam neposredno obvesti o teh spremembah upravo za dohodke. Tudi v teh primerih katastrski urad ne sporoča sprememb vsako posebej, temveč skupno, enkrat na leto. Vse te spremembe v lastini in v kulturah oziroma razredih parcel, izvršene med letom, pridejo terej v poštev šele v naslednjem letu. Naj v tej zvezi omenimo, da dejanski posestnik, uživalec določene parcele, odgovarja zemljiškoknjižnemu lastniku, ki je bil s temi obremenjen. Ta je dolžan davek povrniti po lestvici tistega, ki ni kriv zamude v prenosu lastnine, največ pa seveda do višine plačanega davka. Ce te zamude ni nihče kriv (kar je pogosto, zlasti kadar je treba parcelo deliti, ker kataster zaradi premale zasedbe ne more sproti reševati vseh številnih zadev), pa se razlika — po praksi sodišč — deli na obe stranki tako da trpita to razliko med lestvico tistega, ki je pridobil, in tistega, ki je oddal zemljišče, po enakih delih Menimo, da bo tem laže razumljiv odgovor na vse prej navedene primere nepravilne obdavčitve in odgovor o možnosti odprave teh napak: K 1.). Nerešenih zapuščinskih zadev je na okrajnem sodiišču v Brežicah še nekaj manj kot 100 in skoraj ni mogoče govoriti o zaostankih. Mnogo več, okrog 260, pa je primerov, kjer je sodišče postopek že dokončalo, pa še niso zemljiškoknjižno izvedeni. To so tiste zadeve, kjer dediči še niso predložili potrebnih potrdil o plačanih davkih, in pa tiste, kjer so se parcele med dediči delile. Take delitve mora najprej izvesti kataster, nato šele je mogoče izvršiti prenos lastnine. Področje občinskega LO Brežice je zelo obsežno, še bolj pa je razkosano na male parcele, kakor povsod po vinorodnih krajih. En sam strokovni uslužbenec, geometer, pa vseh teh številnih del pač ne more opraviti. Da bi se take zadeve čimprej rešile, je torej potrebno, da dediči predlože sodišču potrdila o plačanih davkih za vse dediče (k čemer so tudi redno poklicani), sodišče pa bo Izvedlo te sklepe tudi delno, le glede celih parcel, da se bo tako zmanjšala razlika, medtem ko glede deljenih parcel seveda ne more storiti ničesar, dokler te niso razdeljene po katastru. K 2.). Za odpis parcel, ki so bile prodane, darovane ali kako drugače izročene drugim lastnikom, pa je potrebno, da tisti, ki je kupil oziiroma pridobil parcelo, ali pa tisti, ki se je od parcele ločil, vloži v zemljiški knjigi okrajnega sodišča vlogo in predloži pogodbo in že prej omenjena potrdila. Le prepogosto se dogaja da sodi prodajalec, da je zadeva že urejena s tem, da je podpisal pogodbo, pozablja pa* da se v teh primerih prenaša lastnina (in s tem tudi odmera davkov) le na pod- lagi vloge enega od pogodbenikov in ne po uradni dolžnosti. Glede povračila davkov velja seveda isto, kot smo omenili že prej K 3.). V teh primerih gre za spremembo kulture posmeznih parcel. Seveda ni vseeno, ali ]e parcela označena kot vinograd ali kot pašnik. Med zadnjo vojno, pa tudi po vojni so se izvršile številne spremembe kultur Zlasti med vojno, v času, ko so naseljeni Kočevarji obdelovali naša polja, predvsem vinograde opuščali, ker jih niso znali obdelovati. Ravno tu je največ sprememb Toda v prejšnjih letih, ko se davek ni odmerjal po katastru, ampak po dohodku, je le malokdo priglasil te spremembe (dasi je vsak to dolžan storiti v 60 dneh). To je tudi razumljivo. saj sprememba kulture takrat ni vplivala na višino davčne odmere, maščuje se pa sedaj. Teh' priglasitev je namreč v Zadnjem času naenkrat toliko, da jih kataster nikaltor ne more rešiti sproti Nastali so zaostanki V letu 1955 in 1956 je katastrski urad sam izvršil splošno revizijo kultur v 14 ka-tastralnih obč nah, Geo zavod v Ljubljani pa v nadaljnjih 28 katastrskih občnah naše občine. Nepregledanih pa je ostalo še nadaljnjih 20 ka'aslra!nih občin,' in to pretežno dolinskih, kjer ni tako številn h sprememb. Vendar pa zaradi že omenjenih vzrokov katastrskih urad teh, na terenu že ugotovljenih sprememb še ni mogel dokončno urediti in j h sporočiti upravi za dohodke. Zato .te spremembe v letu 1956 pri odmeri davkov še niso bile upoštevane, razen v neka ter h posameznih in kričečih primerih, ko so bile zadeve r-ešene posamezno. Vse te spremembe pa bodo sporočene upravi tsa dohodke najpozneje do maja 1957 in bodo upoštevane najkasneje pri tretji ali četrti akontaciji prihodnjega, leta. V tej zvezi naj omenimo še vprašanje tako imenovanih »vrtičkarjev«, to je tistih, ki imajo poleg stanovanjske hiše največ še 10 arov kakršne koli zemlje. Vsi ti so oproščeni dohodnine .od kmetijstva, morajo pa vsi (tudi tisti, ki so že do sedaj bi« opgfi$čeni davkov), ponovno, najkasneje pa do 31. dec. 1956, vlpziti pri pr stojnemu uradu kolkovano prošnjo za oprostitev davka. Tej prošnji pa morajo priložiti izjavo, podpisano od dveh prič in overjeno od pristojnega občinskega LO, da na področju FLRJ nimajo drugega zemljišča razen omenjene površine (dvorišča) do 10 arov, za katero prosi oprostitev. K 4.). Podoben, ko.t za spremembe kultur, je tudi položaj pri spremembah bonitetnih razredov posameznih parcel. Boniteta, rodnost tal, se spreminja. V nižjih legah se zemlja nanaša, postaja višja, nivo talne vode pa pada. S tem se prejšnja močvirja, pašniki spreminjajo v njive (sprememba kulture), ali pa se vsaj rodnost poveča (n. pr. Vrbina pri Brežicah). Obraten primer pa je v višjih legah. Tu deluje erozija, odplavljanje. Voda počas: odnaša rodno prst, in marsikje, kjer so bili prej vinogradi ali njive, gledajo danes iz tal že gole skale. Namesto prejšnjih vinogradov ali njiv so ostali le še pašniki. Ce se pa že ni spremenila kultura, - pa je vsaj rodnost takih parcel znatno padla, morale bi biti prenesene v drug, slabš' razred. Med- tem ko spremembe kulture lahko izvrši katastrski urad sam, pa bonitetne razrede lahko spremeni le Geodetska uprava LRS po svojih strokovnjakih, agronomih. Sprožena je akcija, da se izvrši tudi ta pregled in bo predvideno opravljen že v letu 1957. Tudi take spremembe lahko priglasi vsak prizadeti pri katastrskemu uradu, vendar se take spremembe načelno ne ugotavljajo posamezno, ampak le skupno, na večjih površinah naenkrat. Le tako je namreč mogoče dobiti potrebno primerjavo in pravilno sorazmerje pri določanju razredov, ne glede na to, da bi bilo tako delo za posamezne parcele predrago. Le v izjemnih primerih se take spremembe izvršijo posamezno. K 5.). Ugotovljeni so bili primeri, da so bili nekateri kmetje obdavčenj za dvoje posestev, ali pa za nekatere posestne liste dveh posestev Takih primerov sicer ni veliko, so pa Seveda je v takih primerih drug lastnik toliko manj obremenjen. Tu gre za 'napake zaradi sprememb hišnih številk Pri nekaterih, oziroma pri večini so vp'sane v posestnih listih še stare hišne številke al one izpred prve svetovne vojne, ali pa one izpred druge vojne, pri katerih so pa že sedaijje nove. In dogodi se, da se znajdejo isti prLmki pri hišah z istimi starimi in novimi h šnimi številkami, n. pr. Kene Franc iz K. št, 3 (stara številka) in Kene Marija iz K. št. 3 fnova številka). Sodi se da sta mož n žena ki živita v družinski skupnosti, pa1 se posestni listi obeh združijo ter odmeri skupen davek samo od teh. No, takih pr merov ni težko urediti, treba jih je le ugotoviti. — Moramo še omeniti, da se davek odrrierja vedno po živ-ljenski skupnosti, torej enotno in skupno za vse neprimičnine vseh članov družinske skupnosti Tako odmerjen davek se nalaga samo enemu zanj pa seveda odgovarjajo vsi Isto veija tudi za solastnike, pri katerih sodi, da žive skupaj Ce hoče torej družinski član ali so ast-nik, ki živi — morda zaradi stanovanjske stiske — v isti stavbi kot drugi člani ali drug: solastniki, doseči, da se mu odmeri davek posebej, mora predložit. upravi za dohodke potrdilo krajevnega urada, da vodi lastno, ločeno gospodarstvo. Poleg navedenih primerov naj omenimo še možnost napak, ki seveda nikdar niso izključene, dasi so gotovo redkejše, kot mrsikdo računa. To so predvsem napake pri seštevanju. Take napake je mogoče vedno popraviti. Na pravilno odmero davka lahko tudi vplivajo razlastitve, ki so ravno na področju občinskega LO Brežice zelo številne. Poudariti pa moramo, da so vse razlastitve, tudi tiste, za katero še ni bila izdana razlastitvena odločba, že bile sporočene kata. strskemu uradu in upravi za dohodke in so te pri odmeri davka za leto 1956 že bile upoštevane, v kolikor morda to pomotoma ni bilo izvršeno, pa se to lahko vsak čas popravi, čim se ugotovi, da je kdo obdavčen tudi za parcelo, ki mu je bila razlaščena. Kakor izhaja iz vsega navedenega, niso spremembe, ki so potrebne za drugačno in pravilno odmero davkov, odvisne samo od oblastnih organov, ampak v mnogih primerih tudi od prizadetega lastnika samega. Nekoliko drugačen je položaj pri spremembah kultur in bonitetnih razredov. Da je prišlo do zastoja pri tem delu, je vzrok tako na strani katastra, ki še nima dovolj strokovnih moči, deloma pa na strani prizadetih, ker so vsi vložil svoje predloge naenkrat. Zaradi tega se je občinski odbor SZDL Brežice obrnil na pristojne forume, sporočil ta položaj in predlagal, da bi se v izjemnih, kričečih primerih del davkov začasno odpisal pod pogojem. da se dodatno ugotovi utemeljenost takega odpisa. Treba pa je pripomniti, da to delo ni lahko, ker zah te va^ povečano potrebo po evidenci, zakaj se je davek odpisal, ker sicer lahko nastane pri prizadetih v naslednjih letih še večja zmeda. Zato bodo tudi taki odpisi lahko le izjemni. Da se končno reši vprašanje pravilne odmere davkov, zlasti da bodo ti sorazmerno porazdeljeni med davčne zavezance, je nujno potrebno pospešeno delo tako uprave za dohodke, kakor sodišča, zlasti pa katastrskega urada, ki bo nujno moral dobiti pomoč, ki je tudi že obljubljena. Sodelovati • pa bodo morali seveda tudi posestniki sami, zlasti kadar naj se prenese lastnina, ker je to skoraj vedno odvisno samo od njihovega predloga. Le s sodelovanjem vseh bo mogoče urediti to vprašanje v krajšem času, in le tako bomo dosegli da bo kmet lahko že v januarju vsakega leta vedel, koliko davka bo moral odplačati v celem letu, saj je to tudi pogoj za dobro gospodarstvo vsakega posameznika, kakor tudi za državo kot predstavnico družbe. -G- HrssSniški taborniki gradita S sredstvi, ki so jih zaslužili pri pogozdovanju, bodo mladi taborniki na Kalu zgradili last no zavetišče — Njihovo geslo j® : dograditi kočo do prihodnjega Dneva republike. Res, hrastnišiki taborniki so d: taborniki so zadnjič n. izdelali lep načrt. Vse leto "so odkupili neko posestvo, namreč pridno pogozdovali bliž- Na posestvu, kd je na njo in daljno okolico, sredstva in sončnem kraju, so O po uporabili za gradnjo svojega zasadili, prve lepote. Dr lastnega doma na Kalu. Ni treba poudarjati, da so imeli dokaj težko nalogo. Po- odhiteli v gozd pripravi j Dom, ki ga hočejo do do prihodnjega Dneva n SvSni tSeiA nSruS: “«• >» nc to). i» večkrat lih Je na- “p ™.C. K tet teto * cV jdar ^)Ztra3aJi’ last taborniške družine. V njem ™ ’ d4j r 641113 *** kanijo prirejati razne tečaje, se- za dosego svojih ciljev. minarje in predavanja. V domu S pogozdovanjem so zaslužili bo tudi sedež gorske straže, precej denarja. Nekaj pa je pri- skratka zavetišče ne le za hrast-sipevala Republiška zveza tabor- niško taborniško družino, mar-nikov v obliki kreditov in mla- več za vse rodove Zasavja. Jože stok — Korotan 'tl iNadallevanje) ka Se pred poldnem- so spet za- lan le naloižl drva in svojim grah in odkorakali na rob me- abonentom pripravil okusno vesta, kjer sty se skobacali na vo- čerjo. zove in se odpeljali proti R.bni- Godbeniki so imeli zares raz-ci. Na poti so se morali večkrat košno in moderno urejeno sta-ustaviti, da so odstranili s ceste novanje, kakršnega prej niso zapreke. Mnogokje so jih moralt bili vajeni. Zato so si tukaj pri-obiti po stranskih, poteh, kajti voščili vse udobje: jedli so za na cesti in ob njej je ležalo mizo s krožnikov in spali v mnogo razbite motorizacije, po- mehkih posteljah, ruš eni h protitankovskih in dru- z jutra i je prihlipala v stano- gih razbitin — ostankov iz kr- nanje godbenikov priletna žen-vavih bojev. ska. Bila je žalostnega obraza in V Goriči vasi so glasbeniki po- zagrenjenih potez. Godbenike je skakali z vozov m napotili voz- mUo prosila, naj ne pobirajo nike nazaj v Kočevje. Brž ko so stvari iz stanovanja, ker so nje-se zvrstili v zbor,' so odkorakali na last. Trdila je, da so jo ge-proti Ribnici. Pr.hod v Ribnico stapovci pred letom dni izgnali je bil še bolj zmagovit: godben.- iz lastnega stanovanja in se brez ki so dejilirah skozi mesto in kakršne koli zamenjave vselili igrali s tako močjo, tako udar- vanj. Ko so sosedi potrd.ll izjavo no, da bi z glasbenimi zvoki ženske, so si godbeniki takoj po-pregluš.li tudi najbolj glasno iskali drugo stanovanje, rezgetanje strojnic. Mladina se Sredi dopoldneva je štab kor-je takoj zgrnila okoli njih in z pusa dobil motorna vozila in se njimi korakala po mestu. odpeljal proti Ljubljani. Godba Ko je godba prišla na rob mt- ni šla z njim. V Ribnici je ostalo sta, se je vrnila na trg in tam še en dan, nato pa odkorakala zaigrala še neka/ koračnic in v smeri Turjaka, pesem zmage. Čeprav so bili godbeniki utru- Večidel godbe se /e vselil v jeni od pohoda, so skozi vsako zgradbo, kjer so Imeli gestapov: vas igrali koračnice. Marsikje so ci svojo izpostavo. Ni bilo dol- ;ih dobri ljudje usatvili, jih po-go, odkar so se od tam, izselili: gostil in se zanimali za novice, v štedilniku je še vedno tlela Tudi v Rašici so močno zaigra-žerjavica, tako da je kuhar Mi- li, nato pa po ukazu svojega šta- ba zavili po stranski cesti v Ponikve. Ko so tam igrali na vasi, se jim ni nihče približal. Malone vse hiše so bile prazne. Večina vaščanov je zbežala z domobranci proti Ljubljani. Godbeniki se za to niso zmenili. Razšli so se po domačijah in utrujeni legli k počitku. V stari kmečki hiši, kjer so se nastanili Kumlanc, Gračnar, Vezovišek in še štirje godbeniki, sta živeli dve ženski. Mati je imela najmanj šest križev, hčerka pa okoli štirinajst let, Ko sta dobili nepovabljene goste, sta v smrtni preplašenosti drgetali ko šiba na vodi. Godbeniki so sprva to hote spregledali. Ko so si na tleh pripravljali ležišča, sta jim ženski ponudili svoji postelji, preoblečeni v sveže perilo. Toda utrujenim potnikom se ni zahotelo domačih mehkih postelj, pa so zato legli na slamo in zasanjali sladek sen. Ko so sC partizani zjutraj prebudili, sta ženski stali ob praznih posteljah i rt molili. Oblečeni sta bili v temne praznične obleke. Ko ju je Zalokar vprašal, zakaj nista legli k počitku, sta se obe pomuzali in buljili v sveto podobo na steni. Ob osmih je šel Gračnar k sosedu, kjer si je Milan ured.1 kuhinjo, in od tam prinesel velik lonec golaža In žgancev. Ker ženski nista ničesar skuhali, ne večerje ne zajtrka, jima je ponudil jed fz partizan ske kuhinje. »Ali boste res dahi* je star- ka začudeno vprašala. Gračnar je kar sam potegnil s police dva krožnika, in ndlož.l nanju zvrhano kopico žgancev ter jih polil z golažem. Zenski sta prisedli in jedli. Ko sta bJa krožnika prazna, ju je vprašal: »Se nas še bojita?« »Nel« je odgovorila mati in se malce vzravnala. »Zakaj pa nista hoteli ponoči v posteljo?« je vprašal Gračnar. »Eh, ja, veste...« je začela mencati hčerka. »Tisti vaščani, ki so pobegnili z domobranci, so naju plašli... Rekli so, da naju bodo na domu partizani zaklali, ali pa nama izdolbli oči ih porezali ude ... Zato se nispa slekli, ker sva mislili, če nama je že namenjeno, da morava umreti, naj umreva v mašnih oblekah...« Godbeniki so se zasmejali In prijazno pokramljali z ženskama. Ko je Gračnar zvedel, da sta ženski brez . hrane, ker so jima domobranci vse pobral., jima je prineset mesa za /uho. Starka je bila tega tako vesela, da je vsa iz sebe vzdihnila: •Zdaj sem pa prepričana, da ste partizani najboljši ljudje!• Opoldne se je godba začela odpravljati na pot. Tedaj pa je pridrvel v Ponikve kurir štaba korpusa in prinesel sporočilo, naj godba ne nadaljuje pohoda, ker divjajo okoli Ljubljane hudi boji. In res je bila tam sv.nčena nevihta. Topovsko grmenje je neprenehoma odmevalo od hri- bov, mtraljezi pa so lajali ko pobesneli psi... Brunovl fantje se niso razburjali, čeprav bi radi šli bliže, da bi lahko ob prvi priložnosti vkorakali skupno z brigadami v Ljubljano. Na ta pohod so se že dolgo pripravljali. Zato so tudi ta dan imeli vse nared — orožje, glasbila, opravo in sploh sami sebe... V mraku so šli godbeniki spat in potegnili počitek do zore. Zjutraj so biU kar razočarani, ker še ni bilo nobenega sporočila s poveljstva korpusa. Po dopoldanski vaji so proti svoji navadi spet polegli na slamnata ležišča, zato pr.hodnjo noč niso mogli spati. Ob treh ponoči — koledar je kazal že 9. maj 1945 — je bil skoraj ves pihalni orkester na nogah. Kadilci so si iz . ogorkov zvijali cigarete m kramljali o razburljivih dogodkih v partizanih. Nihče ni pozabil povedati, kako sj namerava po vojni ured.ti svoje življenje... Malo pred pele uro je streljanje v daljavi ponehalo. Godbeniki so postali pozorni, prisluhnili so v noč. »Zdaj pa bo za gotovo nekaj novega/« je modroval Kumlanc. V tem .se je zdanilo. Od Rašice je b‘ilo sijati zveneče brnenje motorja. V nekaj trenutkih jo pridrvel v vas kurir korpusa in zavihi■ »Ljubljana je osvobojenaI... Vojne je konec... Zmaga je našal« Godbeniki so se začeli objemati, vzklikali so zmagi in svobodi, peli partizanske pesmi, Igrali na glasbila, vr.skali in na razne načine dajali dušica veselju in sreči. »Naprej v Ljubljano/« — je zaklical kapelnik Brun, zbral svojo•• gardo v zbor in z njo odkorakal po beli cesti proti Ljubljani. Ko so pod Turjakom srečali prvi kamion, so ga obrnili, se usedli nanj in se odpeljali skozi lepo okrašene vasi v slovensko prestolnico. Na Rakovniku so poskakali s kamiona in z igranjem borbenih partizanskih pesmi odkorakali v mesto. Velike množice ljudstva so jih obsipale s cvetjem, dekleta pa so jim pripenjala na prsi duhteče nageljne. Kakor vse partizana je tudi godbenike sedmega korpusa že sprejela revolucionarna Ljubljana z navdušenjem in prekipevajočega srca. Na cestah in ulicah, koder je godba korakala in igrala, je bilo živo ko v čebelnem panju. Za nj.mi in pred njimi so se valile navdušene množice. Na Miklošičevi cestj pa so' se Ljubljančani kar pomešali med godbenike in z njimi def.lirali po mestu ter pelj in vzklikali. Godbeniki pa so igrali s tako močjo, da so zveneči glasbeni zvoki peli In vriskali, doneli in bučali — in tako častili dan svobode in zmagoslavja nad suženjstvom. (Konec) R £* d e č e • Proslava Dneva JLA — V Radečah so tudi letos lepo proslavili Dan JLA. Sinoči je bila v mestu v počastitev tega praznika slavnostna akademija, že v torek pa je imel podpolkovnik tov. Zarkovič predavanje o razvoju Armade. Občinska Zveza borcev je v počastitev 15. obletnice ustanovitve JLA pripravila tudi razgovore z mladino, na katerih so posamezni borci govorili o svojih spominih iz NOV. • Zidani most — V Zidanem mostu imajo že nekaj časa šiviljski tečaj, ki ga obiskuje okoli 30 deklet in žena. Tamkajšnji ljudje si takšnih in podobnih prireditev še žele. •' Gradišče — Kakor smo zvedeli, namerava občinski odbor SZDL v Radečah v kar najkrajšem času ustanoviti odbor SZDL tudi v tej od Radeč precej oddaljeni vasi. ZAGORJE Brežice TREBA JE VODITI RAČUN TUDI O NASI MLADINI! V četrtek, 13. decembra, je bil v K O P R I V N I C A Majhna je naša gorska vasica tudi zdravstveni prostori in no-in vsi bi skoro pozabili na nas, va pošta. To je pri nas zelo po-če ne bi se sami oglasili. Precej trebno, saj moramo za vsako smo oddaljeni od kakega kul- malenkost na Senovo. Tako po-tomega središča, prav zato smo trošimo veliko denarja za avto-primorani. da si sami ustvarimo bus in izgubimo precej dragoce- kultumozabavni doma. Dolgo je stalo vprašanje: kje? kako? Ko pa je ven organizacije SZDL je le še nekaj nad sto ljudi. Rajonski odbor je dobro delal, predisku-_ ___..____ tiral je vsa važna vprašanja in Dix 7 P°mu “ dogajanja doma in v svetu. Or- občni zbor rajonskega odbora ganiziral je tudi 12 člansklh se_ Socialistične zveze Zagorje I, stanicov> vendar so bili ti slabo obiskani. Tajnik je v svojem poročilu pravilno pripomnil, naj ljudje rešujejo vsa vprašanja na svojih sestankih, ne pa da razpravljajo in kritizirajo za hišnimi vogali. Delo društev na področju rajona se je izboljšalo in poživilo. Včasih bi društva lahko še bolje delovala, če bi se večkrat obračala na organizacijo SZDL in skupno z njo reševala razna pereča vprašanja. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo v poročilu zaslediti tudi vprašanje vzgoje naše mladine in otrok. Potrebno je, da se starši bolj zanimajo za to vprašanje. Žalostno je namreč, da se je za mladinsko organizacijo na zagorskem terenu do sedaj premalo storilo. Mladina nima niti svojih prostorov, kjer bi se shajala, zato ni nič čud- nega, da mora tudi sestanke organizirati po gostilnah. V razpravi je bilo izrečeno OBČNI ZBOR LMS. — Na po-precej tehtnih misli, ki jih za- budo občinskega komiteja mla-sledimo po vseh občnih zborih, dinske organizacije v Brežicah Poudariti bi hotel, da je občni je bil prejšnji četrtek občni zbor in tudi sama organizacija zbor mestne organizacije Brežice SZDL posvetila precej časa šol ” zveze ki se ga je udeležil tudi predsednik občine in republiški poslanec Alojz Lukač. Porazna pa je ugotovitev, da se je moral navzlic temu, da rajonski odbor SZDL Zagorje I dobro dela, občni zbor še enkrat sklicati, ki pa se ga je od nekaj nad 2000 članov udeležilo le 5%. Članstvo SZDL se je na območju Zagorja I povečalo od zadnjega občnega zbora od 93 na 95,6 % vseh volilnih upravičencev, kar je razveseljivo. Iz- skim problemom v kraju. Tako je bilo na občnem zboru med drugim izraženo mnenje, naj se v Zagorju čimprej začne z gradnjo šole. Ker za to primanjkuje sredstev, naj bi člani SZDL prostovoljno pomagali pri delih, ki bi jih lahko sami opravilL Škoda je le, da je bil občni zbor slabo obiskan, ker je bil dobro pripravljen. Upali smo, da ga bodo člani v večjem številu obiskali že zaradi tega, ker je ravno rajonski odbor SZDL Zagorje I pred časom napovedal tekmovanje vsem osnovnim or- v Prosvetnem domu. Predsednik občinskega komiteja LMS je ob tej priložnosti nakazal nekaj smernic za bodoče delo te organizacije. Poudaril je tudi, da mora biti ta organizacija najboljša, ker je na sedežu občine. V nov odbor so izvolili ljudi, ki imajo veselje do mladinskega dela in ki so voljni delati. Udeležba sestanka je bila zadovoljiva . L. J. Trbovlje Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva v Trbovljah II V nedeljo,' 16. decembra, je v ganlzacijam SZDL na območju prostorih Dijaškega dama pola-občrne v pripravah in izvedbah galo Prostovoljno gasilsko dru-občnih zborov, v katerem je bila tudi točka: katera osnovna organizacija bo imela najbolj obiskan občni zbor. Vidimo pa. da člani SZDL Zagorje I v tej točki tekmovanja ne prednjačijo. Škoda! (m) življenja nega časa. Našo prošnjo za zdravstvene pred nami prostore je podprl tudi dr. Cakš, ki bo pri Koprivničanih ostal v bilo tu ustanovljeno Prosvetno hvaležnem spominu. Ljudje so društvo »Anton Aškerc«, smo ga vzljubili že iz zdravstvenih začeli jasneje izražati svoje že- predavanj, ki jih je imel v Kolje tudi pri občinskem ljudskem privniici. odboru, da bi imeli radi v svoji Se« Ah ni h itn navduševati. Starčki m otroci komaj čakajo, Tako je danes v naši vasi vse so, jih ni bilo treba navduševati. , __. , , ... , - . Ko smo prosili za pomoč Občin- se bodo pravih doma, mla-^ dina pa navdušeno čaka, kdaj S »e bo prvič pokazala s svojim bLTobKlTako'j! bil ,zborom “ igrami 113 pred dobrimi štirinajstimi dnevi ustanovljen gradbeni odbor novem odru. Pa ne mislite, da je naše pro- na vasi, ki se je resno lotil sva- svetno delo doslej spalo. Ne! jega dela Danes imamo od lju- Zasilni oder smo napravili v <6 že obljubljenih 70 kub. me- šolskih prostorih in vedno je trov lesa. Vaščani iz Koprivnice bil obisk gledaliških predstav in nfrnliširih vasi so obljubili, da odličen. Vse to pa nam doka-bodo tudi s prostovoljnim delom in vožnjami prispevali pri graditvi tega doma. Naš novi dom pa ne bo na- Ijamo koristen in menjen le kultumoprosvetru de- življenja doma. javnosti, ampak bodo v njem Marica P. zuje, da so ljudje željni iger in mladina pripravljena igrati. Tako si v Koprivnici priprav-prijeten del V gostinskem podjetju v Za- verzitetni odbor v Ljubljani in Borju ob Savi so se odločili za podobne organizacije. Priporo-decentralizadjo gostišč. Na pr- čarno pa vsekakor tudi objavo vem sestanku, ki ga je imel de- oglasov v dnevnih časnikih dru-lavski svet podjetja ob sodelo- gih republik, vanju zastopnika občine, niso še V prihodnjih dneh se bodo sprejeli konkretnih sklepov in začeli sestanki članstva na pod-bo v bližnjih dneh še en sesta- ročju posameznih občinskih nek. Menijo, da bo izvedba de- ljudskih odborov. Na te sestan-centralizacije rodila živahnejšo ke bo zbornica vabila tudi za-konkurenco med posameznimi stopnike občin v svrho skupne-gostinskimi obrati. ga reševanja vseh problemov, Glede tečaja *za izpopolnjeva- ki se porajajo v gostinstvu. Gonje v gostinski stroki priporni- stinska mreža bo dobila pred-njamo, da se je ta tečaj zaradi hodno zadevno okrožnico, na priprav za praznovanje Dneva kar vse gostince zaradi udelež- republike pričel šele 12. t. m. be že sedaj opozarjamo. .j. , . Priglasilo se je 20 udeležencev. Vsa gostinska podjetja in go- “Jr se tečaja udeleže stišča, ki nam do danes še niso preds«istvom tov.Francete Kta- na redna sega Sveta za šolstvo ObLO Zagorje. Zasavskim pionirjem! Ze dolgo časa se nismo Pomen IH, kajne? Ni karte zameriti, toliko dela se nam Je nabralo v teta predprazničnih dneh, da smo ga komaj zmagovali. Kmalu bo bolje. Naša novoletna številka bo kmalu pripravljena. In vemo, da jo že nestrpno pričakujete, kajti med vsem bogatim gradivom bo tudi marsikaj za vas. Naj vam povemo, da smo se odločili priobčiti novo slikanico. Slikanico, za katero Smo prepričani, da vas bo ravno tako razveseljevala kot ona, zadnja. Slikanica nosi naslov »Vragi na Fuatinu«. Malce nenavaden naslov, kajne? Pripovedovala vam bo o silnih morjih, oceanih in pustolovščinah pomorščakov, seve mladih, in njihovih doživetjih v boju z morji in drugimi nevarnostmi. Slikanica bo bogato ilustrirana in smo prepričani, da vam bo všeč. Torej: V novoletni številki začetek naše nove slikanice.-Ce doma še nimate našega časnika, potem recite staršem, naj ga čimprej naročijo. UREDNIŠTVO Zeleno je, da se tečaja udeleže stišča, tudi gostinski delavci in usluž- vrnila izpolnjeno obratno in benci gostinskih obratov druž- osebno kartoteko, po tej poti benih organizacij, zadružnega in opominjamo, da to takoj store, zasebnega sektorja, vsa zadevna Podatki so nam nujno potrebni pojasnila dobe interesenti pri za sestavo analize za Gospodar-zbornici ali neposredno v ho- ski svet OLO Trbovlje, telu »Kum« v Zagorju. Gostinci Seja sveta za šolstvo Ob LO Zagorje šah, v Sentgotardu pa bo tečaj. Svet je ob tej priložnosti razpravljal še o pripravah in izvedbi praznika Novoletne jelke Odborniki so ob tej pritožno- in prihoda dedka Mraza. Skle- štvo v Trbovljah II obračun dela za leto 1956. Problemi, s katerimi se ukvarja to društvo, so pereči. Prizadevanje posameznih članov kakor tudi celote za bqJjšo organizacijo je bilo v letošnjem letu zelo intenzivno, toda ne vedno uspešno. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika so razkrila težave, s katerimi se to društvo bori. Zato so se na občnem zboru ustanovile razne komisije za izvršitev nekaterih konkretnih nalog v prihodnjem letu. Udeležba in diskusija je bila na občnem zboru razmeroma dobra, žal pa ni bilo nobenega predstavnika naših oblastvenih forumov, M bi lahko glede nekaterih problemov dal pametne nasvete oziroma pojasnil posamezna vprašanja. O tem občnem zboru bomo še poročali. P. M. Krško V nedeljo je bil v Brestanici ustanovni občni zbor ribičev iz Vidma-Krškega in Brestanice. Na zbora so sprejeli svoj pravilnik, katerega se bodo v celoti držah in ga izpolnjevali. Licence za potoke so dvignili na 1200 dinarjev. Športni ribiči so ta predlog z razumevanjem sprejeli. Mnogo so razpravljali tudi o ribičih, ki lovijo na Savi s kri-žakL Da bi ta način lova omejili, so sprejeli sklep, da bodo morali ribiči-križaki plačevati Ucenco za Savo 1400 (Hnarjev, poleg tega pa bodo obvezno oddali 10 kg rib na leto v krški in brestaniški mesnicL Te ribe bodo potem prodajali za široko potrošnjo po 130 Kum<, so kanali, prav tako pod vrtom zagorske osnovne šole. Prehod, kjer prihaja na cesto pot, ki drži od Cankarjevega trga do Gasilske ceste, je skoraj nemogoč: vsa motorna vozila morajo na tem odseka voziti »po polževo«, ako nočejo tvegati okvar na vozilih. Jame in lnknje se nadaljujejo do konca ceste. Poglavje zase je nadalje odsek ceste od priključka Ulice talcev do kosca ceste: blato, lnknje... Za popravilo ceste ne bi Ms treba posebnih denarnih »red štev. Nekaj delavcev in gramo-za — pa bi bila cesta v reda. Potrebno pa bi seveda potem bilo, da cesto stalno vzdržujejo. Sedaj pa se človek ob slabem vremenu boji na pot, kjer je polno luž in blata. Z dobro voljo bi bilo mogoče rešiti ttidi to vprašanje. j[m) ZASAVSKE BODICE »HITRA« GOSTINSKA POSTREŽBA V hladni jutranji ari se »godi, da si želi premražen potirik malo okrepčati in zato salde T gostinski lokal, da mn postrežejo s toplim čajem in podobnim. Lep čas sediš in čakaš, da pride kuharica v službo. Ko pa jo le pričakaš, nastopi draga faza čakanja. Čakati moraš celo dolgo ara na naročeni čaj, tako da »o tl navsezadnje že vse želje pri kraju. Ako vprašaš, zakaj se Je čaj tako dolgo pripravljal, dobiš odgovor, da voda ni hotela zavreti. Zanimal sem »e m stvar in ob tej priložnosti ugotovil, da je knharica praktična: šla je kuhat čaj za deset oseb in ne samo za eno. To pa še ni vse. Ko naročiš ldcl vina. opaziš, da plavajo po vrhu pijače kruhove drobtine, vino samo pa ima vonj po cigaretah... In tako se zgodi, da »e moral vrniti na cesto s praznim ie-lodcem. Kje se je to pripetilo, boste vprašali? To je bilo ▼ kolodvorski restavraciji pd J. aa Vidmu pri Krškem. Dobro bi bBo, da bi se aa ta gostišče pozanimali pristojni organL M. s trboveljskega področja bodo začeli s tem tečajem takoj po novem letu. Na vprašanje Gostinske zbornice LRS, ali so dolžni obračunavati poseben proračunski prispevek iz plač tudi počitniški domovi družbenih in gospodarskih organizacij, delavsko-uslužbenske restavracije in gostišča družbenih organizacij, je republiška zbornica prejela od Državnega sekretariata za finance LRS tole pojasnilo: »Na Vaš dopis Vas obveščamo, da moejo plačevati poseben proračunski prispevek iz plač vse tiste gostinske organizacije, ki obračunavajo sklad za plače z določenim odstotkom od prometa.« Na ta odgovor opominjamo vse prizadete gostinske organizacije. Nadalje obveščamo vsa gostinska podjetja, da po nalogu Sekretariata za blagovni promet pri izvršnem svetu LRS ne bodo smela zviševati postavljenih penzionskih cen do konca sezone 1957. Ako pa bi nastala v kakšnem podjetju zaradi Prenizko postavljeni! cen kritična situacija, prosimo, da nas na to opozorite in nam sporočite podrobnejše podatke. Prav tako opozarjamo že sedaj vsa gostinska podjetja, ki se interesi-rajo za domače goste, naj spo-roče vse možnosti za dajanje posebnih popustov na objavlje- sti precej razpravljali o preobremenjenosti obeh šolskih wv upraviteljev v Zagorju in na Gostinska zbornica okraja Lokah. Zaradi prevelike *apo-Tr bovl j e slenoati se namreč ne moreta ▼ niU so še, da se bo tekmovanja pevskih zborov, ki bo prihodnje leto na rojstni dan maršala Tita, z območja Sveta udeležil tudi mešani pevski zbor pionirskega S seje ideološke komisije mu delu na'šoiti. Obravnavali so • r\ is 71/p v , .. tudi hospitacijske šote na ob- pri UK Z Ko TrbOVlje močju občine. Bili so mnenja, Pred dnevi se je sešla ideolo- da v danih pogojih še ni ška komisija pri OK ZKS Tr- tal- v namen bodo poH-bovlje, ki je razpravljala o po- vili delo pedagoškega aktiva, ki bo do konca šolskega leta organiziral dva vzorna šolska nastopa. Prav tako bodo vsi raz- celoti posvetiti pravemu smo- odreda »Ivan Cankar« z gim-tru — vzgojnemu in pedagoške- narije. (m) Obvestilo bralcem Prihodnja, novoletna številka »Zasavskega tednika« bo izšla na 28. straneh. Izšla bo že v soboto 29. decembra. Novoletna številka bo zelo bogata. Za vsakogar «n» pripravili zanimivo čtivo, Id vas bo ob novoletnih praznikih razvedrilo. Ker bomo natisnili nekaj sto izvodov več, jo lahko nenaročniki dobo že od 29. decembra dalje v kolportaži v vseh občinah okraja. Uredništvo litično ideološkem delu v družbenih organizacijah in društvih Člani komisije, ki so obiskali Dramska družina v radeški Papirnici je uprizorila dramo »Metež« _ ____ _______________ V kolektivu Papirnice v Ra- vi otroci neštetokrat ogoljufani sosedom. Hčerka pa se je zagie- posamezne občine,’ so poročali, redniki 4. razredov prlsostvo- dečah deluje več organizacij in 20 Pravo ljubezen. dala v drugega, revnega fanta. da so v vseh občinah že začeli vali pouku slovenščine in mate- druitev, ki vsa dobro delujejo. pTav dober & bil Franc Oe- Ko 3f, stan Uvedel, je na-s seminarji osnovnih organizacij matike v prvi gimnaziji, pre- ’ . ' 1 benc v glavni vlogi kot nelzpro- usmiljeno zavrgel svo/o hčer. Zveze komunistov. Te dni bodo davatelji teh predmetov pa bodo tcmi društvi 7e tudl dram- scn ko kamen trd kmet rudi ostali igralci so se petru- ....................račun- sko družina, ki večkrat pripra- jQie> ki je preživel preko tride- dili in dobro zaigrali svoje doni domačinom prijetno p rešene- set let v Ameriki pri najtežjih 9e- Kostume si je gledališka (enie rudarskih in gozdarskih delih in družina izpoosdila pri Prosvet- « *. Se na stara leta že bolan vrnil nem servisu v Ljubljani, kar je Na letošnjem občnem zboru so domov. V spoznanju, da je bila toro postavilo v domače, lišfco gledališčniki iz Papirnice skleni- revščina tisto zlo, ki ga je pre- okolje. U, da bodo za začetek letošnje gnalo v tujino, kjer je zapravil Dramska družina Papirnice sezone naštudirali Budakovo zdravje, je sklenil, da bo poro- namerava z igro »Metež* gosto-dramo »Metež*. In dobro so iz-so v nedeljo, terenu. Okrajnemu komiteju ske občine. Svet predlaga usta- dne 9. t. m. do zadnjega prosto- pričeli s predavanji v okviru družbenih organizacij in društev. Večina občinskih odborov SZDL je že izdelala podroben program politično ideološkega izobraževanja. Določili so tudi že predavatelje teme. Na koncu je komisija sprejela sklepe za pospešitev politično ideološkega izobraževanja na poslušali Slovenščino in stvo v 4. razredu. Svet je nadalje obravnaval tudi priprave za volitve novih šolskih odborov, ker dosedanjim že poteka mandatna doba. V za posamezne prihodnje bodo volili šolske odbore za vrtce posebej. Razpravljali so prav tako o v«*-- rt—* « čil svojo edino hčer z bogatim vati tudi v Radečah. P. S. ZKS je predlagala, da bi organiziral obvezen študij za vodilne ljudi. Komisija je namreč mnenja, da nekateri vodilni ljudje okraju ali pa na občinah novitev te šole na PoTSniku. v Senožetih. Čemšeniku in Mlin- napolnili sindikalno dvorano, so bili na splošno z igro zadovoljni. Igra ima zanimivo vsebino in na okraju ali pa na občinah .. ,,.j.0_nwi|; '«r“ *7,lu vseomo ir premalo individualno študirajo. V HTPStPIKU SO US-TOnOVIII prikazuje težko življenje slro- mladinsko godbo tffSt Z DobOVCa Zadnjič, ob priložnosti prazno- _ , , „ vanja, mnogi Hrastničani kar Poučno predavanje. — Preji- verjeti niso mogli. Namreč, na 1930 ter problem izseljevanja prebivalstva v Ameriko in iskanje boljšega zaslužka drugod po Upravi njo nedeljo je bilo na Dobovcu odru so prikazali mladi fant- domovini in izven nje. Prav zelo živo. V osnovni šoli je pre- je z v Tokah /n zaigrali Po je v igri prikazana ljubezen do domače grude in rojstnega IKlhCUliai Ilci - -j ,, . , «, * - — a--^~ ■ -.v«.. ne penzionske cene za domače daval dr. Cergolj iz Trbovelj o svojo prvo koračnico» — „.................. goste, da bo Gostinska zbornica raku. Predavanja so se doma- Da/ V Hrastniku so ustanovili kraja, od katerega so se morali LRS ’ lahko objavila določene čini polnoštevilno udeležili, saj mladinsko godbo. Zamisel je ljudje zaradi slabih gospodar- ZASAVSKI TEDNIK popuste najkasneje* meseca januarja ali februarja prihodnje- se je zbralo v šoli preko 100 ma- stara, vendar je vse doslej niso skih razmer čestokrat posloviti, ga leta. O vsem tem pa morejo okoliških vasi. mic in deklet z Dobovca in iz Vrteli so tudi poučen film o gostinska podjetja pravočasno obvestiti domače potovalne ura- raku. de, športna društva. Zvezo pri- Po končanem predavanju jateljev mladne Slovenije, Zve- prebivalci izjavili, da si zo študentov Jugoslavije — Uni- predavanj še žele. so takih na- mogli uresničiti. Sedaj pa so končno le pripravili vse potrebno. V godbi sodeluje približno 20 mladih ljudi, starih največ do čeprav s težkim srcem. Poučna je v igri tudi zgodba, ki prikazuje, kako so nekoč starši izbiral; ženina ali nevesto svojim hčeram in sinovom in se pri 17 let. Tako 'ma sedaj Hrastnik tem največkrat ozirali le na bo- kar tri godbe na pihala. gastvo, pri čemer so bili njiho- TRBOVLJE Trg Revolucije štev. 28 " " “ Z3 t* ' v .# ■ ' &•*>' v zbora. Sicer ie poznamo pa smo že slišali na obrobnem rrmacije, vendar je za kon- nastopu ob proslavi Planinskega dela njih samih koristno, tedna. Sama izbira novih pesmi rajevem »Pevcu« (Jurček novšek) in pri Majdi Rib konca letošnjega leta je ■bno, da so občinski sveti sod« in prosvetnih društev jeni, tako da bo okrajna ičina prosvetnih društev vobod« lahko do konca me-januarja prihodnjega leta. seji so obravnavali tudi sanje, kako pomagati va-prosvetnim društvom, ki jo režiserjev in pevovodij, jeli so sklep, da bo v okraj-merilu tečaj za režiserje- m m n , S širše seje okrajnega sveta „Svobod“ in prosvetnih društev v Trbovljah Se več sodelovanja in povezave s SZDL Glasbeni večer v Trbovl jah Na zadnji seji okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev so podrobno razpravljali o vlogi in nalogah občinskih svetov »Svobod« in prosvetnih društev na področju posameznih občin. Občni zbori »Svobod« in prosvetnih društev so bili končani do konca novembra ter so bili opravljeni zadovoljivo. Vsa društva so izdelala programe za nadaljnje delo in je že čutiti širši razmah kultumo-prosvetne dejavnosti na vseh področjih. Na vseh občnih zborih pa so bili izvoljeni tudi delegati za občinske konference, na katerih bodo izvolili občinske svete »Svobod« in prosvetnih društev, ki bodo najtesneje povezani z odbori SZDL in ZK ter ne bodo več oblastveni organi, temveč bodo ti odbori imeli politično vlogo v sodelovanju in povezavi a SZDL in ZK, pomagati in usmerjati kul-turnoprosvetno dejavnost na področju posameznih občin. Občinski sveti teh društev pa bodo imeli še druge naloge, in sicer vsklajevati odnose med posameznimi društvi ter pomagati tam, kjer društva idejno svoje vloge ne bodo odigravala. Občni zbori občinskih svetov »Svobod« in prosvetnih društev so v teku; tako eo občni zbor že imeli v Brežicah in v Zagorju, v Vidmu-Krškem bo v nedeljo, 23. decembra, ;- ko je vse pripravljeno v Radečah in na Senovem. Tudi v Trbovljah bo predvideno do konca decembra izveden ta občni zbor, teže bo to v Sevnici, malo pa škripa tudi v Hrastniku, kjer posamezniki sodijo, da občinski svet »Svobod« ni potreben, češ saj imamo oblastveni organ — svet za kulturo in prosveto. Če pa pomislimo na to, da bodo občinski sveti »Svobod« in prosvetnih društev desna roka organizacije SZDL, potem lahko rečemo, da so ti sveti zelo potrebni, saj je edino pravilno, da se v okrilju organizacije SZDL razvija vso kultumoprosvetno in zabavno življenje naših delovnih ljudi. Oblastveni organi naj pomagajo materialno — SZDL pa naj pomaga idejno usmerjati vso dejavnost. Na Senovem pa so svojo dejavnost močno razširili: ne samo »Svoboda«, ki deluje na Senovem in v Brestanici, tudi v Koprivnici in pri Antonu imajo sedaj prosvetna društva. Zelo aktivni so v Kiprivnici (o tem pišemo tudi na drugem mestu), kjer imajo pripravljalni odbor za zgraditev kulturnega doma. Vaščani • so zbrali že blizu 100 kub. m lesa. Delno bodo les odprodali in tako dobili sredstva tudi za graditev tega doma. Vsa prosvetna društva v seno vški občini so pripravila pro------in kar je tudi po- Dne 7. decembra je bil pod vodstvom Albina W eingerla glasben/ večer malih: cicibanov — gojencev nižje glasbena šole v Trbovljah, orkestra te šole, mladinskega pevskega zbora »Svobode-Center« in dekliškega noneta kot preizkusnega telesa vse . če i. jo pokazali po enoinpolletnem hvale vredno: »Svoboda« na Senovem je vaška prosvetna društva podprla tudi denarno in s kulisami. Do konca potrebno, da so sec I._ . vprašanje, L_____ škim prosvetnim nimajo režiserjev Sprejeli so sklep, č nem merilu tečaj začetnike, ki i zapovrstjo, in 1 vodje. Tako tečaj v pevovodski tečaj pa v glavnin šolskih počitnicah. Na seji so osvojili sklep, da bodo posamezne »Svobode« s svojimi sekcijami obiskale na dan 22. decembra razne kraje in skupno s pripadniki JLA proslavili Dan JLA. -ar. obiskali delu oziroma eno leto po prvem, nastopu. Najprej splošen vtis: dominanten uspeh je vsekakor dosegel mladinski pevski zbor. To pot se je predstavil s sedmimi skladbami, od katerih so bile štiri na novo naštudirane, dve V prvem delu koncerta smo slišali tri cicibane, ki so svoj precej zahteven program navdušujoče opravili. Nesporni pevski talent trboveljskih najmlajših državljanov je prišel do izraza tako pri mali triletni /renči Rojšek, ki je ljubko zapela i' - - - • Je. Dr- svojega obstoja so trboveljski »Zarjam« nadvse ‘11 Na sliki vidite zastopnike podjetij in ustanov, ki pevcem čestitajo in izročajo darila. je premaknila kvaliteto zbora do izrazito množične formacije v umetniško telo, ki dokaj zanesljivo že obvlada tehnično interpretacijo in ki je močno poglobil tudi vsebinski izraz.. Če je C. Pregljeva »Vihrajte zdaj« zvenela še v smislu praznične slovesnosti, je Adamičeva »Uspavanka« že pokazala lepoto pianissimov, ki jih zbor Zavestno goji in neguje in se z njihovo pomočjo prebija t: toplino te že nekdanjim trboveljskim »Slavčkom« priljubljene pesmi. Tehnično je presenetil Mokranj-čev »Vlil. rukovet«, ki predstavlja preizkušnjo celo verzrra-nim zborom. Za sedaj bi svetovali zboru pri izdelavi še več niansiranja južnjaškega kolori-ta, kar bo izvedbi samo v prid. V primerjavi s temi pesmimi je Pregljeva »Cin, can, cvrgudan« pomenila za zbor le prijeten oddih v napetosti, čeprav je pesem sama dokaj zahtevna, te znani »Oj Triglav, moj dom< Jakoba Aljaža in Simonitijeva »Plavi, plovi« sta bili na višini prave pevske zborovske kulture. Naloga zbora v bodoče naj bo, da bo čistil svoje vrste, težil k višji vsebinski interpretaciji in ne pozabil na borbo z izgovorjavo, ki jo je že uspešno začel. ki je prav z dramatičnim občutkom interpretirala tragično-ko-mične Weingerlove »Tri petelinčke«. Vsi trije so zapeli še Weingerlovo »Očka drva žaga« in poželi aplavz za svojo mladost in za trud, ki so ga vložili v petje. Duet: Ida Skrinar in A Ima Sarlah je bil v izboru pesmi dokaj zahteven (Adamič: Vesela pesem, Uspavanka; Gerbič: Želel bi, da bi bil pticai Jenko: Na tujih tleh). Že kar koncertni glas Šarlahove in nežni toni Skrinarjeve obetajo lep razvoj obeh deklic. Dekliški nonet ni to pot pokazal bistveno nič novega, niti v vsebinsko pevskih niti v tehničnih kvalitetah. Orkester glasbene šole je zaigral odlomek iz Rossinijevega »Seviljskega brivca« (solista Vili Rems in Vera Bornšek), Chopinov »Valček«, Mascagni-jev »Simfonični intermezzo« in Šivičeve štiri mladinske skladbe za klavir in godalni orkester (solist Veronika Ulaga). Ne povsem trdni so svojo nalogo vendarle precej častno (/pravili. Neizdelanost Iokovih potez je slabšala večjo izraznost. Orkester bo moral gojiti več individualne igre, prestati še dokaj suhoparnih tehničnih vaj in obvladati svoje parte povsem samostojno, preden bodo lahko zazveneli v ubrane melodije programa, kot jim ga je izbral dirigent. Krona večera je bila krstna izvedba Weingerlove »Srečno, očka, srečno« v izvedbi orkestra in Mladinskega zbora. Čudoviti tekst Janeza Mohorja, ki opisuje slovo očeta rudarja, ki odhaja na delo, in celotno trboveljsko panoramo, je našel v Wein-gerlu vrednega komponista in v izvajalcih že zavzetejše interprete. Troglasno pisana skladba je sprostila sile orkestra in zbora in povezala izvajalce s poslušalci v dvorani v topel odnos družinskega doživetja. Prerez skozi pevski naraščaj v Trbovljah obeta vse najlepše in upamo, da bo skoro lahko poletel iz gnezda. J. Z. »Zarjanom« so prišli ob lepem jubileju čestitat tudi kranjski pevci ^00^000000 »OOOOOOOOOOOOOOOO-C^OOOOOOOOOOOOOOOC' itrotLdtdik Muz itn siinti... Kar brez ovinkov povem: naši otroci zadnjič niso hoteli prej v posteljo, dokler jim nisem zatrdno obljubil poiskati dedka Mraza in ga povprašati, kdaj bo prišel k nam v Zasavje. Najmlajši — veste, dragi otroci, ta je sploh nepridiprav — je stekel k omari in privlekel na plan velik kos papirja in mi ga pomolil pod nos. »Na, oče, pa tole mu odra j-taji« Potem pa, kot bi dregnil v sršenje gnezdo. Vsi so stekli po šolske torbe. Vsak je imel v mapi že napisane želje, in kar vroče mi je prihajalo, ko sem jel brati prvo pismo. Druga sem raje odložil, kajti spravljal sem se v posteljo ter sem se resnično bal, da se mi ne bo še sanjalo o teh silnih zahtevah naših otrok. Za tem so me potisnili na stol In moral sem poslušati njihove nenavadne želje. Namreč v tisti ihti pri pisanju, boječ se seve, da bi utegnili pozabiti kaj bistvenega, sq mi sedaj ponovno zatrjevali, da hočejo še to in ono. Kaj vem, do kdaj bi poslušal te velike in majhne želje, da jim nisem začel pripovedovati vse o novoletni jelki. Vendar so mi venomer vpadali v besedo. Ta je hotel vedeti, če ima dedek Mraz kaj daljšo brado, drugi, če je resnično star že 100 let, tretji, zakaj so škrati venomer majhni. Zadnji frkolin pa je celo trdil, da rastejo škratje nazaj, češ da so bili predlani manjši kot lani. Potem so se spomnili, da so imele vile predlani rdeče lase, lani pa rumene, in da so dali lani zajčkom trave, pa jo še po-» gledali niso. Kaj vem, kako dolgo bi še brenčali okrog mene, če ne bi ustavil njihovega žlo-budranja s tem, da sem jim povedal, da je že lani dedek Mraz razodel, da bo obdaroval letos le najbolj pridne pionirske odrede, in da posamezniki sploh ne pridejo v poštev. Kot bi trenil, so se jim jezički zapletli; tega sploh niso hoteli verjeti. Toda ko sem jim razodel, da so slabi časi, da mora dedek Mraz obdarovati zlasti otroke brez staršev ali brez mamic in očetov, in pa tiste, katerih očetje slabo zaslužijo, so nekako razumeli, da imam prav. Tinca pa mi je celo pomagala, češ, da je v šoli zvedela, da mnogi otroci po svetu niti kruha NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da mi ga začnete Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek ..........................._ Kraj ............. ulica........... štev.___ Pošta ......................- V .................... dne .._______________ Podpis: nimajo, ker so njih očetje brez dela. In ker jih nisem hotel še bolj u žalosti ti, sem vendarle povedal, da Jim bo nekaj le prinesel. Tako pomirjeni so se končno le odpravili spat, * Napotil sem se tja proti Mrzlici in še dalje za deveto goro. Pravzaprav nisem vedel, če ga Pred vhodom v veliko, od vseh strani z gostim vejevjem zakrito dolino sva se ustavila. Zajček jč stopil do skale in zavpil: »Hej, boter Rjavček, daj, odpri! Jaz sem, zajček Dolgouhec. In Tinčkov oče. Tak, prebudi se, zima je!« Slišala sva zaspano godrnjanje in prikazal se je medved bom našel tam kot lani. In kdo ve, koliko časa • bi še brusil pete in zmrzoval, če ne bi na poti srečal zajčka Dolgouhca, vsega otovorjenega z lepim, kot žamet mehkim mahom. Ker rad pomagam v sili bližnjemu, sem se ponudil v pomoč. Malce nezaupljivo je pristrigel z ušesi, kot da ne bi verjel v moje poštene namene. Ko pa sem mu razodel, kam drži moja pot, se je postavil na zadnje noge in smehljaje povedal, da me bo vodil, ker je pač pri dedku Mrazu v službi. Naložil ml je več kot polovico mahu in šla sva. Zajčku je lahkot Skoči v zrak in že je onstran kotanje ali jarka. Meni pa se je nekajkrat pogreznilo — dvakrat mi je moral zajček pomagati iz blata. Rjavček. Godrnjaje je povedal, da ima dežurno službo žc dan ln noč pa še en dan. Vstopila sva v zavetišče dedka Mraza. Ko bi vedeli, dragi otroci, koliko zajčkov, škratov in vil sva zagledala. Vse je hitelo težko otovorjeno sem ter tja. Tam na veliki skali pa Je sedel dedek Mraz in vodil vso armado svojih pomočnikov. Obstal som nekaj metrov pred skalo, boječ se pristopiti, ker sem videl njegovo zaposlenost. Ko pa je pristopil zajček dolgouhec in mu nekaj zašepetal v uho, je ljubeznivo pokimal in mi velel, naj stopim bliže. Razodel sem mu želje naših otrok in seve vsega Zasavja. »Ja. jat Saj mislim tudi na Zasavje. Na vse mslim, in moji ožji pomočniki so že naredili podroben načrt obhoda.« Zmajal je z glavo in bolj zase dejal: »Saj ne vem, kako bom vse zmogel. Vsi bi radi, da bi jih obiskal in ostal pri njih več dni. Malčki pozabljajo, da se staram, noge mi slabijo in vid mi peša.« »Dobro, da mislijo moji pomočniki na vozove. Peljal se bom že, čeprav bo mraz.« »Kakšni pa so kaj otroci v Zasavju, so pridni, kaj? Kako se kaj učijo, menda, vsaj tako sem slišal, da nič kaj boljše kot lani.« »To pa povem,« dedek je zvišal glas in preteče dejal: »Tistim, ki se slabo učijo, ki lenarijo in ne ubogajo staršev, bom prinesel šibo.« Izpod pasu je vzel dolg seznam z imeni otrok. »V seznamu imam zapisane vse otroke iz zasavskih šol, zlasti tiste, Id so mi lani obljubili, da se bodo bolje učili. Tukaj pa so vsi pionirski odredi. Za te slišim, da lepo napredujejo. Učijo se ljubiti domovino, spoznavajo lepote pionirskega dela, zato bo letos veljala moja skrb posebno ravno njim. Obdaroval bom predvsem odrede s praktičnimi darili, da jih bodo lahko uporabljali prav vsi pionirčki.« Nato je iz drugega žepa izvlekel drug seznam. Sklonil sem se bliže in bral natančen razpored obiskov. Dedek Mraz je počasi bral: »V Trbovljah bom verjetno že 27. decembra. Tam se, kot slišim, organizacije in društva že pridno pripravljajo na moj sprejem. In otroci tudi. Prišel bom z vozovi in verjetno z večjim delom mojega spremstva. Obdaroval bom bržkone vse pionirske odrede, moji palčki in lutkice pa pripravljajo več igric. »Kaj pa v Zagorje?« sem skromno pripomnil. »Kdaj prideš pa med zagorske otroke?« »V Zagorju bom iste dni.« je pripomnil dedek Mraz. Bržkone bom začel pri domu Partizan s svojim spremstvom, nato pa se bodo vozovi napotili proti Zagorju. Povej otrokom, naj me le pričakujejo tudi v šolah. Tudi tod bom prikazoval več igric. Zagorska »Svoboda« mi bo pomagala igrati lepo igrico. Gimnazijski profesorji pa bodo otrokom pomagali naštudirati lutkovne igrice. Pa tudi v ostalih šolah pridno pripravljajo z moiimi pomočniki razne predstave. Potem pa v Hrastnik. Hrast- niški otroci so moji stari znanci. Lani so me hoteli obdržati, ko pa sem jim razodel, da me čaka še pot v spodnje kraje, so mi naročili kup pozdravov za spodnjesavske otroke. No, letos bom pri njih več dni. Pripravil sem jim obdaritev. Dobili bodo mnoga praktična darila in še kakšne sladkarije povrh. Tudi v Hrastniku mi »Svoboda« pridno pomaga pri organiziranju lutkovnih in ostalih igric. Šolski otroci pa so se letos, kot slišim, zelo izkazali, saj me čakajo nestrpno in z velikim znanjem. Moral jih bom nekoliko potipati za tisto žilico, iz katere vro znanje. Tudi v Radečah, Sevnici, n» Senovem, v Krškem in Brežicah imam namen ostati nekaj dni. Po vseh teh krajih bom obdaroval pionirske odrede in najbolj potrebne otroke, zlasti tiste, katerih očetje so padli za našo zlato svobodo, in otroke, v čigar hišah se slabo zasluži. Seveda pa ne smem pozabiti na razne igrice in druge otroške predstave. Toda vem, da mi bodo otroci sami pomagali, saj jih poznam, da so navdušeni za delo v raznih pionirskih skupinah. Tako, takšen je moj načrt za Zasavje! Sporoči to, prosim, mojim prijateljem v Zasavju. In ker ne moreš vseh krajev posebej bbiskati, napiši članek in ga pošlji v »Zasavski tednik«. Urednik ga bo kar vesel, saj bo tako najbolje ustregel otrokom okraja. Sedaj pa, prosim, da odideš, kajti čaka me še ogromno dela. Le povej otrokom tudi to, da bom neizprosen pri obdarovanju. Hočem obdarovati tiste, ki se pridno uče, ki ubogajo starše in ki so dobri pionirji. To pa, upam, so v Zasavju vsi otroci brez izjeme.« Ljubeznivo sem se mu zahvalil za sporočilo. Zajček Dolgouhec, ki je medtem priskakljal iz, paše, me je pocukal za rokav in povedal, naj snoročim otro-kom , da bodo prišli v Zasavje vsi člani njegove družine. Pa kaj travice naj mu prinravijo, mi Je dejal še ob slovesu. Tako otroci! Upam. da sem zadostil vaši radovednosti. Se imate čas, da se popravite, če ste kal zakrivili v šoli ali doma. In veliko veselja vam želim tiste lene dni ob prihodu dedka Mrazal -v. Prvi občinski svet „Svobod“ in prosvetnih društev že dela Močnejša društva naj pomagajo šibke! Šim Zimski šport v Zasavju Glede boljše povezave Med prvimi so izvolili občin- osnovne šole, ker drugih prosto-ski svet »Svobod* in prosvetn.h rov ni. Vsekakor bo treba vsemi prosvetnimi društvi in društev v Brež.cah. Na območju vprašanje prostorov v Veliki »Svobodami* in za čimvečji raz brežiške občine deluje 13 dru- dolini nekako rešiti; volje za POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV O MNOŽIČNOSTI V ZIMSKEM ŠPORTU — NA ŠOLAH BODO USTANOVILI SMUCARSKF AKTIVE — ORGANIZIRALI BODO AKCIJE ZA ZBIRANJE SREDSTEV IN MATERIALA ZA SMUČARSKE REKVIZITE — PRIHODNJI MESEC BODO ZACELI Z DELOM ŠTIRJE TEČAJI ZA SMUČAR-med SKE VADITELJE — URED9TI JE TREBA DRSALIŠČA — TUDI SANKANJE JE POMEMBNA PANOGA ZIMSKEGA ŠPORTA 2£ N* Pr^tavnl-t^a e± niki, v drugi pa ljudje, ki že znajo smučati. Na posvetovanju so govorili tudi o akciji za zbiranje sredstev in materiala za smučarske rekvizite. Društva prijateljev mladine, mladinske organizacije in druge bodo zbirale jesenove in hrastove hlode, medtem ko orezisice oocme aeiu/e u aru- aoiim netcaico rešiti; voi)e za man kulturnoprosvetnega dela •L,“ .. ■—~ . .. , . \\ , ,. » . ", bodo orvaniraeiio T iud. £=sr«sz kk -£g-£3£iSs kester. LTvendarr^=tiS^ pa^! jim na?pomadi ^etTa sS Fr^Zu^ton Le- V?« »*£**£ & v - ___________rti In RnHi Prainitar -m. 2°r 111 “ zaQail VTSIO SKie Težko je nadalje delo v Do- športa še ne moremo govoriti, smučanje pri občinskem odboru, bar in Rudi Prašnikar. bovl, kjer sodijo v KZ, da je ki- V prihodnje se bo treba bolj no bolj važen kot vse ostalo zavzeti za to delo in popeljati kulturnoprosvetno delo, češ »da čim več ljudi v naravo. Naša je kino bolj rentabilen*. V Ve- mladina se precej izživlja na liki dolini so ljudje željni kul- smuških poljanah, vendar ni or-tumih prireditev, toda kulturno ganizirana. in načrtna. Seveda delo opravljajo tamkaj v kleti bo lahko največja zakladnica za Tri kmetijske šole v občini Videm-Krško od- Glavne vloge so igrali Anton sklepov. Koren, Berta Zičkarjeva in Mice jih bodo izvršili, bodo tudi helina Goznikarjeva ter so jih v Radečah dvignili to lepo zelo dobro podali, vendar h»di športno vejo. drugi niso zaostajali, saj jih je Novoletno praznovanje. — Za občinstvo, ki je znano praznik dedka Mraza bo v Ra- kot zel° kntično, kar dvakrat Centralna ljudska univerza v Trbovljah uspešno deluje dečah letos prvič po vojni na- pozdravilo z aplavzom, stopilo lutkovno gledališče. Na Trboveljskim osmošolcem novoletno praznovanje pa se se- uspehu čestitamo! Dne S. decembra so začele z strokovnjaki, pozneje pe bodo veda pripravljajo tudi druga -------- - ____ » _ v..»— /inictvro nMantvoMlA m c-rvla rednim poukom kmečke gospo- izpopolnili pouk s splošnim de- društva, organizacije in šole, darske šole v Velikem Trnu, na lom. Povsem izgleda, da bodo ob tako da bo prehod v novo leto Raki in v Velikem* Podlogu, semestralnih počitnicah imeli na Pn nas precej pisan. * Skupno je v šolah 95 mladincev Velikem Trnu in na Raki strin mladink. V Vseh šolah je po- njen. pouk. Kmetijski strokov- uk dvakrat tedensko. Sedaj njaki se bodo za ta čas naselili --------------------—--------------. - . ..t. . ... Čeprav še ni daleč od ustano- upanje, da bo Ljudska univerza Dredavaio v glavnem kmetijski za nekaj časa v omenjenih va- šolcev. — V polni dvorani so Prireditev je bila številno ot>- tve Centralne ljudske univer- v prihodnje uspešno delala. _____ seh in nudili v šolah strokovna se preteklo soboto predstavili iskana in je dobro uspela. Igra v Zidanem mostu. — Mladina Zidanega mosta je preteklo soboto in nedeljo uprizorila v režiji tov. Ernestla mJ-G o« to vanje trboveljskih osmo- veseloigro »Nezaželeni gost«. vitve ze v Trbovljah, so že v.dni Zanimiv je okviren program i™™^ rezultati njenega dela. Upravni izobraževanja v letošnji sezoni, — odbor te ustanove se je doslej fa ga je ljudska univerza sporo- g[ H_/ M-/ že trikrat sešel, da bi razprav- aia vsem podjetjem, ustanovam, Ijal o programu izobraževanja organizacijam in društvom v PRIJETNA PRIREDITEV - - v letošnji sezoni. Razveseljivo občini_ Po tem pTogramu so Zelo lepo bi bilo, če bi na Izla- barsko šolo je najveeje na Ve- predavanja, ob večernih urah pa bodo razpravljali s kmetovalci o umnem kmetijstvu in gospodarstvu. Zanimanje za kmečko gospo- je, da so člani upravnega odbo- predvidena številna poljudna kah imeli večkrat podobno pri- ukem Xrnu in v Velikem Pod-ra Ljudske univerze že takoj v predavanja iz vseh področij reditev. Prav prijetno je bilo logu> medtem ko na Raki, kjer začetku pokazali izredno voljo znanostl in družbenih ved Te- popoldne slovenskih narodnih je največ kmečke mladine, za in požrtvovalnost, kar ustvarja čaji za tuje jezike fnemjftna, pesmi, ki so jih izvajali naši sedaj še jp zadostnega odziva. angleščina in esperanto) so že znani člani Radia Ljubljana, ka- -a. začeli z delom, v kratkem bodo tere sicer mnogokrat slišimo v organizirali Še dva jezikovna te- radiu, a jih nismo poznali, be-čaja iz francošč.ne in slovenšči- daj pa jih bomo poznali, ker so ne. V okviru šole za starše bo se nam prejšnjo nedeljo pred-ciklus predavanj o vzgoji otrok stavili v dvorani na odru s 1 w Rešitev nagradne uganke iz 50. številke ________ _________________________ Spet so nam naši najmlajši in mladine, o odnosih med otro- svojim pisanim programom. Sa bralci poslali kar cel kup jpra- ki in starš i itd. Ljudska univer- mojarekrajekje^ bil ^ta h rešitev našega nagradne- za bo pri organiziranju teh kajti vsi poslušalci so_ Podališone uelfaunosti orolnih lisloo Obveščamo imetnike orožnih nagičnega kvadrata iz 50. predavanj tesno sodelovala z vdušeni in bi poslušali listov, da najpozneje do 15. ja- »Zasavskega tednika-*. Društvom prijateljev mladine, umetnike še in še. Svoje nuarja 1957 podaljšajo pri TNZ poslušalci poKEiza wiiavnost orožnih Ike ilna udi šola za mla- voljstvo so poslušalci po^‘ Trbovljah veljavnost orožnih ciklusom preda- nastopajočim z burnim ap !istov jim poteče veljavnost do 30. dec. amer. barvni kavbojski film »Krogla čaka«. rešitev kvadrata se Predvideva se tudi šola za mla (vodoravno in navpično): de zakonce s _____ iH , Oton, Loke, knez. vanj 0 odnosih med zakonci s zom. 31. decembra 1956. Tajništvo za toru v« n? „ v*, -jnei •b je prisodil prvo nagrado posebnim ozirom na spolne od- Udeležba prireditve je bito notranje Mdeve v Trbovljah bo /T-« dec šitev uganke Jožku Medi- noše. V okviru zdravstvene šole velika, sai je bito dvorana na- po^al-i0000-000 RAZPIS Okrajni svet »Svobod« in Našim naročnikom in bra ganizirala tudi razne ^enj^e ^™3r ^"T^kraj lianstvo, vrsto, znamko, kaliber za naše pionirje vidZaZadalje literZTvečere Po »asled- ”wl8- • — 1, „ »bmc^io obfto« Vi«m- ne in uhane. 1 2 no): 1. nočna ptica; 2. drevo, ki Sodeč po programu bo Cen- — — - ir«a ie treoa v »»«»«=»•-, nam daje sladek sad; 3. žensko tralna ljudska univerza v sezoni Krško. Senovo in , .. ’» M ali se prosi za podaljšanje ve-ime; 4 okrasni kamen za prsta- 1956/57 opravila koristno delo decembra I95b na ^ ljavnosti orožnega lista za po- na področju izobraževanja de- Videm-Krško v sob; st. i, ^ sest jn nberile, ali samo za polomih ljudi v Trbovljah. 2. za območje občine Brežice, ses{ orožja. Prosilec, ki je član _________________________ dne 26. decembra 1956 v pisarni jov.ske ^^nc, pa mora pril o- ...........m........... *TT^?tvS1E£js’5SSS»2,2?S: Koledar za leto 1958, tri Trbovlje se bodo vozniška dovo- in noš en ir lovskega orožja inn ljenja podaljševala na Tajni- 0 gjanstvu lovske or- leposlovne in tri poučno nj^u ja not. zadeve Trbovlje cm-nfaaeile. praktične knjige lahko v *>bii« 4/l do vključno si. Prošnja za r y # decembra 1956. "o«rH oro^ega rmn mora biti dobite za* beri h 500 din, za zamudnike iz celotnega Volke vara no t.arlf.št. 1 TZ s 1 filma »Ne obračaj se'sinko«, prosvetnih društev Trbovlje 22 dec. ob lfl-30 v Boštanju razpisuje mesto za tri komorai-(v šoli), ob 19.30 na Studencu no zaposlene KINOOPERATER-pri Sev.; 23. dec. ob 10. uri v JE za kinoprojektor na ozek Pišecah, ob 14. v Kapelah to trak (16 mm), ob 18. na Blanci; 23. dec. ob Priglašen« bodo morali opra-17. v Čečah; 25. dec. ob 13. v viti tečaj za kinooperaterje ter Vačah, ob 16. v Mlinšah to ustrezni izpit, ki bo v mesecu ob 18.30 v Izlakah; 26. dec. januarju v Ljubljani, ob 17. in 19. uri v Potoški Pogoji: izučen električar. V vasi __v gostilni pri »Franc- poštev pridejo le Trboveljčani! ku«. Otom. Črke: AAAA, EE, UH, OO, RR, S, T, VV. Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 30. decembra opoldne. Za rešitev uganke ima- če se vpišete v članstvo ™ Prešer-.iv- družbe. jrarn««. 5ST« S. S "St- !li!ili!!l!l!!llili!:iilllllllillllllUtll!llllllllllllHlllilfl votmiškega dovoljenja ne volienje z» posest in nesenje ve* bo podaljšal, mu bo to zapadlo, kosov o^žto. ******* taj-Trbovlje, 17. dec. 1956. taksa no tarif. št. 1 TV (Iz pisarne Tajništva za 'teokrat. * notranje zadeve Trbovlje) n^. 1f< w b51 ,-,4an — rkvločen čas. se imenitniku od-vzame obenom 7. orož!em. za ka VtemeisHo napoved za prihodnji teden V tekočem tednu in v prvih Za 500 din bo prejel ob tereua le W1 izdan, če ni prosi’ mo določeni dve knjižni nagradi dneh prihodnjega tedna v glav- P°Pr?SJo£ene pozabite na- zTbiUc^me^l^dni. OdK . T„ , . za poda-l«an,v veljavnost prevesti poleg svojega imena in de prihodnjega tedna dalje konCU leta 1957 VS3k član den je ta natekla odroma do^de priimka razred šole, ki j0 ob- nestalno s pogostimi padavina- p x družbe Sedem ni Žet7v^im'- iskujete. nadalje pošto in kraj. mi. sneg do nižin pozneje mo- rresemOVe tHTIZDe SCHem nj snoročil. da ne želi več im ste donia. (jMdnlilv. tan padce temperature^ ^ dragOCČllih knjig! ^^ {Iz plaame TNZ Trbovlje) Obvestilo TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE, obvešča svoje odjemalce to koristnike, da je ^ 7* >V0 LETO ZNIZALA CENO ENODRUŽINSKIM SPAL NICAM tipa 603 — orehov funir, za 10 odstotkov. Naši kvalitetni in solidni izdelki slovijo na domačem ‘rgu in v inozemstvu. Interesenti, izkoristite ugodno priliko to si nabavite spalnice že pred Novim letom! Naročila sprejema Tovarna pohištva Brežice. 7 DNI PO SVETU Čimbolj sc približujemo novemu letu, tembolj si želimo, da bi s svetovnega političnega prizorišča izbrisali težke sledove anglo-francosko-izraelskega napada na Egipt ter posledice dogodkov na Madžarskem. Ta dogajanja so namreč močno potresla temelje mednarodnemu zbližanju, ki se je posebno zadnja leta precej okrepilo. NEHRU V WASHINGTONU Te dni se mudi v ZDA predsednik indijske vlade Nehru. Povabilo, naj bi obiskal predsednika Eisenhourerja, je prejel že mnogo poprej, toda . ameriška javnost tedaj ni bila preveč pripravljena prijazno sprejeti enega največjih pobornikov miroljubnega sožitja med vsemi deželami sveta. Tako smo lahko sodili vsaj po pisanju vodilnih ameriških časnikov. Toda časi so se/ spremenili... Predsednik Eiser.hower je spet zmagal na predsedniških volitvah, v njegovi administraciji se kažejo znamenja sprememb. ZDA so v Generalni skupščini obsodile svoje »tradicionalne prijatelje« Angleže in Francoze zaradi pustolovščine v Egiptu im tudi zagrozile z gospodarskimi sankcijami, če tega ne popravijo. V tem primeru se je ameriška diplomacija znašla trdno na isti liniji, kakor večina ostalih dežel, med drugimi tudi Indija. Značilno je, da uradni predstavniki ZDA sedaj priznavajo vpliv miroljubnega sožitja na pomiritev in zbližanje v svetu, četudi so ga poprej zavračali. Američanom se je zdelo »nemoralno«, če se kdo ni opredelil za Zahod, oziroma Vzhod. Zato so obsojali »nevtralizem«, četudi so pri tem pozabljali bistveno značilnost. Če so že politiko miroljubnega sožitja izenačili z »nevtralizmom«, bi morali vsaj ku, glavnem oporišču bagdadske politike, vre vse huje in je le vprašanje časa, kako dolgo bo še lahko vlada Nuri Saida z nasiljem dušila želje večine ljudstva po vsearabski enotnosti in zbližanju z Egiptom in njegovimi zavezniki. ZDA so že poprej ocenile položaj in se rušo hotele priključiti paktu, četudi so jih na vse načine vabili vanj. Žele si pač ohraniti odprte roke v arabski politiki. Prav tako nočejo izgubiti ugleda kot načelno proti-kolonialna sila in pa — bogatih petrolejskih vrelcev. TRENJA MED ZAVEZNIKI Francijo tarejo skrbi v Alžifu, Anglijo ciprski problem. (O umiku iz Egipta raje sploh molčimo!) Egiptovska avantura je tudi zrahljala odnose v Atlantskem paktu. Deželam-članicam ni namreč prav nič všeč, da si njihovi »vel.ki prijatelji« v tem primeru Pariz in London, včasih dovolijo stvari, o katerih ostali ničesar ne vedo in tudi ne morejo vplivati nanje. Zato so na zadnjem zasedanju Sveta te organizacije morali anglo-franco-ski predstavniki požreti marsikatero gorko. CWfT/W» Zakaj Kitajci še niso uvedli latinice Kadar na kakšni časniški sliki ali kje drugje vidimo kitajski napis po navadi pomilujemo uboge Kitajce. Imajo tako pisavo, da se morajo z njo mučiti celo življenje in se je še ne na uče popolnoma. Desetine tiso-čev besed so prava muka za Kitajce — to je resnica — a še večja muka bi nastala zanje, če bi Kitajci svojo pisavo spremenili. Ta ima namreč tudi svoje dobre strani. No, pa poglejmo, kako je kitajska pisava pravzaprav sestavljena. Kitajska pisava ima okrog 100.000 znamenj, vendar jih več kot polovica danes m več v rabi in fih poznajo samo še specialisti. S 401000 znamenji je mogoče brati vse, kar se danes tiska v Kitajski, vključno vse strokovne publikacije. Za romane zadostuje 10.000 znamenj, a za časnike pet tisoč. In vendar je to silno veliko, kar se je mogoče le s težavo priučiti. Ta znamenja pa se bistveno razlikujejo od naših črk — naše čr-,ke označujejo posamezne glaso- ve, kitajska znamenja pa cele jezik za celo Kitajsko, kar pa bi besede. Ce hočemo po naše za- bilo težko dosegljivo. M Sumatri vladajo žene pisati na primer »roka«, tedaj napišemo: r, o, k, a. Kitajec pa mora za pojem »roka« napisati posebno znamenje. S kakšnimi glasovi se to znamenje potem izgovori, ni tako važno. Poleg tega je kitajski jezik nekaj posebnega: književnega, občeki- tajskega jezika sploh ni. Na Kitajskem imajo štiri ter.torialne jezike in še dva specialna kitajska jezika, vendar je pisava pri njih enotna. Pravzaprav je za tako velik zemeljski prostor, kjer živi na stotine milijonov ljudi čudno, da imajo samo štiri jezike, medtem ko jih imamo v Evropi nekaj desetin. Pri tem nas kitajski dialekti ne zanimajo; četudi jih je mnogo. Vsi Kitajci pa se razumejo med seboj po svoji pisavi, ker ne pišejo posameznih glascv, ampak pojme (besede), ki jih vsak Kitajec, naj živi na severu ali jugu, na vzhodu ali zahodu, bere po svoji izgovorjavi. Če bi Kitajci uvedli glasovno pisavo' (s črkami), bi prišlo pri njih do hudih komplikacij. Naštejmo jih torej: 1. Jezik se map ja, toda pojmi ostanejo. Italijan brez dolgega učenja ne more brati več latin- Otok Sumatra leži v Indij- ki mati plača za ženina hčerke, skem oceanu in pripada Nizo- Ako je ženin iz navadne druži- skega jezika, četudi je italljan-zemski. V oddaljenih krajih — — —*— 4~ *- 1----------------"4" ir lntinskeaa. velikega otoka, ki meri 424.479 kvadr. kilometrov in ima nad 8 milijonov prebivalcev, so naseljena Se plemena, ki žive Se po starih običajih, zlasti v hribovitih predelih otoka. V mnogih plemenih, posebno pa pri , Menangkabancih, vladajo nad celim življenjem ženske. Vse ne, potem je ta kupčija seveda ski jezik nastal iz latinskega. bodi poceni. Za ženina iz boljše Kitajec pa lahko bere književna upoštevati, da je ta »nevtrali- gospodarstvo in trgovina je v ’ ■ zapira .ženskih rokah. Glavar družine sožitje , ni mož, ampak žena. Ona vodi zm« aktiven ker se ne vase, temveč se bori za po vsem svetu. KITAJSKA DILEMA Spremembe v ameriških nazorih sicer niso radikalne, vendar pomenijo preobrat na bolje. Zato je indijski premier tudi odr potoval »čez lužo«. Svet ve, da se indijska diplomacija prizadeva najti pot za zbližanje med Kitajsko in ZDA in da je pri tem pripravljena tudi posredovati. Ta problem je tudi prevladoval v razgovorih Nehru-Eisenhovrer: V Pekingu zadnje čase nagibljejo k neposrednim razgovorom s C ang Kaj Šekovo vlado na Formozl, prt tem pa tudi upajo, da bodo Z DA spremenile dosedanjo politiko »trde roke« do LR Kitajske. Ni namreč mogoče več prenašati, da tako velika in po vplivu tako odločilna dežela ni n. pr. še članica OZN, za kar so v veliki meri odgovorni v Washmgtonu. Ta ugotovitev je toliko žalost-nejša, če pomislimo, da se je število držat?-članic Združenih narodov prav na letošnjem zasedanju povzpelo na 80. Pred dvema dnevoma je bila sprejeta celo Japonska! Drugo vprašanje, ki tare svet, je problem Srednjega vzhoda kot celota. Očitno je, da taka zahodna tvorba, kot je n. pr. bagdadski pakt, ne more povrniti Zahod« ugleda med arabskim svetom. Zato je tudi vpra- celo posestvo in gospodinjstvo. Ako žena umre, podeduje njeno premoženje najstarejša hčerka. Ako hčerke nima, ne pride na njeno mesto sin, kakor bi pričakovali, marveč hčerka njene najstarejše sestre. Ce nima ae-stre, podeduje njeno Imetje hčerka najstarejšega brata. Vsaka žena, ki nima hčerke, lahko pohčeri kakšno drugo dekle, na katero preidejo potem vse dedne pravice. Prej je moral piri tem plemenu vsak mož živeti pri svoji ženi, v hiši svoje tašče. Ko so ljudje tega plemena prevzeli islamsko vero, ki dovoljuje mnogoženstvo, je bil sklenjen kompromis. Mož stalno dela pri svoji materi, vendar obiskuje svoje žene pri njihovih materah. Ako ima (z dovoljenjem korana) štiri žene, tedaj preživi mož pri vsaki ženi po teden dni na mesec. ' Do nedavnega so žene še popolnoma vzdrževale svoje može. Dajale so jim tudi žepni denar. Odkar pa so moški začeli delati po nizozemskih podjetjih, so se ti pričeli osamosvajati in ma-triarhatski običaji so se začeli menjati. Sedaj postaja tu vse pogosteje običaj, da možje prinašajo svojim ženam darove: obleke, živež in denar. Zakon se pri Menangkabancih sklepa iz ljubezni, vendar je družine se pa razumljivo plača mnogo več. Vendar pa ženin od tega denarja nima nič, ker mora z njim kupiti svoji bodoči ženi darila m prirediti tudi svatbo. Ako je mož prisiljen, da s® loči, potem mora ve? denar, ki ga je dobil pred poroko, vrniti. Pri ločitvi obdrži žena vse otroke. Taki so poslednji ostanki matriarhata (ženskega gospostva), ki je nekdaj vladal po vsem svetu. dela, ki so bila napisana tisoče let prej, ko se je pojavil latinski jezik. Ako bi torej Kitajci opustili kitajsko pisavo, ne bi več razumeli svoje tisočletne literature. Vse bi morali prevesti na nove jezike in ne samo pre-tiskati na novo pisavo. 2. Danes more Kitajec brati časnike in knjige, ki pri njih izidejo, v katerem koli kraju Kitajske. Če bi pa uvedli pisavo s črkami, bi to ne bilo vrč mogoče, kolikor se ne bi z nom predpisal enotni gov Drobne isanimivosti sanje, kako dolgo se bp še lahko j včasih treba dolgo čakati, da slovanski vzdržala na nogah. Celo v Ira-1 se matere sporazumejo za ceno, pridelka. Važnost jamstva in kakovostne zaščite vin Poročila iz Francije nam do-kaznujejo, kako važno vlago odigrava jamstv o — zaščita porekla in kakovosti vin. Francija je prva dežela, ki je to zaščito vpeljala in ki jo tudi najdosledneje izvaja. Kakšno zaupanje so si potrošniki doma in v inozemstvu ustvarili v ta vina, nam povedo sledeči podatki: Četrtino vseh vin, izvoženih iz Francije, predstavljajo vsteki eničena zaščitena vina (tako imenovana Appellation Contro-lee). Vrednost teh vin v izvozu je od L 1952 do 1954 porasla za 4 milijarde frankov. Tudi v Franciji sami se je potrošnja teh zaščiteni h vin od leta 1949 podvojila ln predstavlja danes najmanj 8 odst. vseh povprečno v Franciji na leto potrošenih vin ali 3,5 milijona hi. To je toliko, kolikor pridelata povprečno na leto Čile ali Grčija, ali za okoli 20 oetet. manj od celokupnega povprečnega jugoslovanskega letnega vinskega Zato lahko upamo, da bo tudi pravkar upeljana zaščita porekla slovenskih vin, za katero so dali iniciativo zadružniki, dosegla pričakovane uspehe in vzbudila pri našem potrošniku potrebno zaupanje. Dr. L. M OTROŠKA USTA Tinček noče iti spat Tetka pa mu reče: »Vidiš, Tinček, jaz pa grem vedno spat že s kurami!« »To pa ni res, tetka,« odvrne Tonček. »Kako, da ne?« • »Kure vendar spe na palici. Tega ti ne moreš, ker bi padla z nje!« STARO ZNANJE Stražnik opomni zapornika: »Previdno, tukaj je stopnica!« »Tovariš stražnik, to stopnico sfem poznal, ko vas še ni bilo na svetu.« ŽENSKA SE PREDSTAVI »Dovolite vprašanje, koliko ste pa stari, gospodična?« »Štejem triindvajset let« »Kdaj ste pa začeli s štetjem?« RAD 3. Kitajski jezik ima malo glasov. Na jugu sploh ne poznajo zvenečih soglasnikov (b, g, d, z, ž, dž). Vsaka beseda more imeti samo en zlog, sme se začeti s soglasnikom, ne sme se pa končati na soglasnik (razen n, m, ng, izjemoma še kak drug, posebno na severu), prav tako ne poznajo glasu r (kakor Italijani in Francozi črke h, ki jo sicer pišejo, a ne izgovarjajo). Pri taki omejitvi je mogoče napraviti le majhno število glasovnih kombinacij, neprimerno manj kot v Evropi. Zato pa .na vsaka beseda ali zlog mnogo pomenov. Ako rečemo ali, potem pomeni to mnogo pojmov in nihče ne more razumeti, kaj fnislimo. Toda kitajski zlog. — besede imajo svoj stalni muzikalni ton: če izrečemo ali s četrtim muzikalnim glasom, potem to pomeni samo: moč, hribček, zrno, vladati, stati in še kaj. Torej če napišemo ali .n označimo še ton, spet nismo nič dosegli. Toda kitajska pisava ima za vsak tak pojem posebno znamenje. 4. Ako bi uvedli pisavo s črkami, glasovi, bi b do treba mnogo več črk, kot jih imajo vse oblike latinice in ciril.ce skupaj. Potrebovali bi na primer št.ri črke »i«, za vsak; ton po eno. Toda treba bi bilo še več črk »i«, da bi mogli napisati besedo ali na razne načine in tako razločiti njen pomen. Ako torej Kitajci uvedejo pisavo s črkami (in to se bo morda kdaj zgodilo), bo treba več črk, kot j.h ima evropska,pisava. Latinica ne bi zadostovala, razen če je ne bi dopolnili z množico pik, naglasov, strešic in podobno, kar spet ne bi b.lo praktič-ir>. 5. In na kraju še finančno ■ prašanje. Potrebne bi bile nove tiskarne, nove šolske knjige, tečaji za množice ljudi, ki bi naenkrat postali nepismeni, (e bi se opustila dosedanja pisava, odlivanje novih črk, izdajanje v več jezikih namesto dosedanjega enotnega, ponovno izdajanje vsega napisanega, kar imajo — to bi bili fantastični stroški, ki jih Kitajska, ki je revna država, ne bi zmogla. DVE SRCI, EN UTRIP Slikar sreča pesnika. »Kako ti gre?« ga vpraša. »Tinje is money,« je zaklical, »čas je denar!« in hotel dalje. »Oh,« odvrne slikar, »neseš tudi ti svojo uro v zastavljalnico?« LJUBEZEN »Ko sem se oženil, sem imel svojo ženo tako rad, da bi jo bil kar pojedel,« je razlagal Janez. »In sedaj?« ga vpraša prijatelj. »Desetkrat na dan obžalujem, da tega nisem storil.« V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.10. Oddajo ,,zellli ste — poslušajte1" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah oh 12.15 Kmetijske nasvete in kmetiisko univerzo vsak delavni* ob 12.30 „Naš jedilnik", vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci11 (pester glasbeni spored) pa vsa! delavnik od 5.00 od 7.00. NEDELJA. 23. DECEMDRA 6.00—7.00 Narodne in domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 8.30 Otročka predstava — Frieuoch Feld: Manjša ko makovo zrno. 9.07 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9.45 Se pomnite, tovariši — jaaez Tratar: Mi ali oni. 11.15 Oiddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 18.30 Melodije za dobro voljo. 20.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 24. DECEMBRA 11.00 Vesela predigra. 12.40 Igra ansambel domačih napevov in plesov. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 14,05 Radijska šola za višjo stopujo — Ernest Fr. Loodtke, prevedel I. Dolničar: Mark Twain. 15.40 Utrinki iz literature — Juš Kozak: Balada o ulici. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Slovenske narodne pesmi. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Rezervirano za posnetke s festivala v Salzburgu. TOREK, 25. DECEMBRA 8.00 Koncertni valčki. 8.50 „Tede» lahke glasbe 1956". 10.45 Mali dopoldanski koncert. 11.15 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne v raznih priredbah poje Slovenski oktet. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Anaiolc France: Crainquebille (prva izvedba). SREDA, 2«. DECEMBRA 11.00 Pesmi raznih narodov. 12.40 Igra mali ansambel Ernesta Kodra, poje Andjelina Grob. 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Oskar Wildc: priredil Fraze Milčinski: Srečni p inc. 15.40 Utrinki iz literature — James Tburber: Največji junak naših drl. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.15 Hrvatske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rai-ka Sikošlta. 18.30 Zunanje politični feljton. ' Četrtek. 27. decembra 11.00 Pesmice za male. 11.15 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Dedek Mraz). 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.40 Nekaj operetnih uvertur in mediger. 13.15 Domače zabavne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Mihael Zoščenko: Tri zgodbe. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Radijska univerz* — inl. Šlajmer: Optična la elektronska analiza čeilčne strukture. 18.30 Reportaža. 18.45 Narodne pesmi pojo Gorenjski vokalni kvintet. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi tn napevov. PETEK, 2*. DECEMBRA 6.00 Novejše zborovske skladbe slovenskih skladateljev. 8.50 Dopoldanski koncert. 10.15 t)d melodije do melodije r orkestrom Helmuth Zacharias in David Rose ter triom Jožeta Katnpiča. 11.00 Za dom ln žene. 12.00 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike pojo solisti in dueti, spremlja Avgust Stanko. 13.15 Zabavne popevke ln melodije od tu In tam. 15.40 Utrinki iz literature — Pavle Oblak: Pesmi. 17.10 Športniki, pozor! 18.00 LJudie med seboj. 18.15 Narodne pesmi iz Slovenske Benečije poje Vokalni kvintet ..Anton Neflat". 18.30 lz naših kolektivov. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. SOBOTA, 2». DECEMBRA 11.00 Igra trio Dorka Skoberaeta. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Komanov« pripoveduje .. .). 11 -30 Slovenske pesmi pojeta moški hi ženski Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška. 12.40 Zabavne melodije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Nove knjige. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedn. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne pesmi poje komorni moški zbor Iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra Tamboraški orkester p. v. Matka Slja-kovlča. 20.00 Veseli večer. 22.15— 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valn 327,1 m. V OBJEMU I HUERTO I LOPEZ XJE.CE.JSE.GA ROMAN 56 ‘PEK.CA Priredil Vlado Pečar Nikdar mi ni uspelo razrešiti uganke, kaj naju je sililo nadaljevati to bedno življenje. Morda vera v rešitev? To sva •zavrgla že tedaj, ko sva povezala mrtvo Padillino truplo in ga dvignila visoko na vrejo, da ba ga obvarovala pred zvermi. Ali morda upanje v srečno naključje? Zeleni pekel ni poznal srečnega naključja. Vse, do česar sva se zdaj priborila, je bila pest banan in pa zategla pečenka kakšnega papagaja. vsi najini napori zaman, zaman ves naš trud, bolečine in mrliči, s katerimi je bila postlana naša pot, zaman naša brezmejna vztrajnost, naš pogum, požrtvovalnost, dnevi brez počitka in noči brez spanja? Te samomorilske misli so nama ledenile ves razum. Ne da bi vedela zakaj, sva se začela kregati in kričati drug na drugega, dokler ni eden od naju poparjeno obmoUcnil in se zagrnil v molk. Spet sva blodila po okolici, ne da hi vedela, ali se bližava ali oddaljujeva od Amazonke. Morda sva hodila proti vzhodu, morda proti jugu ali celo severu. Hodila sva, dokler so naju nosile noge, hodila sva do onemoglosti. Zdaj, ko sva bila zopet pri močeh, nama hoja ni povzročala prevelikih težav. Dež je pogasil najino žejo, opičja pečenica glad, povrh tega pa sva se založila še s preostankom tega zadnjega plena in od časa do časa použila grižljaj hladne pečenke Teknila nama je in želela sva si, da bi kmalu zopet naletela na katerega naših prednikov. Nato sva naletela na leguana in se ga tako prestrašila, da sva stekla vsak na svojo stran. Cez čas, ko sva se bojazljivo približala, je leguan še vedno ležal pod koreninami nekega drevesa. Stopila sva'bliže in v najino začudenje videla žival mrtvo. Iz njenih očesnih votlin so lezle mravlje. Ortega me je vprašal, če bi se ga lotfia — peoni so zmeraj trdili, da je meso leguanov zelo dobro — toda roženi oklep, krastava koža in nasršen greben na glavi ml niso bili všeč. Zanikal sem in šla sva d-lje. Kmalu nato sva zopet zaslišala rjovenje jaguarja in naslednje. noči se tudi1 na drevesih nisva več upala zaspati. Z lahkoto bi naju utegnil napasti. Ker živali beže pred deževno dobo na višje ložeča mesta, zlapti na gričke, je tudi jaguar prisiljen slediti njihovemu vzgledu. Tedaj tedne dolgo ne pride do svežega mesa in zato postane še bolj krvoločen. Da bi se preveč ne obremenjevala z zabojčkom, v katerem sva nosila naboje, sva si jih porazdelila po žepih, zabojček pa zakurila, ker je bilo z vlažno podrastjo le težko napraviti ogenj. Puško sva im^a stalno nabito in prislonjeno na kako deblo, da nama je bila takoj pri rokah. Noč Je vselej zagrnila najine trudne misli in jih odpočila v zavesti, da nama vsaj za nekaj ur ni treba dvigati in spuščati ranjenih nog, od katerih je že davno v krpah odpadlo obuvalo. Bila sva bosa. Zemlja je postajala zmerom bolj in bolj vlažna. Na neld jasi se je v kotanji nabrala luža od poslednjega dežja. Iz nje so štrlele gnile, grčave korenine. Sklonil sem se, da bi si pogasil žejo, naproti pa se ml je zarežala čudna spaka: sredi kosmatega obraza, pomazanega z blatom, me je gledalo dvoje zakrvavi j enih oči — bil je moj lastni obraz, takšen, da sem se ga ustrašil. Sam sobi sem se zdel podoben pračloveku. ‘ Na močvirnatem tlu je bilo laže hoditi kot po suhem. Noge so se počutile povsem drugačne kot prej, toda nadlegovati naju je začel zopet mrčes. Ob večerih so naju oblegali roji komarjev, da sva se jih zaman otepala. Kurila sva ogenj, se dušila v dimu in le na ta način sva se ubranila nadležnih krvosesov. Tej novi nadlogi se je pridružila še ena: pijavke. Ne vem, od kod so se vzele. Noge so nama bile včasih čez in čez pokrite z njimi. Ker nisva imela nobenega prijiomočka, da hi si z njim namazala kožo, sva vsakih sto korakov prižgala ogenj, vzela tleče poleno in z njimi cvrla črnikaste pošasti, da 60 padale od naju. Ce bi imela vsaj eno tistih kačjih kož, ki smo jih po helikopterju poslali v Rio — kako srečna bi bila, da bi si iz njih skrojila nadomestno obuvalo. Kot nalašč pa zdaj ni bilo na spregled niti ene kače; imela sva pred njimi mir. Več dni zaporedoma naju je namakal izdaten dež. Zatekala sva se na drevesa, toda krošnje so prepuščale vpdo, tako da n! bilo mogoče misliti na spanec. Vpraševala sva se, ali so bili Komaj je dež minil, sva bila zopet na tleh in sva nadaljevala pot. Včasih po cele dneve nisva spregovorila niti besedice. Nekoč sva bila prijatelja — pomnil sem dan, ko je potrkal Ortego na moja vrata in me presenetil z novico, da se odpravlja na Amazonko ekspedicija, katere člana bova — kako vesel sem bil takrat tega sporočila, kako vesel in poki mladostnih upov še pozneje na naši ladji — kako vesel celo v vasi Ukujalov, dasi sc mi je že tamkaj dozdevalo, da reči niso file, kakor bi morale... »Ortego, povej, ali si zares morava biti nenehno v laseh?« »Kdo pa začenja? Jaz že ne.« »Vseeno kdo/ amigo, podajva si roko in se pobotajva. Ce prideva kdaj od tod, ne bom nikoli pozabil, koliko dobrega si storil zame. Nočem te več žaliti.« Ortega je skomignil z rameni, napravil kisel obraz ter ml segel v roko. Hotel sem ga po stari brazilijanski navadi objeti, ga potrepljati po ramenu — pa sem obstal široko razprtih oči. »Josč!« sem zakričal. »Poglej vendar!« Streljaj pred nama se je skozi veje svetilo nekaj modrega, tako lesketajočega, da ni moglo biti dvoma: nahajala sva se tik neke reke, pa tega še vedela nisva. Da se nisem pobotal z Ortegom, da ga nisem hotel objeti — bogve, če bi bil kdajkoli ugledal to pred nama se razprostirajočo vodno gladino, h kateri sva zdaj planila kot ponorela. »Voda! Voda!« sva kričala in hitela k neznani reki. Ni snaju gnala žeja in še manj umazanost, ki naju je pokrivala od pete do glave, pač pa prijetno razburljiva vest, da sva se rešila džungle! ŠTU BUŠKA knjižnica V CELJU