Glasilo Občine Ormož
Leto I, številka 1, december 2008
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Stran 10:	Stran 8-9:	Stran 10-11:
Predstavljamo vam: 10 let Gimnazije Ormož	Reportaža iz martinovanja 2008	Otvoritve novih cest v občini Ormož
Ormoške novice ponovno zaživele
Pred časom, natančneje v letih 1996 in 1998, so že izhajale Ormoške novice, in sicer je bil najprej izdajatelj Ormoških novic takratni Občinski svet Občine Ormož in pozneje Zavod za informiranje. Na žalost ne prvi ne drugi poizkus ni povsem zaživel. Občinski svet je izdal le 6 številk, potem je prišlo do ukinitve uredniškega odbora in po določenem času je bilo izdajateljstvo preneseno na Zavod za informiranje, kjer je po določenem času prišlo do odhoda odgovorne urednice in Ormoške novice so dokončno prenehale izhajati. Ponovno je ideja o nekakšnem občinskem časopisu zaživela v volilnem letu 2006, ko je začelo izhajati Sonce in je bil uredniški odbor sestavljen iz občinskih delavcev ter nekaterih zunanjih sodelavcev. Toda tudi Sonce ni moglo zaživeti, kot je bilo morda zamišljeno. Tokrat je pred vami, spoštovane občanke in občani nov, ponovni začetek izdaje Ormoških novic in upam, da bo tokrat šlo lažje. Uredniški odbor namreč sestavljajo predstavniki svetniških skupin zastopanih v občinskem svetu in občinske uprave in verjamem, da bo naša skupna skrb izdajati, kar se da dober, predvsem informacijski občinski časopis. V resnici pri tem ne gre za časopis, ki bi bil konkurenca ostalim časopisom, kot so dnevniki in tedniki. Pri Ormoških novicah gre bolj za poskus ustvarjanja neke občinske kronike, če hočete zavarovanja določenih dogodkov, ki jih drugi časopisi zaradi pomanjkanja prostora in kadra ne pokrijejo.
Časopis bo predvidoma izhajal 6-krat letno in v njem bodo objavljeni praktično vsi dogodki, ki jih bo prejelo uredništvo časopisa. V časopisi bomo praviloma objavili tudi vse tiste pomembne občinske akte in sklepe, za katere menimo, da zanimajo občane in jih je dobro poznati oz. za njih vedeti.
Časopis bo izhajal brezplačno in ga bodo prejemala vsa naša gospodinjstva. Gre enostavno za to, da želimo biti tudi po tej plati informiranosti profesionalna občinska uprava, ki je na voljo svojim občanom tudi preko dostopnosti do različnih informacij. Sicer lahko naši občani že sedaj najdejo vse informacije na internetnem portalu www.ormoz.si, od zdaj naprej pa bo informacija preko časopisa dostopna vsem, tudi tistim, ki interneta nimajo.
K sodelovanju vabimo spoštovane občanke in občani tudi vas. Če želite, da se o dogodku v vašem kraju piše in sliši, nam posredujte kratek zapis in fotografijo dogodka. Vsebina naj bo kratka in jasna s približno 300 do 500 znaki, pri čemer se med znake štejejo tudi ločila, torej vejice in pike (nekako največ pol tipkane strani). Osebno si želim, da bi kar največ dogodkov, ki se zgodijo v naši občini, v naših krajevnih skupnostih bilo preko Ormoških novic zabeleženo za vse čase.
Alojz Sok, župan
Humanitarnost je prisotna
Lokalna skupnost znala poskbeti za človeka
Gradbeni odbor
V mesecu marcu letošnjega leta je požar popolnoma uničil starejšo stanovanjsko hišo družine Petek iz Šardinj 34. Hiša je zgorela do takšne mere, da bivanje v njej ni bilo več možno. V njej sta bivala oče in sin, ker pa gre za socialno zelo šibko družino, je bila pomoč lokalne skupnosti nujna.
Župan Alojz Sok si je skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Ormož ogledal stanje na terenu in bilo je nujno ukrepati. Že tri dni po požaru je bil ustanovljen gradbeni odbor za gradnjo nadomestne ali nove stanovanjske hiše. V gradbenem odboru so sodelovali predstavnica vasi Lešnica, poveljnik CZ Ormož, predstavnik Krajevne skupnosti Ormož oz. Občine Ormož, žal že pokojni predstavnik gasilcev, predstavnica Rdečega križa Ormož in predstavnica Karitasa. S pomočjo Radia Prlek smo začeli pozivati občane in podjetja za donatorsko pomoč. Na teren smo poslali zbiratelje sredstev v vaseh Lešnica, Spodnji in Zgornji Ključa-rovci, Runeč, Žvab, Šardinje, Vičanci, Mi-hovci. Velika Nedelja in še v druge. Odziv je bil dober, saj se je na žiro računu Rdečega križa Ormož zbralo 10.629,50 evrov donatorske pomoči. Na obstoječi lokaciji ni bilo možno graditi, zato smo se odločili za gradnjo na obstoječi že izgrajeni kleti oddaljeni cca. 300 m. V tem članku je nemogoče omeniti vsa podjetja in obrtnike, občane, ki so pomagali pri izgradnji, zato smo ob skromni otvoritvi nove stanovanjske hiše v soboto, 20. 12. 2008, ob 13. uri na lokaciji v Lešnici svečano prebrali vse donatoije in sodelujoče pri gradnji, in jih okrog 14. ure povabili na klepet in majhno pogostitev v vaški dom Lešnica. Še enkrat poudarjamo, da brez širše podpore občanov, gasilcev, podjetij, obrtnikov in Občine Ormož vse to ne bi uspelo. Sedaj v mesecu decembru je stanovanjska hiša vseljena z lokalnim ogrevanjem, brez podov in z doniranim rabljenim pohištvom.
Takoj po požaru
Nova hiša - resnični rezultat solidarnosti
V primeru, da še kdo želi pomagati, naj se obrne na Rdeči križ Ormož.
Še enkrat hvala v imenu družine Petek vsem, ki ste na kakršen koli nesebičen način pomagali pri izgradnji novega doma.
r
_
Spet se 6ožič nam najavCja, 6Cizu je siCvestra čas. Novo Četo že pozdravja te6e, mene in vse nas. Srečne praznike žedmo, zdravja vam privoščimo. Smeh naj greje vas vso zimo, da vam v srcu Bo topio.
Ormoško novice
IZ OBČINSKE UPRAVE
Občinska uprava Občine Ormož
Mateja Zemljak, univ. dipl, prav.
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem gospodarskih javnih služb iz občinske pristojnosti. Izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kijih sprejme občinski svet in župan. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. Občinsko upravo ustanovi občinski svet. Oblikovana je tako, da zagotavlja strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti ter zakonito, pravočasno in učinkovito izvršuje pravice, interese in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih.
Sedež Občinske uprave Občine Ormož je v prvem nadstropju zgradbe na Ptujski cesti 6 v Ormožu. Uprava opravlja svoje naloge tudi na sedežih krajevnih skupnosti. V občinski upravi je zaposlenih 27 javnih uslužbencev. Občinsko upravo Občine Ormož vodi Mateja Zemljak univ. dipl. prav.. Tajnica občinske uprave. Tajnik/tajnica občinske uprave oziroma direktor/direktorica občinske uprave izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in sodeluje v projektnih skupinah v občini, koordinira delo notranjih organizacijskih enot občinske uprave ter skrbi za delovno disciplino, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z drugimi organi v občini in opravlja druge naloge po odredbi župana. Neposredna pomoč pri delu tajnice občinske uprave je poslovna sekretarka.
Občinska uprava Občine Ormož ima naslednje notranje organizacijske enote:
-	Urad župana,
-	Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve,
-	Oddelek za gospodarske dejavnosti,
-	Oddelek za finance.
Urad župana opravlja strokovne, organizacijske in administrativno - tehnične naloge za župana, občinski svet, njegova delovna telesa in nadzorni odbor, protokolarne zadeve, premoženjsko - pravne zadeve, civilno zaščito in civilno obrambo ter odloča v upravnih postopkih na II. stopnji. Urad župana v katerem sta zaposleni dve delavki vodi Mateja Serec, univ. dipl. prav.
Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve opravlja naloge, ki se nanašajo na pripravo in uresničevanje občinskih aktov v zvezi z ustanoviteljskimi in soustanovitelj skimi pravicami na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva, vodi postopke s področja družbenih dejavnosti ter vodi postopek v zvezi s podeljevanjem koncesij v okviru svojih pristojnosti. V okviru splošnih zadev oddelek vodi evidenco vseh upravnih zadev, sprejema in odpravlja pošto ter skrbi za arhiviranje, opravlja dela in naloge krajevnih skupnosti ter druge administrativne zadeve iz svoje pristojnosti in opravlja druge spremljajoče dejavnosti, ki so potrebne za delo uprave. Oddelek ima dvanajst zaposlenih in ga vodi Mojca Zorčič, dipl.ekon. Oddelek za gospodarske dejavnosti pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva, pripravlja načrt razvojnih programov, preveija investicijske programe zavodov in krajevnih skupnosti, vodi investicije, pripravlja program javnih del, spremlja cene iz občinskih pristojnosti, pospešuje razvoj malega gospodarstva, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, opravlja naloge na področju kmetijstva, pripravlja predpise iz svojega delovnega področja, opravlja naloge, ki se nanašajo na določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma v okviru zakonsko določenih pristojnosti, pripravlja strokovne podlage za reševanje stanovanjskih problemov, opravlja naloge na področju kmetijstva, opravlja naloge, ki se nanašajo na spodbujanje razvoja turizma.
Na oddelku je pet zaposlenih, oddelek vodi mag. Karmen Štumberger.
Oddelek za finance pripravlja proračun ter skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna, opravlja finančno - knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun in krajevne skupnosti, opravlja nadzor nad proračunsko porabo, pripravlja premoženjsko bilanco občine, pripravlja poročila in informacije za obravnavo v organih občine ter opravlja druge naloge s področja financ. Oddelek vodi Mirko Šerod, dipl. ekon., oddelek ima šest zaposlenih.
Za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju varstva okolja in urejanja prostora (prostorsko planiranje, organiziranje priprav prostorskih izvedbenih aktov in skrb za njihovo spremljanje, upravne naloge s področja pristojnosti prostorskega planiranja, priprava in izvajanje ukrepov s področja varstva okolja oz. ekologije iz pristojnosti občine, vodenje postopkov podeljevanja koncesij v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zakonom, strokovne tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov ter naprav potrebnih za izvajanje gospodarskih javnih služb in druge naloge) za občinske inšpekcije (nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti) ter redarstvo so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ustanovile organ skupne občinske uprave Medobčinska uprava Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki ima sedež na Občini Ormož in zaposluje 7 javnih uslužbencev. Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava uspešno sodeluje z upravama občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž kakor tudi z upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji in drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj, izkušenj, podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles.
Investicijsko vzdrževanje in stanovanjsko področje
Boštjan Jelovica_
V proračunu za leto 2008 so bila namenjena določena sredstva za obnovo poslovnih prostorov, zato smo se odločili, da bomo obnovili fasado na Ljudski univerzi Ormož, saj je bila stara že nevarna za mimoidoče. Okna bodo v prihodnjem letu prebarvana, s tem bo njihova življenjska doba podaljšana. Tako obnovljena fasada zaokroža lepšo podobo mesta.
Trenutno potekajo tudi obnovitvena dela v vhodni avli občinske zgradbe, saj je zaradi vlage začel odstopati parket in odpadati omet. Ob tem so bila tudi okna in vrata v slabem stanju in so predstavljala veliko izgubo toplote pri ogrevanju. Izvedla se je hidroizolacija tal, položil se je novi kamen in del ometa se je obnovil tako, da je avla ohranila prvotno stanje. V skladu s kulturno-varstvenimi pogoji, ki nam jih je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, smo zamenjali dve okni v avli, vhodna vrata pa se bodo obnovila.
n ■ nt Si ' 1	¡grl i 11	
		
Nova podoba občinske sejne sobe (foto Marjan Mitnda)
Pomembna pridobitev na področju investicijskega vzdrževanja je tudi obnovljena sejna soba v občinski zgradbi. V lanskem letu smo zamenjali okna, letos seje zamenjala še konferenčna miza s stoli, položila se je nova talna tekstilna obloga in opravilo se je pleskanje. Tako potekajo sestanki v prijetnejšem ambientu, hkrati pa poslovni par-tneiji odidejo od nas z drugačnimi vtisi. Občina Ormož ima v lasti 174 neprofitnih stanovanj. V mesecu oktobru je bil objavljen razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Ormož, na katerega je prispelo 31 vlog. Trenutno je na voljo 8 praznih stanovanj različnih velikosti, kar pomeni, da se bodo tisti prosilci, ki so dosegli največ točk, lahko vselili v stanovanja že janu-aija prihodnje leto, ostali pa bodo morali žal počakati, da se stanovanja izpraznijo.
Kako zagotoviti finančna sredstva za razvoj ormoškega kmetijstva?
Miran Kline, univ. dipl. inž. kmet.
Kmetijstvo v Občini Ormož je pomembna gospodarska panoga. Za njegov razvoj je poleg naravnih danosti in človeških virov potrebno zagotoviti prenos novih tehnoloških znanj in finančna sredstva za uresničitev programov prestrukturiranja in dviga konkurenčnosti proizvodnje na kmetijah.
Občina Ormož v skladu s sprejetim Pravilnikom o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini za programsko obdobje od 2007 do 2013 dodeljuje namenska finančna sredstva. V letu 2008 je v ta namen bilo javno razpisanih 47.000 evrov. Javni razpis iz tega naslova se predvideva v prvi polovici prihodnjega leta.
Občina Ormož bo tudi v prihodnjem letu dodeljevala dolgoročne kredite z ugodno obrestno mero z namenom lažjega zagotavljanja finančnih sredstev za realizacijo posodobitev kmetijskih gospodarstev. Razpisna dokumentacija za vsa zgoraj navedena sredstva bo od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ormož: www.onnoz.si.
Pomembno je opozoriti tudi na dejstvo, da se v tem trenutku ponujajo priložnosti, ki se kmetom in podeželskemu prebivalstvu ponujajo skozi možnosti črpanja finančnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru PRP 2007-2013. V tem trenutku je v okviru 1. osi (izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva) in 3. osi (kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva) odprtih veliko število javnih razpisov za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev v skupni višini približno 65 milijonov evrov. Vsi javni razpisi so objavljeni na spletni strani Ministrstva: www.mkgp.gov. si. Vsem zainteresiranim kmetovalcem priporočamo, da poiščejo informacije, si pravočasno pridobijo dokumentacijo ter uspešno kandidirajo na ustreznem javnem razpisu. Pa veliko uspeha.
Novi pod in vrata t občinski avli, foto Marjan Mitnda
IZ OBČINSKE UPRAVE
•J JiiM-HioliTA^M^
Iz vsebine
Uvodnik
Iz Občinske uprave
Pridobivanje pitne vode
Grajska pristava
Predstavljamo: Gimnazija Ormož
Otvoritve cest v občini Ormož
Martino vanje 2008
Zgodilo seje
Razvedrilo
Koledar prireditev
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma konec meseca februaija naslednje leto. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na zgoščenki, disketi ali na elektronski naslov: j a nj a. k o 1 a ri c Vv o rm o z. s i ali pa jih osebno prinesite na sedež Občine Ormož. Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da prispevke pošljete najkasneje do 15. 02. 2009. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki bodo pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtoijem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na prihodnje sodelovanje.
Obrtnike in podjetnike bi radi obvestili, da je v glasilu možno oglaševanje. Cene za enkratno oglaševanje znašajo za celo stran 250 evrov, za 1/2 strani 120 evrov, za 1/4 strani 80 evrov, za 1/8 strani 40 evrov in za 1/16 strani 20 evrov.
Proračun Občine Ormož za leto 2009
Mirko Šerod, dipl, ekon.
Proračun občine je najpomembnejši akt, ki ga sprejme občinski svet v enem letu. Aktivnosti priprave se začnejo konec septembra, sledijo usklajevanja, priprava predloga proračuna, predstavitev in splošna razprava v občinskem svetu, javna razprava in po vseh zbranih pripombah in predlogih priprava dopolnjenega predloga. Celoten postopek se konča s sprejemom na občinskem svetu v mesecu decembru.
Proračun za leto 2009 je usklajen v višini 16,0 mio evrov. Na prihodkovni strani je načrtovanih največ prihodkov iz naslova dohodnine v višini 7,0 mio evrov, sledijo trans-ferni prihodki za sofinanciranje investicij iz državnega proračun in sredstva EU v višini 3,5 mio evrov, od tega največ za sofinanciranje izgradnje II. in III. faze namakalnega sistema Ormož - Velika Nedelja (1,5 mio evrov) in 1,0 mio evrov za ureditev grajske pristave. Ostale večje planirane prejemke predstavljajo prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, okoljske dajatve za odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda, kapitalski prihodki od prodaje premoženja in zadolževanje proračuna. Po oceni realizacije proračuna za leto 2008 se v leto 2009 prenaša 1,9 mio evrov za del projektov, ki so bili načrtovani in v večini začeti oz. končani v letu 2008 vendar se njihova dokončna realizacija oz. plačilo zamika v leto 2009.
V okviru planiranih sredstev se zagotavlja 7,3 mio evrov za tekoče naloge, ki so občinam zaupane oz. naložene z zakonom, in odplačilo dolga. Ostala sredstva se namenjajo za investicijska vlaganja. Največji delež sredstev v okviru tekoče porabe v višini 1,6 mio evrov je namenjenih za financiranje predšolske vzgoje. Večji del sredstev je namenjen za področje osnovnošolskega izobraževanja, plače in materialne stroške delovanja občinske uprave, izdatke na področju sociale, delovanje krajevnih skupnosti, sofinanciranje programov društev in organizacij s področja športa.
Obseg proračuna Občine Ormož za leto 2009
kulture, turizma in humanitarnih dejavnosti, oblikovanje proračunskih rezerv, stanovanjsko dejavnost, zavarovanje brezposelnih oseb, plačila obveznosti do koncesionaijev za vzdrževanje in zimsko službo na lokalnih cestah, čiščenje mesta, urejanje parkov in zelenic, vzdrževanje parkirišč ter vzdrževanje javne razsvetljave. Zagotavljajo se sredstva za sofinanciranje javnih zavodov od knjižnice, muzeja, mladinskega centra, ljudske univerze, zavoda za informiranje, gimnazije in glasbene šole ter druge številne naloge in obveznosti, ki so v pristojnosti občine. Sredstva za investicije so skupaj s prenosom sredstev iz leta 2008 planirana v višini 8,7 mio evrov. Za izgradnjo II. in III. faze namakalnega sistema Ormož - Velika Nedelja je planiranih 1,8 mio evrov. Sledi projekt urejanja grajske pristave v Ormožu za potrebe glasbene šole in muzeja v višini 1,7 mio evrov, skupna vrednost dvoletnega projekta je ocenjena na 4,6 mio evrov. Ostali večji projekti so dokončanje izgradnje telovadnice na Kogu, zaključek dvoletnega projekta modernizacije lokalne ceste Ormož - Ivanjkovci, obnova gradu Ormož, sanacija deponije komunalnih odpadkov Dobrava, urejanje centra za ravnanje z odpadki Podravja - CEROP, sofinanciranje vlaganj na področju protipožarne varnosti, vlaganja na področju predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, obnove kulturnih domov v Miklavžu pri Ormožu in Podgorcih. Nadaljevalo se bo z modernizacijo številnih cest (na Bre-snici, v Osluševcih, Podgorcih oz. Stijancih, Vičancih, na Hajndlu, Kogu oz. Gomili, v Litmerku, Žerovincih, La-honcih. Malem Brebrovniku, Vuzmetincih, Slančavesi, Krčevin oz. Vinskem vrhu, Loperšicah, na Vitanu in v Ve-ličanah) ter z obnovo mestnih in primestnih cest ter poti v mestu Ormož. Del sredstev se namenja za številna manjša a za občane pomembna investicijska vlaganja.
Proračun Občine Ormož za leto 2009 z vsemi prilogami in obrazložitvami je dostopen na spletni stani Občine Ormož www.onnoz.si.
BILANCA	PREJEMKI	IZDATKI	SALDO
A. Bilanca prihodkov in odhodkov	13.414.830	15.607.655	-2.192.825
B. Račun finančnih teijatev in naložb	68.385	78.820	-10.435
C. Račun zadolževanja	600.000	311.817	288.183
Prenos sredstev iz leta 2008	1.915.077		1.915.077
SKUPAJ	15.998.292	15.998.292	0
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorni urednik: Janja Kolarič. Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko. Naklada: 4300 izvodov. Prelom in tisk: www.grafis.si
Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Mesečna višina stroškov predšolske vzgoje in otroškega varstva
Mojca Zorčič, dipl, ekon.
Občinski svet Ormož je na svoji 20. seji dne 17. 11. 2008 sprejel sklep o mesečni višini stroškov predšolske vzgoje in otroškega varstva v Vzgojno - izobraževalnem zavodu Vrtec Ormož. Od 1. 12. 2008 dalje znaša v oddelkih od 1. do 3. leta starosti mesečna višina stroškov 475,92 evrov, v oddelkih od 3. do 6. leta starosti 330,94 evrov in v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta starosti 368,05 evrov. Cene so se povprečno dvignile za 6,62%. Razlog za dvig je povišanje stroškov dela v skladu z veljavno zakonodajo in enkrat letna uskladitev plač od 1.07.2009 naprej ter povečanje stroškov materiala in storitev ter stroškov živil za otroke v skladu s planirano rastjo cen življenjskih potrebščin za 3,9%.
V skladu z 2. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, vrtec oblikuje naslednje cene:
-	cena programa za 1. starostno obdobje,
-	cena programa za 2. starostno obdobje,
-	cena programa razvojnega oddelka,
-	cena programa v vzgojno-varstvenih družinah.
Vrtci pa lahko poleg navedenih cen oblikujejo tudi:
-	ceno programa za oddelke otrok od 3 do 4 leta starosti,
-	ceno programa za kombinirani oddelek.
Do sedaj smo imeli oblikovane tri cene v oddelkih 2. starostnega obdobja (od 3. do 6. leta starosti), v odvisnosti od števila otrok v oddelkih, kar je v nasprotju z določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Z novim cenikom je tako oblikovana le ena cena programa v oddelkih 2. starostnega obdobja, s čimer smo cene uskladili z navedenim pravilnikom. Iz spodnje tabele so razvidne spremembe cene programov od 1.12.2008 dalje.
Denarna pomoč za novorojence
Občina Ormož na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Ormož (Ur. vestnik št. 4/ 08 ) od leta 2008 podeljuje enkratno denarno pomoč za novorojence. Višina denarne pomoči znaša 100 EUR za prvorojenega otroka in 150 EUR za vsakega naslednjega otroka. Pravico do denarne pomoči uveljavlja eden od staršev novorojenca na predpisanem obrazcu: Vloga za uveljavitev enkratne denarne pomoči za novorojenca . Vloga je na voljo na spletni strani občine www.onnoz. si in na sedežu občine. Do 30.11.2008 smo v ta namen dodelili denarno pomoč 68-im novorojencem v skupni vrednosti 8.550,00 EUR.
	Cenik do 30.11.2008	Cenik od 01.12.2008	Indeks
oddelek 1-3 let	446,37 €	475,92 €	106,62
oddelek 3-6 let (max norm 22)	297,70 €	330,94 €	111,17
oddelek 3-6 let (max norm 19)	324,98 €		101,83
oddelek 3-6 let (max norm 16)	362,48 €		91,30
kombinirani oddelek	345,19 €	368,05 €	106,62
IZ OBČINSKE UPRAVE	5
Podelitev občinskih priznanj za leto 2008
Mateja Serec, univ. dipl, prav._
Zlata plaketa Občine Ormož za leto 2008
se posthumno podeli BELŠAK METODU, Sp. Ključarovci 17, Velika Nedelja
Srebrna plaketa Občine Ormož za leto 2008
se podeli PGD CVETKOVCI, Cvetkovci 10/c, Podgorci
PGD Cvetkovci je bilo ustanovljeno leta 1923 in v letošnjem letu slavi velik jubilej, 85 let obstoja društva. Društvo je v svojem 85 - letnem delovanju imelo tako velike vzpone kot tudi padce. Iz prvotne lokacije v spodnjem delu vasi, tik ob glavni cesti Onnož-Ptuj, se je društvo leta 1980 preselilo in zgradilo povsem nov gasilski dom na lokaciji v zgornjem delu vasi. Dom ni namenjen samo gasilcem, ampak tudi vaščanom, kar je razvidno že iz samega imena doma: DOM GASILSCEV IN KRAJANOV. V tako velikem domu sta urejeni dve dvorani, dve gasilski garaži in manjši prostor, kjer je e-točka. Člani redno skrbijo za vzdrževanje doma in njegove okolice, za kar so že prejeli najvišje državno priznanje Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen dom v Republiki Sloveniji in dvakrat tudi občinsko priznanje za urejenost doma. Ob 80. obletnici je društvo prejelo tudi plaketo KS Podgorci. V društvu nenehno skrbijo za operativno dejavnost, kajti društvo opravlja gasilsko javno službo. So društvo I. kategorije. Za dobro delo so pred leti že prejeli regijsko priznanje civilne zaščite, kar jim je dalo še večji zagon. Največji ponos društva pa je, da privablja vse več mladih in zadnje čase tudi vse več ženskih članic. Društvo trenutno šteje skupaj s pioniiji 137 članov. Vse tekmovalne ekipe so bile na tekmovanjih že deležne prvih mest na nivoju Občine Ormož in tudi na ostalih tekmovanjih. V društvu redno skrbijo tudi za kulturne in družabne dejavnosti.
Moto vseh članov društva je: Redno skrbeti za razvoj in iti s časom naprej.
Bronasta plaketa Občine Ormož za leto 2008
se podeli RAJ H ALOJZIJI, Ivanjkovci 82, Ivanjkovci
Alojzija (Slavica) Rajh je bila rojena 08. 06. 1946 v Ve-ličanah, z možem in dvema sinovoma prebiva v Ivanj-kovcih. Kot štipendistka Občine Ormož se je takoj po zaključenem šolanju zaposlila na OŠ Tomaž pri Ormožu. Po treh letih se je vrnila v domači kraj in se leta 1969 zaposlila na OŠ Ivanjkovci, kjer je bila zaposlena vse do svoje upokojitve.
20 let je bila pedagoški vodja šole, v kateri je znala povezati starše, učitelje in otroke. Zraven družine in službe je Alojzija Rajh vedno delovala tudi širše, izven šole, v Krajevni skupnosti Ivanjkovci in Občini Ormož. Dela-vsko-prosvetno društvo Ivanjkovci je bilo pod njenim vodstvom zelo aktivno, saj je vrsto let uprizaijalo različna dramska dela, pripravljalo ekskurzije, družabna srečanja in sodelovalo na različnih proslavah. Na občinskem nivoju je bila Alojzija Rajh en mandat članica Skupščine občine Ormož, en mandat članica Izvršilnega odbora izobraževalne skupnosti Ormož, v prejšnjem mandatu je bila predsednica sveta KS Ivanjkovci. Vedno se je zavzemala za svoj kraj in svoje ljudi in tudi za napredek občine. Velike zasluge ima tudi za to, daje v Ivanjkovcih osemletka, saj sije vrsto let skupaj s krajani Ivanjkovcev prizadevala za uresničitev tega cilja. V njenem mandatu je Krajevna skupnost Ivanjkovci zopet začela praznovati svoj praznik s številnimi prireditvami. Napredovala je na področju infrastrukture, zgradila se je pošta, delovati je začela ambulanta v Ivanjkovcih, Svetinje so postale pomemben turistični center, na Runču seje začela obnova stare šole za potrebe krajanov in še bi lahko naštevali. Še danes je aktivna v Turistično-kulturnem društvu Ivanjkovci ter v Društvu upokojencev Ivanjkovci. Kljub temu da seje upokojila, ni pozabila na otroke. Skupaj s predsednico Društva prijateljev mladine Ivanjkovci že 12 let pripravlja dobrodelne koncerte, katerih čisti dobiček namenijo za otroke iz socialno šibkih družin.
Metod Belšak je bil rojen 13. 05. 1961 v Koračicah, z družino je prebival v Spodnjih Ključarovcih. V gasilsko organizacijo PGD Ključarovci je stopil leta 1982. Opravil je izpit za izprašanega gasilca in leta 1996 tečaj za vodjo enot. Kot vesten gasilec in človek, ki je vedno priskočil na pomoč vsakemu, kije bil v stiski ali pomoči potreben si je s svojimi dejanji prislužil tudi veliko odlikovanj in priznanj.
Leta 1989 je dobil občinsko priznanje II. stopnje, 1997 leta občinsko priznanje III. stopnje in leta 2002 gasilsko odlikovanje III. stopnje. Dobil je tudi gasilska priznanja za 10 in 20 let aktivnega in požrtvovalnega delovanja. Odlikovanje bil tudi s plamenico III. stopnje v letu 1989. Leta 1995 je iz nižjega gasilskega častnika napredoval v gasilskega častnika. V letu 2006 pa je napredoval v gasilskega častnika I. stopnje.
Pred 10 leti je postal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ključarovci, pred tem pa je opravljal funkcijo poveljnika v društvu.
Vseskozi je bil mentor mladine, s katero se je udeleževal raznih tekmovanj, občinskih, regijskih in tudi državnih. Mladinska skupina je pod njegovim vodstvom večkrat predstavljala tudi Gasilsko zvezo Ormož.
Idej in planov za naprej mu ni nikoli zmanjkalo. Veliko teh je še ostalo nedokončanih, saj je Metod Belšak 04. 11. 2008 preminil.
Pridobili sredstva EU za projekt ureditev grajske pristave

mag. Karmen Štumberger
Naložba v vašo prihodnost
O^EM^OHLNOFINANUftAEVI£M,KA UNIJA
Evropski sVari za feglonaln; ravc;
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v ok\'iru Operativnega programa krepit\'e regionalnih raz\'ojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Raz\>oj regij, prednostna usmerite\> Regionalni raz\'ojni programi.
Vse fotografije arhiv Občine Ormož.
Na 3. javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, smo pridobili sredstva za ureditev grajske pristave.
Slovenija velja za naravno in kulturno zelo raznoliko državo, kar predstavlja prednost pred drugimi ne samo v Evropi, temveč tudi v svetovnem merilu. Ormoško območje spada med območja, katerim so predniki v preteklosti s kultiviranjem pokrajine vtisnili neizbrisen pečat svojega dela. Vrsta dejavnikov je delovala in vplivala v zgodovinskem razvoju na oblikovanje podobe tega območja, kjer se srečamo z izjemnimi naravnimi lepotami in bogato
IZ OBČINSKE UPRAVE
Ormoške novice
3
etnološko, arheološko in kulturno-zgodovinsko dediščino. V pokrajino in zgodovino se vključujejo številni sledovi iz prazgodovine, rimske dobe in kasnejših obdobij ter s tem povezani številni običaji, ohranjeni med ljudmi. Kakovostno ohranjanje in povezovanje naravnih ter kulturnih potencialov ormoškega območja je pomembno vsaj iz dveh vidikov:
•	kakovostno življenjsko okolje je pogoj za kakovostno bivanje in konkurenčno gospodaijenje,
•	smotrno povezovanje dejavnikov v okolju omogoča razvoj novih poslovnih priložnosti v turizmu, kulturi, športu in drugih povezanih dejavnostih.
Smo v obdobju 2007-2013, ko ima Slovenija možnosti črpanja sredstev Evropske unije za različne namene. Tudi Občina Ormož prijavlja projekte na različne razpise. Zelo smo zadovoljni, da smo pridobili za operacijo Ureditev grajske pristave pozitiven sklep, da bo operacijo delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Predviden znesek sofinanciranja operacije po 3. javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij je 2.525.064 evrov. Občina Ormož bo zagotavljala 2.072.888 evrov, kar pomeni, da je skupni znesek investicije 4.597.952 evrov. Okvirni časovni načrt predvideva zaključek obnove objekta v sredini leta 2010.
Z izvedbo investicije Ureditev grajske pristave sledimo ciljem Državnega razvojnega programa RS za obdobje 2007-2013, v katerem je med drugim navedeno, daje potrebno izkoristiti primeijalne prednosti na področju turizma, narave, kulture in športa, z namenom povečevanja konkurenčne sposobnosti tudi gospodarstva in doseganja zastavljenih razvojnih ciljev.
Operacija je prav tako usklajena z Načrtom razvojnih programov Občine Ormož, ki je sestavni del proračuna in odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov občine. Načrt razvojnih programov se dopolni in na novo potrdi vsako leto ob pripravi letnih proračunov. Izhodišče za pripravo NRP-ja je Območni razvojni program Prlekije iz leta 2006. Poleg tega je operacija vključena v Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Podravje.
Obnova Grajske pristave pomembna za ohranitev kulturne dediščine ter povečanje turistične in kulturne ponudbe v regiji
Ormoški grad spada med najpomembnejše kulturno-zgo-dovinske spomenike z dolgo in bogato zgodovino. Prvič se omenja leta 1278. Grad ni imel le obrambne funkcije, saj je bil tudi sedež zemljiške gospoščine, ki je za svoje delovanje potrebovala tudi gospodarske zgradbe. K njim sodi danes vidna zgradba grajske pristave, ki je vrisana tudi v katastrski načrt iz leta 1824. Objekt Grajska pristava je trenutno v zelo slabem stanju in brez vsebine. Zidovi so na nekaterih mestih zaradi za-makanja prepereli in niso zaščiteni pred dvigom vlage iz temeljev in tal. Elementi strešne konstrukcije so večinoma povsod uničeni zaradi zamakanja. Obstoječi fasadni ometi so dotrajani.
Investicija v objekt predvideva rekonstrukcijo in delno novogradnjo, komunalno ureditev ter ureditev ožjega zunanjega okolja za potrebe muzejske dejavnosti in dejavnosti glasbene šole.
Ker je Grajska pristava vpisana v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena pod evidenčno številko 14729, se bo celotna zunanja in notranja gradbeno- arhitekturna ureditev izvajala po navodilih in nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poleg tega je tudi sama prijava na razpis za pridobljena sredstva že temeljila na njihovih smernicah. V okviru teh smernic se je preverila tudi ustreznost načrtovane vsebine, ki bo umeščena v obnovljen objekt. Namembnost objekta za potrebe glasbene šole in muzejske dejavnosti ustreza značaju in pomenu kulturnega spomenika.
V okviru postavitve muzejske zbirke se bo poskrbelo za ohranjanje, predstavitev in popularizacijo kulturne dediščine območja na večjih in ustrezno urejenih površinah, primerljivih tudi z drugimi muzeji v Sloveniji in tujini (kot npr. različni segmenti iz življenja tukajšnjih ljudi skozi posamezna zgodovinska obdobja v povezavi z ohranjeno kulturno in naravno dediščino ter podobo pokrajine). To bo pomemben prispevek k obogatitvi trenutne turistične ponudbe, saj bo obiskovalcem nudila možnost seznanja z arheološko, umetnostno-zgodovinsko, zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino širšega ormoškega območja. Ob dodatnih razstavnih prostorih bodo nove pridobitve ustreznejši poslovni in delovni prostori za sodelavce muzeja, depoji, prostori za izvajanje restavratorskih in konzervatorskih del, prostori za posredovanje informacij obiskovalcem ter prodajo vstopnic in spominkov, urejene sanitarije za zaposlene in obiskovalce ipd. Ob tem se bodo v okviru sofinancirane operacije zagotovili tudi ustreznjši materialni pogoji za delovanje glasbene šole, ki s svojim programom sooblikuje tudi kulturni program izven svojega šolskega programa. Šola je dobro povezana z okoljem. Njeni učenci javno nastopajo na šolskih koncertih in skoraj na vseh prireditvah, ki se ob
različnih priložnostih zgodijo v občini. Učenci Glasbene šole Ormož redno nastopajo na revijah glasbenih šol ter se udeležujejo regijskih in republiških tekmovanj, na katerih dosegajo lepe uspehe. Največji vsakoletni projekt šole je novoletni koncert šolskega pihalnega orkestra, katerega člani orkestra so sedanji in nekdanji učenci ter učitelji šole. Tradicionalno ga pripravljajo od leta 1978. Glasbena šola z lastnimi površinami ne razpolaga, temveč svoje programe izvaja v najetih prostorih OŠ Stanka Vraza v Ormožu in v prostorih ormoškega gradu, kjer ima najeto pisarno ter prostor za vaje pihalnega orkestra in pouk tolkal. Glede na obstoječ in perspektiven vpis ter večleten problem najti ustrezno lokacijo za glasbeno šolo, ki bo tako na enem mestu imela vse potrebne površine, ki se bodo uporabljale tudi za druge prireditve, ob tem pa se bo na trenutni lokaciji glasbene šole sprostil prostor, ki bo na voljo za ureditev vrtca v Ormožu. V obnovljenem objektu bodo umeščeni prostori za pouk in dvorani za nastope ter koncerte, ki se bosta uporabljali tudi za potrebe drugih prireditev. To bo komplementarno povečalo in izboljšalo prostorske možnosti za izvajanje prireditev skozi vse leto na območju grajskega kompleksa. Bolje bodo urejene tudi nekatere druge površine, med
katerimi so tudi sanitarije in garderoba za nastopajoče ter skladišče rekvizitov, kar bo ravno tako izboljšalo sedanje pogoje za nastopajoče v okviru prireditev, ki potekajo v grajskem kompleksu.
Glede na trende v turizmu je pomembno, da se tudi na območju Občine Ormož glede na danosti (kulinarična ponudba in vinska tradicija, kulturno-zgodovinska dediščina in naravne znamenitosti, ponudba turističnih kmetij in drugih s tradicijo povezanih partneijev ter tradicionalnih prireditev) oblikujejo različni integralni turistični in kulturni produkti ter se s tem poskrbi za še za intenzivnejšo promocijo in trženje ter za večjo razvitost in prepoznavnost kraja. Omenjena uspešno izvedena investicija bo pripomogla ob pomoči pridobljenih sredstev iz Evropske unije in lokalne skupnosti tudi na področju kakovosti storitev, boljših možnosti povezovanja med ponudniki in drugimi delujočimi v turizmu in kulturi ter razvoja turistične in kulturne infrastrukture.
Pridobivanje pitne vode
Pridobivanje pitne vode s postopkom umetnega bogatenja podtalnice
it lljlkirlhl ijMbChdM pulMlNUlItllMfid Lii^j.Hdtj* fMIlh .d t m I + Ilj MU
0 -
Slika 1: pred in po bogatenju podtalnice iz reke Drave leta 2000.
Bogdana Kolbl_
Pitna voda za potrebe Javnega vodovodnega omrežja Ormož se iz črpališča Mihovci pridobiva že od leta 1962. Od tedaj seje vodovod iz samega mesta Ormož razširil na celotno območje občin Ormož, Sveti
Tomaž, Središče ob Dravi in na del občine Ljutomer. Poraba vode pa danes presega 4.500 m3/dan. Istočasno z naraščanjem porabe vode so se zaradi izgradnje HE Fonnin in zaradi regulacijskih in melioracijskih del poslabšali naravni pogoji napajanja podtalnice na območju črpališča v Mihovcih. Zaradi regulacije Pesnice in preusmeritve Sejance ter zmanjševanja visokih vodostajev Drave na tem območju so bile prizadete dinamične zaloge podtalnice.
Zmogljivost zgrajenih vodnjakov je upadla zaradi izločanja železa in mangana, ki gaje vsebovala črpana talna voda.
Potrebo po hitri odpravi pomanjkanja pitne vode in zagotovitev vode tudi za dolgoročne potrebe, je bilo mogoče rešiti le z bogatenjem podtalnice. V prvi fazi seje izvedlo bogatenje z vodo iz Sejance in reke Pesnice. Na podlagi analiz se je ugotovilo, da je za umetno bogatenje v kakovostnem smislu najprimernejša voda iz reke Drave. Drava z velikimi pretoki zagotavlja tudi zadostne količine vode (tudi v ekstremnih sušah). Načrt za bogatenje podtalnice z dravsko vodo iz bližnjega
Slika 2: Zemeljski bazen - usedalnik; t sklopu umetnega bogatenja podtalnice so bili zgrajeni trije usedalniki.
odvodnega kanala HE Fonnin je istočasno omogočil rešitev vseh navedenih problemov:
a.	povečanje zmogljivosti obstoječega črpališča,
b.	z bogatenjem, v podtalnici, ustvaijena vodna zavesa preprečuje dotok s pesticidi (slika 1) in nitrati onesnažene podtalnice v črpališče,
c.	namesto ozona se je voda, za oksidacijo Fe in Mn, preko ejektoija zasitila. Z opustitvijo ozona pa je bila v pitni vodi preprečena tvorba bromatov.
Ormoško novice
IZ OBČINSKE UPRAVE / PREDSTAVLJAMO VAM
Slilia 3: Izgradnja infiltracijskega polja 1. VII. zaključni fazi umetnega bogatenja podtalnice so se izvedla štiri infiltracijska polja 1, 3, 4 in 5. Polje 2 je bilo iz\>edeno že t prejšnji fazi bogatenja podtalnice.
Slilia 4: S pomočjo ejelitorja se črpana voda prezrači s kisikom.
Dravska voda za bogatenje podtalnice se črpa iz odvodnega energetskega kanala v velike zemeljske bazene -usedalnike (slika 2), ki služijo za zalogo vode za primer nepredvidenega onesnaženja dravske vode, hkrati pa delujejo, zaradi velike prostornine, kot učinkovit usedalnik suspendiranih snovi.
Iz usedalnikov se voda vodi na infiltracijska polja (slika 3). Voda napaja podtalnico preko infiltracijskih polj, ki delujejo kot počasni biološki filtri. V počasnem filtru očiščena voda se črpa iz vodnjakov po
Slilia 5: Peščeno-ogljenifiltri na obstoječi čistilni napravi zagotavljajo dodatno kakovost in varnost pitne vode.
cevovodu v 200 m3 velik rezervoar, kjer je potrebno vodo kljub ustrezni kvaliteti vodnega vira (reka Drava) še dodatno očistiti.
Načrpana voda, ki je bogata z železom in manganom se v rezervoaiju, opremljenem z ejektoijem, prezrači s kisikom (slika 4), ki oksidira železo in mangan in ju na tak način izloči.
Dokončno se voda očisti s filtiranjem skozi peščeno-ogljene filtre (slika 5) z namenom filtracije in absorbcije nezaželenih snovi iz vode.
Pred distribucijo vode v omrežje se voda še preventivno dezinficira s plinskim klorom.
Količina odpadkov se iz leta v leto povečuje. Zmanjšati moramo delež odloženih in povečati delež ločeno zbranih odpadkov, kar zahteva veljavna zakonodaja in sprejet državni Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, izdelan za obdobje
EKOLOŠKI OTOK1
2009-2013 - sklep vlade št. 35402-1/2008/5, dne 28. 03. 2008.
Strategija koncepta gospodaijenja z odpadki je preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje njihovih količin in ponovna uporaba. S tem bomo zmanjšali količino odloženih odpadkov, razbremenili odlagališče Dobrava in prispevali k manjši obremenjenosti okolja. Slovenski industriji bomo zagotovili stalen vir surovin in ponovno uporabo odpadkov, prispevali bomo k urejenemu življenjskemu okolju in kakovostnejšemu življenju v mestu ter okolici. Vsako gospodinjstvo lahko z ustreznim načinom zbiranja odpadkov v svojih zabojnikih pripomore k čistejšemu okolju in tako v veliki meri vpliva na zmanjševanje količin odloženih odpadkov.
V občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi je postavljenih 40 zbiralnic ločenih frakcij ali tako imenova-
nih »ekoloških otokov«. Zbiralnice so postavljene v skladu s predpisi Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami odpadkov, in sicer tako da 1 ekološki otok pokriva 500 prebivalcev. Ekološki otoki oz. zbiralnice ločenih frakcij so opremljene z zabojniki za ločeno zbiranje papiija, stekla, plastične embalaže in odpadnih kovin. Vsi zabojniki so barvno razpoznavni in opremljeni z nalepkami, ki pojasnjujejo, kaj se lahko odlaga in česa ne smemo odložiti v posamezen zabojnik. Na nekaterih območjih seje ločeno zbiranje še posebej dobro uveljavilo, na določenih območjih pa prebivalci na ekoloških otokih odlagajo mešane odpadke, nevarne odpadke in tako se onesnažijo vse čiste frakcije.
Pri zbiranju ločenih frakcij na ekološkem otoku je zelo pomembno, da tja odlagamo samo čisto, do konca izpraznjeno in stisnjeno embalažo. Embalaža z ostanki vsebine, vrečke, onesnažene z ostanki hrane in embalaža, ki je vsebovala nevarne snovi, ne sodi na ekološki otok. Čistost oddane embalaže je zelo pomembna v nadaljnjih postopkih reciklaže, saj ločeno zbrana embalaža tako ne konča na odlagališču, temveč se vrne v industrijo kot sekundarna surovina. S tem se bistveno zmanjša obremenjevanje okolja. Ločeno zbrani odpadki so torej dragoceni viri za nadaljnjo uporabo. Ločeno zbrano embalažo na ekoloških otokih začasno skladiščimo in nato oddamo družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
Količina ločeno zbrane embalaže se stalno povečuje. Na
ekoloških otokih zberemo največ papiija in kartonske embalaže, sledi ji steklena embalaža in nato plastična embalaža. Najmanj se na ekoloških otokih zbere kovinske embalaže, kot so pločevinke od piva, konzerve z mačjo in pasjo hrano. Velika večina tovrstnih odpadkov konča med ostalimi odpadki, kar ni dovoljeno.
V	gospodinjstvih se moramo organizirati tako, da ločujemo papir in karton, steklo, plastiko, pločevinke in drugo embalažo. Ostale odpadke, ki ne sodijo med nevarne odpadke, pa tako kot do sedaj odlagamo v sivo posodo za mešane komunalne odpadke.
Da bi v gospodinjstvu lažje vzpostavili svoj sistem, vam predlagamo, da ločeno zbrane odpadke (steklenice, papir, pločevinke, plastično in drugo embalažo) zbiramo v eni škatli ali vreči in jih nato razvrstimo v najbližji zbiralnici ločenih frakcij - ekološkem otoku ali zbirnem centru na Dobravi v ustrezne posode.
Zbiralnico ločenih frakcij predstavljajo štiri barvno razpoznavne posode:
-	v rumeno posodo se odlagajo pločevinke;
-	v rdečo posodo se odlagata papir in karton;
-	v zeleno posodo se odlaga steklena embalaža,
-	v modro posodo se odlaga plastična embalaža.
Vse plastenke in pločevinke očistimo ostankov hrane, splaknemo in stisnemo!
V	to posodo s plastično embalažo ne odlagajmo embalaže motornih in drugih mineralnih ali sintetičnih olj, embalaže nevarnih ali strupenih snovi za zaščito rastlin - pesticidov. To embalažo zbiramo ločeno in jo oddamo na Zbirnem centru Dobrava brezplačno, če smo vključeni v sistem odvoza mešanih komunalnih odpadkov.
Odrasli bodimo zgled otrokom, ločujmo in z naravo zma-gujmo, zmanjšajmo količino odpadkov, namenjeno na odlagališče.
Dobri ljudje
Marija Kokol, dipl, med, s.
Potreba po dobrem se rodi v posameznem človeku. Človek, ki naredi nekaj dobrega za drugega, naredi dobro tudi
zase.
Kdo so dobri ljudje?
DOBER- DOBRA (Slovar slovenskega knjižnega jezika): nekdo, ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu. Vprašanje, ki se nam postavlja v trenutkih življenja, ko srečujemo dobre ljudi. Vsak dan jih srečujemo doma, na ulicah, srečujemo jih v našem domu - Domu starejših občanov Ormož.
Ali jim damo vedeti, da vidimo njihova dobra dela?
Dan za dnem hitimo po svojih opravkih, ki od nas zahtevajo čas, veliko časa. Se skrivamo za svojimi obveznostmi, ki nas zapirajo v naš svet in nam vedno manj
Ravnanje z odpadki postaja vse zahtevnejše
Ludvik Hriberšek
PREDSTAVLJAMO VAM
•J JiiM-HioliTA^M^
dovoljujejo, da smo z dragimi ljudmi in za drage ljudi. Ob pisanju se mi poraja moj odgovor na vprašanje: »Kdo so dobri ljudje?«
Dobri ljudje se ne skrivajo za svojim delom, ne skrivajo se v svojem ozkem svetu, kije namenjen samo njim. Dobri ljudje živijo svoje življenje zase in za drage. Vzamejo si čas za tiste male stvari, ki nekomu polepšajo dan, nekomu skrajšajo samotne ure in drugemu pričarajo nasmeh na usta ... In ob vsem tem ne pozabijo živeti. Jutro za jutrom prihajam v naš dom in izjema je jutro, ko me v domski avli ne pričaka nobeden izmed naših stanovalcev. Sledi pozdrav, vprašanji: »Kakšna je cesta? Ali je zunaj hladno?» Razvijejo se pogovori, ki so prijetni in topli in jaz vem, da preusmerijo moje misli, vem, da sije nekdo vzel čas za pogovor. Vzel sije čas zame in jaz sem si vzela čas zanj. Nekdo bi dejal: »Kaj je v tem dobrega?« V tem kratkem pogovora se skriva tisto nekaj, kar nam polepša dan, in to je vsa skrivnost dobrega. Dan se odvija po svojem ustaljenem ritmu, na hodniku srečam stanovalko, ki poskrbi za kavico in čaj svojih sostanovalcev in sostanovalk. To je njena vsakodnevna obveza. Verjamem, da čuti hvaležnost v očeh tistih ki so deležni njene kavice.
Na hodniku sedi maj Ima dražba naših stanovalcev, ki se dobivajo ob kavi, vse poteka po ustaljenem ritmu, za vse je poskrbljeno. Kako lep je pogled in kako dobrodošlo je njihovo vabilo, da se jim pridružim. Obljubim, da si bom vzela čas.
Medsebojna skrb drag za dragega, ki se kaže dan za dnem, in je del življenja naših stanovalcev. Skrb za nakupe v trgovini, skrb za odhod sostanovalca, sostanovalke na zajtrk, kosilo, večeijo, skrb, da se vsi dobijo v delavnici, skrb, da se zberejo pri skupni molitvi; pomoč pri vožnji invalidskega vozička sostanovalca in sostanovalke, kratek pogovor ob kavi v domski avli.
Mislim in vem, da sem naštela sama dobra dela in veije-tno sem veliko dobrih del, ki se iz dneva v dan izvajajo v našem domu v tem članku tudi spregledala. Kje zdaj iskati dobre ljudi? Danes so tukaj med nami in verjamem, da bodo tudi jutri.
Dobrota se skriva nekje v naši duši in ni vidna vsem
očem.
Hvala vam!
Besede zahvale
mag. Mihaela Voršič_
Eden izmed ključnih ciljev CSO Ormož (Centra za starejše občane d.o.o.)je, da bi našim uporabnikom zagotavljali vse tisto, kar velja za kvalitetno življenje -varnost, sprejetost, zaupanje, strpnost, potrpežljivost, toplino in ljubezen hkrati pa strokovnost in sočutni odnos takrat, ko uporabniki oziroma naši stanovalci doživljajo različne stiske ali imajo zaradi bolezni najrazličnejše težave. Kvalitetne storitve lahko ponudimo zato, ker pri izvajanju timsko sodelujemo vsi delavci naše ustanove, seveda v tesnem sodelovanju z uporabniki in njihovimi svojci, z vključevanjem prostovoljcev in s sodelovanjem ožje in širše lokalne skupnosti.
V	ta namen v CSO Ormož že od začetka njegovega delovanja tudi aktivno teče program prostovoljnega dela, kije postal utečena oblika medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja. Prostovoljno delo v naši ustanovi je druženje, pogovaijanje, poslušanje, sprehajanje, nudenje kakršne koli pomoči, je drobna pomoč pri vsakdanjih opravilih, so lahko igralne, ustvaijalne, umetniške dejavnosti in še tisoč dragih možnosti obstaja. Kaj bo prostovoljec počel, je odvisno od potreb in želja stanovalca, ki mu pomaga, pa tudi od tega, kaj lahko ponudi in kaj želi sam početi.
V	CSO Ormož se prostovoljno delo opravlja na naslednji področjih:
•	medgeneracijsko povezovanje-dijaki Gimnazije Ormož in Srednje zdravstvene šole Maribor obiskujejo naše stanovalce (v letošnjem šolskem letu je v ta program vključenih 11 dijakov) ter
•	znotraj generacijsko povezovanje, kjer prav tako sodelujejo, obiskujejo in pomagajo stanovalcem starejši prostovoljci - to so upokojenci iz zunanjega okolja in tudi naši zaposleni (teh je preko 30)
•	ne smemo pozabiti naših stanovalcev, ki si vsakodnevno medsebojno pomagajo, npr. vsakemu novo prispelemu stanovalcu olajšajo prve dneve v domu in tudi med samim bivanjem v domu je njihova medsebojna pomoč
Urad za delo Ormož
Daša Babič, univ.dipl.psih.,
mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Ptuj
Na uradu za delo Ormož deluje informativni kotiček Centra za informiranje in poklicno svetovanje že dve leti
V Zavodu RS za zaposlovanje. Uradu za delo Ormož že dve leti nudimo dodatne storitve našim strankam.
Tovrstnih storitev v Sloveniji ni na voljo na vseh uradih za delo, zato smo z možnostjo izvedbe dodatne storitve zelo zadovoljni.
Naj vas spomnimo, da smo pred petimi leti odprli Center informiranja in poklicnega svetovanja na Ptuju v partnerstvu z občinami in ZRS Bistra ta center poimenovali v Hišo informacij. Po treh letih delovanja smo v sodelovanju z Občino Ormož, ki to dejavnost od njenega začetka podpira tako finančno kot strokovno, odprli informativni kotiček na Uradu za delo Ormož in s tem storitve približali tukajšnjim prebivalcem. Zelo smo zadovoljni, da nam je Občina Ormož pomagala s pridobitvijo dodatnih poslovnih prostorov na uradu, kjer smo pridobili predavalnico. Ta nam omogoča skupinske oblike dela, saj smo pred tem skupine sklicevali kar v avli. Moramo poudariti, da imajo naši uporabniki in obiskovalci v Ormožu na voljo lepo urejene prostore, ki so ustrezno tehnično opremljeni, kar našim strokovnim delavcem omogoča, da nudijo kakovostne storitve. V letu 2007 je urad obiskala tudi ministrica Maijeta Cotman, ki je pohvalila lepo urejenost urada in obseg storitev, kijih izvajamo za naše uporabnike.
Z odprtjem informativnega kotička v Ormožu leta 2006 so se tudi v Ormožu pričele izvajati nekatere aktivnosti, kijih sicer izvajamo v CIPS-u na Ptuju. Tako je vsak teden ob sredah na Uradu za delo Ormož prisotna poklicna svetovalka, kar pomeni, da jo lahko učenci, dijaki in študentje ter brezposelne osebe iz tamkajšnjega okolja lažje obiščejo. V letu 2007 smo v okvira informativnega kotička tudi v Ormožu pričeli izvajati skupinske oblike svetovanja, delavnico, imenovano Moja pot. Delavnica Moja pot je namenjena brezposelnim osebam, ki so težje zaposljive in dolgotrajno brezposelne ter se srečujejo s pomanjkanjem motivacije za ponovno aktivnost na trgu dela. S pomočjo delavnice Moja pot skušamo osebe iz te ciljne skupine opremiti z osnovnimi veščinami za iskanje zaposlitve, jih aktivirati, vključiti v skupino in zagotoviti njihovo kontinuirano aktivnost. Delavnica obsega štiri srečanja in 8-tedensko spremljanje aktivnosti vključenih oseb. V letu 2007 smo izvedli štiri tovrstne delavnice, ki se jih je udeležilo 30 oseb. V obdobju od januaija do oktobra 2008 smo v informativnem kotičku Ormož izvedli dve delavnici Moja pot. V mesecu decembra 2008 pa bomo izvedli tudi novejšo delavnico Moja kariera, ki pa je namenjena mladim iskalcem zaposlitve, ki prvič iščejo zaposlitev ali so opustili redno izobraževanje, jim manjkajo veščine za iskanje zaposlitve in pa motivacija za aktivno iskanje zaposlitve.
Informativni kotiček v Ormožu je v času od januaija do oktobra 2008 obiskalo skupaj 1178 oseb. Največje je bilo
Otvoritev CIPSa v prostorih Zavoda za zaposlovanje Ormož (foto arhiv občine Ormož)
število brezposelnih oseb, ki so se udeležile skupinskih oblik svetovanja (Informativno- motivacijskih seminarjev, delavnice Moja pot), poklicnega svetovanja in informiranja. Po informacije, na individualno svetovanje in pa skupinsko svetovanje je prišlo tudi nekaj učencev, dijakov in študentov.
Informativni kotiček v Ormožu mladini v pisni obliki ponuja predvsem informacije o izobraževalnih programih. S pomočjo računalnika, ki omogoča tudi dostop do inter-neta, pa lahko opravijo računalniška testa Kam in kako in Test študijskih interesov, ki jim lahko pomagata pri izbiri izobraževalne poti oziroma načrtovanju poklicne kariere. Program Kam in kako omogoča tudi vpogled v opise najrazličnejših poklicev.
Od novembra 2008 dalje nudimo našim uporabnikom, to pomeni vsem, ki iščejo informacijo ali nasvet o trgu dela, poklicih, programih izobraževanja ipd. ali se odločajo za izobraževanje in poklicno pot, novo storitev, imenovano »eSvetovanje«. Dostopna je na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje www.ess.gov.si. eSvetovanje je nova spletna storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ki kot osebna spletna svetovalnica ponuja informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve.
eSvetovanje je vaša samostojna pot do zaposlitve!
Na voljo so štiri rubrike, s pomočjo katerih si lahko pomagate pri izboru poklicne poti in iskanju zaposlitve. V rubriki Samoocena lahko spoznate pomembnost vaših osebnostih lastnosti, interesov, vrednot in motivov ter stila življenja pri iskanju zaposlitve. V rubriki Zaposlitveni cilji boste izvedeli, kateri poklici obstajajo, kakšna dela se opravljajo v okvira teh poklicev in katero izobrazbo potrebujete, da bi se v njih zaposlili. Za uspešno zaposlitev na prosto delovno mesto je potrebno vedeti, kje in kako naj iščemo zaposlitev, kako kandidiramo na delovna mesta, kako pripravimo prijavo na delovno mesto in kako se pripravimo na zaposlitveni razgovor. Vse to vam ponuja rubrika Veščine iskanja dela. V rubriki Trg dela so vam na voljo informacije in podatki o slovenskem trgu dela. Vabimo vas, da nas obiščete v informativnem kotičku na uradu za delo ali novo storitev pogledate na predstavljeni spletni strani.
nepogrešljiva
•	omenimo lahko tudi skupine za samopomoč. V našem domu trenutno deluje 7 takšnih skupin, ki združujejo 58 stanovalcev in jih vodi 18 voditeljev
•	na tem mestu lahko omenimo tudi organizacije kot so Rdeči križ. Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož, Muzej Ormož, Mladinski center Ormož ipd
•	zahvaliti pa se moramo tudi vsem nastopaj očim, ki so se tekom šestih let delovanja naše ustanove zvrstili v naši sredini in nam polepšali prireditve. To so osnovne šole in vrtci ter razna draga kulturna in upokojenska društva, katerih seje pri nas zvrstilo že preko štirideset.
Letošnji oktober oziroma skoraj vse letošnje leto je bilo za nas, v našem domu, še posebej pomembno. Posvetili smo ga našim cenjenim prostovoljkam in prostovoljcem. S to gesto smo se jim želeli zahvaliti za njihovo nesebično pomoč, požrtvovalnost in humano delo, s katerim v naš dom z vsakim njihovim prihodom prinesejo stanovalcem kakšen košček življenja od zunaj, košček optimizma, sreče, veselja in smisla za življenje. Brez njih bi bila marsikatera dejavnost (kot so sprehodi, obiski RK in izleti) neizvedljiva in prenekateri dan v življenju naših stanovalcev
enoličen in nezabaven.
»Prostovoljstvo je samo po sebi nesporno velika vrednota, kije povezana z nesebično pomočjo. To, kar je človek sam ustvaril iz svoje svobodne volje, je vedno najmočnejše. Prostovoljci ste svojevrstna elita, ki vas krasi dobra volja, pozitivna naravnanost, velika srčnost in zgled, ki ga dajete s svojim participativnim načinom in direktnim vključevanjem.«
To so bile besede, ki jih je predsednik države, dr. Tiirk, izrekel ob podelitvi priznanj prostovoljcem za naj prostovoljko, prostovoljca in prostovoljski projekt 2007. To je namreč vseslovenski projekt, ki poteka pod okriljem Mladinskega sveta Slovenija in na katerem smo letos tudi sami prvič sodelovali. Priznanje za svoje prostovoljno delo je iz rok dr. Turka prejela naša dolgoletna prostovoljka, gospa Metka Bombek. S priključitvijo k temu projektu smo se na nek način želeli zahvaliti vsem našim prostovoljkam in prostovoljcem in jih tako vzpodbuditi še za v naprej, da bi se radi vračali v našo sredino in osrečevali naše uporabnike oziroma stanovalce.
V CSO Ormož d. o. o. smo hvaležni, veseli, srečni in ponosni, da se prostovoljci radi vračate med nas.
o---nnuipj»_MARTINOVANJE 2008
Veselo martinovanje v Ormožu
martinovo večeijo in večerni koncertni program. Svoje pozitivne vtise in zadovoljstvo so udeleženci izleta strnili tudi v zaključnem članku v časopisih Delo in Slovenske novice v mesecu novembru.
Klubovci so malo čez poldan prispeli na prizorišče veselega dogajanja. Po vožnji po vijugasti vinski cesti po slemenih gričev, gosto posejanih z goricami, so imeli prvi postanek na Jeruzalemu, ki je danes znan po odličnih vinogradniških legah, ki dajejo vrhunska vina. Zbrano druščino so sprejeli v prestižno obnovljenem Dvorcu Jeruzalem, kjer so v prostorni obokani kleti postregli z značilnimi sirovimi pogačami. Bilo je ravno prav za začetek dolgega kulinaričnega in vinskega potovanja v pozni večer. Na poti proti Svetinjam so se ustavili v gosposki zidanici Malek, urejeni v avtentičnem slogu. Zbrani so bili posebej očarani nad vinsko kletjo, kjer jih je Tone Lusko-vič popeljal v čarobni svet poskušanja žlahtne kapljice. Diskretno postreženo vino je lepo zaokrožil grižljaj kruha in sira, ravno dovolj, da seje zakril okus vina pred posku-šanjem naslednje sorte.
V Ormožu je druščino pričakalo praznično vzdušje kar na dveh prizoriščih. Na dvorišču starodavnega gradu so se predstavili domači rokodelci, kmečke gospodinje so ponujale svoje dobrote. Na velikem prireditvenem prostoru med gradom in grajsko pristavo je bilo ves dan živahno. Zabave željni so lahko uživali v nastopih različnih skupin. Prav posebej zabavno je bilo popoldan, ko je sveti Martin prišel opravit svoje posle. Krstil je mošt in ga ob tej priložnosti spremenil v vino. Seveda bodo resni vinogradniki temu oporekali, vino se kajpak ne dela, simbolično pa vsi verjamemo v enajsti november. Vino naj bi bilo letos dobre kakovosti, saj je bilo v preteklih mesecih dovolj sonca in primerne količine padavin.
Ob pestrem programu so klubovci lažje dočakali večeijo, ki sojo postregli v Hotelu Ormož. In čeprav je Martin že opravil svoje, se je k pečeni raci in rdečemu dušenemu zelju odlično prilegel še motni mošt, sladak, ravno prav oster, da je že malo uščipnil, Prleki bi rekli vščeknil. Po tem je bila družba že prav razigrana in vsepočez so hvalili izlet in prireditev.
Po večeiji se je skupina obiskovalcev počasi preselila na drugo martinovo prizorišče, v šotor, ki gaje podjetje Jeruzalem Ormož postavilo ob svoji vinski kleti. Po večernem zabavnem programu seje zbrana družba, utrujena od dolgega, nadvse prijetnega dne, krepko čez polnoč zbrala v avtobusu, ki jih je popeljal proti domu.
Sejem KOVITO in dogajanje v prireditvenem šotoru pri ormoškem gradu
V okviru martinovanja v Ormožu je letos že drugič za-
Na sejmu se je predstavila Turistična limetija Puklavec, Zasavci (foto arhiv občine)
pored potekal sejem KOVITO - sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti. Svečana otvoritev je bila v petek, 7. 11. 2008 ob 15. uri. Na otvoritvi sta prisotne pozdravila IvanBabič, predsednik OOPZ Ormož in Alojz Sok, župan Občine Ormož; sejem pa je svečano odprl Miroslav Klun, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in poslanec v državnem zboru.
V petek je župan svečano sprejel makedonskega veleposlanika v Sloveniji, prvo svetovalko ambasade Srbije v Sloveniji, delegacijo občine Nedelišče s sosednje Hrvaške, delegacijo občine Osečina iz Srbije in delegacijo občine Gorče Petrov iz Makedonije, le-ti so si ogledali sejem in pester program v prireditvenem šotoru.
Ivan Babič, Hinka Hržič, Alenka Kociper, Nevenka Korpič, Dejan Majhenič, Ivan Serec, Karmen Stumberger_
lahko sprejme do 100 obiskovalcev hkrati in omogoča tako individualno kot skupinsko degustacijo in strokovno seznanjanje z vini. Poleg strokovno vodenih degustacij pa je prostor na voljo tudi za različne druge dejavnosti, ki so povezane z vinom, kot na primer izobraževanje gostincev, izobraževanje mladih o kulturi pitja vina, izobraževanje zaposlenih in promocijske dejavnosti. Z degustacijsko dvorano je združena tudi maloprodaja vina obstoječega
asortimana po zelo ugodnih cenah, ki seje preselila iz poslovnih prostorov. Prefinjeno opremljena sobana s pridihom vinogradniške tradicije vabi k poskušanju najboljših vin, kijih rodijo okoliške gorice.
Okronan najmočnejši Prlek
V sklopu martinovanja so letos prvič podelili naziv najmočnejšega Prleka, ki gaje zasluženo osvojil krepki možakar Boštjan Levanič. S tekmovalci seje pomeril v petih težkih, skrbno izbranih disciplinah. Za obiskovalce sta bili najbolj atraktivni obračanje 300-kilogramske gume ter potiskanje viličaija s 120 kilogramov težkim voznikom.
Glasbeni program za vsak okus
Največ obiskovalcev se je po pričakovanjih zbralo ob večerih, ko so se zvrstili nastopi številnih glasbenih skupin:
Program je popestrila folklorna skupina iz Osečine t Srbiji (foto arhiv občine)
Vesele Štajerke, Tribute 2 Love, Crvena jabuka, trubači Fešta bend, Oliver Dragojevič, Mambo Kings ter Ko-rado in Brendi. Družba se je najbolj razživela v soboto ob ritmih skupine Mambo Kings ter seveda ob Oliveiju Dragojeviču, ki je v dveh urah pokazal, da nikakor še ni za v staro šaro in da se lahko mirno kosa z marsikaterim mlajšim kolegom. V nedeljo je bil, kot že veleva tradicija, ob 10. uri martinov brezplačni zajtrk ter v nadaljevanju dneva rajanje za najmlajše z bogatimi animacijskimi programi (Spidi in mini zvezde, Korado in Brendi). V štirih dneh se je v šotoru ob vinski kleti zbralo več kot 5000 obiskovalcev, kar je največ doslej. Ljubitelji vina so se zabavali ob pestrem kulinaričnem, glasbenem ter izobraževalnem programu, skupno pa so popili nekaj več kot 1500 litrov žlahtne kapljice. Več informacij na www.jeru-zalem-onnoz.si.
Na martinovanju tudi člani Kluba dobrih novic časopisne hiše Delo
Zelo odmevna je bila promocijska aktivnost, ki jo je vinska klet Jeruzalem Ormož WS d.d. izvedla v sodelovanju s podjetjem LIPART za člane Kluba dobrih novic s časopisno hišo Delo in Turistično agencijo Sonček. Delček martinovega vzdušja so letos lahko ujeli tisti člani Kluba dobrih novic, ki so na martinovo soboto uživali v izletu po Ljutomersko-onnoških goricah in v praznovanju, ki je zajelo mesto Ormož. Na martinovanje v Ormož so se pripeljali z organiziranim avtobusnim prevozom iz Ljubljane, Celja in Maribora ter si ogledali slikovite vinske ceste.
Nagovor župana Občine Ormož (foto arhiv občine)
se sprehodili po Ormožu, spremljali pester kulturno-etno-loški program s krstom mošta, imeli vinske pokušine.
Vinorodni kraji v prvih dneh novembra zapadejo v poseben praznični utrip. Kako ne bi, saj enajstega tega meseca obhajamo velik, tradicionalni praznik, imenovan martinovo. Letošnje martinovanje v Ormožu je bilo eno največjih v Sloveniji in hkrati tudi največja občinska prireditev. Praznovanje martinovega v Ormožu se je začelo 6. novembra in je potekalo do 9. novembra 2008. Letos so bili glavni organizatoiji Jeruzalem Ormož WS d.d.. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, Turistično društvo Ormož in Občina Ormož v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti - OI Ormož s svojimi društvi, Muzejem Ormož, s KGZ Zavodom Ptuj - izpostava Ormož, z Društvom kmečkih žena, s TlC-em Ormož in Hotelom Ormož. Prireditev je letos ponovno potekala na več prizoriščih.
Dogajanje v prireditvenem šotoru ob kleti družbe Jeruzalem Ormož
Štiridnevni program prireditev se je v četrtek začel na prizorišču pri vinski kleti družbe Jeruzalem Ormož VVS d.d. z otvoritvijo degustacijske dvorane ter izborom najmočnejšega Prleka. V večernem programu so obiskovalce razvedrile Vesele Štajerke.
Tradicionalni krst mošta (foto arhiv občine)
Dogajanje ob kleti seje začelo tako, kot se za martinovanje spodobi, s krstom mošta, ki seje spremenil v pošteno, pravo vino. Krst je izvedlo Kulturno društvo z Dobrave. Tudi letos je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju mladih, ki so pod strokovnim vodstvom somme-lieija Roberta Puklavca, enologinje Janje Klanjčar in Tadeje Vodovnik Plevnik imeli priložnost spoznati kulturo uživanja in bogato zgodovino predelave vin. Povabilu na izobraževalni program Naučimo mlade kulture pitja vina se je odzvalo kar pet srednjih šol z razredi iz zaključnih letnikov.
Otvoritev nove degustacijske dvorane
S prvim dnem martinovanja je za javnost svoja vrata odprla nova degustacij ska dvorana. V modernih prostorih
MARTINOVANJE 2008
Ormoške novice
Na sejmu KO VITO seje letos predstavilo 44 razstavljavcev iz 5 držav, in sicer na 675 m2 površine. Na zunanjem razstavnem prostoru seje predstavilo 5 razstavljavcev na 200 m2. Celotno dogajanje na sejmu in v prireditvenem šotoru si je ogledalo približno 8000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi nekaj iz tujine.
Sejem je potekal na prizorišču pri gradu, v bližnjem prireditvenem šotoru je bilo pestro kulturno-zabavno dogajanje v organizaciji Turističnega društva Ormož in Javnega sklada za kulturne dejavnosti - OI Ormož. Zvrstili so se nastopi otroških in odraslih folklornih skupin z mednarodno udeležbo, harmonikaijev in ljudskih godcev, pihalnih orkestrov, tamburašev, koncert vinskih pesmi in napitnic. Med drugimi so se predstavile skupine iz Makedonije, Srbije in Slovenije. Skupno je v petek in soboto nastopalo 561 nastopajočih. Ob večerih je bila zabava z ansambloma Štrk in Prepih.
Prireditve so spremljale tudi številne druge aktivnosti, denimo vodeni brezplačni turistični ogledi po vinskih cestah in znamenitostih Ormoža, srečanje CCS kluba Slovenije in panoramska vožnja Moto kluba Ormož. Več informacij o sejmu KOVITO si lahko ogledate na www.kovito.si in www.nezazeljeno.com.
Martinovanje je tudi največja prireditev na območju Občine Ormož
Občina Ormož podpira delovanje vseh soudeleženih in prireditev kot celoto, saj smo finančno podprli nekatere promocijske in druge aktivnosti vseh organizatoijev. Za postavitev prireditvenega in sejemskega šotora je bilo na voljo prizorišče pri gradu Ormož. Poskrbeli smo tudi za ureditev tega prizorišča, na katerem je bil za sejem KOVITO postavljen tudi občinski šotor. V izvedbo programa so bila vključena različna društva ter zavodi, katerih delovanje podpira tudi Občina Ormož.
Obiskovalci so lahko v času prireditve pridobili brezplačne informacije na posameznem prizorišču, še zlasti pa v prostorih Turistično informacijskega centra (TIC), ki deluje v ormoškem gradu. Tu so bile obiskovalcem v času martinovanja, kot sicer vse leto, na voljo brezplačne informacije o možnostih prenočevanja, prireditvah in znamenitostih območja po telefonu, elektronski pošti, po pošti ali osebno. Največje zanimanje domačih in tujih obiskovalcev je bilo za informacije o ponudnikih gostinsko-turistič-nih storitev, vinski cesti, možnostih prenočevanja, dobrih restavracijah, degustacijah, turističnih vodnikih, zemljevidu območja, prireditvah in ogledih naravnih ter kulturnih znamenitosti. V TIC-u lahko obiskovalci izbirajo med lokalnimi spominki, trenutno je na prodaj 189 spominkov enaintridesetih dobaviteljev iz našega območja. Več informacij o znamenitostih in prireditvah na www. slovenia.info/ormoz.
Ena izmed promocijskih aktivnosti organizatoijev je bila tudi sodelovanje predstavnikov v oddaji Dobro jutro, Slovenija. Ker je po navedbah ekipe te oddaje martinovanje v Ormožu vselej nekaj posebnega, so na povabilo Občine Ormož tudi letos preverili, kaj Martin prinaša v Ormož. Več informacij o ormoškem martinovanju si lahko ogledate tudi na www.dj-slovenija.si (rubrika: Nasvet za izlet).
Simpozij na temo priložnosti za pridobivanje EU sredstev za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in razstava Društva kmečkih žena
V petek, 7. 11. je v ormoškem gradu potekal tudi simpozij o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah v povezavi z vinogradništvom. Predavala je Felicita Domiter iz KGZS Zavoda Ptuj. Za vse, ki se ukvaijajo s kmetijstvom, je bil simpozij enkratna priložnost, da se seznanijo z možnostmi za pridobivanje evropskih sredstev na področju
Simpozija so se udeležili delegati iz držav bivše Jugoslavije (foto arhiv občine)
so se predstavile z ročnimi izdelki, še posebej zanimiva je bila predstavitev predic in tkalk, ki so obiskovalcem demonstrirale spretnosti na kolovratu. Članice društva so s svojimi izkušnjami in izvirnimi idejami pri peki različnega peciva, potic in prleških pogač prispevala k ustvaijanju zelo pestre in bogate razstave.
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kot je na simpoziju povedal tudi Bojan Mlakar, vodja izpostave KGZ Zavoda Ptuj v Ormožu, je teh priložnosti veliko, treba je samo vedeti kdaj in kako do sredstev. Še vedno pa lahko zainteresirani pridobite tovrstne informacije pri kmetijskih svetovalcih na izpostavi Ormož (02 741 75 00) in tudi v
Obiskovalci so lahko te dobrote tudi poskusili. Na razstavi so se predstavile tudi kmetije in članice, ki so na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejele najvišja priznanja.
Na razstavi so s kulturnim programom sodelovali tudi učenci OŠ Središče ob Dravi in OŠ Ormož. Razstavo so popestrili tudi z ljudskimi godci in s pevkami, kjer ni manjkala harmonika. Domači godci so zaigrali na različne, doma izdelane ljudske inštrumente (saksofon, trubo iz buče - „šef' ter na „ribež"). Na razstavi so sodelovali tudi člani Združenja prašičerej cev Ormož, ki so obiskovalcem ponudili domači kruh z zaseko.
Rokodelska tržnica na grajskem dvorišču in ogledi muzejskih zbirk
Muzej Ormož se je tudi letos že tradicionalno vključil v prireditve ob martinovanju v Ormožu. Tako sta v martino-
Rokodelska tržnica (foto arhiv občine)
vem tednu obiskovalcem na široko odprla vrata ormoški in velikonedeljski grad. Za ogled muzejskih zbirk in razstav so prilagodili odpiralni čas najavljenim skupinam. Glede na to, da so se že v začetku septembra povezali s Turistično informacijskim centrom Ormož in Hotelom Ormož, so pričakovali povečan obisk, kar se je v času martinovanja tudi potrdilo. Predvsem martinov vikend, od 7. do 9. 11., je bil tisti, ko so imeli v Muzeju Ormož največji obisk v letošnjem letu. Ogled gradu so povezali s kulinarično razstavo, kije v tem času vzbujala skomine obiskovalcev. Tako je bil zlasti v soboto ormoški grad skorajda premajhen za vse, ki so hoteli uživati v zbirkah in razstavi. Veliko obiskovalcev je nato nadaljevalo pot v Veliko Nedeljo na ogled tamkajšnjega gradu, kjer jih je posebej očarala bogata etnološka zbirka.
Sicer je Muzej Ormož prav na martinovo soboto na grajskem dvorišču organiziral tudi rokodelsko tržnico, kar je še dodatno dopolnjevalo celotno ponudbo. Na njej je predstavljalo, razstavljalo in prodajalo svoje izdelke okrog 15 rokodelcev iz ormoškega in širšega območja. Ker je Muzej Ormož vključen v projekt Tradicionalne obrti, dediščina preteklosti, so na rokodelsko tržnico povabili prav obrtnike, ki so že vključeni v ta projekt. Odziv obiskovalcev pri ogledu in obisku tržnice je bil izredno velik, zelo zadovoljni pa so bili tudi obrtniki, ki so lahko svoje izdelke predstavili širši javnosti.
Dediščina martinovega in martinovanj lahko vpliva na naš, pogosto odtujen, prenasičen ali dolgočasen vsakdan tako, da bomo kot naši predniki znali živeti uravnoteženo v svojem naravnem in kulturnem okolju. Vsi soudeleženi pri pripravah in izvedbi prireditev smo po svojih najboljših močeh uspešno predstavili naše danosti velikemu številu obiskovalcev, ki so v času martinovanja obiskali Ormož. Že takoj po zaključku prireditve smo so-organizatoiji že strnili glave in naredili analizo vseh dogodkov, kar nam predstavlja odlično izhodišče za izvedbo prireditve v letu 2009 in ohranitev pridobljenega naziva, daje martinovanje v Ormožu največje v Sloveniji.
Predstavilo se je Društvo kmečkih žena (foto arhiv občine)
pisarni na sedežu KGZ na Ptuju (02 749 36 39). Hinka Hržič, svetovalka v Kmetijsko - svetovalni službi Ormož ter gonilna sila Društva kmečkih žena Ormož je v sodelovanju s članicami društva koordinirala pripravo razstave prleških tradicionalnih jedi, ki si jih je mogoče privoščiti tudi na turističnih kmetijah v okolici Ormoža. V Društvo kmečkih žena Občine Ormož, kije bilo ustanovljeno 1995, je včlanjenih 260 kmečkih žena. Eden izmed njihovih ciljev je tudi organiziranje kulinaričnih razstav in sodelovanje na prireditvah ob krajevnih praznikih ter povezovanje s turističnimi društvi v občini in izven nje. Na teh razstavah prestavljamo tudi posamezne kmetije, ki imajo prodajo na domu ter spodbujajo registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Na ta način se spodbuja tudi odpiranje novih delovnih mest preko dopolnilnih de-
Delo pridnih rok (foto arhiv občine)
javnosti (peka kruha, sušenje sadja in zdravilnih zelišč, turistične kmetije).
Pomemben izziv pa je priprava bogate razstave Izdelki pridnih rok ob martinovem v Ormožu. Članice društva se s svojimi izdelki vključujejo v program ormoškega martinovanja že preko 20 let. Letošnja razstava je bila na ogled v prostorih ormoškega gradu. Na razstavi so posamezne kmetije predstavile pridelke integrirane pridelave zelenjave ter jih zelo domiselno aranžirale. Posamezne članice
> Ornmžk» _PREDSTAVLJAMO VAM / ZGODILO SE JE
Slovesno
Slavnostna govornica na Slavnostni akademiji in predstavnica Ministrska za šolsh>o dr: Alojzija Cemosa. Foto: Roman Bobnarič
Slavnostna akademija je potekala 14.11.2008 ob 18. uri v Športni dvorani OŠ Ormož.
Slavnostna govornica je bila dr. Alojzija Černosa, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport RS. K besedi pa so bili povabljeni v.d. ravnateljice, gospa Klavdija Zoijan Škoijanec, župan Občine Ormož Alojz Sok, mag. Milan Lovrenčič, predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjak, gospa Vida Tement, predstavnica Zavoda za šolstvo RS, Območna enota Maribor in gospa Irena Kumer iz Zavoda za šolstvo RS - Območna enota Murska Sobota, predstojnica.
Zvrstilo se je veliko število nastopajočih, in sicer Folklorna skupina Obrež pod vodstvom gospe Otilije Kolarič, v kateri je tudi nekaj dijakov Gimnazije, zbor in orkester Gimnazije Ormož pod vodstvom gospe Klavdije Zoijan Škoijanec, plesna skupina Gimnazije PLEGIMO, sledila je sedem minutna plesna točka bivšega dijaka Jureta Masten in Katarine Barbare Kavčič, misli ob določenih pojmih sta brali Tamara Ljubeč in Katarina Majdič. Program sta povezovala Simon Zore in Karin Hržič.
Naj dodamo, da se je v okviru praznovanja 10 - letnice Gimnazije Ormož zvrstilo čez 20 prireditev in dejavnosti in smo lahko ponosni na našo mlajšo generacijo in jih zaželimo še veliko takih desetletij.
Kaj vas je pritegnilo h kandidaturi za ravnateljico Gimnazije Ormož?
Izziv. Verjamem, da je mogoče doseči, kar se drugim zdi nedosegljivo. Sama sem mnenja, da se vsak položaj, vsak problem da rešiti. Želela sem si in trudila se bom nadaljevati in izboljšati že obstoječo raven Gimnazije Ormož. Verjamem, da bomo z razpoložljivim kadrom, ki dela dobro in kvalitetno, to tudi dosegli. Glede na našo majhnost želimo vzpostaviti dobre odnose med profesoiji, dijaki in starši.
Kaj želite doseči v svojem 5-letnem mandatu?
Zaenkrat sem le še v. d. ravnateljice. Če bom izvoljena za ravnateljico, bi v naslednjih letih rada prikazala ormoško gimnazijo kot najboljšo in elitno v Sloveniji. To pa zato, ker imamo vse možnosti za dosego le-tega. Potrebno je seveda veliko trdega dela in volje. Radi bi dosegli že začrtano strategijo. Zavedam se, daje to proces, ki se ne da doseči v kratkem obdobju.
V pripravi so trije novi učni programi. Kaj lahko poveste o tem?
Zasnova je plod trdega dela prejšnje ravnateljice, Sonje Posavec. Šlo je za dvoletni projekt, iz katerega je nastal kvaliteten elaborat. Gre za tri učne programe: zdravstvena nega, kozmetični tehnik in farmacevtski tehnik. Ti
programi so bih izbrani, da se okoliškim bodočim dijakom ponudijo novi učni programi, kajti po njih se je izkazalo največje povpraševanje. Kje se vidite čez nekaj let?
Sem človek, ki živi za trenutno situacijo. Življenju pustim, da me vodi in ko se prikaže nov izziv, ga sprejmem. Ne razmišljam tako naprej. Imam znanje, ideje ter sposobnost in dokler bom imela možnost to vse in del samega sebe prispevati k izboljšanju gimnazije, se bom za to trudila. Moja želja je pripeljati gimnazijo do stabilnosti in kvalitetnih storitev.
Kako uspevate usklajevati kariero, družino in glasbo? Reči moram, da imam veliko podporo v možu in v ostali družini. Imam tudi sposobnost organizacije in tako te tri stvari usklajujem. Je pa res, da tisto kar delam, delam z vsem srcem in z vso vnemo. V tem času najbolj pogrešam čas zase, za svojo sprostitev.
Gospa Klavdija Zoijan Škoijanec, hvala za vaš čas in vaše odgovore.
Nov asfalt v Šardinjah
Cesto sta odprla podžupan Občine Ormož Branko Sumenjak in predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič (foto Slavko Rajh)
V nedeljo 16. 11. 2008 so novo asfaltno prevleko dočakali tudi krajani Šardinj in se tako kot zadnja vas v KS Velika Nedelja povezali s centrom krajevne skupnosti. S cesto, v dolžini 700 m je bil premagan eden največjih klancev, to je t.i. Kiričev klanec, ki gaje neuije samo letos 3 - krat popolnoma uničilo in z nalivi vode odneslo okrog 200 m3 gramoza. Krajani Šardinj so se za ta dogodek zelo potrudili in za cesto sami zbrali okrog 10. 000 evrov. Še posebej so bili veseli otvoritve, ki sta jo opravila podžupan Branko Šumenjak in predsednik KS Velika Nedelja Maijan Mušič.
Lepo urejeno cesto je blagoslovil domači župnik prior Janko Štampar. Zbrani pa so ob zvokih domačega ansambla, kljub nekoliko mrzlemu vremenu, rajali pozno v noč.
Tudi v Zasavcih bogatejši za odsek asfalta
Uredništvo
V	soboto, 22. 11. 2008 je bila otvoritev ceste v Zasavcih.
V	mrzlem, toda sončnem, vremenu seje zbralo veliko domačinov in drugih krajanov, ki so se razveselili skoraj 1.4 km dolgega cestnega odseka v Zasavcih, ki je istočasno povezava med KS Miklavž in KS Kog. Vrednost investicije je znašala približno 165.000 evrov.
Zraven govornikov je za popestritev poskrbela domača folklorna skupina. Cesto je uradno odprl najstarejši krajan Ivan Šnajder. Upamo, da bo domačinom in drugim uporabnikom cesta služila namensko in varno.
Končno cesta do domačije Magdič
19. oktobra 2008 se je za družino Bajuk-Novak začelo novo življenje, saj je bila namenu predana nova cesta do njihove domačije na Gomili pri Kogu 14. Doživeli so svečano otvoritev dolgo pričakovane ceste, ki jih je leta ločevala od ostalih.
Cesto, kije dolga približno 550 metrov in katere vrednost je okrog 200.000 evrov, so uradno odprli župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Kog Zdravko Hlebec in Sandra Bajuk. Med povabljenimi je bil tudi minister Žagar, ki se povabilu ni odzval. Problem, ki ga v tem trenutku ni več, se je začel z osamosvojitvijo Slovenije torej pred 17-leti. Do takrat so imeli dostop do svoje domačije po hrvaškem ozemlju, toda z osamosvojitvijo Slovenije je pot do Magdičevih naenkrat vodila preko državne meje. Ta problem seje do konca zaostril s schengensko mejo v letu 2007, saj so bile nameščene zapornice, ki jih je bilo treba ob vsakem prehodu zaklepati oz. je bilo dogovoijeno, da do rešitve problema ostanejo zapornice dvignjene.
Za še bolj veselo vzdušje je poskrbela Prleška delegacija.
ustanovljena od letošnjega avgusta in ima sedež v Železnih Dverih. Manjkala tudi ni pogostitev ob dobri kapljici. Prebivalcem Magdičeve kmetije želimo, da jim ta odsek ceste dolga leta služi v korist in zadovoljstvo.
"Prleška delegacija " (foto arhiv občine)
ob jubileju Gimnazije Ormož
Intervju z v. d. ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec
Uredništvo
■E3i
GIMNAZIJA ORMOŽ
w
ZGODILO SE JE / ŠPORT
•J JiiM-HioUMM^
Veselo tudi v Vel. Brebrovniku
V nedeljo, 16. 11. 2008 je bilo veselo v Velikem Brebrovniku, kjer so svečano odprli del asfaltirane ceste. Na ta sončni dan, ki je bil sončen tudi v srcih tamkajšnjih prebivalcev in vikendašev, se je zbralo veliko število ljudi. Med govorniki sta bila župan Občine Ormož Alojz Sok in predsednik KS Miklavž Emil Trstenjak, ki sta povedala, da so krajani dolgo čakali na to obljubljeno cesto in naposled sklenili napisati in podpisati peticijo za začetek del. Oba upata, da bo ta del ceste, ki je skupaj z zamenjavo
vodovoda stal približno 60.000 evrov. dobro in varno služil svojemu namenu. Župnik Janez Mohorič je blagoslovil cesto. Program otvoritve je povezovala Inna Murat. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev, za katero so se potrudile vaške gospodinje, ob koncu seveda ni manjkala niti harmonika.
Mimo Podgorcev šel Sv. Miklavž
V soboto, 6. decembra, je sv. Miklavž prinesel prepotrebni del ceste tudi Podgorčanom. Svojemu namenu je bil predan cestni odsek t. i. Petkov klanec v Podgorcih. Gre za povezovalno cesto med vasjo Podgorci in Stijanci. Številni domačini so se ceste zelo razveselili in si po otvoritvi, ki jo je opravila direktorica KP Ormož, priredili kulturni program in veselo druženje v Podgorski dvorani. Otvoritve so se ob domačih svetnikov, bili so prisotni vsi, udeležili tudi domači župnik Jože Šipuš, podžupan Branko Šumenj ak in nekdanja poslanca Nove Slovenije, Jože Horvat in Drago Koren. Kot je v svojem nagovoru povedal predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, gre po 12-letih za prvo novo modernizacijo, nekaj jih je bilo že lani, tako da so v KS kar zadovoljni ob tovrstnih novih pridobitvah. Največji zalogaj, kijih čaka v prihodnje, je prenova vaške dvorane v Podgorcih. Zadovoljstvo je v imenu Občine Ormož v svojem nagovoru izrekel tudi župan Alojz Sok. Občina Ormož je za modernizacijo 1100 metrov dolge ceste odštela 134.000 evrov.
Slavnostni trak je prerezala direktorica Komunalnega podjetja Ormož, ga. Pavla Majcen (foto arhiv občine)
V Jastrebcih po novem asfaltu
Številni Kogovčani so se v soboto, 29. novembra, udeležili otvoritve 1000 metrov dolgega odseka v Jastrebcih. Domačini cesto poznajo kot Kuharičev klanec, ki je bil
včasih težko prevozen, še zlasti pozimi in ob večjih nalivih. Sedaj je cesta urejena in povezuje Kog s hrvaško mejo.
Čeprav ob cesti živi malo domačinov, je cesta toliko po-trebnejša, ker so ti obmejni kraji že tako v podrejenem položaju zaradi obmejne lege in tudi številnih ovir, ki so prišle s schengensko mejo. Zato se je občina odločila za modernizacijo, kije znašala okrog 135.000 evrov. Cesto, ki bo sedaj povezovala ne samo kraja,ampak tudi dve sosednji državi, je blagoslovil domači župnik Janez Mohorič, svečan trak je prerezal ob tej cesti živeči domačin Jožef Orešnik. Po krajšem kulturnem programu, ki so se ga ob izvajalcih, udeležili tudi podžupan, oba tamkajšnja občinska svetnika, Ana Pevec in Bogomir Luci, ter krajevni svetniki, je sledila pogostitev in veselo praznovanje na kmetiji Luteršmit.
60 let Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu
DU Miklavž pri Ormožu je bilo ustanovljeno daljnega leta 1948 in letos praznuje častitljivih 60 let. Praznovanje je potekalo 8. novembra 2008 pod geslom: »NAJ BO JESEN NAŠEGA ŽIVLJENJA V DUHU PRIJATELJSTVA IN SREČE ».
Na prireditvi smo podelili priznanja tistim, ki tesno sodelujejo z društvom in mu pomagajo na kakršenkoli način, da nemoteno deluje.
Ob tem jubileju je bil izdan tudi Bilten. Pri nastajanju le tega smo naleteli na številne probleme, kajti izgubili so se številni zapiski, pristopne kartice Ohranila se je le pristopna kartica Rudolfa Grande, s katere je razvidna letnica ustanovitve.
Ob tem jubileju nas je Zveza društev upokojencev Slovenije počastila s plaketo, katero nam je predal glavni tajnik Zveze gospod Bogdan Urban.
Rokomet
VVS Jeruzalem ostal generalni sponzor ormoškim rokometašem
Uroš Krstič_
Rokometni klub Ormož in VVS d.d. Jeruzalem Ormož bosta tudi v naslednjih dveh letih ostala partneija na športnem področju. Pogodbo sta podpisala predsednik ormoških rokometašev Martin Hebar in direktor VVS Jeruzalem d.d. Ivan Serec:" Razlogov za nadaljne sodelovanje je več. Prvi je marketinške narave, saj je v pogodbi sami opredeljeno, da rokometni klub Ormož nosi ime naše blagovne znamke, Jeruzalem Ormož. S tem, ko nastopajo po Sloveniji in izven meja naše države ormoški rokometaši promovirajo našo krovno blagovno znamko. Sam ocenjujem, da podjetje ki živi in deluje v nekem okolju, tudi samo mora posredno pomagati in vračati v lastno okolje. Mi smo se odločili, da vračamo preko športa. S tem sponzorstvom tudi vzpodbujamo športni duh pri mladih od tistih najmlajših do profesionalne 1. A lige, ki jo igra Rokometni klub Jeruzalem Ormož," je po podpisu pogodbe dejal Ivan Serec, direktor VVS Jeruzalem d.d..
Z novim sodelovanjem so več kot zadovoljni tudi ormoški rokometaši:" Podpis pogodbe za nas pomeni, da na nek način lahko normalno delujemo z vsemi mlajšimi selekcijami, predvsem pa z člansko zasedbo. Veseli nas, da smo s svojim delom in nastopi spet opravičili zaupanje generalnega sponzoij a. Izrazi "ormoški vinaiji" in "jeruzalemčki" so že ponarodeli. Če je Celje znano po rokometu in pivu, je mesto Ormož in podjetje Jeruzalem po kakovostnem vinu in kakovostnem rokometu," je še dodal predsednik Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Martin Hebar.
Povsem na prsi je zlezla starcu glava, kakor da bi bil od dolgi vrsti misli in spominov zaspal. Pa ni zaspal. Bil je le na popotovanju, romal je, daleč v zorno mladost, v življenja pomlad, v lepe, tople nekdanje dnu Pa je čez nekaj trenutkov glavo žalostno sklonil, globoko vzdihnil. Spoznal je trpko resnico: »Sanje so to bile o pomladi, jesen je zdaj, glej, listje odpada in umira.«
F. Ksaver Meško, JESEN (odlomek)
Slavica Mihorič
Folklorni večer
Irma Murat
Folklorna skupina Miklavž pri Ormožu je v soboto, 6. decembra 2008 ob 18.00 uri, v dvorani pri Miklavžu izvedla folklorni večer z naslovom »PLESALA SEN, PLESALA«, na katerem so poleg domačih folklornikov sodelovali tudi gostje in sicer: folklorna skupina Lancova vas, folklorna skupina Mostje Banuta, folklorna skupina Ivanjkovci in folklorna skupina bolnišnice Ptuj ter gostje iz Hrvaške folklorna skupina KUD »Vinjani«, Imotski.
Nastopila je tudi tamburaška skupina iz Miklavža ter otroci miklavških folklornikov. Poleg zanimivih in različnih plesnih postavitev, ki so očarale obiskovalce, je bil večer popestren z vmesnimi šaljivimi vložki, ki so jih odigrali člani domače folklorne skupine. To je tudi njihova posebnost, da svoje nastope, ki jih je v zadnjem času precej, popestrijo s šaljivimi prizori in lepo pesmijo. Odrasla folklorna skupina deluje pri Miklavžu približno dve leti. Vodi jih gospa Leonida Novak, ki prav tako uspešno goji folklorno dejavnost med mlajšimi, saj ima na OŠ Miklavž pri Ormožu kar dve skupini folkloristov. Pri odrasli folklorni skupini trenutno pleše devet parov. Pri plesu
jih spremljajo trije muzikanti, dva na harmoniko in eden s klarinetom. Vadijo redno, vsako soboto. Tako so vedno pripravljeni za nastop ob različnih povabilih na katere se z veseljem odzovejo. Njihova želja je, pridobiti sredstva, s katerimi bi si lahko nabavili folklorne obleke, ki jih še nimajo. V ta namen so tudi pripravili folklorni večer, kije bil dobro obiskan. Upamo, da bodo pri pridobivanju sredstev uspešni, da jih bomo v naslednjih nastopih videli v novih oblačilih. Če bodo imeli primerne obleke, se bodo lahko udeleževali tudi ocenjevalnih nastopov, saj je ustrezna obleka plesalca eden izmed ocenjevalnih kriterijev.
O,n,ožlm n^_ZGODILO SE JE
Natalija Fajfar
Tako so mladi gasilci napenjali male sive celice
V	soboto, 15. 11. 2008, ob 8. 30, je v telovadnici OŠ Ivanjkovci potekal Regijski kviz gasilske mladine.
Kviza se je udeležilo 25 ekip, od tega 6 ekip iz GZ Ormož. Udeležence kviza je s strani GZ Slovenije pozdravil Zvon-ko Glažar. Prav tako so navzoče pozdravili: predsednik obračunske komisije Ranko Jeršič, predsednik domačega društva Jože Plaveč ter predsednik krajevne skupnosti Ivanjkovci Drago Slavinec. Domači gasilci so s pomočjo predsednika GZ Sv. Tomaž Janeza Obrana, sodnikov ter tajnice GZ Ormož zelo dobro izvedli še eno nalogo. Pri podelitvi pokalov je bil zraven gostov prisoten tudi predsednik GZ Ormož Jožef Štennan. Iz GZ Ormož sta se na državno tekmovanje mladinskega gasilskega kviza v Puconce udeležili ekipi PGD Ključa-rovci in PGD Ivanjkovci.
V	Ivanjkovcih je gasilsko tekmovanje na ravni regije potekalo tako rekoč prvič, zato iskrena hvala Vsem, ki ste kakor koli pripomogli k izvedbi tega tekmovanja. Še posebna zahvala gre ravnateljici OŠ Ivanjkovci Nadi Pignar, ki je za to tekmovanje dovolila uporabo telovadnice. Še enkrat Vsem in Vsakomur iskrena hvala.
Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci vsako leto v mesecu novembru že tradicionalno organizira dobrodelni koncert. Zbrana finančna sredstva se namenijo za božič -no-novoletno obdaritev otrok kakor tudi za pomoč otrokom v stiski (sofinanciranje stroškov zimske ali letne šole v naravi, plesnih vaj ...).
Letošnja prireditev seje odvijala v petek, 21. novembra, v ivanjkovskem domu kulture. V skoraj dve uri trajajočem programu so se zvrstili številni posamezniki in ansambli, ki se ukvaijajo z narodno zabavno glasbo, prihajajo pa iz domače krajevne skupnosti in seveda iz sosednjih krajev. Kot gostje večera so nastopile Iskrice, 5-članski dekliški ansambel, ki ima sedež v Rifengozdu pri Laškem. Med nastopajočimi so se občinstvu predstavile skupine, ki se ob tej priložnosti rade vračajo v Ivanjkovce, kakor tudi tiste, ki svojo glasbeno pot šele začenjajo. Program je spretno in z lepo besedo povezovala Natalija Fajfar. Zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Ivanjkovci Drago Slavinec in se vsem zahvalil za plemenito potezo dobrote, še posebej pa Mariji Caf in Slavici Rajh, ki vsako leto poskrbita za organizacijo in izvedbo prireditve. Vsem nastopajočim, sponzoijem, članicam DPM Ivanjkovci, vzgojiteljicam iz vrtca Ivanjkovci ter vsem, ki so na kakršen koli način pomagali in tako dodali svoj kamenček v mozaik letošnjega dobrodelnega večera, je besedo zahvale namenila predsednica DPM Marija Caf. Ob tem še dodajmo, da so donatoiji iz domače krajevne skupnosti s svojimi izdelki pomagali pri obdaritvi nastopajočih skupin oziroma posameznikov.
Zgoraj: Iskrice med nastopom
Spodaj: Prleški h>intet (obe sliki Tanja Vaupotič)
Znak za lovske zasluge I. stopnje Stanku Čurinu
Anton Kace, starešina LD Velika Nedelja
Mala pozornost človeka razveseli. Če dobro premislimo, ugotovimo, da to zelo drži. Res pa je najbrž tudi, da se v vsakdanu tega premalo zavedamo. Lovska družina Velika Nedelja se je 9. 10. 2008 v lovskem domu matične lovske družine na simboličen način zahvalila svojemu dolgoletnemu članu Stanku Čurinu. V krogu lovcev LD Velika nedelja, LD Kog in z ostalimi lovskimi tovariši mu je predsednik LZS mag. Srečko F. Krope izročil Znak za lovske zasluge I. stopnje. Na podelitvi so prisostvovali tudi nekateri člani UO LZS in lovski tovariši od blizu in daleč. Svečanemu dejanju so prisostvovali tudi člani IO ZLD Ptuj-Ormož s predsednikom iste območne zveze mag. Emilijanom Trafelo. Uvodoma je mag. E. Trafela povzel krajšo zgodovino o lovskem udejstvovanju znanega kogovskega vinogradnika, ustanovnega člana LD Kog in člana LD Velika Nedelja. Njegovo lovsko udejstvovanje je obeležilo več plemenitih etičnih dejanj. V svoji lovski karieri se je in se zavzema za etičen lov, za pregon krivolova, ki ga je v preteklosti skoraj stalo življenje, za plemenita dejanja med lovskimi tovariši, pomemben je njegov velik prispevek pri nastajanju različnih lovskih objektov. Stanko Čurin je še kljub lepemu življenjskemu jubileju in bolezni še zelo korajžen lovec, ki ga ne manjka na strelskih prireditvah. Vsak glinasti golob pade dol. In tam, kjer je Stanko, tam je tudi njegova dobra kapljica, ki jo lovci zelo radi »kušamo« z vsem spoštovanjem do vloženega dela v času nastajanja dobre kapljice. Stanko Čurin ni prisoten samo na strelskih tekmah, prisoten je tudi na lovskih posvetih, delovnih akcijah, vzame pa si tudi čas, da se udeleži kakšnega lova. Ne ravno zaradi male divjadi, pač pa zgolj zaradi srečanj z lovci, brez katerih Stanko ne more. Prav je tako. Ob prijetnih, lepih in hvalevrednihbesedahje Stanko sprejel svoje zasluženo priznanje, kije na nek način le skromen izraz zahvale lovske organizacije za njegovo dolgoletno delo. Ob njegovi kapljici smo pozno v noč poslušali skoraj
neveijetne lovske zgodbe iz Stankove lovske kariere. Ko je že beseda o njegovi kapljici, je je letos na Kogu malo manj kot prejšnja leta, neuije je naredilo svoje. Pa vendar je Stanko ob odhodu iz lovskega doma potihoma povedal, daje bo zagotovo toliko, da ga bomo še pili. Torej, še enkrat iskrene čestitke za prejeto priznanje in še na mnoga leta in dober pogled.
Zahvala velja tudi predsedniku LZ Slovenije mag. Srečku F. Krupetu, da sije kljub obilici službenih obveznosti vzel toliko časa in je s svojo prisotnostjo počastil ta dogodek.
11. dobrodelni koncert v Ivanjkovcih
Tanja Vaupotič, DPM Ivanjkovci
Regijski kviz
Regijski kviz gasilske mladine v Ivanjkovcih
ZGODILO SE JE
Nan i»K1 A-
11 l«vj l »i-
Obrtniški ples OOZ Ormož
Res je bilo veselo (foto Damjan Štibler)
Zabava in ples do jutranjih ur
Damjan Štibler_
V petek 5.12.2008 je OOZ Ormož v Hotelu Ormož - z namenom, da se ob zabavi spet srečamo na enem mestu ter pogovorimo o vsem mogočem, predvsem pa, da pozabimo na delo in skrbi - organizirala OBRTNIŠKI PLES. Plesa sta se udeležila tudi župan občine Ormož, g. Alojz Sok in župan občine Središče ob Dravi, g. Jurij Borko. Vse prisotne je nagovoril predsednik OOZ Ormož, g. Ivan Babič in tudi župan občine Ormož, g. Alojz Sok ter župan občine Središče ob Dravi, g. Jurij Borko, katera sta poudarila, da z zbornico lepo sodelujeta in upata na dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
Zabaval nas je ansambel POLET, ki je poskrbel za enkratno vzdušje, kar je dokazovalo tudi dejstvo, daje bilo plesišče že od prvih zaigranih melodij in vse do poznih jutranjih ur vedno polno. Pohvaliti gre tudi osebje Hotela Ormož (od vodstva, natakaijev do kuhaijev), ki so se res potrudili in nam pripravili prijetno pogostitev.
Foto meseca
Nova podoba stavbe Kmetijske zadruge Ormož (foto arhiv občine)
KTPSv 2008
Jožica Bokša, predsednica
Udeleženci delavnice na temo "Oblikovanje poslovnih dokumentov " (foto arhiv kluba)
Klub tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice je v lanskem letu beležil že 10 let delovanja. Člani kluba izhajajo iz kar 10 občin, zato smo v letošnjem letu spremenili naziv kluba, ki sedaj glasi: Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije (KTPS Prlekije). Prijazno sodelujemo z vsemi ostalimi 11 klubi v Sloveniji. Le-to poteka na področju izobraževanja, izpopolnjevanja, izmenjave izkušenj ter prijateljskega druženja. V mesecu maju smo izvedli delavnico na temo »Oblikovanje poslovnih dokumentov«, katere se je udeležilo 23 udeležencev od tega 7 zunanjih udeležencev. V tem mesecu smo gostili tudi stanovske kolegice iz KTPS Po-muija. Člani obeh klubov smo si v celodnevnem druženju ogledali zgodovinske znamenitosti Ormoža, Policijsko postajo in Klet Jeruzalem. V prijetnem vzdušju smo srečanje zaključili na Turistični kmetiji Ozmec. Klub je tudi član Zveze klubov tajnic in poslovnih sekre-taijev Slovenije, katera vsako leto podeljuje priznanja za svoje najzaslužnejše člane. Iz našega kluba so zlato, srebrno in pisno priznanje prejeli po trije člani. Zanje smo v Dvorcu Jeruzalem pripravili poseben sprejem. Ob tej priložnosti smo z veseljem čestitali tudi petim članicam in članu, ki so v zadnjih letih ob svojem rednem delu pridobili višjo oz. visoko strokovno izobrazbo. Na enodnevnem izletu v Logarsko dolino so se nam pridružile tudi članice iz ptujskega in pomurskega kluba. V isti sestavi se bomo srečali na družabnem srečanju ob zaključku poslovnega leta v Termah Banovci, kjer si bomo zaželeli najlepše želje in nabrali novih moči za izpolnitev zastavljenih ciljev v prihodnjem letu. Pred kratkim smo obiskali in spoznali tudi Biotenne pri Mali Nedelji. Celodnevno brezplačno razvajanje v bazenih, savni infitnesu nam je velikodušno omogočilo podjetje Segrap iz Ljutomera.
Že v prvi polovici prihodnjega leta bomo izvedli dva se-minaija o strokovnih temah ki bodo zagotovo doprinesle k naši boljši poslovni odličnosti. Tajnice, tajniki, poslovne sekretarke in poslovni sekretaiji, vabimo vas, da se nam pridružite. Za dodatne informacije pokličite na telefon 741 03 27.
Javni razpisi -dopolnilne dejavnosti
Bojan Mlakar
PRILOŽNOSTI ZA NALOŽBE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z objavo druge generacije javnih razpisov v okviru PRP za obdobje 2007-2013 ponudilo nove razvojne možnosti za naložbe v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter številne dodatne priložnosti za celostni razvoj podeželja. Z javnimi razpisi, ki predstavljajo nove priložnosti za razvoj kmetij in podeželja, želi MKGP omogo-čiti ustrezne naložbene spodbude za dvig konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Vabimo vas, da se o vseh podrobnostih glede konkretnih naložb, pogojev in višine nepovratnih sredstev, podrobno seznanite pri vašem kmetijskem svetovalcu, ki vam bo nudil tudi vso potrebno strokovno pomoč pri pripravi ustrezne vloge za razpis. DIVERZIFIKACIJA V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah kar bo omogočilo začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijske dejavnosti, spodbudilo ustvaija-nje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah. Do finančne podpore so upravičeni samostojni podjetniki, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, zadruge .... Predmet podpore so naložbe v proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji; proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji; pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov (biomasa, sončni, vetrni in vodni viri); prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi na kmetiji (prodaja lastnih proizvodov in prodaja proizvodov drugih kmetij); storitvene dejavnosti na kmetijah (turizem, postavljanje ostrešij inkrovska dela pri uporabi tradicionalnih materialov lesa in slame, računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti druge informacijske dejavnosti) ... Upravičeni stroški so: gradbena in obrtniška dela; posebno usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti; nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacij sko-komunikacijsko tehnologijo in računalniško programsko opremo. V razpisu so opredeljeni tudi vsi posebni in splošni pogoji za uspešno pridobitev nepovratnih sredstev. OHRANJANJE IN IZBOLJŠEVANJE DEDIŠČINE PODEŽELJA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju
enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Predmet podpore so naslednje naložbe: obnova kulturne, etnološke dediščine na podeželju (nepremični spomeniki, spomeniška območja, nepremična dediščina, kulturna krajina, naselbinska dediščina); muzeji na prostem; ekomuzeji; prostori za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine; ureditve in izgradnje tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja. Ostali posebni in splošni pogoji so navedeni v razpisu.
PODPORA ZA USTANAVLJANJE IN DELOVANJE SKUPIN PROIZVAJALCEV
Predmet javnega razpisa je podpora za delovanje in ustanavljanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost). Predmet podpore je namenjen: usposobitvi prostorov za delovanje skupine proizvajalcev; registraciji skupin proizvajalcev; nabavi informacijske tehnologije in pisarniške opreme; pospeševanju prodaje proizvodov skupine proizvajalcev; stalno zaposlitev osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvajanja projekta; nabavi opreme, nujno potrebne za skupno trženje kmetijskih pridelkov oziroma živil skupine proizvajalcev; oblikovanju skupnih pravil skupine proizvajalcev; pripravi operativnega programa skupine proizvajalcev za obdobje najmanj petih let. Ostali posebni in splošni pogoji so podrobno navedeni v razpisu. PODPORA KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM, KI SODELUJEJO V SHEMAH KAKOVOSTI HRANE
Predmet tega javnega razpisa je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti EU in/ali R Slovenije in imajo že pridobljen certifikat, za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih v sodelovanju pri upravičenih shemah kakovosti. Predmet podpore je delno pokritje stalnih stroškov, ki nastanejo z vključitvijo in sodelovanjem v shemah kakovosti hrane ter ima obliko letnega plačila. Vlagatelji lahko na letni ravni uveljavljajo delno pokritje stalnih stroškov. Podpora se upravičencu dodeli letno v enkratnem izplačilu na podlagi letnih vlog, vendar največ za obdobje petih let. Podpora se dodeli upravičencem, ki proizvode iz shem kakovosti tržijo in na proizvodih uporabljajo zaščitni znak oziroma simbol kakovosti. Vlagatelj mora, ob izpolnjevanju vseh posebnih in splošnih pogojev iz razpisa, predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi morajo biti priložene tudi vse priloge in dokazila, ki so navedena v razpisu.
■Jati L«K1
Ill'l'ilHtJ
Antonovanje na Kogu
Slavko Pere,
predsednik odbora za pripravo Antonovanja na Kogu
Kip Sv. Antona Puščavnika t cerkvi Sv. Bolfenka na Kogu (foto Sonja Komplet Rotar)
Vrsto let se praznuje na Kogu, 17. januaija, praznik Sv. Anton Puščavnik, zavetnik rejcev prašičev. Vsebina praznovanja se je skozi daljše obdobje spreminjala.
V društvih na Kogu se je letos porodila ideja, da temu prazniku damo širšo vsebino, z željo častiti farnega zavetnika sv. Antona Puščavnika, ohranjati tradicijo Antonovega žegnanja in promovirati rejo prašičev na Ormoškem. Tako je v mesecu novembru 2008 Svet krajevne skupnosti Kog imenoval odbor za pripravo Antonovanja na Kogu. Odbor sestavljajo predstavnik društva upokojencev Zaija Kog, Aktiv kmečkih žena Kog, Turističnega društva Kog, predstavnik Krajevne skupnosti Kog in predstavnik Združenja rejcev prašičev Ormož. Odbor seje že sestal, izbrali svojega predsednika in pripravili program za Antonovanje 2009 na Kogu.
Petek, 16. 01. 2009 na Kogu:
-	Strokovno srečanje prašičerejcev in vseh zainteresiranih za to področje s predavanjem na temo: »Priprava tunke ter izdelovanje suhomesnatih izdelkov«
-	Odprtje razstave: »Prvi natečaj za izbor najlepše risbe in fotografije s področja reje prašičev na območju Upravne enote Ormož«
Sobota, 17. 01. 2009 na Kogu:
-	Kegljanje za pokal KS Kog. Po tekmovalnem delu bo družabno srečanje s kulturnim	programom in Antonovo pojedino
-	Na prostoru pred KS Kog bodo stojnice z domačo ponudbo: članov ZRP Ormož, turističnega društva Kog in aktiva kmečkih žena Kog.
V dopoldanskem času bo v domači cerkvi sv. Bolfenka sveta maša in zvečer orgelski koncert.
Nedelja, 18. 01. 2009
-	V dopoldanskem času sveta maša v cerkvi sv. Bolfenka z »ŽEGNAN JEM-Proščej em«,
-	ponudba na stojnicah: ZRP Ormož, Aktiva kmečkih žena Kog in Turističnega društva Kog s kogovskimi vinogradniki.
Podrobnejša predstavitev praznovanja bo še predstavljena.
Pridite v dneh praznovanja na Kog.
Stoletnica
Brebrovniške
kapele
Te naše cerkve in cerkvice in križi in kapelice, vs ep o čez razsejane po slovenski zemlji.
v
Se tisoč let boste stale in pričale
in boste novim rodovom razplamenevale vero in upanje in ljubezen.
(Stanko Janežič)
Irma Murat
Blagoslov obnovljene Mariničeve kapele v Ritmerku
Jožica Cajnko_
V nedeljo, 30. 11. 2008 so se zbrali krajani iz vseh vasi KS Podgorci in tudi nekateri drugi, ki so hoteli prisostvovati pri blagoslovu obnovljene kapele, katero sta v vasi Ritmerk okrog leta 1925 zgradila tedanji gospodar Jožef Marinič z ženo Terezijo. Za izgradnjo kapele sta se odločila v znak zahvale Lurški Mariji, da se je Jožef srečno vrnil iz 1. svetovne vojne in kot prošnjo, da naj Marija varuje njihovo družino in bolno hčerko. Pri blagoslovu kapele sta bila navzoča župan in podžupan Občine Ormož ter nekateri drugi gostje, ki so imeli pomembno vlogo pri obnovi te kapele. Blagoslov je opravil duhovnik Maijan Plohi, sicer domačin, sedaj župnik v
Obnovljena kapela (foto arhiv)
Kotljah na Koroškem, dogodek pa so popestrile cerkvene pevke iz župnije Sv. Lenart.
Zob časa je kapelo močno načel in potrebna je bila temeljita obnova, ki se je vršila v letih 2007 in 2008. Sedaj je kapela obnovljena - projekt je zajemal zamenjavo ostrešja in kritine, obnovitev notranjih in zunanjih ometov, zamenjavo oken in vrat, oplesk notranjih in zunanjih sten, ureditev okolja ter posebej zahtevno restavracijo Marijinega kipa, ki pa je velika dragocenost te kapele. Pri obnovi kapele so sodelovali krajani in Občina Ormož. Potrebni so bili tudi prostovoljni prispevki. Vse navedeno je bilo opravljeno s ciljem, da bi Mariniče-va kapela še naprej služila svojemu namenu, to pa je blagoslovu velikonočnih jedil ter zbiranju krajanov v in ob njej. Najbrž se bo tukaj ustavil tudi marsikateri popotnik, ki si želi uživati v lepotah narave, katerih se pogostokrat premalo zavedamo in jih tudi premalo cenimo.
Ena izmed takšnih kapelic, ki bogatijo našo slovensko zemljo, je tudi brebrovniška kapela, kot ji rečejo domačini. Zgrajena je bila leta 1908. Krajani Velikega Brebrovnika, posebej brebrovniške grabe, so imeli do kapele vedno pozitiven in spoštljiv odnos, saj so zanjo skrbeli in jo obnavljali. V letošnjem letu, ob stoletnici obstoja kapele, so pristopili k prenovi lesenega kipa Matere božje, ki krasi kapelo. Sredstva za obnovo so prispevali krajani Velikega Brebrovnika in sosednjih krajev. Med darovalci je bil tudi profesor, dr. Stanko Janežič, kije bil glavni pobudnik za praznovanje 100-letnice kapele. Dr. Stanka Janežiča, častnega občana občine Ormož, vežejo na brebrovniško kapelo spomini od otroštva naprej, saj je njegova rojstna hiša v bližini kapele.
Praznovanje 100-letnice kapele z blagoslovitvijo obnovljenega kipa Matere božje je bilo v nedeljo, 12. 10. 2008. Slavnostno mašo je daroval mariborski škof Peter Štumf. Somaševali so dekanijski duhovniki in dr. Stanko Janežič. Na slovesnosti je bil prisoten tudi miklavževski župnik Alojz Trunk. Njegova prisotnost je obiskovalce slovesnosti še posebej razveselila. Ob tej priložnosti so mu zaželeli čimprejšnje okrevanje. Med povabljenimi na praznovanje obletnice kapele sta bila tudi župan Občine Ormož Alojz Sok in predsednik krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak.
Slovesnost ob praznovanju je bila zaključena s prijetnim druženjem, za kar so poskrbeli krajani Velikega Brebrovnika. Razšli so se z željo, da bo letno tako srečanje z mašo postalo tradicionalno.
Obnovljeni kip Matere božje (foto arhiv)
Slovesna maša pri liapeli (foto arhiv)
RAZVEDRILO
'Jan i»K1 A-
Ill'VJLKtJ
avtor' jože
öorko
bel gozda s POSEKANIH DREVJEM v ozkem pasu
OKUSNA SLADKOVODNA RISA
ANGLO A MERIŠKA PLOŠČ1NSKA «Eft A
sodnik
zidarska ŽLICA
aims m 6
ofllacilo
zgornja plast zemeljske skorje
eva (ljub.)
MVSaENICA ŽELEZA
enaki ¿ft ki
DRAGA A H ACIC
alkaloid v sladkorni pe5i
¿olska knjiga
VRAG
(uua)
OK V Aft A, DEFEKT
tgftaleč na karte
radij
IZDELOVA LE£ VfiVl
zaloga
japonska letalska _C?ftUŽ.&_A_
KAftAMBÖL
SESTAVINA ZEMELJSKEGA PLINA
PASMA
psov
FR. FILOZOF (hvlftilvtej
jEZ£ftO NA FINSKEM
otok oe
zAHObNr
oöali
IRSKE
IZVIft
KOS
sukanca
mik. PftELEST
AM ISB^UtA (MARVJ
občina oftiaož
PREBIVALKA otoka
kalcij
dlaka pod nosom
IT REžisEn (vtttoftio)
goriš
MLAKAR
STARA JAP.
PftESTOLMKH
DRUŽBENI POLOŽAJ
KRAJ ZA PKEtL SOLI
6L MESTO
KAZAHSTANM
delovno področje
DEL, obrok
5l hokejist (luka)
TV
ZASLON
it. slikar (FRANCESCO del, M36-147B)
STREHA
NASÖ.JE PRI zagoftju
BARVA kart
obowa ormož
velika
stopnja
jeze,
BES
kraj phi RADEČAH
pleten izdelek
pojav na vodi
NADZEMNI DEL REPE
OBftAT za
TKANJE
SVILE
ljubljanska
galerija
aluminij
SLOVENSKI
igralec
<AU)
SLADEK
JUŽNI
sadež
orodje za
DOLBENJE
STALJENA
snov
Smeh je pol zdravja
SMETAR
Na zavodu za zaposlovanje. Razgovor med uradnikom in zposelnežem:
"In zakaj bi želeli postati smetar?" "Zato ker smeti pobirajo le bo sredah!"
PRIPRAVLJEN
Mislim, da se Jure pripravlja na dopust!" je uradnik Miha rekel svojemu kolegu. "Po čem to sklepaš?" "Kar poglej ga, kako nemirno spi za pisalno mizo!"
PRANJE
Franci se v avtopralnico pripelje z močno obtolčenim avtom. "Pranje, prosim." "Naj ga še zlikamo?" ga vpraša delavec v pralnici.
PREBRALA JE
Med otrokoma filmskih igralcev: "Res mi ni jasno, kako mama ve, da bo dobila otroka." "Ti si pa res trapast" Saj je vendar v vseh časopisih pisalo o tem!"
Občina Ormož vabi
na silvestrovanje na prostem, ki bo v sredo, 31. decembra 2008, na
Kerenčičevem trgu od 22. do 02. ure.
Zabaval vas bo ansambel KOMPROMIS.
Ob polnoči sledi ognjemet in nagovor župana. Vabljeni! Veselo bo!
Občina Ormož vabi
na svečanost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti,
ki bo v torek, 23.decembra 2008,
v prostorih ormoškega gradu.
Ob 17. uri bo podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom, ob 18. uri sledi koncert komornega zbora Musica in nastop orglavke
Matjete Urbani č.
Vljudno vabljeni!
CUNJA, CAPA
ANEMOMETER
oedNA ORMOŽ
SUROVINA ZA METLE
AZIJEC
•J JiiMHxJiTA'JMt!
KOLEDAR PRIREDITEV
KOLEDAR PRIREDITEV - januar, februar 2009
31. 12. 2008, Ormož Silvestrovanje na prostem INFO: Občina Ormož, 02 741 53 11
31. 12. 2008, Gostišče Taverna, Svetinje Silvestrov ples
INFO: Gostišče Taverna, 02 719 41 28 JANUAR 2009
1. 1. 2009, Hotel Ormož Novoletni ples
INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30
1.	1. 2009, Taverna, Svetinje Novoletni ples
INFO: Gostišče Taverna, 02 719 41 28
2.	1. 2009, Ormož
Novoletni pohod ~ Ormož - Šardinje - Strmec - Ormož (18 km, zahtevnost: lahka)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741 od 2. do 4. 1. 2009, Ormož
Zimski tabor ~ smučanje, bordanje, varna hoja (zahtevnost: srednje zahtevno)
Za učence osnovne in srednje šole ter študente INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 956 240
10.	1. 2009, Ormož
Pohod po poti Pohorskega bataljona (22 km - zahtevnost: srednje zahtevno)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741
11.	1. 2009 ob 9.30, jedilnica Centra za starejše občane Koncert ob Svetih treh kraljih
INFO: CSO Ormož d.o.o.
17. 1. 2009, Ormož
Vincekov pohod v Podgorcih (14 km - zahtevnost: lahka)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 031 247 164
17. 1. 2009 ob 18. uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož
Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440
18. 1. 2009, Ormož
Vincekov pohod v Medžimurje (22 km - zahtevnost: srednje zahtevno)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741
20.	1. 2009 ob 16. uri, večnamenski prostor OŠ Ivanjkovci
Tržnica poklicev
INFO: Osnovna šola Ivanjkovci, 02 713 80 46
21.	1. 2009 ob 16. uri, Knjižnica F. K. Meška Ormož Pravljična ura za otroke
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84
23.	1. 2009, Kulturni dom Ormož
Diradi Čindara - območna revija odraslih folklornih skupin
INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70
24.	1. 2009 ob 18 uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož
Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440
29. 1. 2009 ob 9.30, jedilnica Centra za starejše občane Praznovanje rojstnih dni z otroci iz OŠ Miklavž pri Ormožu
INFO: CSO Ormož d.o.o
31. 1. 2009 ob 18. uri, Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440
januar 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o.
Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta
INFO: 02/741-61-50
januar 2009, Dvorec Jeruzalem
Koncert ob 5. obletnici skupine Porini pa počini
INFO: KD Klopotec Kog, 051 380 512
januar 2009, (konec meseca predvideno), Knjižnica F. K. Meška Ormož
V počastitev Dneva kulture ~ literarni večer z dobitnikom literarne nagrade Kresnik za leto 2008 s Štefanom Kardošem
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84
januar 2009, Gimnazija Ormož Okrogla miza
INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47
januar 2009, grad Ormož Predavanje gospoda Braneta Lamuta INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90
januar 2009, grad Ormož
Muzejske delavnice
INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90
januar 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80
januar 2009, Mladinski center Ormož Potopisno predavanje o Iranu INFO: MCO, 02 719 41 41
FEBRUAR 2009_
od 3. 1. do 31.3.2009
Zimski bazen Hardek: plavanje, finska savna, vodna aerobika, plavalna šola za otroke, plavalni tečaj za odrasle INFO: Komunalno podjetje Ormož d.o.o., 02 741 06 52
1. 2. 2009, Ormož
Ob Svečenici na našega soseda ~ Ivanjščica (22 km - zahtevnost: srednje težka zimska tura - čez konja) INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741
1. 2. 2009, Kulturni dom Ormož
Iz ljudske zakladnice - območna revija pevcev ljudskih pesmi, godcev ljudskih viž in tamburašev INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70
5.	2. 2009 ob 18. uri, Kulturna dvorana KS Ivanjkovci Sreča je ... imeti nekoga rad.
INFO: Osnovna šola Ivanjkovci, 02 713 80 46
6.	2. 2009, Kulturni dom Ormož
Ringa raja - območna revija otroških folklornih skupin INFO: JSKD Ormož, 02 741 13 70
od 7. do 8. 2. 2009, Ormož
Klemenča jama ~ Savinjske Alpe (zahtevnost: zelo zahtevno - LEDENO PLEZANJE)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 984 422 8. 2. 2009, Ormož
Ob kulturnem prazniku na Jeruzalem (18 km - zahtevnost: lahka)
INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741
od 13. do 14. 2. 2009, Gimnazija Ormož Informativni dan
INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47
14. 2. 2009 (predvidoma), Ormož Valentinova delavnica
INFO:Prosvetno društvo Janez Trstenjak Hum, 041 691 327
14. 02. 2009, Gostišče Taverna, Jeruzalem - Svetinje Valentinov ples
INFO: Gostišče Taverna, 02 719 41 28 14. 2. 2009, Ormož
Na Peco in Matjaževe gradove ~ zimska tura v spomin na preminule prijatelje v gorah (zahtevnost: lahka) INFO: Planinsko društvo Maks Meško Ormož, 041 698 741
17.	2. 2009 ob 16. uri, večnamenski prostor OŠ Ivanjkovci
Zoisove štipendije - Javni sklad RS za razvoj kadrov INFO: Osnovna šola Ivanjkovci, 02 713 80 46
18.	2. 2009 ob 16. uri, Knjižnica F. K. Meška Ormož Pravljična ura za otroke
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84
19.	2. 2009 ob 9.30, Jedilnica Centra za starejše občane Praznovanje rojstnih dni z otroci iz OŠ Ormož INFO: CSO Ormož d.o.o
21. 2. 2009, Gostišče Taverna, Jeruzalem - Svetinje
PUSTNA SOBOTA
INFO: Gostišče Taverna, 02 719 41 28
24. 2. 2009, Ormož PUSTNI KARNEVAL INFO: Občina Ormož
28. 2. 2009, Kulturna dvorana Miklavž Domači ansambli
INFO: KD Miklavž pri Ormožu, 031 353 422
februar 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o.
Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741-61-50, www.fiposor.si
februar 2009, Gimnazija Ormož Okrogla miza
INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47
februar 2009, grad Ormož Predavanje gospe Nevenke Korpič INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90
februar 2009, grad Ormož
Muzejske delavnice
INFO: Muzej Ormož, 02 741 72 90
februar 2009, grad Ormož, grad Velika Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Muzeja Ormož Odpiralni čas:
ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure,
sobota: od 9. do 14. ure,
nedelja in prazniki zaprto;
izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru.
INFO: Muzej Ormož,
02 741 72 90, 02 741 72 80
februar 2009 (predviden rok 7. 2.), Občina Ormož Proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku INFO: Občina Ormož, 02 741 53 11
februar 2009, Mladinski center Ormož
Zimske počitnice
INFO: MCO, 02 719 41 41
februar 2009, Mladinski center Ormož
Pustno rajanje
INFO: MCO, 02 719 41 41