SOVJETSKI VOJNI KOMISAR VOROŠILOV JE POSVARIL SVET PRED OBOROŽEVANJEM VELESIL Vorošilov pravi, da posvečajo velesile preveliko pažnjo oboroževanju in zanemarjajo problem brezposelnosti. — V Združenih državah je baje osem milijonov brezposelnih. — Velesile se pripravljajo na novo vojno. MOSKVA, Rusija, I 7. junija. — Danes je govoril tukaj Klemena J. Vorošilov, predsednik revoluci-jonarnega vojnega sveta sovjetske vlade. Njegov govor je vzbudil vsepovsod veliko pozornost. Vo rosi lov je namreč vncvič opozoril svet na bližajočo se vojno. Izjavil je, da so Združene države, Japonska, Anglija in Francija potrošile v tem letu za oboroževanji pettisoč sedemsto milijonov zlatih rubljev (približno dvatisoč osemstopetdeset milijonov dolarjev) dočim je bila ta vsota leta 1913 za polovico manjša. lo je najboljši dokaz, da se te dežele z mrzlično naglico pripravljajo na vojno. Komisar je dostavil, da so vse države, zaeno z Ameriko, izpopolnile svoje orožje ter povečale svojo uničevalno silo. Leta I 923, — je rekel Vorošilov, — so imele Zd ružene države, Francija in Anglija samo dvatisoč dvesto zrakoplovov. Danes jih imajo pet tisoč H. HOOVER JE PODPISAL AEROPLANOV NI DOVOLJENO PREDLOGOl POŠILJATI SOVJETOM Tarifna predloga, ki je povzročila toliko razburjenja v Ameriki in inozemstvu, je postala zakon. WASHINGTON. D. C.. 17. junija Predsednik Ho >vor je danes popolne podpisal tarifno predlogo. V Washingtonu s o namignili, da bi jim ne bilo povolji, če bi ameriški tovarnarji pošiljali v Rusijo aeroplane in mu-nicijo. Pri tem so bili navzoči publikac.^ki kutifTcnli, drživni za-klitdJiičar Mellon in komisar za carino Franci. X. A. Ebie. S tem podpisom postane dane.: up In o'; i predloga z.tkon. Malo pred cerimonijo je izjavil predsednikov tajnik Get> Acker-5on. da ne -~me v dvorano nihče niti časniški poročevalci in fotografi. Državni zakladnic ar je izjavil, da je pripravljen uveljaviti nove pri-tojbine. Prepis p . tavc je bil postlan vsem carinskim kolek torjem. V vseh pristaniščih vlada veliko vrvenje, ker skušajo spravili v de žel > bla^o ^e po starih določbah. V New Yorliu kolektajo vsak aan povprečno za milijon dalarjev carine, včeraj je pa narasla ta vsota na enajst milijonov dolarje itirjo re- WASIflNGTON. D. C.. 17. junija. Ameriška vlada bo najbrž prepovedala izvažati v Sovjetsko Unijo o-rtwjc, municijo in aeroplane, ka-terih bi se Rum posluževali v vojne svrlie Dasedaj še ni b;la izdana nobena tozadevna postava, toda v državnem depart-mentu so danes namognili da bodn opozorili ameriške ekspor-terjv. da tak^ pošiljatve ameriški vladi niso povolji. Stališ e državnega departmenta j razvidno iz slučaja tvrcike Glenn L. Marin Co. v Baltimore s kate-'J j r j se je pogodila s ovjetska vlada 'za na ;;ivo dvaj.-etih vojnih aero-! planov. Ko so bila posojanja končana in p ?odbx takorekož ž^ podpisana. PROCES PROTI STRAJKARJEM V MARION, N. C Trije strajkarji se bodo morali zagovarjati za-stran požiga. — Kapitalisti n;.so v zadregi glede "prič". — MARION. N. C.. 17. junija. — Včeraj se je pričel proces pr ti trem soudeležencem velikega tekstilnega štrajka v Marion. Obtoženi so požiga. Nadalje se bo moralo zagovarjati šestdeset štrajkarjev, ki so obtoženi ščuvanja k vstaji. Nekega dne tekom štrajka so našli pred oknom kompanijske barake gorečo žimnico. Neki mim >idoči starec je sam pogasil ogcrij. sicer se pa ni nič zgodilo. Dvajset minut kasneje so potegnili iz postelje devctnajstletnega Zeba Wobba ter ga aretirali kot o-sumljcnca. dasi je njegov oče prisegel. da je njegov sin že dve uri spal. Aretirana sta bila tudi oscui-naijstletni Wood raw Wilson in 21 letni Leon Moore. Dva zastran tatvine zaprta jet-n-ka sta bila izpuščena, ker sta na HOMATIJE __V INDIJI Angleška dražba je prinesla $750, v primeri s s $110,000 v lanskem letu. — Vpliv bojkotne-ga gibanja. so je clržnvni department posvet o- zahtrvo ^^ izjavila> da za val z drugimi vladnimi oddelki. FALL PROSIL ZA PENZIJO i pred vem z mornariškim depart-mrn-| men to m ter izjavil, da mu take po-[ godbe niso "povolji". I Rusija je bila že poslala sem po- ----------t sebno zrakoplovno komisija, in bal- H^HHH HH WASHINCn. .a meriške vojne. Mr. njena zgodovina. ' I 11 H" m Fali- ki seda-j čeprav je Prav nič ni pretirana trditev, ako se reče, da ie bil spoenan krivim, da je dob i pod-; • j » i » i j i i -i-- kupnino v znesku $100.000 od Do- v Združenih državah od sedem do osem milijonov j henyja v ,vozi z mornariškimi Pe- ljudi brez dela. iJ^^^ilB 'l trolejskimi najemninami, je baje v MONARHI BODO PRI OBEDU LONDON, Anglija, 15. junija. — Ameriški farmarji doživljajo razdobje resne finančnih in rea6a v Novi rrihod v ixmden , , i ... ii.- .. . Mehiki je bila prodana, da se za- ; dal priliko, da se bo kralj Jurij gospodarske depresije ter se bližajo bankrotu. Predsednik Herbert Hoover imenuje komisijo za komisijo ter jim poverja rešitev problema, toda do-sedaj so se izjalovili vsi njegovi poskusi. Vorošilov, ki je član sveta ruskih komisarjev, naj višje oblasti v sovjetski Rusiji, jez rožnatimi barvami orisal bodočnost revolucijonarnega gibanja po vsem 3vetu. dosti njegovim upnikom. Na teme- udeležil prve pojedine izza svoje bolj u postave, ki je bila sprejeta pred lezni leta 1923. kratkim proti volji presednika, bol Kralj Jurij in kraljica Mary sta dobival Mr. Fall, ki je star G9 M sprejela povabilo španskega posla-$40 na mesec. Uradniki penzijskega nika Merry del Valla. da obeduie-urada so izjavili, da je upravičen ta v poslaništvu v Grosven:r Gardo penzije. j P nffi ti 1 den. neLila požar. Za ta precej medla sumičenja je določilo sodišče dvatisoč dolarjev varščine, katere pa seveda nista mogla položiti. Vsledtega so ju zopet zaprli, in unijskim zastopnikom v Marionu ni bilo dovoljeno stopiti ž njima v stik. Kmalu nato so ztr reie v Marion tri popolnoma zapuščene kompanii-ske barake. Tudi ta požig skušajo naprtiti mladeničem. Oblar.ti imajo baje na razpolago prič. kolikor jih hočejo, toda v splošnem je verodostojno^ teh "prič" jako dvomljiva. BOMBAY. Indija, 16. junija. — Čeprav so stale čete pripravljene na akcijo, jih ni še poklicala vlada, nay zatro kampanjo piketira-nja proti prodajalnam ki prodajajo inozemsko blago. Fiketirati so pričeli prostovoljci indijskega kongresa. Policija je dobila navodila, naj na »i pi odločno z demonstranti Prvikrat, odkar so se pričele demon-stracije, ni dajala policija nikake-ga pardona. Policisti so pretepli množico petih tisočev ljudi, ki so se zbrali pred največjo evropsko department prodajalno. Nemir 'je zavzrl precej resno o-bliko ter je trajal nekak > štiri ure. Dvanajst policijskih naskokov je bilo treba, da so razpodili ljudsko množico. Pjkcti se v splošnem ni.-o ustavljali aretaciji. Policijski vozovi so stali pred prodajalnami. Piketi so bili pozvani, naj stopijo v vozove, kar so storili večinoma brez protesta Prodajalci so sc v nekaterih slučajih smeje poslavljali od pike-tov. V sodnijski hiši so sumarično nastopili proti njim. Vsakdo je bil obsojen na štiri mesece težke je- ' če. Njih aktivnost je prinesla velikanska padanje cen. Dražba, ki se je vršila včeraj, je prinesla le 150 funtov ali nekako $750 v primeri s 22.500 funti ali $110.000 tekom lan- 1 skega leta NAPREDOVANJE KITAJSKIH UPORNIKOV Uničili s o municijo i n aeroplane v Kveiču. - -Vlada je sporočila o velikem napredku. — Ve« sti seveda niso zaneslji« ve. PEIPING, Kitajska. 17. junija. Glavno zračno pristanišče v Kveiču,, v Honan provinci, so obkolili ter zavzeli možje generala Feng Juhsiancfa. kot je sporočil tian*s njegov glavni stan. Brzojavka pravi nadalje, da je bilo zaplenjene doct.l munlcije. Inozemski poročevalci potrjujejo zavzetje ter pravijo, da so kavaleri-sta ra?bili in požgali aeroplane, med katerimi je bilo dosti, ki so bili kupljeni šele pred kratkim. Ker .je bila uničena zračna postojanka nacionalistične vlade ob Lunghaj železnici, so bile razveljavljeni vsi ukrepi, ki se tičejo tega HANKOV. Kitajska. 17. junija. — Oblasti nacionalistične vlade r,o trdile danes, da so njih vojaki južno od Vučova porazili Kvenca vstaše. ki so se pričeli hitro umikati. Nacijonalisti trdijo, da so njih vojaki zavzeli Jučov ln da se hitro bližajo Čangšt. $100.000 ZA PALESTINO PHILADELPHIA. Pa.. 13. jun. — Več kot stotlsoč dolarjev je obljubila Philadelphia za židovsko kampanjo $60,000.000. da se pornaga židovskim naseljencem, ki so od:>li v Palestino, v svojo nekdanja domovino. _ POSLEDICA NEPREVIDNOSTI TRIJE ARABCI jlj USMRČENI Najbrž bo izbruhnila generalna stavka. — Arabci s o poslali p o-tom angleškega komisarja v London odločen protest. JE RUZALEM. Palestina. 16, j ur Policijske »traie *o bile ojačene po v p j Palatini, ko so proglasili Arabci na dalj no "splošno »ta v ko v protest proti eluefcuciji treh Arab • err v jetrnianicl v Akru. Trije molje, ki *o bili usmrčeni danes, so lani umorili Žide tete m arabsJ&o-iudcnrskAh tac redo v AratM*! eksekut.vsU komitej ]c i move splošno Marka zadnjo ko so odloč- r»o protesUcmU pr;tl usmrčenju Arafcskt jetniltl v jetnisnici v Akru m prof la-iill stradalno sta vito. V a arabski UsU m UAli t makom JaloNti. 1» rotesUc so poslali ▼ Loo- dobro poučenega vira se je izvedelo, da Ima spanska vlada namen uveljaviti pr.Ttektivno akrljo, potem ko bo predsednik Hoover podpisi r j^itavo Vlada pa bo nastopila zelo previdno ter čakala toliko OGENJ UPEPELIL DOM GENERALA STARKA CONCORD, N. H., 16. junija. — Požar je danes uničil "homestead" generala J^hn Starka iz revolucij-ske vojne v vasi Dunbarton, v bližini tukajšnjega kraja. Požar je bil neznanega izvora ter se tako hitro razširil, da je bil onemogočen vsak poskus, da se reši zgodovinsko hišo. "Homestead" Starka je bil ustanovljen leta 1779. kot dar dežele generalu Starku. junaku bitke pri Bennington. DVANAJST OSEB UMRLO. KO SEJE PODRL MOST EUKAREŠTA, Romunska, 16. junija. — Kmalu zatem, ko j? bil blagoslovljen ter izročen prometu, se I je porušil konkretni most preko reke Jil, v bližini vasi Plopsor. Dva-nja?t ijudi, ki so stali na mostu, je utonilo. Štiri de st j:h je bilo rešenih iz valov reke. Pred kratkim se je v New Yorku porušila železna konstrukcija velike pekarne. Dve osebi sta bili ŠTIRJE POLICISTI POŠKODOVANI V BERLINU BERLIN. Nemčija, 16. junija. — Štirje policisti S3 bili poškodovani včeraj zvečer v spopadu s komunisti, ki so demonstrirali pred Lust-gartenom. nasproti palače prejšnjega kajzerja. Ko se komunisti niso hoteli pokoriti povelju, naj se raz-idejo, tje streljal neki policist z revolverjem ter težko ranil nekega demonstranta. Ostali so se »svetili s tem, da so napadii policiste usmrceni, več pa poškodovanih. M • IKefl F ' H Bi -. krivda baje zadene neprevidne inženirje in graditelje. Vsa ADVERTISE GLAS NARODA" Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljfncev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas iadanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brci nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ............g.. 1000 ................... 2500 .................. 5000 .................. 10,000 ................... O V Italijo S 9.35 Lir 100 .......................... .. S 5.75 S 18.50 ** 200 .......................... .. sii.no S 46.00 » 300 ....................... .. $16.80 S 91.00 500 ........................ . 527.40 J $181.00 ii " 1000 .......................... .. $51.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 NEW YORK* N. T. 0331 _________ LUQEflT ILOTBVI»»ftB.f — .- . J UJL J. LI! li . -JL JLIil>- B. ' JL JL IO COMfANI < A Corporation) aad auttfi o2 •too«« ofticar*. N«w Tart City, N. I. Selo-Moste pri Ljubljani. Jako me je prekanila vest da je rojak Holeock ,mrtno ponesrečil. kam svoje .sjiialje. Želim tudi kislo sir. sladoled. li oclo leto wt)« 1UV « a 90! teta ~ tU e*trt leu ■mrtno ■■i Izitkain tem potom v Javi in otro , 1 lato da t , i . . .. J. _ _ kava in vino --bi prijatelj ia v~tez vBefcega C Jan- 1 , , . !,',,. " , , . j Večerja: Goveja juha z nze:n in ko Potu-^k. ki je na nogi obolel bi 1 , . . ™ -------- — — --------------------------------, socivje. pečene ribe z zeleno sala-1 Za New York aa coio leto___fTOtj JPam rJa * <*> tg Poljčanah. Pripeljali so se po morju na parniku "De Grasse". Cle. Generale Transatlantique in jako hvalili udobn st na tem parniku. Agent te kompanije je v Ljubljani 5. Iv^n Krakei. ki je tudi rojakom Z? jtrk: Mlečna kava. šunka, ma- * Amerik!, ki so se z njegovim po- : sr^dovanjem vo"'h, radi svoje k«i-lantnosti dc no znan. Pozdrav! Joža. , ilo. eranze in marmelada. K 11I0: Rezanci z mestno oma-! ko, svuijska pečenka z zelnato so-sočivje. eund»>/s and Holidays tc, ki lo soiivje. sir. sadje, kava in Iz Jugoslavije. bamomon. Naroda" tabaja »«aki dan iivaemtl nedelj In pranlfcov. kom, ki potujejo po tej progi, hra- v Velikem Be kereku se je te dni no. ki so jo navajeni, namreč do- Kristrup-HaHBana artistinja Lo Van da bi ga re-: . ... ______, '. ZM . . . iti m □« prtobčujejo. Denar naj *s bla-Order. Pri apremambl kraja naročnikov, tudi prej In Ja bfvallič* naananl, da hI trejo naj damo ■a alf—rrtku „ .i nost te proge pa je, da vidijo pot- ■ žrtev. Pogreb je bil 14 maja . . ... i , ntKi med vožnjo razluna znaineni- i na pokopališče v Ilrovaci. Pogreba • ... ... 1 'ta mesta se je udeležila velika množica lju- da. med njimi tudi ex-miiiister Pu- j \ • - da imajo, ki so se lzxnali odpi cclj iz Velikih Lase. ma o t<.no hran j. Največja ugod-j ki je dalj ca >a nastopala p » raut*h jugosknanskih kabaretih in varijetejlh. Poznali so jo tudi p>i imenom "Mane". Prepeljali so jo v NAftOOA- ti« W I Itn direct. N«« York. N l C in da. so, k> pridejo v v najkrajšem ča u doma 111 . ^ „ rati kovcege samo na dveh carin-Na graščini Rakovnik pri S*. Ru-> _ , , skill postajah pertu na Dolenjem je preminul | w ,astopnlk CosuUch | Jo^p Anton groiFarbo pL Waxen-1 ^ y , I stein. ki je bil sicer anstokrat od ; ^ osloTOnsfcih lX)tnikov nog de glave, vendar se je pa ud^j- , . , [ ... . i m se. nakor navadno, zavzel za! i/ve-val pn vseh p^djetj:h so dc- ! , , ■ 1 , n ih .21 cbvaroval na carinski po-, lovala v prid : sednjih občin m da- ; L . , • ■ 4 ■ ! w st^iji vseh sitnosti, ki so zmiraj pri; roval tudi precejšnje vsote za mo- . , s i i i takih sluL-aj-h zdruze'.ie. .i«is|M'l i»i«'rstajajo ozki odnošaji med Zdru^nnni državami in )atiu-.ko-aimriskiiui republikami. Ti obiski so jasno znamenje, da postaja latinska .Amerika vedno bolj odvisna od Wasjhin^toim. "VUosla.sje med za-koncema. Mož je ženi očital nemo- Vulcanija" je trajala * 12 dni. Vreme je bilo skoraj skozi- Med našimi rojaki v Ameriki do- in skozi prij*n«o. zaradi uboja svojega tasta Jakova! r?lno življenje ;n ji Cesto groiil. da Kiseijaka iz Rad.boja pri Krapini. I b > ž 11 obračunal. Us dnega dne grško konzularno službo in bil na- zacinjc gener. kenzul v SI. Loui.su. S Kiseljakom se jc začela prepira- i sla bila pri okrajnem sodišču radi ti njegova žena, v prepir se je vrne- ' toiitye zakona, na kar sta oba pri-šal tudi Droždjan in končno je na- 1 5lala- I>>™°v grede sta so ustavila stal pretep, med katerim je Drož- j v omenjeni gostilni, kjer se je že-pri Vrhniki. Svoj avtomobil je pri- ! djan s kuhinjskim valjajem, uda- ' ra zaiela nenadoma prepirati. Mož Med potniki sta bila Mr. in Mrs. John Jclovšek iz Waukcgana, 111., ki sta prišla na oddih v Zaplano »t!!:« m« »iiodi v Zdi^ižcuih državah. Brazilski zvezni kongres j*- |»i*m| kratkim <»tv«»ril s« danji i>r*id^ s jM»rlui«> |>f»sliinir.(M«J toil. I>r- ozirih koristiU m to ten«»lj, ker |e /avne finance so se znatno izboljšale tako da .i* vlada plavala precejšen tlel svojega dolj^a, ki 1 Združenim državam in Angliji. Za zašrito notranjega mirn Ijite izpreiiieinhe v ustavi. Tako bo (utprhtuT pxlaljsaiui uradovanja štirih na >*est let. Kdor pozna diktatorsko obliko latinsko- ameriškega protlsedstva in vladni si-t« ni. ki s kruto silo zativ vsako o|H>zieijot ve, da se Iv t v š«\st ih silno oja<"*il tt*r si b«» pntis- dnik zajamril ]kulovno izvolitev. Važnej>t* kof v.vii upravna vprašanja j»a pridelova-1 Morski velikan j*- pr.piui ob pot- j 1 i» ..... ,. - . i • 1 i 1 enaisUiii in bil. kakor je ori tak h i nje kavt' v Urazuiji. Kava jt* za«'vtek m konec- vs»>'^a 1 1 Požar na Biajdici na Susaku. Na Brajdici pri Sušaku je začelo Ne govore -r-! morjena znana gostilnicarka Jela! P"I*>l<»ne goreti v nekem vagonu. Ocenj se je naglo razširil na polrg vagona zalogo črzojavnih in telefonskih drogov. Gasilci so šele p"> dve uri trajajočem, napornem delu ogeri udušili. Škoda znaša o-kcli 200,000 Din. Kako je požar nastal .ni znano. -r pri)>ravljaj«» na tejne. il«»l»a |»reiisedniške^:i l« tih predsednikov vplu 1 m i šestih letih takoreko« rudnik na brzojavnem oddelku tu- j uja pri O.čojičevi. Te dni je pridi angleški. Promet ni več tako ži- ? šel stric k nji m zahteval, da mu vahen. kakor je bil leta 1905. ko od: topi imetje, ki ga je bila porie-sem bil v Trstu; tudi sem videl dovala po svojem i>okojnem očetu, hraziisha pkZTal, da ima srce za narod že s mnog:, brezposelnih pohajkovati. Dekle se je seveda temu uprlo, na tem da je svoje dnevnice kot po mestu. Videl sem tudi bataljon kar je - trie potegnil iz žepa nož in nekdanji narodni poslanec, da-oval vojakov; ne nosijo puške na ra- j ji ncrozil, da jo ubije. Mladenka jt revežem okrožja, v katerem jc bil mi. ampak v roki, to pa menda za- bežala pred nasilnežem, stric pa jc izvoljen. Jc skromen gosp <1, ki ima t", da jo lahko liitrcjr proč vržejo, vselej dobro besedo za delavca, j akr> je treba bežati. Vino jc v Tr kmeta in gospoda, demokrat ki -tu jilco poce ; kozin k' - To sc je videlo on otvo- pa draga. 1 " ' 91z nožem v r~ki čakal na dekleta, rit vi X. velesejma v Ljubljani, kjer, v Postojni .sezidane so štiri le pe , Tedaj se je vrnila z izprehoda go-je v rvojem govoru poudarjal, da vojašnice, topa vse v prosp^h mi-' ftilnicarka in videč napadal'a z je treba skrbi za pospeševanje kmc- ru, o katerem cel svet govori. Ako nožem pred hišo. ga ic nahrohla, bi bil denar na razpolago, imel! bi "»j P«st* deklico, ki jo 'tok siro-kmalo zopet najlepšo vojno igro,! t in vrhu tega hčerka njegovega hvala Besu. da Amerikanci niso več brata, pri miru. To jc Grbira tako ♦ .ko nespametni, pos?jevati denar razkanlo. da jc sunil gostilničarko za vojne svrhe. { z nožem v prsa in je nesrečnica ' kmalu uinrla. Mwilec jc p'bcgni' SEZNAM A R AN?. 1K AN IH CEKTOV. KON- t-ij tva in cbrti. u. 2-3. maja sem 1»>1 v Trstu, kamor sem šf 1 Mr Sakserju. ki sc jc vo-z 1 s pamikom "Vuleania" naproti. tc-kcl za njo. K sre^i .;e je Milic > pred nasilnim stricem zaklenila v nvneralna voda \ svojo sobo. Ves razjarjen jc Grbič z nožem v r~ki 22. junija: Dututh. Minn. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O.. SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-Ncw-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. W'is. kave v Braziliji, Kava %ae<'tek in Konec vs^^a nra-aiisLega gosjxniarstva in vse Inazilske jtolitike. Iz zanesljivega vira se ,j<* izve lrlo, da j«' samo v Nao 1'itolo na^roniadenih skorn sedenmajst milijonov žakljev neprodane kave. Iz tej^a razloga so i»ilo preo svojo skrb in pažnjo in jv* najbrž iz tega vzroka prišel po dober svet v Združene države. in se skril v neki gostilni, a so pa crozniki kmalu izsledili. Tczka nesreča. Sleparska psihoanaliza u m prilikah običajno, z velikim trpi- Ravno ko to pisem, zarožljala je c?m privezan tia obilo. Parn k jc to a debela kakor lesniki. Na mo-jako luksuriezno opremljen. Udob-j jem vrtu je potolkla ali bolje rečeno. ti prvr ka->ine si zamorejo se- ! no od klestila vse breskve in jabol-veda priv sčitl samo petični lju- i ka. Padala je pet minut in gotovo djc Ker jaz ne spadam v to katr- • jx>vzroiila mn po škode na drevju g'^r.jo, sem se zanimal boij za tre- in drugih nasadih. Gotova so tudi • ji razred in si pa dobro opledal. kje vinske gorice prizadete. Bomo, pan H^pet.c -o je na \o7u iKl'a* v pozd. Nenadoma sta se konja J .^plašila in začela dirjati po cesti. Pod voz sta pri tem prišla starka Apolonijn Kancelan in njen vnuk. Oba so težko poškodovana prepeljali v bolnico, kjer sta pa poškod- V va-i pri Si.-km se je te dni pripetila težka nesreča, ki je zahtevali dve človeški žrtvi. Kmet Stje- red potnikom vse udobnosti, ki si' ijamramo" in apeliramo na srca na jih zamore človek, ki nima preve- j f h rojakev v Ameriki, da nam pri-likih sredstev, privoščiti. Obedoval- skočijo na pomoč, ker je toča vse niča je zračna in čista, kadilnica je ' uničila. zbirališče vseh tistih, ki žele v mi- i Mr. Sakser se dobro počuti in poru kaditi ali pa si privoščiti kako! zdravlja vse rojake v Ameriki, zabavn- igre. Na razpolago je tu- V nedeljo 1. t. m. je dospel ob pol-di lepa zbirka knjig, ki se jih pot- dvanajstih ponoči z Simplom Orien Londonsko odlično dt azbo zanima »da! slučaj nekega rafinirane-gm sfoxparja, ki se je naselil v najbogatejši črtrti, si opremil stanovanje po vseh praviUhCvzhoone rmzko&nosti ter se izdajal za zdravnika modernih živčnih bolezni, iz-virajotkh to breadelja in prevelikega blagostanja K možu so prihajal« ienske, ki so se čutile na svetu nesrečne, ki Jim ta svet več nt mogel dati vesolja ln ki jih tie za-tega popadalo neutesno svet-Slepar je nastopal kot Lk ln glasoviti zdravnik za slučaje psihopati Je. Skrivnostna raivja uredba stanovanja, mile psihoanalitika ln njegov očar-ln pomlhljlvl glas. vse to je storilo, da so ženske zaupale "»drajvniku" vse svofe težave, bloa-grebe le prvi pogovor s 2000 do Z>a je deset vlekel iz svojih lahkomiselnih in lahkovernih žrtev vse njih skrivnosti ter jim ob koncu zdravljenja namignil, da bi bilo pač neugodno, če bi zgodovina mlh bolezni na ta ali na oni način prišla na dan. Tega da se sicer nt bati, ali Sna svetu je vse mogoče... Žrtve ro razumele ta nežni poziv in so nosile psihoanalitiku težke tisočaka, da bt skrbno čuval zaupane skriv- \ nosti. Nekatere dame so z anonimnimi pismi obvestile policijo > po-' četju moža. neka odločnejša in J pametnejša pa ga je kratkomaloj ovadila. Oblast se je pozanimala, za psihoanalitika, vendar mu ne more dokazati ničesar, ker se žrt- 1 ve iz razumljivih raziogov ne javljajo, da bi pridale proti izsiljevalcu. Mož je lahko neovirano zapustil London Ln odnesel težke tiso-1 čake. Gotovo se bo naselil v kakem dragem vodjem mestu ter bo zopet skubil bogate ženske, ki od samega niki lahko poslužujejo. Ob nedeljah in praznikih se potniki, ki so • brumni" lahko zbero v kapeli, v kateri opravi duhovnik službo fražjo. Vprašal sem tudri, ako jc hrana tal Expressom v Ljubljano Mr. Roland Kuss, manager in vice-presl-dent Sakser State Bank in se nastanil v hotelu Miklič. Počakali smo ga na kolodvoru njegov oče. g. Josip Kuss, davčni nadupravitelj v dobra. Navedlo se mi je izmei ! pokoju, moja žena in jaz. Družina dnevnih jedilnih listov enega, ki j se je odpeljala v pondeijek 2. t. m. tukaj priobčim: piflfei1 j k staršem Mrs. Kuss v Makolc pri ------ bam podlegla. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE »CADCR) Stane sam« $2— Aaroette ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21« West U Street New York City LITTLE FALLS. N. Y. VABILO na IZLET - PICNIClll kateri se vrši pod vodstvom SLOVENSKE GODBE ter DRUŠTVA MARIJA POMAGAJ dne 29. junija, 1930 na dobro poznanem prostoru STOP 44, Little FaUs-Herkinyr Rd. 'Začetek ob 10. uri dopoldne.) Vstopnina /je 25c za osebo, otroci prosti. Uliudno ro vabljena vsa tukajšnja društva ter vsi rojaki in rojakinje i J blizu in daleč, da nas poselite omenjenega dne. Za obilno postrežbo bo dobro preskrbljeno. Na veselo svidenje — Frank Masle. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v Slovenskem Domu na 36 Danube Street, Little Falls, N. T. O rednem stedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni. ki so v času obilnega zaslužka štcdl i, so polagoma sivorili sklad, iz katerega labko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/:% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar naj pri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov ▼ Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino Y KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. 7. V nekem armadneni povelju je bJo rečeno: — Infanteri^t A B je bil ka-^io-van s .»tirmaj&uinevmin zapor .m, ker je oponašal glas svojega komandanta in je tulil ket osel. * Tr dni je bil pr« meni Oaber iz Detroit a To je ttsti Oaber. ki jc s svojo družina v avtomobilu pr<"pjtoval vse Združene države. Zdaj -^e je r>djeljal v dom vino 3 parnikom ' Vuleania", krr vi- deti. kaj bodo odkrili na Vrhniki ('a; '< triu na čast z denarjem, ki jc bil večji del nabran v Združenih ch-i v.ah. p ebno pa v Dctroilu. Želim mu srečno pot! * V državi Nebra.sk 1 &o aretirali nekega katoliškega duhovnika, ker je kuhal čsanje. Zaplenili so mu kotel za pet «a-lon m par kvart.v pijače. "3odmk mu je prisodil petsto dolarjev globe. Duhovnik je izgovarjal, da je v njegovi domovini Čchoslova-ski navada, da ima v ak doma kak požirek za slučaj, da ga po želodcu vijr ali da ga napadejo kake druge slabosti. Izg vor pa ni zalegcl. Tucti v Ameriki je tak?, navada, samo rinbiti te ne smejo. Izdelovanje alkoholnih pijan je prejxwedano, t-)da ce kupiš opojno pijačo, nrsi kaznovan. Ako jo pri tebi dobe. si p dvržen ka?ni. Če jc pa ne delaš, in je ne kupuješ. če torej nimaš ničesar, kar b« imelo več kot pel procenta alkohola. si pa pomilovanja vreden človek in tc ve-krat vije po želodcu. Noben zagrizen suhač bi nc hotel ; menjati s teb j. * T'- dni so aretirali moškega, ker i je neki ž on -ki uho odgriznil Zdaj. ko prevladuje moda od-, striženih oziroma pristriženih las, i je to prpcej nerodno. ! Frej. dokler ro žen:>ke dolge lase nosile, se sploh ni vedelo, da imajo ušesa. Nova m" d h nam je pa use"-a raz-odela. Tt-da kaj pomaga, če ve i in vidkš. da ima ženska uše>a. Poslušati tc tako ali tako ne bo hotela. Še manj pa ubežati. * Ford je zopet odslovil sedem ti-delavcev Meseca julija pridejo nadaljnl tisoči na vrsto. Fordova pr .sperieta je v polnem soglasju s II'X>verjcvini blagostanjem. * To e je /.godilo v Downtownu. Rojak je tako hudo zb< I; AUi irj n molita opravljal« »lufcbo! več mlad. pa moras petdesetortco občutljivin te rekel, da si »e ootil! !... Vemo. da v «plo4nem k on;i radi dajejo m , ko je vlak 43" t b proti Ounfampu V hipa pa, ko hoče priviti svetil ko. se obrne, da ga pogleda še enkrat. m se domisli, da bi bil varnejši pod klopjo kakor na klopi P<»tsee torej pripravno mesto .n previdno postavi tja kovčeg, da j nifrce ne bi opazil Poterri privije svetiljko do kraia j in odide ob svetlobi, ki jo še daje i «.trnj, dokler popolnoma ne zamre. II Od postaje do gradu Pederneo, , ki lefci bas na nasprotni strani Bc-garda. moraš računati dobre pil i . ure po slavni cesti. Poleti, ko so dnevi daljši, pnde-• ta očku Bivlcu malone vsak vcč*»r | žena m hči Ana Marija naproti Od doma odideta ko sliši ta via*. . ki zapiska na mostu Saint Modez I med Plauretom in Begardom, in dospeta ravno prav. da se vrneta z očetom ' I Toda oktober e ie in mož. ki ž"-I li. da "njegovi ženski, ostaneta na I t* plr-M, jo maha naglo po poti sam Skrajša si pot za dober kos. ' ker krene preko Kernabatske ?o-j Have in pride ravno v sredino vasi j Penanprat. kjer stanuje m I V hipu. ko hoče zaviti s ceste, da i .i jo ureze povprek, ga spomni po-,lldolgovat kamen, pnslonjen na po-čf! bočje, na kovčeg v čakalnici, vso pot po goljavi prrmLsJja Bivic. ka-! ko si bo kupil siičen kovčeg r a P' v čakal- usti potovanje v M^ns. Irjcr ie njegov mlajši bral Ludvik pravkar dobil siufcbo pi^monose. hodu potnikov se je Bivic nehote ozrl na to stran Celih šest dni je že danes od takrat — Ker nihče ne vpraša zanj. — si misli, bi bil pač nespameten, če se ga ne bi poslužil, ko grem v Mans. In navidc* o miren, v notranjosti pa v hudi zadregi zgrabi z roke naglo za kovčeg. potem ga na skriva' in izognivši se vsakemu srečanju odnese v svojo čuvajnico... Dežuje nocoj, mrzlo in gosto, in to bo verjetno trajalo vso noč. To ne ovira, kljub vsemu morajo biti vse te košare perutnine, ki so jih razložili, na peronu za vlak ob 1932. Naprej! Vozi torej! Ko rine tako svoj voziček, gre zi desetič mimo pisarne, k er sedi pod zelenim senčnikom g. Robiou, zatopljen v svoje pisane. Vrata se mahoma odpro. — Kakšno pasje vreme! Vstopite vendar. Bivic! O, koično bom le dobil vaša tri dovoljenja. — Torej je v redu, načelnik! — Da. dospejo mi z vlakom 45. Odšli boste, kadar vas bo volja, jutri, pojutrišnjem ... Odločilo se bo rocoj z gospodinjo Hvala lepa. šef! Moram nazaj h košaram. Vlak 27 je najavljen. Kako jo vlači sedaj, svojo pc- iutnino! Ko je poslednja košara na pe- VENIZELOS 0 BALKANSKI POLITIKI * .-- Predsednik grške vlade Venize- O odnošajih med Grčijo in Bol los. ki potuje po grških pokrajinah j garijo Je Venizelos izjavil, da so' in se sedaj nahaja v Mcga Spiele- , zadovoljivi, glede na odnošaje med onu, je na potovanje povabil s se j Grčiio n Jugoslavijo pa je poudaril boj tudi domače in tuje novinar- prijateljstvo napram jugoslovan-je. ki sporočajo s pota mnoge aa-nimive izjave sivolasega grškega državnika. Na vprašanje, kaj sodi o splošnem evropskem položaju, je Venizelos med drugim iajavil: "Jaz sem odptimist in smatram, da mora ves svet enako gledati na sedanje politično stanje sveta in pomagati* da se ustali pacifistična atmosfera. Potrebno je, da se odstranijo vsi sumi in da se gleda na svetovno obzorje jasno. Balkanska unija predstavlja popolno ideal, za čigar ustvaritev pa ne smemo delati prenagljeno, ker ije potrebno priprave več let. Ni dvoma, da je atmosfera že dokaj razčiščena. — Kakor je znano, se nahaja propaganda te ideie v rokah politiko/,,, . . . " , , ..... „ lunske cone dobro rešen, in nrJ se ki nimajo zveze z vladno politiko. S . , . , i je pisalo o tem karkoli. Mi imamo skemu narodu in državi ter izjavil med drugim: "Naša naroda sta zvezana z zgodovinskimi zvezami, istim trpljenjem in istimi čustvi ide jne borbe za svobodo. Zato nadaljujeta delo za zbližanje in z veliko simpatijo pozdravljam vsako prizadevanje v toi rmeri. Potovanje solunskih in-dustrijcev v Jugoslavijo predstavlja za zbližanje naših narodov koristen dogodek, ki ga pozdravljam iz vsega srca Kar želim v tom trenutku. je to, da bi nam vi, Jugo-sloveni, ta poset čim prej vrnili.' j Danes je bolj kakor kdaj potrebno, da se spoznamo, ko so odstra- j I njena že vsa nesoglasja. Opazil sem | da smo razumeli, da je problem so- stališča naše vlade gledamo z veliko simpatijo po to delo za zbližanje balkanskih narodov, v katerem morajo vsi narodi zavzeti enako inicijativo, tako da bodo prizadevanja v nekoliko letih pokazala znatne plodove Prav tako pozdravljamo z največj '.simpatijo nedavni Briandov predlog. Ki smo ga že ia-, ni pozdravili v Ženevi. Balkanska tirugirn/ unija spada v isti okvir pacifistične J ureditve sveta in je njegov poseben j del" M... ■ B I H velik interes na tam, da gre vaša J trgovina preko Soluna in bomo to stremljenje podpirali, toda treb.i, je delati na oboh straneh sistema- ' tično in polagoma." Minister za gospodarstvo Vorlu- i mis, ki spremlja Venizelosa na njegovem potovanju, je izjavil med O grško-turških Venizelos i*; a vil: Upam, da bomo v najkrajšem času prišli do končnega rezutata v naših pogajanjih s Turčijo, ki še niso popolnoma končana. Do mojega potovanja v Angoro bi moglo v primeru definitivne rešitve priti meseca oktobra, ker je sedaj poleti za to nekoliko prepozno. Mi smo se "Vzajemni poseti naših trgovcev in industrijcev v Jugoslaviji bodo koristili poglobitvi našega prija-I tel stva. Grška ima poljedelske pogajanjih je proizvode, ki jih Jugoslavija nima in ki se morejo v Jugoslaviji kon-zumirati. Grška industrija se nahaja na potu razvoja v toliki meri.; da bo mogla na jugosiovenskem tr- : gu tekmovati s tujo industrijo. Čim bolj se bomo zbližali, tem bolj so! bodo sklepale medsebojne koristne kupčije." B; vi ie vedno . .. i inii dur K»*\f*da val rajam! v a rt je pred upoko- rdaj ras. da zapro •m i* nami. bomo n o tem s Ivano O. kako dolgo si že obljublja kovčeg' R^s ni neobhodno potreben, zakaj njegova ž^na n«» gre nikamor ta jertoa: di. ronu. steče mož. čigar bluza je ka- vedno na istem stališču, da na vsak koi namočeno perilo, pod najbliž-1 način želimo da bi se vprašanje ji napušč. odkoder mrtvo strmi tja ! nash odnoša-ev s Turčijo redilo al i k v c.*kalnu'u [i so ga pusti vetiljka kako tal v megli, gasnll luč tre do sobi Bivic' »od R< ou v temo proti luči vlaka 27, ki bo tn-r-z svojega cekarja. ia skoro tu. Ivane Luize ni kar si bo- Njegove misli so doma. kjer bo kmalu s svojo ženo in z \no Mapa nK n* de! Ce hoče vzeti s j rijo določil dan odhoda. .,f>boj eno ali dve srrjci, da se pre- Obleke so gotove. Njegov šal je obl^r-e. noeavli-e, rodr-e, sploh svoie pripravljen To je dobro« Treba je .■st vauri. je kovčeg za to kakor na-J samo stopiti v voz, "kadar bo ho-lasč. Da. se več. kakor nalaič! Pri; tela gospa". moji veri. nekaj takega, kakor je' Dobro. In zopet se domisli kov-oni pod klopjo H X j čega. ki ga je zaklenil.H Zaradi dima mešetarji. Jt i v daljavi na- j utegne roku i Nt naj temne i; tov pogled nju kovine Mežika toč o Je poj n onih amml o MI id glas ga iznenadi * temi. — Ore! H A. ti si Ana Marija? — Prišla sem do Rumengola, n prinesla gospe Comeoovl čepice, ki In kakor iz nava- j swn Jth l2flotovlia popoldne, pa sem i si dejala: Počakala bom očet?.! I — Prav si napravila, hči! Dij mi roko! Veš, kaj mi je rekel nocoj načelnik? — Ne. — - Da bo jutri zaprosil tri dovo- tem kotu se ustavi ti a majhnem svet-In roka mu omah-z očmi se pmbliža — Manj se bo zamaza! pri nas kakor tu notri, kjer je vse mastno in zamazano od petroleja! — mrmra. — Vzel ga bom s seboj domov. Kar takoj! — Bivic! — Tukaj! Ker postaja načelnik na prauu svoje postaje že nestrpen, poteče očka Bivic: — Evo me. gospod Robiou. — Kaj se jim vendar meša v jibil svoj kovčeg; jc skromnih kovčegov ;ti ki |ih dobiš po eh bazarjih za tri. štiri franke Oče Bivic prime kovčeg v roke t ga po težka Prazen je menda, ri tem opaai Bivic, da gleda iz lega nekaj niti črne-volne, očivid-> re-.ict šala ali potovalne odeje, sili it rumenega platna ir. bra-. da bi se kovčeg dobro zaprl. | lienja: eno za Jožefa Bivica, tvo- Saint-Brieucu? Jaz nisem videl tu jega očeta; drugo za gospo Bivi- nobenega kovčega Vi pa seveda tu-sovo in tretje za.... f di ne. Sicer bi mi bili povedali. Od - Zame, bogme! — zapoje Ana j ponedeljka zvečer. .. so na ravna- - NI drugega ko robec v njem! - ugotovi očka Bivic, ko ga napol odpre. Ogleda si ga od vs^h strani ter ga postavi počasi nazaj, kjer ga je našel. Marija — Mama je do malega gotova z mojo obleko. — Vse je torei v redu! Pazii Po vodi gaziš, hčerka! III. Sobota zvečer. Mrači se in očka Bivic se pripravlja, da nažge sve- tiljke. Ko pride po ono v čakalnici, se spomni kovčega. ki je še zmeraj tu pod klopjo. Od ponedeljka mu je rojil po glavi! Ob vsakem odhodu in pri- telj.itvu kakor neumni! Od pon-deljka zvečer! J IS: 1 Oče Bivic obstane za hip z odprtimi usti in ne reče ničesar. čim ugodneje za naše mcdsebojiu razmerje." MNMMM | MMiiMMPOTifMiiiiMiMMffrirnii fiwTniniiiii55S asi imajo velik uspeh Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in razniii drugib stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno k; prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče . , priti nazaj tudi v teku 6. meseccv Ta zakasnela reklamacija, ki jc • . ia isti se ne pošiljajo vec v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najina nje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v pros nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. ni pričakoval, ga precej vznemirja, zakaj prav jasno se zaveda nepravilnosti, ki jo je zagrešil, da nI takoj obvestil postajnega načelnika o svoji najdbi. Vendar stopi v pisarno in hoče povedati, ko dostavi g. Robiou te besede: — Osem tiso: fraukov v kov-čegu! — Ha?! Ta slog se je izvil očetu Bivicu iz grla, kakor da bi zalajal. — Da, — nadaljuje g. Robiau In sede za brzojavni aparat, — osem tisočakov v volnenem šalu! Ali ie to čemu podobno? Ti konjski trgovci so zmotni česa takega! In inšpektor iz Saint Brieuca bi mi rad še dajal lekcije! On ve seveda natanko, mladič! Čakaj malo, boš že še videl fant! Jeeno agrabi g. Robiou za Mor-sejev aparat in udarja zasoljen odgovor temu drznežu. Medtem ko pritiska besno na ro- iNadaljevanje na 4. strani.) PRODAM — ALI DAM V NAJEM lepa poslopja ti': ob tlakovani časti. Tudi nekaj prmznih lotov jc naprodaj. Imam tudi lepe sobe za spati in tudi hrano se dobi, ter lepo dvorano sa razne prireditve, oddaljeno samo 20 milj iz Chicago. Rojakom. ae priporočajo, da a« oglasijo pri meni. Frank Špolar, 143 Wood St. (Dixzuoor), Starve;, HI. TeL 1873 Harvey. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z nrvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti iu ti so: Stari ii ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poroeih; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leto onih nedr-žavljanov, ki so hill postavno pri-puačeni v to deželo sa stolno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na posnano in zanesljivo BAKSER STATE BANK €2 CORTLANDT STREET NEW YORK MOJSTER MED TATOVI Preri sodisčem v Krakovu se je nedavno zagovarjal cigan Julii La-koš, obtožen, da je ukradel usnja-to aktovko. Na vprašanje, cla-li se čuti krivega je obtoženec krepko vztrajjl na svoje nedolžnosti, ceš da je o-vadba izmišljena in da se n:emu o kaki aktovki niti nc sanja. — Kako naj bom obsojen eavo-ljo stvari, ki je sploh nisem mogel ukrasti, ker je ni. — je zatrjeval cigan. Sodnik se je razjezil nad cigano-vo nesramnostjo in dejal, da ic vendar ukradeni predmet dovoljen dokaz tatvine. Corpus delicti, da je tu na mizi. zato je vs,ako tajenjc nesmisel. — No, kje pa je ta vaš korpus, pokažite mi ga! tako sem radoveden, kaj da sem ukradel, — se je cigan rogal sodniku. Ta je hotel ciganu pomoliti torbo pod nos, ali I aktovke kar naenkrat ni bilo na mizi. Vse premetavanje spiscv je ostalo brezuspešno, torbe ni bilo med njimi. Zdaj jc Lakoš še z večjim poudarkom zahteval takojšnjo oprostitev in sodnik bi se mu bil v zadregi skoraj vdaL Vendar pa je prekinil razpravo in dal odvesti jetnika, ki se je na vso moč branil zapora. Med tem so ponovno preiskali vse spise ah torbe ni bilo. Zdaj je ijetničar preiskal cigana j in res so pri njem v hlačah našli | avtovko lepo spretno ovito okoii j noge. Cigan se je bil samo pribli-j žal mizi. zmaknil aktovko in jo potlačil za hlače, ne da bi kdorkoli kaj opazil. Seveda so prekinjeno razpravo takoj nadaljevali in Lakos je za svojo spretnost prejel 3 mesece ječe. SLOVANSKA KOLONIJA na NAJBOGATEJŠEM OTOKU na SVETU Leta 1927 je bila ustanovljena SLOVANSKA KOLONIJA na I-dealno ugodni legi v Long Islandu. Ustanovitelj kolonije so bili Slovaki in naselbina je bila organizirana pod imenom SLOVAK MANOR INC. Ideja Je bila srečna. Da se vresniči ideja SLOVANSKE KOLONIJE, ki naj prinese čast in korist vsem Slovanom, je bilo pametno in dobro, da ena izmed slovanskih skupin postane zrno take kolonije. pokaže uspeh in potem razširi svoje delovanje na ostale slovanske skupine. Bratom Slovakom gre čast in hvala za to inicijativo. Bilo je tudi umestno, da so ravno oni to zaceli. Saj predstavlja o eno izmed največjih slovanskih skupin v New Yorku in na drugi strani uživajo splošne simpatije vseh Slovanov. Njih solidnost. poštenost, odkritost in slovanska navdušenost pa jc proverbijalna. Slovencem pa so še posebej priljubljeni. « ►«» navdušenju vn*h plijev Hl»n«t>"V in j.«<«lvrt <1 javi« Ka mnt nj.i in slo-vaSktli «>rganizav.i n je. l'i>i>eh jf bil tali. da j* in »-Hegel |>ii0*kw nnj.i_ \V 1» <.L» j«* Wla prodaj t. m»-d Slovaki velikanska, inarv.- > ... 1J«- p*. J, i7kas.«to k«-» t »tin K'.M*Hi.irsko zdravo in 1*-r» tako txr, dn.. na, d* «;jdi i.ziru na osnovno idi jo Slovanska koloniji. KTv tekaj za kifa u*p«ha |>i iA«-! » a?, da s«1 razširi dektvanj-- na ostat*« fdov.insk«- skupine, da m- vrenriUl prvotna Ml< Ja Sla »VANSK I* NASKI.I'.INhJ i:i.:zr .vtrvv roltK-A. lladl ti-«* j.- t.il nn«u družili u i.iii' !>«•" SLOVENSKI ODDELEK in družhj »t šteje v čast. da je za vodstvo tega oddelka pridob \rš. lui mi vj*;> t Ii Karari-tirana. Skozi na«< ll -no |.r> ]». ij.il velik «!i avni lislt-vard t'kolu a i-rt Krasna in nvrj*- j. \>lik»- nove tovarno v n» posredni bližini nudile delo iniii>g:m rojakotn. 1-oti so razm^-tonia |x> i-enl. OGLEJTE SI SLOVANSKO NASELBINO Pavaldjeni Mt? na ojtled. Vituk" n*-r\t«ttako kolirnijo ol> 1" iz IVnti^vIvajila ■ 1/>it Islandt Ht.it'a.n ■•ziroina ob l" 41» u latua:NIJ(» .^ip.*-Ii»- iz I'K.WSVLV.VMA STATI' '.V ft.-!«zni.6k>- list. .%ko bi rajši odp» ijaI iz JAMAICA STATI" »X prijavit- »e, |>a Van bo lam C a''-al zastopnik druibe. V;ik z.-pusti l.iniair.i Siat:-.n ob PRIJAVITE Si; T\K".I, da r- --rviramo prostor in li>t.-k F/.r^ sji.dnj- kui»'»n in jM-šljite lui: SLmVAK M A NO K INC.. ai \V, st t^n-i New York. N. V. Uli-■Stje }.x<; n u« v. v, kdo •tlte St , Izvolite reservirati ................. brezplačnih železniških listkov, ker želim vdeležiti se piknika v nedeljo 22. junija. IME: ................................................................................................................ NASLOV: ..................................................................................................... Iz PENNSYLVANIA JAMAICA STATION 'Podčrtajte postajo, ki j« želite. I Ali pa pokličite na telefon {?. HLAČO na: Stuyvesant 2854. AVSTRIJSKE CARINE BREZPLAČNI rOCK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih driav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ioll itv. 127 tast 41. cesta ▼ petek zjutraj •d M. d« 12., soba itv. SW, ali pa v |H»nde>}rk in sreda ob S. do soka 413. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jik hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam (x>slje$t in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* Navzlic pred meseci sklenjeni, mednarodni konvenciji o stabilizaciji trgovinskih pogodb, ki je bila sprejeta namesto prvotno predvidene konvencije o carinskem premirju, gre politika prenapetega carinskega protekcijonizma v Evropi dalje. Še nikoli se ni orožje carinske zaščite uporabljalo v tako nevarne obliki, kakor danes, ko si i i razni politiki domišljaro. da je a-grarno krizo mogoče izlečiti s carinami, neupoštevajoč, ua se s takimi ukrepi, ki zaustavljajo naravni proces ozdravljenja, ustvarjalo le še nove težkoče. Avstrra, ki vedno poudarja, da temelji njena ži"-ljenska zmožnost na izvozu, si dovoljuje eksperiment, ponovnega potenciranja agrarne carinske zaščite. Pri tem pa nihče ne pomisli.' da zapiranje meje proti uvozu a-grarnih proizvodov onemogoča prizadetim agrarnim državam uvažati industrijske izdelke, kajti uvoz teh izdelkov je mogoče plačati le z izvozom. Nevaren obseg zavzema agrarni protekcijonizem tudi v Nemčiji, kjer znaša n. pr. danes carina na rž že 90% domače cene. Enako pripravlja Češkoslovaška občutno zvišanje carin na živino, čeprav je sedanja agrarna kriza živinorejo še najmanj prizadela. Avstrijskemu parlamentu je bila te dni predložena v razpravo četrta carinska novela in je ob tej priliki trgovinski minister dr. Hai-niseh razvil program svoje trgovinske politike. Izjavil, da še vedno smatra monopol za žito, kot edino sredstvo s katerim bi Avstrija lahko prisilila svoje sosede Poljsko, Rumunijo, Jugoslavijo in Madžarsko, aa odprejo vrata avstrijskemu uvozu. To svojo politiko je utemeljeval s tem, da so bili po avstrijskih podatkih ti sosedje v prvem četrtletju t. 1. v trgovini z Avstrijo aktivni za 89 milijonov šilingov. Ta argument je na prvi pogled za u-temeljltev avstrijske carinske politike prav razumljiv, vendar pa nikakor ne drži. Minister Hainisch je zamolčal, da je avstrijska trgovinska bilanca nasproti tem drža-žav navzlic pasivnosti še znatno ugodnejša, kakor z zapadnimi državami, loje? je razmerje mnogo slabše. Struktura avstrijskega gospodarstva. ki ima v inozemstvu velike naložbe kapitala, povzroča stalno veliko pasivnost trgovinske bilance. Zato Avstrija pač ne more zahtevati, da bi bila n.icna trgovina baš z agrarnimi nasledstvenimi državami aktivna. Pri skupni pasivnosti, ki znaša vsako leto skoro nespremenjeno 1 milijardo šilingov mora Avstrija pri količkaj pravično urejenih trgovinskih odnošajih imeti za vsako državo pa.sivno bilanco. Tudi je minister Hainisch zamolčal, aa je imela Avstrija zad-rtia leta in tudi lani z našo državo in Italijo celo aktivno trgovinsko bilanco, kar znači. da so trgovinski odnošaji med našo državo in Avstrijo urejeni le na naše škodo in ne na škodo Avstrije. NIČEVA SLAVA Neki Berlinčan je šest dni zaporedoma pridno čital vse berlinske dnevnike, da ugotovi, kateri javni delavci so največkrat omenjeni v tisku Prišel je do popolnoma nepričakovanih zaključkov. Največ so pisali o ministru pol je-deljstva Scihlerju, ki ga tujina skoraj ne pozna: omenjen je bil 445 krat, dočim so pisali o predsedniku Hindenburgu samo 32 krat! Izmed tujcev je zdaj na prvem mestu Gandi — 245 krat. Sledita mu voditelja MacDonald 175 krat in Briand — 140 krat. A Mussolini je omenjen samo 43krat, Prav malo je prehitel gospo Marto Hanau, ki je tako junaško stradala v pariški ječi in je zaradi tega dosegla 40 "točk" v dnevnem tisku. SLOVENEC mirnega in poštenega značaja, ie-11 dobiti delo kje pri kakem slovenskem naprednem kmetu; plača po dogovoru. Naslov: — Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. <2x17*18) Naročit« m Mfvetjl fonlh driavah. sil I AB09IP POGREŠANI DOKUMENT SOMAN IZ ŽIVLJENJA. II Zm Glas Naroda priredil G. P. t Nadaljevanje. NEW YORK, WEDNESDAY, JtJNE IH, 1931 LASO EST SLOVENE DAILY li O. 8> & KOVCEG (Nadaljevanje s 3. strani.) — Potem ni mogel stari oce trpeti brata in sestre Berndt? Ne, to Je gotovo. Povejte mi. prosim vas. kako naj se of;našam napram družini Berndt? Ali želite, naj jima povem, da ste vnuk Roka Berndt*. ki bo%te nastopili dedščino ali pa hočete čakati gospode ter jima sami sporočite? Premišljal je. Nato pa j« rekel mirno in odločno: Najprej bi rad govoril z notarjem ter se informiral, kako se moram obnašati Ali mi lahko priporočite dobrega notarja? Po..s. ite doktor Jungmana. On je bil notar ter pravni zastopnik vašega .-.tareiia očeta Medtem je najbrž že dcbil p;smo, ki ga je klicalo ker se Je hotel stric Rok dogovoriti ž njim glede oporoke. Povejte mu, da vas po iljam j al k njemu Zelo zmožen in polten je ter vam bo dobro svetoval. Hvala lepa. gospodična. To bom storil. Medtem pa pripovedujte oratu m « tri kako -m se nenadno pojavil in sploh kar hočete. Sedaj pa vas nočem št nadalje motiti* Pr:> ta v no zavrnite Videl vas bom zopet tukaj! Meni se zdi. kot »praviia skupaj ena kratka ura kot številne ljudi, s kateri-leu in leta! - je rekel razburjeno ter jo proseče pogledal, i k val so odšle njegove besede k njj. a bom turi. ce moram porazit, ovoj ponos ter prenašati zarekla tiho. je poljubil njeno roko Hvala vam, .sedaj »em povsem miren Od vsakega bom zahteval n ki bi hotel žaliti vas. Zdravstvujte, gospodična Alving. Na svi- — Na svidenje! To e rt kU p« i ail, kot v nu Tudi kot v sanjah je zrla za njim ter MlsluAkovala besedam, katere je izgovoril. Pn vratih wt še enkrat c :rnil m zopet sta se spogledala, nakar so t teška vrata zaprla za njim. Alenka je vstala, si pofladila lase s čela ter odhitela v dvorano, k iirtvaskemu odru Tam Je ozRšhiUl* na kolena. — Stric Rok. dragi stric Rok' Ni vedeU, lutko bi dala ura svojim občutkom ter je pričela plakati. Ne bodi jžkin j a j No, pote Plačo b Deveto poglavje. na Bern'dt izvedela o smrti svojega strica, ni vedela, če naj neje Konečno je konec temu air: masnemu življenju, v kadil maoek najmanjšemu veselju Sedaj bo drugače! Sedaj ita, neizmerno bogata, Kurt in ona. razumela pod življenjem vrednim življenja, le nebrzdano v veselja ter užitke. Lenko nekolik « ' ohladila" po telefonu, je naraslo njeno za-nahrulila umazano in čemerno služkinjo na naslednji na- . -.te včeraj zvečer čakali ter nama povedali, da nama i sporočiti važne stvari? nanjo preveč udano. e it vari po telefonu, — posebno neplačani računi. Ne [•rej kaj je važno in kaj ne. Me morem pa ostati po-^ moram delati ves dan. se pt: kocila a ni tega storila ker je bila že več me- dtkU, ter je vztrajala pri njima, ker ni mogla dcoiti val nikjer dobre službe Če pa je človek dolžan pla-■ trpeti. Sedaj pa se je Lena našopirila, ne preveč do- fredrzn«, Lina. kajti sicer vas spodim! e ozrla vanjo .-kraj-no začudena in razžaljena, ni izplačajte plačo Že davno sem vas sita! > dcbili, a nato boste zleteli, da se bo vse kadilo za leleia? Videi; bomo. kdo bo zletel. Mogoče vi. ker ne — Karo plačate najemnine. Lena ji je zaprla vrata pred nosom. Na .o je prQluskovala pn vratih svojega brata. — Sedaj je že čas. da vstane, — je rekla sama sebi. V svoji sobi je našla precej gorko ogrtačo, kajti poprej je pritekla skoro razgaljena k telefonu Odšla je p) majhnem kondorju proti bratovi sobi. Tam je potrkala močno na vrata — Ali si se konečno prebudil? — je za vpila. V sobi pa je cstalo vse uho. Nestrpna je odprla vrata. Kurt! Ali glišis? Moj Bog, kako trdno spiš! Stric Rok je umrl. Stric Rok ne živi več! — je vpila. Brat pa Je ležal v postelji ter se ru zganil. Lena Je stopila k postelji ter pričela duha ti po traku. — Kako za udarja tukaj? Meni je slabo! Odprla Jo hitro okno. da spusti noter buljii zrak. Nato je stopila zopet ko postelji ter močno stresla brata. — K>rt, prebudi s« Poslušaj, stari stric je mrtev! Sedaj je končana to pasje življenje! Zbudi se, v pol uri naju bo čakal avtomobil! Brat pa je leno zahropel ter le za trenutek odprl svoje oči, kajti Al H It popolnoma prebudil. 1 Lena m je oarla po sobi Na nočni mizici poleg postelje je stala škat-1 i ca cigaret ter pokrov za ogorke Iz teh ostankov je prihajal omamljiv C uh. ki je poind vso sobo ter ga je le počasi nadomeščal sveži zrak. Poduhala >e ootanke cigaret ter zopet stresla svojega brata. Ker še to m pomagalo, je vzela čašo vode ter mu je zlila v obraz, tedaj se je polagoma zbudil ter štrlel vanjo. ženi gumib, glede stari uslužbenec predse v somraku, kamor se je u- maknil instinktivno, ne da bi kaj videi. V teh kratkih trenutkih je liki zemlja porumenel obraz moža poštenjaka in se grozno spačil. — Osem tisoč frankov! V volnenem šalu. — ponavlja. — Če govorim seda , ali ne bo mislil ni-čelnik, da sem jih hotel ukrasti? Jaz? Bivic, Ah. tega ne! S prstom si popravi svoj svileni robec, ki mu stiska vrot. Boji se, da mu ne uidejo besede iz ust in stiska čeljusti. V njegovih nepopolnih možganih se je mahoma usidrala gotovost, da bi se ne vem kdo vse smejal njegovi razlagi in mu ne bi verjel niti besede. Ako le pomisli na izraz, s katerim bi ga gledal g. Robiou. ko bi ga poslušal, že začuti, kako se mu stiska srce. O. prokleta skat'.a! Znova jo mož vidi, kako leži tam pod klopjo, malo postrani, z resicami črne volne; v njegovi mrzlični domišljiji izgleda ta kovčeg liki past, ki jo je nastavila zlobna roka njegovi stari poštenosti. Kratek žvižg v daljavi za zdrami, da posluhne kakor iz navade; toda ne bi se ganil, ako ga ne bi! načelnik, ki skoči liki pero, porinil j proti vratom. — Vlak je tu. oče Bivic! Pozuri-mo se! Sreča zanj, da ga sune g. Robiou z roko, naj naloži svoje košare s perutnino, kajti njegove roke sd kakor iz volne in povsod se zadeva kakor pijan. Ko teče ob viaku, da zapre vrata. se zaleti skoro v dva orožnika, edina potnika, ki sta izstopila v Belle—Isle—Begardu. Sta to dva orožnika pehotne plouaretske brigade. Derrien in Quellec, ki ju pozna že dolgo in Katerim navadno, stisne roko, kadai iu sreča. — Oprostita, gospoda, nocoi, — izusti in se jim boječe in spoštljivo umakne. Onadva se zapleteta v hrupen pogovor z g. Robioujem in oče Bivic, ki so mu lica hipoma oledenela od strahu, sliši Derriena, ki izgovori besedo "kovčeg". Ne da bi se ganil, posluša zmeden. — To je neki Rogier po imenu. — nadaljuje Derrien. Neki fant iz Valotije tam v hribih Trdi, da je pozabil svoj kovčeg ali v hotelskem vozu ali pa v čakalnici tu. Kar pa odločno dokazuje, da se dobro ne spominja, je to, da je. preden je dal brzojaviti v Saint Brreuc zahteval najprej preiskavo v Morlai potem v Lajnballu, kjer potniki prestopajo. Seveda ne najdejo tam ničesar. — To je prava potegavščina, --podkrepi Quellec. Vsi trije krenejo med pogovorom proti izhodu, ne da bi slutili, da e za njimi, tam na peronu, ka- IV. Kazalec kaže deset minut pred j deveto in mož še vedno stoji na i-stem mestu in kakor brezumen maha s svojo svetil j ko. Pred prihodom orožnikov bi bil morda še v stanu v skrajnem obupu povedati svoje prikrivanje gospodu Robiouju; sicer bi ih bil slišal dovolj, toda sedaj bi bil o-lajšan. Sedaj pa, ko se meša v zadevo pravica, ko govorijo o preiskavah in poizvedbah, je že prepozno, štirikrat prepozno. O, kako se mu mudi domov, da bi povedal o vsom svoji ženi. da bi jo vprašal za svet! Še pol ure tes-nubnega sLrahu. Hipoma se zdrzne: načelnik prihaja iz pisarne in gre hitro proti čuvajnici. I n glej ga, kako besen buta ob vrata! — Bivic, hej, Bivic! Kam vraga se je skril ta 5tari pretkanec? — Tu sem, gospod Robiau. • — odvrne od daleč mož z bednim glasom. — Kaj počenjate tu? Kaj pravite, Bivic, jai triumfiram. Komisar iz Saint Brieuca se mi ie v tem hipu opravičil. Pravkar so našli zloglasni kovčeg. Ali je oče Bivic slišal prav? V ušesih mu brni, z dolgimi koraki j gre preko tračnic in po nekaj korakih postoji ter vpraša: — Kaj pravite, gospod Robiou? — Slišite, gluhi postajate, Bivic! Vpijem vam, da so našli kovčeg! — Kovčeg? Kakšen kovčeg? --zajeclja Bivic. — Glejte ga no, sa jih šest in; trideset! Kovčeg z bankovci vendar! — Ni mogoče. — Pa da! In z vsem: osmimi nedotaknjenim* tisoči v njem. Brz>-javili so. da je ležal v garderobi v Lamballu od torka zjutraj. POZOR, ROJAKI c Is naslova na lista, katerega prejemate, H razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da s« V ms opominja, temveč obnovite naročnino aii direktno, ali pa prt enem sledečih naših zastopnikov. 1--- ? ' ~ 1 ^ Kretan je Parnikov Shipping News -— i® 1 » CAIAFOKNIA Srce se očetu Bivicu, ki sledn-ič razume, hipoma oddahne od tet-kega bremena in na njegovem o-brazu, osvetljenem z lučjo, s katero še vedno maha, zažari veselje i nedolžnosti. — Srečo ima ta konjski preku-pec, — zaključi g. Robiou in odide. — O. da, načelnik, to e pač sreča! — pritrdi stari uslužbenec z čudnim naglasom. Fontana, A. Hcchevar 6an Francisco, Jacob Lauzhtn COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Culig. John Oerm, Frank Janesh, A. Baftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurcra, J. Verblch Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BambtcB, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Masco utah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvatb. Waukegan. Frank Pctkovlek In Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnih. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kltzmlller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouie, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula Eveieth. Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povle Virginia, Frai>k Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. louls. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. if. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. Ko ostant sam na peronu, po- NEW \ORK sluša smehljaje, kako mu bije sr- j Gowanda, Karl Sterniaha. ce, naposled svobodno. Njegovo Little Falls. Frank Masla, srce, ki se že teden dni ni počutilo I OHIO dobro pod njegovo bluzo: v svoji' Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti preprostosti pomisli, da ima prav; Cleveland, Anton Bobek, Chaa tako srečo kakor konjski prekupec.! Karllnger. Anton Simclch. Math. In solze, debele solze, polne nežno- I Slapnlk. Euclid, F. Bajt. sti or&sijo oci poštenjaka. — To te bo izučilo, moj Jože! — zamrmra. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louls Balant ln J. K um i« Niles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar-Youngstown, Anton Klkelj- Ko se premakne zadnji vlak z OREGON mesta, zavihti z roko in zažene med Oregon City. J. Koblar. mer meče srvetiljka svoje zelenka- I prtljago tovornega voza ' pošiljko, ste žarke, ob njihovih besedah vzdrgetalo žalostno srce očeta Bi-vica in se bolj in bolj pogreza v obup. ki ni bila vknjižena". Za svoje potovanje v Mans se bo oče Bivic zadovoljil s cekarjem Ivane Luize. Vsakovrstne NJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLASlARODA" 216 W. 18th Street New York, N, Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Privlč. Louls Jupan-t\t. A. Skerlj. Farrell, Jerry okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvbek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arh in U. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pezd{rc. Bteelton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico. J. BkerlJ. Fr. 8chifrer. West Newton, Joseph Jovan WiUock, J PeterneL UTAH Helper. Fr. Kreba WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine in okoUcc, Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis lancher. DlaznondvUle, F. Lambed 1» junija: Uerl.ii, Iloul"Cr.t Sur M< r. Ur< m«D 20 aprila; t»lyinpi'-. WesternUod, Cliert»iurg. Antwef-p^n S?.tt«»n«lam, Bouloari« »ur Mer. Rot t*rurg Minn< tonka. < "Iv rl-nirg President Uuuievelt, Cherbourg Proni'n 22 Junija: UereKgarla. Cherbour® 23 junija: C- >lunibuB, Cherbourg, Bremen 25, Junija: lir dn France, Havre Albert Kallin, Cb< rf«»urif. H:tnib«irj Republic. Cherbourg, iirenien 2€ Junija: Dresden, Chrrl-Aurg. Bremen 27. Junija: Krern* n. Cherlmurg. Itrem^n MaJestif, ("herlxnirg Rr»tterdn,m. Boulogne but liff, Rot terdam 2» junija: Mauritania, fhertifiurg I!e!genland, Cherbourg. Ant warper Minn>kaMa. Bf»ul«>gf.e dur >ler I.eviathan. Cheibourg C'»nte Orande, Nuj--:!. <.er.ov» t" junija: P^rifl. lla\re 2. julija: Amnira. Ctu bourg. l:r» tr--n N'.w Voi k. «'herijourg, Hamburg 3 tuHiJa: Kramp. Ilavr« Satiil-nia. Ti s t i f..rn« l ic, t "h^rbourg Bennland. < "li» rl-'in g. Antwrpen 19. julija: Minu-toi ka. Cherbourg I'outs Ulam aniario. Nj \ a II. Oeno- 23. jubja: ilaui • 'ania C» . rl>ourg Eurupa, 4 "herl-ourg. Brem» »i tleorge \Va»hjiigton. Cherbourg. 1*1 :-men Albert BaiHn. Cherbourg. Hambuig 25. julija: Kratil ll.tvr. Homeric. t*herlw»urjj Rott. rdani, Boub gne l^ur Mer. Rot-terdajn K., iti.i. Na poll, Geneva 2€. julija: publi«-. Ch. .......... Bremen (fc-lsenUind. Ctierbourg. A nt serpen Mlnn-kabda, B-oulogn« Hnr Mer St. I.ouls, cturbourg, Hambuig 30. julija: Aquitania, Cherbourg A me rit ;». Cherbourg. Bremen New Vork, Cherbourg. Hamburg 31. Julija: Clierl'ou'g. Bremen 1. avgusta: I'e de Kraiwe, Havre Vulcani t, Trst Brenteii, Cher t > aerg, Bremen '»ljintHf. Ciieriwiurg l'«nntaiiit, Ch*-rbourg. Antwcrp^n Voiendatn, JJoul'gne Sur Mer, Rotterdam 2 avgusta: la v latlian, Cherboijrg Minne^paska. Chert-" trg 5. avgusta: } ' rer.R .t t. Chf 11 g £ avgusta: FY'Sidetit Harding, rg. 4. julija: K-irop.i «'h.-rie.urg, B emen Votendam, Bou3e.Ru. Sur .V< t - reu' hland, < "herbourg. Ham Chertwiiirg, Brem^i Rot- k.. Cherbe.urg • •, i 'herbourg, Hani H. julija: Mini • w. Mi'w-uil, to. juli ja : .VUK'I ti 8. julija: Aipiitania. f'herbourg 9 julija: I"re.- tJ^.rit Harding, Cherbourg Pre- 1 m< n <»!vmpfe. Cherbourg I'»'Uts h land. Chert«.urg. Hamburg r 10. Julija: siutt^art. Cherbourg. Bremen 11. Ju'ija: i 'e de Kram e. Havre — IZI.KT l.aplaji'l. rli.-|...urg. Atit «n C .-\eIan.l. CherlH.ujg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne out M-t, Rotterdam 15. julija: C.jl.mbus, Cherbourg. Bremen 16 Julija: : ••tetiKarla, ' Therboutfr Bremen, Cherbourg. Bremsn J., v iM than, i " her I... m t a I 'resident Roosevelt. Cherbourg Bt emeu Majestic, Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hatitbui; ! 1/. julija: Berlin, Boulogne f'ur Mer. Bremen 18. julija: IVn.v, Havre We-stern I a nd. Cherbourg. Antwer- ! pen St...tend trn. Rotterdam. Boulogne j sur ai-r 7. avgusti: C< ilumliu: 8. avqusta: M • >'• tie, i "herl.ourg 1,-ijiland, Cherbourg, Antw^rpen New Amsterdam, Boulogne h-Mer. Rotterdam 9. avgusta : Pre id-nt R.- e\ . It. r'beiberg. Br» men MiHgaukee, c'herbourg. Hun^nrg • nt« Jen POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista 13. avqustA: Maitretanl-«. rbourg Kiiroi.i, Ch-rU.urg. Br. men Hamburc. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Ktuttcart, ('herbourg. Bremen 15 avgusta. J'^ri". Havre Saturnia. Trst HnmeHe. Cberbr.tirg Went«: rnland, Cherbourg. Antwer-l>eti Cleveland ».'herbourg, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rot t e t d a til 16. avgusta: AqilHatiia. Ch" rbt.it r g M iimetoiika. Cht-rbourg 19. avgusta: I.eviathan, Cherbourg. Bremen 20 avgiut.i: Krance, Havre Bremen I M..'T i...ill it. Bremen f'.eorjfn Washington, Cherliotitg. Bremen Albeit Ballin. Cherboum Hamburg 21. avgusta: Ber'ln. Boulogne Svir Mer, Bremen 22. avgusta- • >l> nip < 'herbourg RotteifSpn. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Aug'Mtux. Napoti, Genova. 23. avgusta: Minnekalida, Boulogne S'ir Mer 2S. avgusta: l:.-; -at,, e. t "lo 11.....1 tT, ll.iml. il i 2"". avgosta: Be de France. Havre Berenearia. < '1 «'tl«airg Columliu> i 'herbourg. Bremen Amet it-a. < 'hertw.iirg, Bremen New Voi k, Cherbourg. Hamburg 23. avgusta: I »re:-den, Cherbouig Bremen 29. avgusta- Kuropa, Ch«-r5 our«, Bremen Maje la-, CherlKturg nnla nd, Cherbourg. Antwerpen \ ol. ndam, Boulogne Sur Mer, R it-terdam 30. avgusta: Rej.ubile, Cherb»>urg Bremen Si i.ouis. Cherbourg, llamburK Co if t e Biatu amano, Nap'.li. 'icnovi POSEBNI SLOVENSKI IZLET .LJUBLJANO na slavnem ekspresnem parniku "PARIS" 30. junija '30 Preko HAVRE in PARIZA NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA »POT ZA SLOVENCE JOHN VOLEK Izletniki bodo pod osebnim vodstvom rojaki Johna Voleka. upravitelja departmenta tretjegi razreda Francoske Crtc v newyorskem uradu. Vsa udobnost in pripravnost vam )c zajamčena. Krasne privatne Kabine in zabava. Slavna francoska hrana in pijača. NE ZAMUDITE TE PRILIKE Zajamčite si sedaj prostor od kateregakoli pooblaščenega potniškega agenia ali od