Pismo španskih
političnih zapornikov
V današnji številki objavljamo obsežno poročilo o poteku kongresa tržaških komunistov. In to zaradi tega, ker smatramo, da predstavlja kongres izredno važen politični dogodek ne samo za tržaške komuniste, ne samo za položaj in perspektive Trsta, ampak tudi za Slovence v vsej deželi.
Vprašanja slovenske skupnosti, kot vprašanja demokracije in svobodnega razvoja te skupnosti na vseh področjih dejavnosti, so bila na tem kongresu obširno obravnavana. Osnova tej in takšni diskusiji pa je bila resolucija vodstva KPI, kot je to poudarjeno v poročilu tovariša Seme, v zaključnem kongresnem dokumentu, oziroma resoluciji, kakor tudi v številnih posegih, do katerih je na kongresu prišlo. Vprašanje o-brambe pravic slovenskega pre-bivavstva je bilo postavljeno v enotni obliki, kot načelno vprašanje, kot obveznost in dolžnost vsega italijanskega ljudstva in italijanske demokracije. Zavrnilo in obsodilo se je Poizkus, da se slovensko skupnost deli v tri «kategorije», in sicer na tržaško slovensko skupnost, ki ima na razpolago instrument posebnega statuta kot prilogo londonske spomenice ; na goriško, ki lahko svoje zahteve postavlja samo na o-snovi republiške ustave in na ono v videmski pokrajini, kjer se obstoj slovenske manjšine sploh ne priznava.
Takšno politiko, ki je politika Krščanske demokracije, je
kongres obsodil in zavrnil, kot jo obsojajo in zavračajo nasploh vsi 'komunisti, pri čemer je nujno poudariti potrebo po borbi, da bi Slovenci v vsej deželi dosegli iste in enake pravice, kot jih ima vseh ostalih 50 milijonov italijanskih državljanov. V tem smislu je bil kongresu tržaških komunistov postavljen tudi predlog, naj bi se v deželnem merilu organiziralo zborovanje vseh slovenskih komunistov Trsta, Gorice in Benečije, in to na pobudo deželnega komiteja naše Partije. Isti predlog je bil postavljen na kongresu federacije v Vidmu, kakor tudi na onem, ki ga je imela federacija v Gorici. Komunisti potemtakem ne bodo po vprašanju narodnostnih pravic Slovencev trpeli nobenega taktiziranja, nobenega paternalizma, ker pač to predstavlja načelno vprašanje, za kakršnega ga je KPI vedno in v vseh okoliščinah smatrala.
Katera druga stranka se lahko izkaže s takšnim stališčem? Potrebno si je v tem pogledu ogledati bedno stališče Krščanske demokracije. Po volitvah in potem, ko je preko radia predložila svoj program tudi v slovenščini, naenkrat javno izjavlja, da se vprašanje zanjo postavlja v smislu «politične asimilacije Slovencev», kot predpogoja nadaljne narodnostne asimilacije, na osnovi katere naj bi Slovenci kot skupnost izginili. To bi morala biti, po mnenju krščansko-de-mokratskih voditeljev, naloga
tržaške federacije PSI, katere naloga naj bi bila «politično asimilirati» Slovence, ki so se vključili vanjo in so zanjo tudi volili, pri čemer je potrebno te pripeljati na avtonomistične pozicije, nekako v objem vladne politike, ki jo nadzoruje KD in jo danes označuje stalno postopno nazadovanje levega centra.
To, seveda, predstavlja nevarnost, ki se je Slovenci dobro zavedajo. Toda ti nikakor ne žele, da bi jih kdo smatral za navadno maneversko množico KD. Krščansko-demokrat-ski voditelji pa očitno smatrajo del Slovencev, namreč tisti del, ki je dal svoje glasove v prid «Slovenske skupne liste», za že «politično asimiliran», v kolikor se je omenjena lista pojavila z blagoslovom KD, a njen nosilec je, kot znano, tisti slovenski krščanskodemo-kratski svetovavec, ki bo jutri pravtako, kot je včeraj, nadaljeval s podpiranjem krščan-sko-demokratske politike. Drugi del Slovencev, tisti, ki je oddal svoje glasove PSI, pa naj bi bil — kar smo že omenili — «politično asimiliran» od pravkar imenovane stranke.
Tržaški socialdemokrati, ki so v zadnjih dneh predvolivne agitacije pravtako v slovenščini sestavili nekakšno «pismo Slovencem», pa so v resnici vedno pripravljeni nuditi Krščanski demokraciji svojo roko, ko gre za obrambo njenih interesov. Saj so to delali vsa ta leta, a
(Nadaljevanje na 4. strani)
Političnim zapornikom v Španskih zaporih je uspelo v zadnjem času iztihotapiti več pisem in poslanic svetovni javnosti. Nedavno so poslali svetovnim časopismm agencijam pismo, v katerem pravijo, da je glas o solidarnosti svetovne javnosti in o racijah, ki jih začenjajo na svetu za njihovo osvoboditev, prodrl do njih, vzlic izoliranosti, na katero so obsojeni. «Izražamo našo globoko zahvalo vsem, ki širijo resnico o položaju v Španiji, in o tem, kako težko nam je».
Na izjavo španskega pravosodnega ministra, da v Španiji ni političnih zapornikov, odgovarjajo španski patrioti iz zaporov: «Resnica je nezdružljiva s Francovim režimom, ki vas skuša preslepiti, nas pa obsoja na dolga in težka leta robije». V nismu so nadalje navedeni številni podatki o političnih zapornikih v Španiji. «Mnogih od nas ni več med živimi. Tudi naš tovariš Francisco Cayo Senia ne živi več. Umrl je nekaj dni potem, ko je prišel iz zapora, v katerem je prebil nepretrgoma dvajset let. Tudi Benita Pereza Garcie ni več. Septembra letos je umrl v jetniški bolnici Yeseria-sa v bližini Madrida, potem ko je preživel na robiji celih 18 let». — Seznam ljudi, ki so umrli v zaporih ali so bili obsojeni na smrt, je dolg — tako je rečeno v pismu — prav tako dolg pa je tudi seznam tistih političnih zapornikov, ki so jim od-
II. Kongres Avtonomne tržaške federacije KPI je na svojem zaključnem zasedanju izglasoval politično-organizacij-sko resolucijo, v kateri se poudarjajo naloge tržaških komunistov. Potem, ko v uvodu ugotavlja, da se kongres strinja s tezami za X. vsedržavni kongres in s poročilom federacije, ki ga je podal tov. Sema, se resolucija obširneje zadržuje na vprašanju borbe za mir. V tej zvezi se pravi, da morajo tržaški komunisti voditi široko in smelo politiko povezovanja z vsemi silami, ki se zavzemajo za mir. Tržaški komunisti pozdravljajo rešitev vprašanja Kube tako, kot so jo omogočile politične in diplomatske poteze Sovjetske zveze, izreka-
vzeli vse pravice. Samo v centralnem zaporu mesta Burgosa je zdaj 424 političnih zapornikov, obsojenih na zaporne kazni, ki skupaj presegajo 90 stoletij, ki pa so v zaporih prebili skupno že 3132 let. V zaporih Caseresa, Alcale, Valaloida, Car-bancela in drugih mestih po Španiji je na stotine Španskih rodoljubov, obsojenih zato, ker so terjali kruha zase in za svoje otroke, vzpostavitev demokracije, spoštovanje osnovnih pravic in mir na svetu.
V pismu, ki so ga poslali časopisnim agencijam, navajajo španski zaporniki, da živi razen njih na de-settisoče španskih delavcev in državljanov deportiranih na tako imenovani «svobodi pod nadzorstvom». Diktatorski režim je razseli! te ljudi po množičnih letošnjih stavkah in jih ločil od družin,
Španski politični zaporniki nadalje pravijo: «Pripadamo raznim političnim in religioznim skupinam, med nami so delavci in uslužbenci, kmetje, umetniki in inženirji, ljudje svobodnih poklicev, vsi pa enako čutimo okrutnost terorja Francovega režima».
Na koncu izražajo španski politični zaporniki upanje, da bodo časopisne agencije na svetu pripomogle k širjenju resnice o terorju v Španiji, od režima pa zahtevajo, naj omogoči novinarjem, da bi v španskih zaporih preverili resničnost njihovih navedb.
jo svojo solidarnost s socialistično republiko karibskega morja ter pozdravljajo ustavitev sovražnosti med Kitajsko in Indijo, izražajoč željo, da bi se spor med obema državama rešil na podlagi pogajanj in mirnega sporazuma in, da bi bili osvobojeni komunisti, ki so bili te dni aretirani v Indiji. Miroljubna koeksistenca, mednarodna pomiritev, razorožitev so danes edina alternativa za človeštvo. Trst lahko ponovno pridobi svojo naravno funkcijo samo na podlagi takšne politike. Tržaški komunisti, ki se biieio za uničenje vsesa atomskega orožja in za splošno in nadzorovano razorožitev, se za vzemaio predvsem za odpravo atomskih in vojaških oporišč ZDA. in NATO v Italiji, ker to predstavlja največjo nevarnost za našo deželo. Tržaški komunisti se biieio za demokratično zunanio politiko Italije in za pomnožitev in okrepitev odnosov s socialističnimi in nevtralnimi deželami- Pozitivni'rezultati trgovinske pogodbe s Češkoslovaško in izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo notrjuieio možnost in koristnost nadaljnjega razvoja odnosov s temi in z vsemi deželami sveta.
«II. kongres odobrava poJ novno vzpostavitev normalnih odnosov med tržaško federacijo KPI in ZK Slovenije za poglobitev vzajemnega poznavanja na podlagi diskusije in primerjanja vzajemnih situacij, kot prispevek nadaljnjemu izboljšanju odnosov med obemi ljudstvi in obema sosednima državama. Kongres si želi čedalje večje informacije o vprašanjih in diskusijah, ki mo-(Nadaljevanje na 4. strani)
U. kongres Avtonomne tržaške federacije KPI, ki se je začel v četrtek 22. novembra, se je zaključil v nedeljo zvečer. Diskusija je trajala tri dni in je bila zelo konstruktivna. Kongresu je prisostvoval tudi senator Terracini kot predstavnik osrednjega vodstva naše Partije. Prisotni 80 bili tudi- deželni sekretar tov. Lizzerò, delegacije federacij iz Gorice, Vidma in Pordenona. Tajniško poročilo je podal tov. Sema. Izvlečke *a j niškega poročila in diskusije objavljamo na 2. in 3. strani. Na gornji sliki: Udeleženci javnega kongresnega zborovanja, ki je bilo v nedeljo v kinu Arcobaleno. Na tem zborovanju so govorili tov. Terracini, Pacco in Stanka Hrovatin
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Resolucija II. kongresa tržaških komunistov
2 • DELO
»-30.-11-1962
Tajniško poročilo
Diskusija
Objavljamo izvleček poročila, ki ga je na Kongresu Avtonomne tržaške federacije KPI, podal sekretar tov. Paolo Sema.
V prvem delu svojega poročila je tov. Sema analiziral mednarodno situacijo na podlagi zadnjih dogodkov: grožnje ameriškega napada na Kubo in rešitev krize. Ko je nakazal, da bi danes tak svetovni spopad lahko povzročil uničenje vsega človeštva, je podčrtal nujnost, da se ojači borba za mir, kajti vojna ni neizogibna.
Stališče, ki ga je zavzela Sovjetska zveza o kubanski krizi, je bilo odločilno : rešila je mir in neodvisnost junaške socialistične republike v Karaibskem morju. Delež, ki ga je ob tej priliki dala Sovjetska zveza za rešitev miru, je odraz pravilne politike, to je, politike mirnega sožitja. Zato je treba nadaljevati borbo za mir, zahtevati odstranitev vseh tujih vojaških oporišč tudi v naši deželi, združiti vse sile, ne samo komunistične, da bo tudi Trst dal svoj delež v obrambi miru.
Zaradi svojega položaja, svoje bodočnosti in svoje vloge mora Trst postati mesto miru, središče iniciativ za mirno sožitje, za vedno večje stike med narodi in državami. Zato je potrebno resno delo za povečanje sil miru v našem mestu, najti je treba stike in sporazum z najrazličnejšimi sloji in tudi skupinami ne glede na njih politično ali ideološko stališče.
Kar se tiče kitajsko-indijskega spora, je bila objavljena vest, da so kitajski tovariši prenehali boje in predlagali mimo rešitev spora. Ta novica nas tolaži in si želimo, da bi obe državi: Kitajska, ki gradi socializem in nevezana Indija, našli pot do sporazuma v korist narodov in miru.
Tov. Sema je obširno obravnava) nekatera vprašanja mednarodnega komunističnega gibanja, odnošajev med komunističnimi partijami, nesporazumov med nekaterimi partijami. Se ni strinjal z onimi, ki sprejmejo neko stališče samo z besedami. ki ga pa potem ne izvajajo. Zavrnil je nesmiselne metode albanskih tovarišev, njihove nenačelne kritike, se ni strinjal s sodbo, ki so jo izrekli o intervenciji Sovjetske zveze v kubanski krizi. Nato je podčrtal potrebo, naj se nesoglasja in vprašanja, ki nastajajo med komunističnimi in delavskimi strankami temeljito diskutirajo, naj bi bila večja izmenjava informacij in naj bi bila dana možnost spoznanja vzrokov nesporazumov.
Poročevavec je želel, naj bi nesoglasja in tudi resne napake ne bile razlog za izobčenja, še manj pa za prekinitev odnošajev med državami, temveč naj se v diskusiji išče pot k stvarni enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja.
O stikih z ZKJ
Tov. Sema je nato orisal delo federacije glede obnovitve stikov z Zvezo komunistov Slovenije. Pošiljanje kvalificiranih delegacij je odprlo novo obdobje in je odpravilo ločitev. Tržaški komunisti hočejo spoznati in diskutirati situacijo v Jugoslaviji in stališča ZKJ, tudi če obstojajo med nami in jugoslovanskimi tovariši različna mnenja o i-deoloških, političnih in organizativ-nih vprašanjih. V tej zvezi je tov. Sema omenil novo ustavo Federativne socialistične republike Jugoslavije, ki jo bodo tudi tržaški komunisti preučili, kajti jo še premalo poznajo, da bi mogli izreči poglobljeno sodbo o njej.
Govoreč o italijanski poti v socializem, je poročevavec razložil značilnosti italijanske družbe, ki je kapitalistična, razvitega monopolističnega značaja. Nekoč agrarno-indu-strijska država je danes industrij-sko-agrarna država. V Italiji je poleg močnega demokratičnega gibanja, tudi množično katoliško gibanje z močno vkoreninj enimi tradicijami in pridobitvami Rezistence in ustava, katera spada med najbolj napredne v kapitalističnem svetu. Položaj v Italiji je karakteriziran predvsem od prisotnosti borbene in močne Komunistične partije, močnejše kot v vseh drugih buržoznih državah in od Socialistične stranke, s katero — kljub vsemu — obstojajo še vedno stične točke za sodelovanje in enotnost. Odtod izhajajo značilnosti italijanske poti v socializem z novimi in izvirnimi oblikami, z izvajanjem določil republiške ustave.
Tudi v Trstu obstojajo možnosti novih zavezništev in mi moramo dokazati srednjim slojem, kaj bi pomenila zanje globoka preosnova sedanje družbe.
O Slovencih in avtonomiji dežele
Nato je tov. Sema preučil nastanek levega centra v dveh nasprotu- 1 jočih si komponentah: transformi-stične in one «levega centra» po porazu prejšnjih formul, do katerega je prišlo po zaslugi velikih in enotnih ljudskih borb. Govoreč o razvoju — boljše — o involuciji sedanje situacije, je govornik podčrtal vedno vidnejšo obrambo levega centra, popuščanje vodstva PSI pred vedno večjimi zahtevami demokri-stjanske stranke. Da bomo onemogočili prelom delavskega gibanja, moramo takojšnje cilje povezati z dalekosežnejšimi zahtevami, kakor v nekaterih bojih tržaških delavcev, n.pr. v pristanišču, Splošnih skladiščih, podjetjih Arrigoni, Stock, O-rion in vseh kovinarskih delavcev.
delavo. Povdaril je, da je nedopustno, da se Slovence v Italiji deli v tri kategorije (v tržaški pokrajini, v goriški in videmski pokrajini, v kateri se sploh ne prizna obstoj slovenske manjšine), podčrtal pa je, da morajo spadati vsi Slovenci v isto «kategorijo» s petdesetimi mi- j lijoni Italijanov.
V	okviru gospodarskega in političnega stanja našega mesta in dežele je Sema analiziral izid občinskih volitev v Trstu in delo, ki ga je opravila federacija; povdaril je objektivne in subjektivne razloge volivnih rezultatov, potrebo, da se popravijo pomanjkljivosti v partijskem delu. Nato je razpravljal o bodočem delu tržaških komunistov: o miru, o mednarodni solidarnosti do narodov, ki se borijo za svobodo, o deželi, o narodnih pravicah Slovencev, o načrtu za obnovo tržaškega in deželnega gospodarstva v okviru splošnega boja KPI za resnično u-smeritev na levo, o okrepitvi sodelovanja s tovariši socialisti v enotni borbi delavskega razreda.
V	zadnjem delu poročila je tov. Sema obširno govoril o notranjem stanju partije, o potrebi velike politične akcije za povečanje vpliva in organizacije tržaške federacije proti vsakemu sektaštvu.
V	našem mestu obstojajo pogoji za ojačenje naše organizacije: naš program, naša politika, enotnost v partiji, ki je sestavljena iz vrednih in požrtvovavnih članov — raznašav-cev tiska, propagandistov, voditeljev celic in sekcij.
Potrebno je, da populariziramo naš program, da se naše delovanje prilagodi položaju v novih okrajih, v velikih, srednjih in majhnih tovarnah. Potrebno je, da izboljšamo politično sposobnost naših kadrov in organizmov. Samo tako bomo lahko uspešno napredovali v borbi za mir, enotnost med Slovenci in Italijani, demokracijo, gospodarski in socialni razvoj dežele.
Objavljamo izvečke govorov nekaterih delegatov na II. kongresu Avtonomne tržaške federacije KPI. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali omejiti izvlečke in smo izbrali predvsem govore tistih tovarišev, ki so obravnavali tiste probleme, ki zanimajo širšo javnost in ne le določen sektor in pa, seveda govore tovarišev, ki so obravnavali probleme Slovencev.
ŠKERJANC (sekcija Milje) je v kritični luči orisal položaj kmetijstva na Tržaškem ozemlju in akcije komunistov. Priporočal je izboljšanje našega delovanja na tem področju in mobiliziranje kmetov za borbo. Glas kmetov, tako je poudaril, mora priti do pravega izraza v vseh izvoljenih organizzmih.
POGASSI (vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu) je govoril o vprašanju gospodarske obnove v Trstu in poudaril, da je ta v prvi vrsti odvisna od razvoja pristaniškega prometa. Toda vlada, tako je poudaril govornik, smatra, da je izčrpana vloga tržaškega pristanišča. Zato so potrebna sredstva za poživitev tržaškega gospodarstva. Med ta sredstva spadajo tudi popolna prosta cona, ustanova, ki bi bila podobi Blagajni za italijanski Jug, deželni načrt, ki naj za izdela študijski odbor, ustanovljen na široki
oooooooooooooooooooooooooooo
Novoizvoljeno vodstvo federacije
FEDERALNI KOMITE Battilana Attilio, Bernetič Marija, Bullo Nereo, Burlo Giuseppe, Burlo Jole, Canciani Giorgio, Calabria Arturo, Crevatin Lino, Cuffaro Antonino, Colli Mario, Ervatti Mario, Furlan Dušan, Gerbec Jelka, Hrovatin Stanka, Millo Gastone, Pacco Giordano, Perini Sergio, Pescatori Davide, Padovan Lucjan, Po-gassi Giuseppe, Roncelj Lucian, Sema Paolo, šiškovič Karel, škerk Albin, Tonel Claudio, Tosolini Silvano, Vidali Vittorio, Weiss Laura, Wilhelm Dolfi, Zecchini Bruno, Zobec Armida.
KONTROLNA KOMISIJA Bravin Sergio, Gattonar Antonio, Cociancich Danilo, Gombač Franc, Lussi Umberto, Poccecai Vittorio, Santalesa Ricciotti, Slavec Mario, Tominez Bonomo, Zambon Mario, žužek Vera.
REVIZIJSKA KOMISIJA Bortolotti Massimiliano, Cergolj Doro, Sorini Libera.
DELEGATI ZA X. KONGRES KPI Vidali Vittorio, Sema Paolo, Battilana Attilio. Gerbec Jelka.
Delavska enotnost je bistvene važnosti za boj proti monopolom, za dosego reforme ustroja, za splošno reformo državne ureditve.
Tov. Sema je nato proučil vprašanje Dežele s posebnim Statutom za Furlanijo-Julijsko krajino. Potem, ko je na kratko orisal gospodarski položaj v deželi s posebnim povdar-kom na odiralno politiko monopolov in predvsem monopolističnega podjetja SADE, je spomnil delegate na propadanje tržaškega gospodarstva. Z ustanovitvijo dežele, je nadaljeval tov. Sema, bomo lahko boljše branili narodne pravice Slovencev, njihov svobodni razvoj na vseh področjih v popolni enakopravnosti z državljani italijanske narodnosti. Omenil je resolucijo vodstva KPI o Slovencih in delež, ki ga je dala tržaška federacija za njeno iz-
Delegati na kongresu
osnovi in pri katerem naj bi sodelovale tudi krajevne ustanove. Pogas-si je govoril tudi o bližnjih volitvah odbora Delavskih zadrug ter pouda-l ril, da so zadruge velikega pomena v borbi proti draginji in proti monopolom.
FURLAN (bivši devinsko-nabrežin-ski župan): Poglavitna naloga ko-i munistov je borba za mir in za miroljubno sožitje med različnimi j režimi. Druga zelo važna naloga jej borba za to, da bodo vsi Slovenci v Italija, tako tistih, ki živijo na; Tržaškem kot onih, ki živijo v gori-; ški in videmski pokrajini deležni enakih pravic kot državljani italijanskega jezika, kajti slovenske manjšine v Italiji ni mogoče deliti na 3 kategorije. Furlan je govoril tudi o vprašanjih, ki se tičejo lon-| donskega sporazuma in posebnega statuta.
MALALAN (Lonjer) je govoril o nujnosti borbe za zaščito pravic Slovencev in o utrjevanju enotnosti med Slovenci in Italijani.
BULLO (član komunistične mladine) je poudarjal, da je treba dvigniti ideološko raven komunistične mladine. Priporočal je ustanovitev političnih tečajev za mladinske voditelje in za študente. Mladina mora biti aktivnejša. Govornik je tudi poudaril, da so odnosi s socialistično mladino dobri in da je sodelovanje z mladino Slovenije koristno.
PAHOR je govoril o problemih, ki so združeni z volitvami. Poudaril je, da bi morala biti kandidatna lista sestavljena po abecednem redu. Priporočal je pogostejše in bo-liše stike med izvoljenimi in volivci-Priporočal je tudi pogostejše zamenjave vodilnih kadrov in smotrnejšo porazdelitev funkcij, v cilju, da se vsakomur omogoči učinkovitejše izpolnjevanje nalog.
STANKA HROVATIN (Opčine) je poudarila, da je mogoče še bolj povečati vpliv KPI med Slovenci-Za izboljšanje delovanja med Slovenci je predlagala, naj federacij3 skliče vsake tri mesece aktiv slovenskih komunistov. Predlagala je tudi ustanovitev aktivne kulturne komisije in izboljšanje povezav« med centrom in sekcijami. V n3' daljevanju svojega govora je me<) drugim poudarila, da je KPI edin3 stranka, ki smatra borbo za pravH ce slovenske manjšine kot sestavni del splošnega programa in da se z3 uresničitev tega cilja tudi konkretno bori. Toda še nadaljnje poveč3' nje svojega vpliva med Slovenci odvisno samo od objasnjevanja dosedanjega delovanja ampak od d«' janskega izboljšanja delovanja.
DOLFI WILHELM (Opičine) jc v svojem govoru obsodil slovensK« «kolaboracioniste», ki so nasproti vali osvobodilni borbi in ki se d3' nes spominjajo Slovencev samo z3' radi volivnih namenov in v inter«' su demokristjanske stranke. Po3' daril je, da je Skupna slovensk3 lista ne le protikomunistična teh1' več tudi šovinistična. Sporazud1 med Slovensko listo in demokf' stjani je prišel do izraza tudi v pentabrski občini, kjer je omenj« na lista prejela tudi glasove voli' cev italijanske narodnosti.
RUDI URŠIČ (član mladins^ komunistične organizacije) je è0. voril o stanju v slovenskih sr«3 njih šolah. Poudaril je, da so P°j trebe na slovenskih šolah večje 1 potreb v italijanskih šolah, da J. položaj slovenskih šolnikov še v3 no neurejen. Poudaril je potrebo, 3 se uveljavijo vsa določila lond° (Nadaljevanje na J. strani)
.
30.-11-1962
-DELO-3
II. kongres
tržaške federacije KRI
(Nadaljevanje z 2. strani)
skega sporazuma in posebnega statuta. Podčrtal je tudi potrebo po ' izboljšanju sodelovanja med študenti in delavci.
LUCIAN RONČELI (Kolonja) je poudarjal zlasti potrebo po izboljšanju sodelovanja med sekcijami. V nadaljevanju svojega govora je orisal delovanje sekcije v Kolonji ' v tesni povezavi s prebivaVstom tega predmestja.
1	B AD ALIČ (Prosek) je govoril o
' vprašanjih, ki se tičejo slovenske 1 manjšine in borbe za zaščito naših ' narodnostnih pravic, proti šovinizmu in za učvrstitev internaciona-lizma.
JELKA GERBEC (Barkovlje) je i govorila o potrebi mobilizacije Ijud-Ì skih množic v borbi za obrambo : miru, kar prihaja še posebej do i izraza v tako kritičnih trenutkih i kot je bil pred kratkim v zvezi s
-	Kubo. Poudarila je, da je naše do-i sedanje delovanje na tem podro-
•	čju pomanjkljivo. Zato je potrebno,
: da naše delovanja v bodoče izbolj-i ša in da to zajame najširši obseg.
I PESCATORI: Kljub temu, da je
-	Partija dobro delovala, je prišlo na t zadnjih volitvah do nazadovanja.
Potrebno je, da samokritično prou-i žimo volivne izide in ugotovimo :	razloge nazadovanja, da proučimo
j Položaj, v katerem delujemo in izboljšamo partijsko delovanje. Naglasil je tudi potrebo, da ženska Partijska komisija izboljša svoje delovanje. Partija v Trstu mora v resnici postati množična partija. Potrebno je tudi poglobiti prepričanje o pravilnosti italijanske poti vi socializem.
ŠISKOVIČ je razpravljal o vpra-1 banjih borbe za mir. Citiral je Le-1 riinovo gledanje na to vprašanje. Podčrtal je, da je Lenin v zvezi z vojno s Poljsko trdil, da ni važna , Pridobitev nekaj kilometrov zemlje,
•	marveč da so važni ljudje. V nada-i l.ievanju svojega izvajanja je poudaril potrebo, da se tržaška federacija v celoti vključi v italijansko komunistično gibanje.
CALABRIA je kritiziral odločitev KD, da ustanovi nov občinski od-’ bor v Trstu in perspektive, ki jih dernokristjansko stranka zasleduje glede asimilacije Slovencev ter da I boče to nalogo poveriti socialistom, j ^ sedanjem položaju, tako je poudaril, je potrebno, da izdelamo plat-lormo za srečanje s socialisti. Ca-i labria se je tudi strinjal s predlo-. g°m, da se ustanovi posebna delav-:	ska komisija.
VIDALI : Po vsedržavnem kon-:	gresu KPI bo treba razviti široko
diskusijo o sklepih, ki bodo spre-jeti tudi zato, da se nadoknadi o-'vmjeno diskusijo o predkongresnih tezah. V nadaljevanju svojega govora je Vidali podčrtal sodbo, ki je bila dana o obnovitvi stikov s komunisti v Sloveniji. Govoril je lodi o pomenu razpusta NSZ in obhodil namen KD glede asimilacije Slovencev prek PSI, ki je na zadnjih volitvah prejela mnogo gla-s°v od pristašev bivše NSZ. Govornik je še enkrat počrtal, da je bila Politika naše partije tudi ob zadnjih volitvah pravilna in da je Pnrtij a ostala zvesta načelom zlasti Se glede Slovencev; poudaril pa je, do bo treba v bodoče odpraviti ne-katere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delu zlasti na področju Srednjega sloja, žena, mladine itd.
. MARKOVIČ (Nabrežina) je v svo-J^m govoru zlasti poudaril, da je 'jmvenska narodna manjšina v Ita-Ili v veliki večini usmerjena na ev°. Ze danes večina Slovencev l’nli za komuniste, toda obstaja jdnžnost, da se število volivcev za r še bolj poveča.
p diskusijo je zaključil tov. SEMA. Rudaril je, da je bila diskusija onimiva, razgibana in pestra. Pri-°mni| je tudi, da je bil čas za pri-rovo kongresa zelo kratek in to ^aradi volitev. Ni bilo časa za pro-evanje tez za X. vsedržavni kon-res in zato bo treba proučevanje gl°biti po kongresu.
Ob 29. novembru
RAZVOJNA POT jugoslovanske uslavnosli
Na ozemlju sedanje Jugoslavije so bile v veljavi ustave mnogih držav, avstrijska, madžarska, črnogorska in srbska ustava. Od vseh teh je najbolj zanimiva srbska ustava, ker ta pomeni boj srbskega naroda za nedvisnost in svobodo. Med 19. stoletjem je bilo v Srbiji mnogo ustav, med njimi tako imenovana turška ustava, sretenska namestniška ustava in druge. Srbi so si hoteli z ustavami zavarovati demokratične pravice, zlasti proti težnjam srbskih vladarjev, ki so hoteli vladati brez sodelovanja narodov. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je srbska vlada postavila za svoj cilj osvoboditev in združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem smislu je deloval Jugoslovanski odbor, sestavljen iz vodilnih političnih emigrantov iz Avstro-Ogrske. Krfska deklaracija iz leta 1917 je že pred koncem vojne zahtevala po načelu samoodločbe združenje vseh jugoslovanskih narodov.
Oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen «Narodni svet», ki je bil predstavništvo jugoslovanskih narodov izven Srbije. 1. decembra 1918 je prišlo do državno-pravnega zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. To vse so dejanja, ki imajo svoj ustavni pomen, saj se nanašajo na temelje državnega življenja. Prva jugoslovanska ustava je bila Vidovdanska ustava iz 1921, ki jo je sicer izdala ustavodajna skupščina, vendar pa niti volitve v to skupščino niso ustrezale pravični razdelitvi mandatov niti sama skupščina spričo kraljeve intervencije ni bila svobodna pri svoji obločitvi. Ker pa je še kljub temu manjkalo nekaj glasov za potrebno večino, jih je predsednik vla-
Kot blisk je goriško javnost pretresla vest, da je v sredo 21. novembra v starosti 62. let preminul ravnatelj profesor dr. Josip Nemec. Po kratki bolezni ga je smrt dobesedno odtrgala od delovnega mesta, kjer je še štiri dni poprej deloval.
Josip Nemec se je rodil v Podgori 18. marca 1900. in po doseženi maturi služboval v Gorici. Po končani vojni in ko so se na novo odprle slovenske šole je bil imenovan za ravnatelja prej nižje srednje šole in strokovne pozneje pa učiteljišča.
Njegova življenska pot ni bila lahka in moral je premostiti precej težav, toda bil je vedno odločen in je premagal vse težave.
Vso skrb je posvetil slovenski šoli, njenemu obstoju in razvoju. Delal je neumorno, da nadomesti pomanjkanje učnih knjig s skripti, ki jih je sam pripravljal in razmnoževal. Vedno in povsod je imel dobro besedo tako za učenca kot za kolego, bodril je vse in skrbel, da je slovenska šola napredovala.
Goriška javnost, ki se je velikem številu udeležila njegova progreba v petek 23., je s svojo udeležbo pokazala kako je bil pokojni priljubljen pri vseh.
Pri odprtem grobu sta se poslovila od njega profesorja Bednarik iz Gorice in Sosič iz Trsta.
Soprogi in sinovoma izražamo naše sožalje.
Doberdob:
Proslava
Oktobrske revolucije
V soboto 10. novembra so v Doberdobu proslavili obletnico oktobrske revolucije.
Otvorilni govor ter pozdrav KP
de Pašič kratkomalo kupil. Komunisti, ki so imeli 58 mandatov, niso sodelovali v ustavodajni skupščini. Vlada je postavila izven zakona Komunistično partijo in preganjala njene pripadnike.
Tako nesrečno nastala prva jugoslovanska ustava je imela tudi nesrečno vsebino in prav takšen konec. Temeljila je na enotnem jugoslovanskem narodu, ki ga ni, in zanikala obstoj narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jih je priznala samo kot plemena, Črnogorcem in Makedoncem pa še tega ni priznala. Uvedla je strog centralizem, s katerim je mogel srbski meščanski razred uresničevati svoje zahteve na škodo drugih narodov. Kraljeva oblast je bila kljub obstoju parlamenta, ki je bil postavljen še nekako demokratično, odločilna.
Hrvati so takoj stopili v opozicijo in dolga leta niso prihajali v parlament. Ko pa so prišli, je srbski šovinist v sami skupščini umoril hrvaškega voditelja Stjepana Radiča in nekaj njegovih tovarišev. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander enostransko odpravil Vidovdansko ustavo in 3. septembra 1931 spet enostransko izdal novo ustavo, pri kateri ljudstvo ali izvoljeno predstavništvo sploh ni sodelovalo. Ta u-stava je uvedla monarho-fašistični režim, birokratično, policijsko in centralistično državo, ki je bila razdeljena na 9 banovin in dobila ime Kraljevina Jugoslavija. Parlament se je imenoval Narodno predstavništvo in imel dva doma, Narodno skupščino in senat. 9. oktobra 1934 je bil v Marseillu ubit kralj Aleksander in vodstvo dr-
iz Doberdoba je imel tov. Jože Jarc, ki je tildi na kratko prikazal in poudaril pomen te važne zgodovinske manifestacije.
Po končanem uvodnem govoru je predsednik K.Z. tiz Trsta izročil pozdrave v imenu Kmetijskih zadrug okoliša Trst. Od zgodovinskega dne leta 1917 do danes, smo preživeli zelo trde čase, je dejal, junaško smo prestali in premostili do danes vse zapreke, zato smo danes bolj močni in duševno bolje pripravljeni v borbi za socialni napredek vseh ljudskih množic sveta.
Tov. Karel Černič je izročil pozdrave v imenu sekcije PSI. Socialistična stranka je dejal, da morajo delavci, kmetje in intelektualci delovati združeni in tako močneje nastopati proti kapitalizmu, ki 'skušajo na vse načine škodovati delavskemu razredu.
Tudi dr. šiškovič (Mitko) član KP iz Trsta je v imenu komunistične federacije pozdravil prisotne, ki so bili zbrani na proslavi tega važnega zgodovinskega dneva. Z dolgim in zanimivim govorom je prikazal poslušavcem potek revolucije od dneva njenega nastanka. Orisal je tudi borbo, ki jo vodi KP za izboljšanje življenjskih pogojev vseh delavskih slojev.
L. J.
NOV PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE ZVEZE V KOPRU
Za novega predsednika okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kopru je bil izvoljen Ivan Lapajne. Novi predsednik je po poklicu ekonomist in je bil doslej zaposlen v tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici, po rodu pa je iz Idrije,
žave je prevzel za mladoletnega prestolonaslednika knez Pavel Karadjor-djevič. Razen notranjih nacionalnih razprtij, gospodarskih težav zaradi kmečkih dolgov in splošne pravne ne-sigumosti je nastopal v vse večji meri pritisk sil osi Nemčije in Italije, ki sta s peto kolono prepletli vse najpomembnejše institucije in dobili o-dločujoč vpliv na samo državno vodstvo. Konec teh homatij je bil v tem, da je kraljevska vlada pristopila 25. marca 1941 k trojnemu paktu. To je bilo ljudskim množicam dovolj. Prvi revolucionarni izbruh je bil 27. marca 1941, ko je ljudstvo pod vodstvom KPJ z velikimi demonstracijami izrazilo svojo nevoljo, da je morala pasti vlada in regentstvo. Hitler in Mussolini sta nato brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo, katere vojska ni bila sposobna za učinkovito obrambo. Kmalu po okupaciji pa je revolucija izbruhnila pri vseh narodih kot oborožen upor proti okupatorjem.
Tako je okupacija zavrla ustavni sistem kraljevine Jugoslavije, odpravila pa je ta sistem šele revolucija ljudstva, ki je hkrati z bojem proti oku-torju začela graditi nove ustavne temelje.
Ti napori za graditev nove Jugoslavije, torej za nov ustavni sistem, so temeljili na čisto drugačnih načelih kakor pa vse dotakratne ustave na ozemlju Jugoslavije. Izhodišče pri tem je bilo načelo ljudske oblasti, ki suvereno odloča o ureditvi države in družbe. Politična ideja je izvirala iz načel marksizma-leninizna o diktaturi proletariata. Namen revolucije ni bil, da bi po izgonu okupatorja in po končani vojni proti fašizmu vznikla stara oblika Jugoslavije, obremenjena s starimi slabostmi, temveč da se zgradi nova država, ki bo spoštovala nacionalne pravice jugoslovanskih narodov in bo zgrajena na socialističnih načelih družbe in države. Porok za takšen razvoj je bila KPJ.
Prvine novega ustavnega sistema so bile v narodnoosvobodilnih odborih kot temeljih krajevnih organov revolucionarne oblasti. Taki odbori so nastajali na vseh osvobojenih krajih, kjer so se odpravljali vsi prejšnji državni organi. V teh odborih so sodelovali vsi nepredni ljudje in pošteni domoljubi, ne pa tudi predstavniki meščanskih razredov, ki so bili poprej nosilci politične oblasti. Ti odbori so se pojavljali pri vseh jugoslov. narodih spontano, na pobudo KPJ, ter se kmalu začeli združevati navzgor v občinske, okrajne in okrožne NOO. Ti so izvrševali vso oblast razen tiste, ki je seveda zaradi vojnih razmer morala pripadati vojski. Tako je nastal temeljni organizem nove Jugoslavije.
Izgraditev NOO pa je nudila možnost, da se reši neko drugo pereče u-stavno in politično vprašanje Jugoslavije, ki ga stara Jugoslavija ni mogla rešiti. V pokrajinah, v katerih so živeli posamezni narodi Jugoslavije, so se NOO združevali v nacionalna predstavniška telesa. Tako je v Sloveniji nastal Slovenski narodnoosvobodilni svet kot najvišje zakonodajno in izvršilno demokratsko predstavniško telo slovenskega naroda. Na enak način so se NOO v svojem vrhu združevali v nacionalna predstavniška telesa hrvaškega, makedonskega, črnogorskega in srbskega naroda ter narodov Bosne in Hercegovine. Na ta način, ki pa seveda ni edini v tem razvoju, je nastala jugoslovanska federacija v sami praksi. Tako je rastel v praksi nov ustavni sistem. Ko je jeseni 1943 zunanjepolitični in vojni položaj postal takšen, da je bilo potrebno uveljaviti novo Jugoslavijo, se je 29. novembra 1943 v Jajcu sestal protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (s kratico AVNOJ), ki je bil ustanovljen že leta 1942 v Bihaču kot politična organizacija. Na tem zgodovinskem zasedanju so bili položeni prvi državno-pravni temelji nove Jugoslavije.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc
Gorica;
Prof. Nemca ni več
VUET-RETJE-FOLKLOIIA.KNJIOS-RIVJII-KINO
81 “
3
ICuUuM’
O
2
h
>
N
>
£
o
>
JUGOSLOVANSKA GLAS-„ BENIKA V MOSKVI — Pred- ^ £ stavnika jugoslovanskih skla- » £ dateljev Primož Ramovž iz -Ji Ljubljane in Dušan Radič iz S Beograda sta odpotovala v Sov-“ jetsko zvezo, kjer bosta obi-skala nekatere glasbene usta-< nove. Med drugim bosta pri-5 sostvovala koncertu jugoslo-S vanske glasbe, ki bo v Moskvi.
! ♦
<
5 RAZSTAVA JUGOSLOVAN-$ SKE KNJIGE V RIMU — Pre-g tekli teden je bila v Rimu od-9 prta razstava jugoslovanske knjige. Razstavo je organizirala beograjska založba Nolit skupno z rimsko založbo Editori Riuniti in založbo KPI Rinascita.
VENTURINIJEV VEČER V TRSTU — Svetoivansko prosvetno društvo Slavko Škamperle je za 10-letnico smrti znanega tržaškega skladatelja dirigenta in slovenskega kul-^ turnega delavca Frana Ventu-°? rinija priredilo v dvorani sta-“ diona L maj zelo uspelo spo-2 minsko svečanost. O plodnem 5 delovanju Venturinija je govo-5 ril njegov stanovski tovariš 2 Ernest Švara. Nastopila sta 2 pevska zbora Škamperle, ki ga
<	je ustanovil in več let vodil » K Venturini in zbor iz Padrič. g
<	Nastopila je tudi solistka Lju- 5
5 bica Berce, katero je spremljal o S na klavir dr. Demšar.	j»
m
»
m
00
>
m
io
m
m
ti
O
s
o
00
>
z
5
m
t
<
t—
m
k
Z
0
Ó
s
1
K
>
£
è
>
or
>
m
>
m
>
m
Tl
m
m
Tl
BOLGARSKA FILHARMONIJA GOSTUJE V JUGOSLAVIJI — Na programu so bili trije koncerti: v Beogradu, Zagrebu in Skopju. Filharmonija šteje 117 članov. Na Bolgarskem pa je prav v teh dneh nastopala znana slovenska o-perna pevka Vilma Bukovčeva. Njeni nastopi so bili najavljeni v Sofiji, Vami in Plovdivu.
5 SPORAZUM O IZMENJAVI ; GLASBENIH UMETNIKOV u * — Med Poljsko in Jugoslavi- g 3 jo je bil pred kratkim pod- £ ¥ pisan sporazum o izmenjavi g glasbenih umetnikov iz obeh ? držav. Sporazum bo veljal za z sezono 1962-63.
PROGRAM PROSVETNIH o
Vf» TT^.nnT->T 7 XT/'NT	TZSTZ-T? —
DRUŠTEV NOVOGORIŠKEGA OKRAJA — Pred kratkim je bila v Novi Gorici seja predsedstva okrajne zveze prosvetnih društev, na kateri so med drugim razpravljali o pro-gramu 1963-1965. Sprejeli so S tudi program za poživitev ljud- z. sko - prosvetnega delovanja. > Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo povečali stike s slov. prosvetnimi draštvi v Italiji.
ZATOM RIMA — Decembra bodo začeli snemati v Španiji nov velefilm v tehni-kolorju z naslovom «Zaton rimskega imperija». Glavno vlogo v tem filmu bo igrala slavna Sofija Loren in bo dobila zanjo en milijon dolarjev.
Producent «Zatona» Samuel Bronston je v Rimu izjavil, da je to še premalo za tisto, kar pričakujejo od nje. On misli, da je danes Sofija naj večja igravka na svetu.
?-Vtl01>n0J-3ri3d-I3IV8-li3iV3i-V«SV13-3/i
4 • DELO
30.-11-1963
Uvodnik
pri tem so se vselej požvižgali na interese Slovencev ; kvečjemu so se nanje spomnili šele zadnje tri dni predvolilne agitacije.
Toda vsi tisti, ki bi v eni ali drugi obliki hoteli Slovence danes politično «asimilirati», jutri pa povsem, delajo, naravno, svoje račune brez Slovencev, ki nimajo najmanjšega namena, da bi postali pasiven objekt določene politike, katera jim odreka njihove pravice. Slovenci hočejo biti aktivni v splošni borbi za mir, demokracijo, za svoje narodnostne pravice in docela svoboden razvoj slovenske skupnosti. In prav zaradi tega se lahko združijo in se morajo združiti. Prav zaradi tega tudi vidijo v KPI, njeni politiki, njenih načelih in v njeni moči, najboljše zagotovilo, da bodo vsi takšni in podobni asimilacijski načrti propadli.
Resolucija
rajo biti prisrčne in bratske, v okviru mednarodnega komunističnega gibanja in komunističnih partij».
V	drugi točki se ugotavlja, da se je politika levega centra Dostopoma poslabšala. Trst je dokaz starih in novih protislovij, ki jih je levi center pustil takšna, kot so bila v preteklosti. Zato je treba osvetliti ta vprašanja in se gibati za utrditev še nezadovoljivega poveza-nja med krajevnimi in splošnimi problemi. Velike bitke za deželno avtonomijo, za nacionalizacijo električne industrije, za demokratično načrtovanje, za pravo agrarno reformo, za svobodo, proti fašizmu, za uresničenje ustave morajo postati bitke tržaških demokratičnih sil.
V	tretji točki resolucije se govori o pravilnosti in važnosti naše borbe za uresničenje avtonomne dežele Julijska krajina-Furlaniia. Pri tem je bila sila KPI odločilna za premaknitev vnrašanja z mrtve točke. Tržaški komunisti se morajo obvezati, da bodo podrobneje in bolje seznanili s tem vprašanjem tržaško prebivavstvo tudi v znamenju boja proti poskusom dezinformacije in falzifikacije s strani desničarskih krogov. Bitka za deželno avtonomijo se mora nadaljevati ?a čimprejšnjo ustanovitev dežele. Ob tem pa je treba poglobiti analizo vseh vprašanj, ki se tičejo dežele in našega ozemlja. V resoluciji se podrobneje govori o gospodarskih in družbenih vprašanjih, ki se v teh trenutkih postavljajo in za katerih rešitev se je treba zavzeti.
' olede pravic Slovencev se v četrti točki resolucije pravi, da je zagotovitev narodnih pravic slovenski manjšini osnovni element resnične demokratične prenovitve in preizkusni kamen vsake stranke ali gibanja, ki se sklicuje na demokracijo in ustavo. II. kongres odobrava resolucijo vodstva KPI o tem vprašanju in obvezuje tržaške komuniste na nadaljevanju borbe proti nasilstvu, diskrimi-
Tržaške sindikalne vesti
naciji, ščuvanju k narodnostni mržnji, proti vsakršni obliki a-similacije manjšine, za zagotovitev Slovencem dežele, na podlagi popolne enakopravnosti, svoboden razvoj na vseh področjih gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Zgodovinska naloga komunistov na teh tleh je okrepitev bratske enotnosti med Italijani in Slovenci v tej borbi, obsojajoč slehern poskus delitve, slabitve in podreditve slovenske manjšine vladnim načrtom. Nato resolucija govori o potrebi po izboljšanju vsebine in širjenja «Dela»/
Glede delavskih bitk dokument ugotavlja svetle strani borbe v preteklih dneh in se zavzema za okrepitev enotnosti med delovnimi množicami kot predpogoj učinkovitosti delavske borbe.
V	zvezi z borbo za demokracijo, mir, proti fašizmu, za gospodarsko načrtovanje je treba poiskati nove metode dela, ki naj omogočijo enoten nastop vseh sil, ki se za iste cilje zavzemajo.
V	svoji sedmi točki se resolucija dalj časa zadržuje o notranjih vprašanjih partije. Glavno geslo, ki mora veljati v bodočem delu je politična bitka za uresničenje in pridobitev vseh komunistov za linijo, ki bo izšla z X. kongresa, za okrepitev in prenovitev partije.
Pred nami so velike bitke — pravi resolucija v zaključku — zato se morajo komunisti nanje pripraviti na podlagi izkušenj preteklosti, na podlagi a-nalize, pomanjkljivosti in omejitev, ki so bile ugotovljene nrav posebno spričo zadnje vo-livne bitke.
Uspela stavka tekstilcev
Tukajšnja sindikalna organizacija FIOT-CGIL (tekstilna stroka) je proglasila dne 23. novembra stavko, ki je kljub temu, da se nista dve sorodni organizaciji CISL in UIL priključili, res dobro uspela (98+ stavkajočih).
Delavske zahteve
Zahteve, ki jih delavci postavljajo so:
1)	Pripoznanje delavskih vprašanj kot činitelj delovnih pogodb v vseh strukturah, kot so pridržki na plači za sindikalne prispevke, informacije sindikalnega značaja delavcem podjetij, itd.
2)	Pravica do predhodnih pogajanj za namestitev delovne Sile pri raznih strojih.
3)	Znižanje delovnih ur od 48 na 40 s polno plačo (računano za 48 ur).
4)	Pogajanja na ravni podjetja za produkcijske nagrade na podlagi 8%
na celotno plačo in novo minimalno mero 20% za akordno delo.
S temi predlogi so se delavci, ki so bili navzoči na dveh zborovanjih na sindikalnem sedežu v ulici Pon-dares popolnoma strinjali.
Kot smo že svoj čas objavili je bil Pino Burlo izvoljen za tajnika FIOM (kovinarji) in je to svojo funkcijo sprejel preteklo sredo.
Odbor kovinarske stroke se je ob tej priliki zahvalil tov. Semilliju, ki po večletnem delovanju zapušča to mesto, ker je bil imenovan za deželnega tajnika iste stroke.
»Skrajšan teden“
Na tretjem pokrajinskem kongresu sindikata trgovinskih podjetij so leti sklenili uveljaviti «skrajšanega tedna» (znižanje delovnega urnika za pol dneva) v vseh trgovinah, u-radih in skladiščih.
Nadalje je kongres sklenil zahte-
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Delegacija koDineisioe iz cedaaa obišče Temne
Na povabilo sekretarja občinskega komiteja ZKS v Tolminu, bo dne 8. decembra letos obiskala Tolmin delegacija sekcije KPI iz Čedada. Delegacija tovarišev iz Čedada se bo razgovarjala s tolminskimi komunisti o političnih, ideoloških in narodnomanjšinskih problemih. Kasneje bo tudi delegacija tolminskih komunistov prišla na obisk v Čedad.
Vprašanje tesnejših stikov med komunisti na obmejnem področju je bilo sproženo med obiskom delegacije videmske federacije v Sloveniji. Kot je znano so videmski tovariši obiskali Slovenijo pretekle-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Kongres videmske federacije KPI
X.
KPI
kongres videmske federacije se je vršil v dneh od 16. do 18. novembra. Potek kongresa, poročilo sekretarja federacije tov. Ba-racettija in plodna diskusija, v katero je poseglo veliko število delegatov, so potrdili enotnost furlanskih komunistov in tesno strnjenost okrog svojega federalnega komiteja in vsedržavnega vodstva KPI, Vsi diskutanti so se strinjali s tezami, ki jih je izdelal CK za vsedržavni kongres. Z velikim zanimanjem so poslušali tudi govor predstavnika beneško-slovenskih tovarišev, tov. T-zidorja Predana, ki je podrobno obrazložil položaj Benečije in razmere, v katerih živi slovenska narodna manjšina v Italiji. Furlanski komunisti so obljubili vsestransko pomoč Beneškim Slovencem v borbi, ki jo bojujejo za svoj ekonomski in narodni obstoj.
sijo za potrditev bikov - Trst, ulica C. Ghega štev. 6/1.
Za bikce, ki so se izlegli v rejskih centrih in za bike plemenil-nih postaj, je treba priložiti prošnji tudi živinozdravniški izkaz, iz katerega je razvidno, da žival ni jetična, ne okušena po brucelozi.
Vesi iz Rupe
SPOROČILO UREDNIŠTVA
Zaradi obolelosti urednikov naš list ni mogel iziti pretekli teden. Bravce.prosimo, naj to upoštevajo.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Posnemanja vredni zgledi
Obvestilo za kmete
Obveščamo živinorejce, da obstoječe odredbe prepovedujejo držati bike, ki so nad 10 mesecev stari, razen če jih ni že potrdila pristojna pokrajinska komisija.
Torej vsi lastniki, katerih bikci so že dovršili 10 mesecev starosti ali jih bodo dovršili do 31. decembra letos, morajo predložiti (preko svoje občine) tozadevno prošnjo naslovljeno na pokrajinsko komi-
Celica «O. Visintin» je 1009(1 izpolnila vpisovanja za 1. 1963, pri čemer znaša vrednost izdanih znamkic za članarino povprečno 3300 lir na tovariša. Od celotnega zneska je že bilo vplačanih nad 50% za o-stali del pa so se tovariši obvezali, da ga bodo vplačali, oziroma ka-sirali do 20. decembra.
Pravtako je 100% izpolnila vpisovanje celica v Domju. Vanjo je bilo vključenih šest novih tovarišev, ki so vsi plačali letno članarino. Za vse leto je članarino plačalo 80% tovarišev.
Sekcija «Vostok» pri sv. Ivanu je izdala že vpisanim članom 90% izkaznic, dva pa sta se na novo vpisala. Povprečje članarine znaša 1400 lir. Nad 50% vpisanih tovarišev je že plačalo ves znesek, bodisi
Prostovoljni
prispevki
Dve mladinski publikaciji
ga septembra, oktobra pa je delegacija novogoriškega okrajnega komiteja ZKS prišla na obisk v Videm.
Slovenski komunisti iz Benečije pozdravljajo to iniciativo, saj so prepričani, da so tesnejši stiki med komunisti na obmejnih področjih zelo koristni.
Ob vsakem količkaj večjem dežju je voda na cesti v Rupi zastajala, da je nastala velika luža, ki je ovirala promet. Ljudje so se spričo tega pritoževali. Zato je sovodenj-ska občinska uprava poskrbela za odpravo te nevšečnosti. Trije delavci so izkopali primeren odtočni jarek, da voda ne bo več zastajala na tem mestu. Vaščani, zlasti pa neposredni sosedje, so s tem popravilom zadovoljni.
Šolski skrbnik je imenoval dr. Štefana Bukovca za novega ravnatelja slovenske strokovne šole v Ul. Croce v Gorici.
za izkaznico, kot za letno znamkico, za vse leto 1963. Ostali so se obvezali, da bodo to storili do konca leta.
V zadnjih urah kongresa je bilo zbranih 64.235 lir prostovoljnih prispevkov.
Pred kratkim je izšla prva letošnja številka dijaškega mesečnika «Literarne vaje», pred par dnevi pa je izšla že druga letošnja številka «Galeba».
za do| j v vsake
vati povišek plač za 20% in delitev 14. meseca in to letnem roku 30. junija.
Sklenilo se je še, da se zahtevi izenačenje plač nameščencev pekaif (prodajavk), trafik, bencinskih čl; pavk itd.
Vsedržavni kongres trgovinske stroke
Na vsedržavnem kongresu trge vinske stroke, ki se je vršil pre< kratkim v Milanu, sta bila tržaški delegata Milena Sila in Mario PU gliese izvoljena v glavni odbor vse državne zveze stroke.
Poročamo še, da je bil tov. Erne sto Radich izvoljen v izvršni odbof Italijanske zveze upokojencev.
F. G.
Sprejem Da konzulatu FLRJ
Jugoslovanski generalni konzul Trstu Rudi Janhuba je v sredo zve čer priredil na konzulatu tradicij nalni sprejem na predvečer prazni' ka jugoslovanske republike. To je bil istočasno tudi prvi uradni spre jem novega generalnega konzula, ke terega so se udeležili najvidnejŠ1 predstavniki oblasti treh obme j nit1 pokrajin in številne osebnosti pe litičnega in kulturnega življenja beh narodnosti.
Paberki ob robu
Dva datuma: 28. november 1961: ob činski svetovavci KPI in PSI vloiii1 pismeno vprašanje o odnosih goritt1 občine do slovenskih občin Sovodni1 in Števerjan.
23. november 1962: pred občinskih svetom se razpravlja o vprašanju. (PP pomniti je treba, da medtem so bffl urejena razna vprašanja toda ne P° zaslugi goriške občinske uprave)
Na seji v petek so govoril svetovavP Sancin (PSI), Battello in Cerne (KPli ki so podčrtali dejstvo, da prihajaj1 na dnevni red vprašanja takrat ko M niso več aktualna, čeme, je tudi ort? nil, da svetovavci niso prejeli nikaV ga pismenega odgovora, čeprav je bW to izrecno povedano.
To seveda ni bilo po godu svetovat cem večine in so se zatekli k občinski mu pravilniku, ki pravi da lahko il' vari le eden od svetovavcev, ki pre? stavijo pismeno vprašanje na občinst svet.
Kaj pa pravi občinski pravilnik , tem, da občinski svet ni bil sklican ir‘ mesece in pol?
Kam pa naj denemo dejstvo, da it moral svet odobriti kar petnajst skl1' pov, ki jih je sprejel ožji odbor.
Goriški občani se zaskrbljeno vpflt šujejo,,ali je odlašanje perečih probl^
mov postala že navada in ne samo tika krščanske demokracije. GovoP' o zimi v poletju ni kaj prida in
večinska stranka raje govori o probl‘
mih takrat ko se sami uredijo ali naredi kot noj, ki skrije glavo v pes‘
ko je v nevarnosti.
DELO
glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ben netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, p0*' letna 700 lir. Poštni tekoči če' kovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru