OZD je osnovni nosilec športa in rekreacije Zaželeno je povezovanje med OZD in krajevnimi skupnostmi Športno-rekrealivna dejavnost bi morala postati v organizacijah združenega dela \n delovnih skup-nostih pravica vseh zaposlenih Probleme Sportno-rekrealivne de-javnosti delavcev naj bi pogosteje obravnavali tudi samoupravni or-gani v posameznih ozdih. zlasti ta-krat, ko sprejemajo srednjeročne m dolgoroine razvojne programe in načrte V le-teh bi morala biti jasno zaCrtana vloga m pomen strokovne službe za rekreacijo in športno-re-kreacijo zaposlenih, delo na lem področju pa naj bi vodili poklicni strokovnjaki v sodelovanju z dru-gimi dejavniki znotraj in zunaj de-lovnih koiektivov Mnenje je. naj bi na 500-1000 zaposlenih deloval poklicni organizator sportne re-kreacije. ki bi povezoval posamez-ne dejavnike s samoupravnimi or-gani na vseh nivojih orgamzirano-sti. Jasno je namreč. da organiza-tor 4portne rekreacije sam ne more uresničili celotnega načrta in pro-gramov. zato mora svoie deto po-vezovati z drugimi strokovnjaki in posameznimi službami Pri tem mi-slimo na sodetovanje z zdravnikom & podrotja medicine dela. phholo-gom dela, sociologom dela, ekono-mistom. tehnologom. programer-jem, varnostnim lehmkOm in dru-gimi. Tudi na področju Športno-re-kreativne dejavnosti v ozdih je osnova akcijski načrt Najprej je treba zbrali podatke in inlormacije in narediti analizo slanja. Ti podat-ki naj bi zajeli orgamzacijsko she-mo ozda, število zaposlemh, sta-rost. spol. pokiic. intereseinstališa zapostemh. ias dela delavcev (delo v izmenah, nočno delo). psihofizifi-no sposobnost delavcev. zdrav-stveno stanje zaposlemh, oddalje-nost od deiovnega mesta. analizo delovnega mesta. šporino-rekrea-tivne objekte, kadre na področju športne rekreacije, (tnančna in ma-tertalna sredstva, Sportno-rekrea-ctisko dejavnost. Na osnovi zb ra- nih podatkov načrtujemo naslednje akcijske in vsebinske oblike Sport-no-rekreativne dejavnosti zaposle-nih. phlagodilveno gimnastiko na začelku dela. kjer to zahteva nara-va dela. dejavnost v tasu 30-minut-nega odmora. če so za to dani po-goji, posebne rekreativne odmore. ki jih uvajamo med deiom pri teko-čih trakovih. programiran zdrav-stveno-preventivni oddih. dnevno m tedensko športno-rekreativno dejavnoat zaposlenih Sportno-re-kreahvno dejavnost zaposlemh na letnem oddihu. tečaje učenja posa-meznih športmb panog {smučanje. plavanje itd J. delavske športne igre, V osnovnt organizsciji združene-ga dela je osnovni nosilec in izvaja-lec deiavnosti delavsko-Sportno drustvo. v določeni meri pa tudi strokovne službe za Sportno re-kreacijo Strokovna služba (te naj ne bi tvoril te organtzator sportne rekreacije, ampak že omenjena skupina) sodi po svoji osnovni de-javnosti v proces dela kot npr so- cialna stuzba. služba za varnost pri delu psiholog itd Strokovna služ-ba ne more vsega opraviti (oziroma zelo malo) v sklopu procesa dela oziroma v času. ko je delavec na delovnem mestu. zato je potiebna povezava z delavskrm-šporinim družtvom, ki izvaja dejavnosl v pro-stem času. V veliko pomoč $0 zlasti arnaierski organizatorji rekreacije in animaior|i, ki opravijo ustrezne tečaje in semtnarje. v praksi pa so nepogrešljivi deiavci na tem po-dročju Poleg teh kadrov so konst-m se posamezniki ki imajo poseb-na ati specifična znan|a (vaditelp. utitel|i plavanja in smučanja vo-dnikt. sodniki in inštruklorji). Ti so neposredni izvaialci Sportno-re-kreahvnega programa. V ozdih po-skrbimo le za ttste objekte, naprave in rekvizile. ki so potrebni za izved-bo športno-rekrealivne dejavnosti zaposlemh med delom. sicer pa |e zažel)eno, da se ozdi povežeio z ustrezmmi teiesnokulturnimi de-javniki v KS V pnmeru. da gre za man|Se ozde. se te-ti v sklopu KS skupno z občani dogovonjo za gradnjo skupnih športno-fekreaclj-skih objektov BRANKO MlHELČlČ