PoStnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—s celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
54.
kos.
V LJUBLJANI <ln<* 6. julija 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA
325. Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe.
326. Uredba o izmenjavi not glede kontingentov, ki jih odobruje Turčija za postavko 552 B.
327. Pravilnik o dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice.
328. Dopolnitev naredbe o zavarovanju prtljažnih nosačev na železniških postajah.
329. Razveljavitev pojasnila o uvozu papirja za tiskanje na rotacijskih strojih.
33(1. Popravek v uredbi o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o ureditvi trgovinskih izmenjav in plačil.
331. Telefonski promet z inozemstvom.
332. Spremembe v statežu banovinskih uslužbencev' na območju dravske banovine.
333. Odločbe občne seje državnega sveta z dne 10. decembra 1937.
334. Odločbe občne seje državnega sveta z dne 22. marca 1938.
Zakoni in kraljevske uredbe,
325.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
predpisujejo na predlog ministra za vojsko in mornarico na podstavi členov 3. in 15. zakona o ustroju vojske in mornarice tole
uredbo
o oprostitvi mož od vojaške službe.*
I.
Poziva v vojaško službo sp oprostijo rezervni in upokojeni rastni ki, častniki v ostavki in vojaški uradniki kakor tudi obvezniki (podčastniki, kaplarji in redox>i), ki so v miru na tehle dolžnostih:
a) V rednem stanju.
Clen 1.
1. Kraljevski namestniki in njih namestniki.
2. Predsednik ministrskega sveta, vsi aktivni ministri in njih pomočniki.
3. Senatorji in narodni poslanci.
4. Z dvora Nj. V. kralja: minister, maršal, upravnik, kancelar kraljevskih redov, šef kraljeve blagajne in 2 tajnika.
5. Vsi bani in njih pomočniki.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	junija 1938., št. 122/XXXViI/296.
G. Iz državnega sveta: predsednik, podpredsednik in vsi svetniki.
7. Predsednik in vsi člani glavne kontrole.
8. Predsedniki kasacijskih, apelacijskih, upravnih in tem enakih sodišč.
9. Vse diplomatsko in konzularno osebje v inozemstvu.
10. Upravnik mesta Beograda.
11. Iz vrhovnega inšpektorata: 2 vrhovna inšpektorja.
12. Osebe, ki so nastanjene stalno ali začasno več ko 3 mesece v inozemstvu radi spopolnjevanja ali zaslužka.
13. Predsedniki in šefi vojaških oddelkov (kjer jih je kaj) mestnih in delovodje selskih občin.
14. Vsi policijski izvršilni uslužbenci pri državnih krajevnih policijskih oblastvih.
15. Vsi organi (uradniki in uslužbenci) finančne kontrole.
16. Osebe, ki službujejo pri vojaških zavodih kot strokovnjaki, specialisti in kvalificirani delavci in ki ostanejo tudi v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju na islih svojih dolžnostih pri teh zavodih.
Clen 2.
Pri pozivu državnih uradnikov in uslužbencev v vojaško službo je gledati na to, da ni iz ustreznega državnega urada nikdar pozvanih več ko polovica uradnikov oziroma uslužbencev.
h) N' pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju.
Clen 3.
1. Kraljevski namestniki in njih namestniki,
2. Predsednik ministrskega sveta, vsi aktivni ministri in njih pomočniki.
3. Senatorji in narodni poslanci. Pri senatu in skupščini šefi oddelkov in po 4 stenografi.
4. Z dvora Nj. V. kralja: ministri, maršal in upravnik.
5. Vsi bani in njih pomočniki.
6. Iz državnega sveta: predsednik, podpredsednik in vsi svetniki.
7. Predsednik glavne kontrole.
8. Predsedniki kasacijskili, apelacijskih, upravnih in tem enakih sodišč.
9. Upravnik mesta Beograda.
10. Člani banskega sveta — polovica skupnega števila članov in še eden.
11. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da kljub členom 11. in 19. te uredbe na predlog ministra za notranje posle in soglasno z njim za neogibni čas oprosti vojaške službe v mobilnem in vojnem času potrebno število sreskih načelnikov (starešin sreskih izpostav in državnih krajevnih policijskih oblastev) kakor tudi uradnikov upravne stroke.
Člen 4.
Iz ministrstva za promet.
1. Pri ministrstvu: šef kabineta, generalni inšpektor celokupnega prometa, 3 ministrski referenti, načelniki vseh oddelkov, šefi vseli odsekov in do 50% vsega ostalega osebja; glavni upravnik pokojninskega sklada in glavni upravnik bolniškega sklada delavcev državnih prometnih naprav z 1 referentom za knjigovodstvo in glavni arhivar občnega oddelka.
2. Pri geneAilni direkciji državnih železnic: direktor, 2 pomočnika, tajnik, načelniki oddelkov in vsi šeti odsekov s strokovnimi referenti, upravniki in šefi zunanjih naprav posameznih oddelkov in do 50% vseh ostalih strokovnih uslužbencev direkcije.
3. Pri oblastnih železniških direkcijah: direktor, pomočnik, tajnik, načelniki oddelkov, vsi šefi odsekov s strokovnimi referenti, šefi v zunanjih delavnicah posameznih oddelkov, prometni kontrolorji, načelniki postaj, šefi sekcij in kurilnic s po 1 inženirjem kakor tudi pomočnikom, šefi lokalnega porazdeljevanja voz, transportni kontrolorji, upravnik oblastne uprave bolniškega sklada z 1 računodajnikom, vsi prometni uradniki in do 50% ostalih strokovnih uslužbencev direkcije.
4. Pri upravi pomorstva in rečnega prometa: upravnik, načelniki oddelkov, šefi odsekov s strokovnimi referenti, po 1 arhivar za občni in tehnični arhiv; pri zunanjih napravah (kapitanijah, bagrski sekciji in brodarski delavnici): vsi šefi in njih pomočniki s potrebnimi strokovnimi delavci in. posadko za vzdrževanje plovnih poti, referent pri Društvu narodov in do 50% vseh ostalih strokovnih uslužbencev uprave.
5. Pri direkciji pomorskega prometa: direktor, načelniki oddelkov in vsi šefi odsekov; upravitelj luških kapitanij in luških zastopništev z vsemi strokovnimi uslužbenci; upravitelji pomorsko-gradbenih sekcij, stalni svetilniški čuvaji in do 50% vseh ostalih strokovnih uslužbencev direkcije in posadke na njenih objektih.
6. Pri direkciji rečne plovitbe: direktor, njegov pomočnik, tajnik, šefi oddelkov in odsekov, inšpektorji, strokovni referent prometnega, personalnega in nautič-nega Odseka; v delavnici: upravnik, inženirji, poslovodje, nadzornik zaloge premoga in nadzornik podružnice delavnice; v eksekutivni službi: šefi agencij v državi in v inozemstvu s po 1 uradnikom, poveljniki ladij, II. kapitani, I. in II. strojevodje, I. in 11. ladijski krmarji, vlačilski krmarji, krmarji tankov in do 50% ostalih strokovnih uslužbencev, direkcije in posadke na njenih plovnih objektih.
7.	Pri vojaških delegacijah: šef transport no-perso-nalnega odseka, instraderji in uradniki za evidenco prometnih uradnikov (obveznikov).
Razen tega med pripravljalnim in mobilnim stanjem-kakor tudi do končane koncentracije operativne vojske: vse osebje državnih prometnih naprav ostane na svojih mirnodobnih dolžnostih.
Pri direkcijah zasebnih železnic, zasebnih brodarskih in ladjedelskih pomorskih in rečnih podjetij, ki bi služile koristim državne obrambe in ki bi iz tega razloga prišle pod upravo ministrstva za promet, veljajo iste določbe, kakor za državne železnice.
Člen 5.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon.
Pri ministrstvu: šef kabineta, načelniki, šefi odsekov, glavni arhivar in do 5U% vsega ostalega osebja.
Pri direkcijah: direktor, šefi odsekov, glavni arhivar direkcije’ in do 50% vsega ostalega osebja.
Če niso razporejeni po poštnih napravah (vojaških) in enotah za zvezo operativne in rezervne vojske:
a) vsi aktivni uradniki poštno-telegrafsko-telefonske stroke, zaposleni pri poštnih, telegrafskih in telefonskih napravah;
b) vsi aktivni uradniški pripravniki z opravljenim državnim strokovnim izpitom, zaposleni pri poštnih, telegrafskih in telefonskih napravah;
c) vsi pogodbeni poštarji in vsi zakupniki prevoza pošte, dokler njih pogodba traja;
č) vsi aktivni zvaničniki-nadzorniki telegrafsko-te-lefonskih prog in služitelji-nadzorniki telegrafsko-tele-fonskih prog;
d) vsi aktivni zvaničniki-obrtniki in zvaničniki-šo-ferji, kvalificirani in zaposleni kot mehaniki, elektro-mehaniki, motoristi, šoferji, strojni ključavničarji in monterji.
II.
Vojaške službe se oprostijo v pripravljalnem, mo-bilnem in vojnem stanju obvezniki (podčastniki, ka-plurji in redovi), ki so v miru na tehle dolžnostih:
Člen 6.
1. Iz'uprave dvora Nj. Vel. kralja: kancelar kraljevskih redov, šef kraljeve blagajne in 2 tajnika.
2. Iz glavne kontrole: člani, načelniki oddelkov, 3 šefi odsekov, 2 računodajnika, vsi šefi krajevnih kontrol, po 1 računodajnik pri ministrstvu za finance, finančnih direkcijah in upravi državnih monopolov, ministrstvu za vojsko in mornarico, generalni direkciji državnih železnic, ministrstvu za promet, ministrstvu za pošto, telegraf in telefon in pri osrednjih carinskih blagajnah.
Člen 7.
Iz pmlsedništva ministrskega sveta.
1. Iz občnega oddelka: šef pisarne, 1 načelnik, 1 šef kabineta in 3 šefi odsekov.
2. Iz osrednjega tiskovnega urada: 1 šef tiskovnega urada in 3 šefi odsekov.
3. S posebno privolitvijo ministra za vojsko in mornarico neko število dopisnikov x inozemstvu.
Člen 8.
Il ministrstva za pravosodje.
1. Vsi načelniki s po 1 tajnikom, vsi šefi odsekov,
2 sodna inšpektorja, Set' računovodstva, glavni arhivar.
2. Pri kasacijskem sodišču v Beogradu, v Novem Sadu in pri stolu sedmorice v Zagrebu: predsednik, po 10 sodnikov, 1 tajnik, 1 arhivar.
3. Pri vrhovnem sodišču v Sarajevu: .predsednik, 6 sodnikov, 3 vrhovni šerijatski sodniki in 1 arhivar.
4. Pri stolu sedmorice v Zagrebu, oddelek B.: 10 sodnikov in 1 arhivar.
5. Pri velikem sodišču v Podgorici: 3 sodniki in 1 arhivar.
6. Pri apelacijskem sodišču v Beogradu: 5 sodnikov in 1 arhivar.
7. Pri apelacijskem sodišču v Skopi ju: 5 sodnikov,
3 vrhovni šerijatski sodniki in 1 arhivar.
8. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani: 9 sodnikov in 1 arhivar.
9. Pri apelacijskem sodišču v Splitu: predsednik, podpredsednik, 5 sodnikov, direktor pisarne in 1 arhivski uradnik.
10. Pri apelacijskem sodišču v Zagrebu: 10 sodnikov in 1 arhivar.
11. Pri apelacijskem sodišču v Sarajevu: predsednik, 12 sodnikov in 1 arhivar.
12. Pri apelacijskem sodišču v Novem Sadu: 5 sodnikov in 1 arhivar.
13. Pri vrhovnem državnem tožilstvu v Beogradu: vrhovni državni tožilec in 1 arhivar.
14. Pri višjem državnem tožilstvu v Beogradu: višji državni tožilec in 1 arhivar.
15. Pri višjem državnem tožilstvu v Skoplju: višji državni tožilec in 1 arhivar.
16. Pri glavnem državnem tožilstvu v Novem Sadu: starešina glavnega državnega tožilstva in 1 arhivar.
17. Pri višjem državnem tožilstvu v Ljubljani: višji državni ložilec in 1 arhivar.
18. Pri državnem nadodvetništvu v Sarajevu: državni nadodvetnik in 1 arhivar.
19. Pri višjem državnem tožilstvu v Splitu: višji državni tožilec in 1 arhivar.
20. Pri državnem nadodvetništvu v Zagrebu: namestnik vrhovnega tožilca, višji državni tožilec in 1 arhivar.
21. Pri okrožnih sodiščih: predsednik, po 2 do 4 sodniki in po 1 arhivar.
Koliko sodnikov naj se po številu oprosti v smislu prednjega odstavka pri vsakem okrožnem sodišču, odloči minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za pravosodje.
22. Pri okrajnih sodiščih v Beogradu in pri okrajnih sodiščih na sedežu banskih uprav: po 4 sodniki in po 1 arhivar; pri vseh ostalih okrajnih sodiščih: po 2 sodnika in 1 arhivar.
Razen tega pri sodiščih v območju apelacijskega sodišča v Sarajevu tudi še po 1 šerijatski sodnik ali vežbenik.
23. Pri okrajnih sodiščih v območju apelacijskega sodišča v Skoplju: pri vsakem po 1 šerijatski sodnik.
24. Pri državnih tožilstvih: za vsa državna tožilstva I- in II. razreda državni tožilec; pri državnem tožilstvu v Novem Sadu in Subotici pa tudi še namestnik državnega tožilca in po 1 arhivski uradnik.
25. Pri upravnih sodiščih v Beogradu in Zagrebu: predsednik in po 3 sodniki^
pri vseli ostalih upravnih sodiščih: predsednik in po 2 sodnika.
26. Pri kazenskih zavodih in zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb: upravnik, blagajnik in pazniško osebje, določeno z uredbo o uslužbencih kazenskih in podobnih zavodov.
27. Pri zavodih za vzgajanje in poboljšan je malo-letnikov: upravnik.
28. Pri trgovinskem sodišču v Beogradu: predsednik, 4 sodniki in 1 arhivar.
Clen 9.
Iz ministrstva za prosveto.
1. Načelniki oddelkov, šefi odsekov in glavni arhivar.
2. Pri banskih upravah: načelnik prosvetnega oddelka, šefi odsekov (inšpektorji in banski šolski nadzorniki).
3. Na univerzah: rektor in tajniki; direktor (ravnatelj) klinike v Beogradu in Zagrebu, seli (upravniki) posameznih klinik s po 1 asistentom.
4. Na fakultetah v Skoplju in Subotici: dekan.
5. Na ekonomsko-komercialnih visokih šolah in višjih pedagoških šolali v Beogradu in Zagrebu: rektor.
6. Pri geološkem institutu kraljevine Jugoslavije: direktor.
7. Pri astronomskem observatoriju v Beogradu, meteorološkem observatoriju v Beogradu in seizmološkem zavodu v Beogradu: upravnik.
8. Pri narodni knjižnici in pri univerzitetnih knjižnicah (oziroma pri državnih knjižnicah) v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani: upravnik.
9. Pri državnem arhivu v Beogradu in pri deželnem arhivu v Zagrebu: upravnik oziroma ravnatelj.
10. Pri narodnih muzejih: upravnik.
11. Pri narodnem gledališču v Beogradu, narodnem gledališču v Zagrebu in narodnem gledališču v Ljubljani: upravnik.
12. Pri državni tiskarni v Beogradu: upravnik, 1 skladiščnik zaloge državnih izdaj in monopolnih obrazcev, 1 skladiščnik materiala in papirja in 1 urednik »Službenih novin«; pri državni tiskarni v Sarajevu: upravnik in 1 skladiščnik.
13. Na državnih gimnazijah, realkah, učiteljskih šolah, na bogoslovnicah in semeniščih, šerijatski gimnaziji v Sarajevu, višji islamski šerijatsko-bogoslovni šoli v Sarajevu, veliki medresi kralja Aleksandra I. v Skoplju in meščanskih šolah: direktor oziroma upravitelj (rektor).
14. Pri oceanografskem institutu v Splitu: direktor.
15. Pri državnem arhivu v Dubrovniku: arhivar.
16. Pri geofizičnem zavodu v Zagrebu: upravnik.
17. Na umetniški akademiji v Beogradu in Zagrebu: rektor; na glasbeni akademiji v Beogradu in Zagrebu: direktor; na konservatoriju v Ljubljani: ravnatelj; na šoli za uporabljano umetnost v Beogradu in na srednji glasbeni šoli v Beogradu: administrativni direktor.
Ce ministrski svet sklene, da se mora vršiti pouk na šolali tudi med pripravljalnim, mobilnim in vojnim stanjem, oprosti minister za vojsko in mornarico na zahtevo ministrstva za prosveto vojaške službe najpotrebnejše učno osebje, začenši s tistimi, ki so po letih najstarejši in vojski najmanj potrebni.
Prav tako je postopati tudi s šolami, ki spadajo pod druga ministrstva.
Clen 10.
Iz ministrstva za zunanje posle.
1. Pri političnem oddelku: načelnik, šefi odsekov, C tajnikov ali pisarjev, 1 arhivar; pri odseku za šifre: 18 diplomalsko-konzularnih uradnikov.
2. Pri upravnem oddelku: načelnik, šefi odsekov, 4 tajniki ali pisarji; pri odseku za računovodstvo in ekonomat: 1 blagajnik, 1 višji tajnik, 1 knjigovodja, 1 tajnik ali 1 pisar.
3. Pri konzularno-gospodarskem oddelku: načelnik, šefi odsekov, 3 tajniki ali pisarji in 1 arhivar.
4. Pri pravnem oddelku: načelnik, šefi odsekov, 3 tajniki ali pisarji in 1 arhivar.
5. Pri glavnem arhivu: načelnik, knjižničar in 1 taj-„ nik ali pisar.
G. Pri važnejših poslaništvih: poslanik, svetnik in tajnik ali pisar; pri ostalih poslaništvih: poslanik in tajnik ali pisar.
7. Pri važnejših generalnih konzulatih in konzulatih: generalni konzul oziroma konzul, vicekonzul in pisar; pri ostalih generalnih konzulatih in konzulatih: generalni konzul oziroma konzul z 1 pisarjem.
8. Pri delegaciji kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov: delegat, tajnik in pisar.
0. Pri mednarodni donavski komisiji: stalni delegat.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da sme skupno z ministrom za zunanje posle in na zahtevo tega odrediti spremembe glede večje ali manjše oprostitve osebja ministrstva za zunanje posle od vojaške obveznosti v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju.
Clen 11.
Iz ministrstva za notranje posle.
1. Vsi načelniki oddelkov, vsi generalni inšpektorji, 25 % uradnikov, šef pisarniške službe, njegov pomočnik in šef arhiva.
2. Pri kr. banskih upravah: vsi načelniki oddelkov, 25 % uradnikov upravne stroke, 30 % strokovnih rele-rentov pri oddelkih in odsekih banske uprave in vsi šefi resornih odsekov.
3. Pri banovinskih zavodih in napravah: direktorji oziroma upravniki teh naprav.
4. Pri upravi mesta Beograda: pomočnik, vsi načelniki in šefi oddelkov, 30 % uradnikov upravne stroke in strokovnih referentov, predstojnika mestne policije v Zemunu in Pančevu; policijski komisarji, ki načelujejo komisariatom železniške policije, paroplovue policije na Savi in zračnega pristanišča ^Beograd«, šef policijskih agentov in 30 % uradnikov teh komisariatov.
5. Pri upravah policije: upravnik in 50% uradnikov.
G. Pri predstojništvih mestnih policij: predstojnik
in 30 % uradnikov.
7. Pri sreskih načelstvih: načelnik in 30 % uradnikov upravne stroke in strokovnih referentov; starešina sreske izpostave.
8. Pri železniških in obmejnih komisariatih: starešina in po 1 uradnik.
9. Pri mestnih poglavarstvih: predsednik, podpredsednik, šefi vojaškega, tehničnega in finančnega oddelka, državnih skladišč, upravniki električnega in vodovodnega podjetja s po 50 % strokovnjakov, pravni referent, 30 % strokovnih referentov mestnega poglavarstva in uradnikov upravne stroke.
10. Pri občinah: predsednik, delovodja in vojaški referent.
11. Policijski izvršilni uslužbenci ostanejo med pripravljalnim in mobilnim stanjem pa do končane koncentracije operativne vojske vsi na svojih mestih. Po končani koncentraciji operativne vojske in med vojnim stanjem ostanejo na svojih mirnodobnih dolžnostih samo tisti, glede katerih to odredi minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle.
Ves vas pa se uporabljajo poleg svoje redne dolžnosti po sporazumu ministrstva za vojsko in mornarico z ministrstvom za notranje posle tudi za vojaške namene.
Člen 12.
Iz ministrstva za finance.
I. Občni oddelek:
1. načelnik oddelka, šefi odsekov; pri personalnem odseku 1 tajnik, pri odseku za kontrolo državnih dohodkov pa 1 svetnik;
2. šef kabineta ministra za finance;
3. komisar odposlanec ministra za finance pri sa-mostalni upravi državnih monopolov;
4. vladni komisar pri Narodni banki.
II. Oddelek za državno računovodstvo:
1. načelnik oddelka, šefi odsekov, 50 % referentov razdelkov in 25 % strokovnih računskih uslužbencev;
2. računovodstveni odsek pri ministrstvih, kjer je: šef in 1 knjigovodja; specialno računovodstvo in blagajna, kjer sla: šef; računovodstveni odsek narodnega gledališča v Beogradu, narodnega gledališča v Zagrebu, narodnega gledališča v Ljubljani, državne tiskarne v Beogradu, v Sarajevu in na Cetinju: šef odseka in 1 knjigovodja.
III. Oddelek za davke:
načelnik oddelka, šefi odsekov in 50 % referentov razdelkov.
IV. Oddelek za carine:
1. načelnik oddelka, 4 šefi odsekov, 2 referenta razdelkov in 2 konceptna uradnika;
2. carinski zavod: upravnik in 3 uradniki;
3. glavni kemijski laboratorij: šef in 2 konceptna uradnika tehnologa-kem i k a;
4. kemijski laboratoriji: šef in 1 konceptni uradnik tehnolog-kemik;
5. osrednje carinske blagajne: šef, blagajnik in 2 strokovno-računska uradnika;
G. glavne carinarnice: upravnik in blagajnik in po 2 konceptna ali strokovna uradnika;
7. carinarnice I. reda: upravnik in po 1 strokovni uradnik;
8. carinarnice II. reda: upravnik.
V. Oddelek za kataster in državna posestva:
načelnik oddelka, šef katastrskega odseka, šef odseka za državna posestva.
VI. Oddelek za državne dolgove in državni kredit:,
načelnik oddelka, Šef odseka za posojila, šef odseka
za vojno škodo, referent likvidacijskega razdelka, referent knjigovodstvenega razdelka in 2 knjigovodji in blagajnik.
VII. Proračunski oddelek:
načelnik oddelka, šefi odsekov, vsi referenti razdelkov in po 1 tajnik in 1 knjigovodja.
VIII. Bančni in valutni oddelek:
načelnik oddelka, šefi odsekov in 1 inšpektor.
IX. Oddelek za finančno kontrolo:
načelnik oddelka in 2 šefa odsekov.
Uradniki in zvaničniki finančne kontrole ostanejo med pripravljalnim in mobilnim stanjem do končane koncentracije operativne vojske vsi na svojili mestih, ko končani koncentraciji operativne vojske in med vojnim stanjem ostanejo na svojih mirnodobnih dolžnostih samo tisti, glede katerih to odredi minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za finance.
Toda v vseh primerih se uporabljajo poleg svoje redne dolžnosti po sporazumu med ministrom za vojsko in mornarico in ministrom za finance tudi za vojaške namene.
X. Finančne direkcije:
1. finančni direktor in šefi odsekov;
‘2. računovodstveni odsek: 20 % strokovnih računskih uslužbencev;
3. odsek za carine: 1 uradnik;
4. davčne uprave: šef in po 1 uradnik;
5. katastrske uprave: šef.
XI. Vrhovno državno pravobranilstvo:
1. vrhovni državni pravobranilec, namestnik vrhovnega državnega pravobranilca, 1 tajnik, 1 arhivar in 1 pripravnik;
2. državna pravobranilstva v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu: državni pravobranilec, po 1 svetnik, tajnik in po 2 uradnika pripravnika;
3. državno pravobranilstvo v Skoplju: državni pravobranilec, 1 svetnik in 1 arhivar;
4. državno pravobranilstvo v Podgorici: državni pravobranilec, 1 pripravnik in 1 arhivar.
XII. Uprava državnih monopolov:
1. uprava: generalni direktor, 1 pomočnik, tajnik generalnega direktorja, pravni referent in delovodja upravnega odbora;
2. občni oddelek: načelnik, 3 šefi odsekov, referent za personalna vprašanja, tajnik oddelka, arhivar in 4 čuvaji;
3. oddelek za proizvodnjo: načelnik, 2 šefa odseka, referent za inšpekcijsko službo, 2 referenta za saditev, odkup in fermentacijo tobaka in arhivar;
a) monopolni inšpektor v Skoplju: starešina, referent za inšpekcijsko službo, referent za saditev, odkup in fermentacijo tobaka in arhivar;
b) monopolni inšpektorat v Sarajevu: starešina, referent za inšpekcijsko službo, referent za saditev, odkup in fermentacijo tobaka in arhivar;
c) tobačne postaje: šef, skladiščni strokovnjak in 80 čuvajev;
č) tobačne poskusne postaje: šef in skladiščni strokovnjak;
d) skladišče za zalogo: voditelj in skupaj 6 čuvajev;
4. oddelek za predelovanje: načelnik, 3 šefi odsekov, referent za posle znamkarne, referent za tobačno fabrikacijo, I gradbeni inženir, 1 elektrostrojni inženir, 1 tobačni strokovnjak, 1 tehnični strokovnjak in arhivar;
a) državna znamkama: direktor, skladiščnik, opravek tehničnih naprav, 2 poslovodje in arhivar;
b) tobačne tvornice: direktor in poleg tega:
v Nišu: blagajnik, 7 šefov oddelkov, upravnik tehničnih naprav, 3 čuvaji, 12 kvalificiranih delavcev;
v Sarajevu: blagajnik, 5 šefov oddelkov, upravnik električne centrale, 2 čuvaja in 15 kvalificiranih delavcev;
v Ljubljani: 6 šefov oddelkov, opravnik tehničnih naprav, 2 čuvaja in 16 kvalificiranih delavcev;
v Zagrebu: 2 šefa oddelka, 2 čuvaja, 1 nadzornik; v Senju: 3 šefi oddelka, 2 čuvaja in 2 kvalificirana delavca;
v Travniku: 2 šefa oddelka, blagajnik, opravnik tehničnih naprav, 2 čuvaja in 6 kvalificiranih delavcev;
v Banjaluki: 4 šefi oddelkov, 2 čuvaja in 10 kvalificiranih delavcev;
v Mostarju: 2 šefa oddelka, blagajnik, opravnik električnih naprav, 2 čuvaja in 4 kvalificirani delavci; c) solarne: direktor in razen tega: v Kreki-Simin Hanu: 1 šef oddelka, šef proizvodnjo soli v Slinili Hanu, šef proizvodnje soli v Kreki, šef kemičnega laboratorija, šef založišča soli, elektrostrojni inženir, blagajnik solarne, blagajnik bratovske skladnice in 350 delavcev, predvsem kvalificiranih;
v Pagu: skladiščnik, blagajnik, 1 čuvaj in 5 kvalificiranih delavcev;
v Stonu: skladiščnik, blagajnik in 3 kvalificirani delavci;
v Ulcinju: blagajnik, šef tehničnih naprav, šef proizvodnje soli, opravnik električne centrale, nadzornih in plovnih objektov, 1 čuvaj in 12 kvalificiranih delavcev;
č) sekcija za globinska in izsledovalna dela za nafto in sol v Kreki: šef sekcije, 2 inženirja z vrtalno garnituro, 1 strojni inženir, 1 tehnolog in vrtalni mojster;
5. oddelek za prodajo: načelnik, 2 šefa odseka, 1 referent, arhivar, oskrbnik zaloge znamk in blagajnik za prodajo znamk;
a) prodajna monopolna nadzorništva. v Beogradu, Zagrebu in Splitu: starešina, referent za inšpekcijo, po
1 strokovni referent in 1 arhivar;
b) prodajna monopolna založišča I. in II. v Beogradu, Smederevu, Skoplju in Novem Sadu: po 1 blagajnik,
2 skladiščnika in 2 čuvaja;
v Beogradu IIT., na Sušaku, v Šabeu, Zabrežju, Bos. Brodu in Baru: po 1 blagajnik, 1 skladiščnik in 2 čuvaja;
c) začasna prodajna monopolna skladišča: oskrbnik; č) od velezakupnikov in zastopnikov pri veleprodajah tobaka: po prodajnih okoliših, in sicer na okoliš po 1 zakupnik in toliko zastopnikov, kolikor veleprodaj je v dotičnem okolišu;
d) od velezakupnikov in zastopnikov pri veleprodajah soli: po prodajnih okoliših, in sicer na okoliš po 1 zakupnik in toliko zastopnikov, kolikor veleprodaj je v dotičnem okolišu;
6. računovodstveni oddelek: načelnik, 4 šefi odsekov, glavni blagajnik, depozitni blagajnik, 4 referenti, tajnik oddelka in arhivar;
tihotapski odsek: šef;
7. oddelek za tekoča goriva: načelnik, 4 šefi odsekov, 1 inženir-kemik, 1 in žen ir-tehnolog in 1 strojni inženir.
XIII.	Narodna banka:
a)	v Beogradu: guverner, prvi viceguverner, drugi viceguverner, glavni direktor, 3 resorni direktorji oziroma pomočniki direktorja; šefi oddelkov: inšpektorata, osrednjega knjigovodstva, glavne blagajne, pravobranil-skega oddelka, eskomptnega oddelka, oddelka za posojila na zastave, oddelka za domačo korespondenco, oddelka za tujo korespondenco, žirovnega oddelka, oddel-
ka za kliringe, deviznega oddelka in oddelka za preskušanje dragih kovin;
b) pri zavodu za izdelovanje bankovcev: 1 direktor, šefi oddelkov: oddelka za tisk, tehničnega oddelka in administrativnega oddelka; 1 kaninotiskar, 5 strojnikov, 4 strojnikovi pomočniki, 1 oskrbnik električne centrale, 1 opravnik osrednje kurjave, 1 oskrbnik galvanoplaslike, 1 oskrbnik precizne mehanične delavnice, 1 ksilograf in 1 offsetni strojnik;
c) pri kovnici za kovanje kovanega denarja in drugih ko\in, podobnih kovanemu denarju: 1 šef oddelka za kovanje (inženir-tehuolog), 2 kemika, 2 laboranta in 2 li\ca;
č) pri podružnici v Zagrebu: 1 upravnik, 1 knjigovodja in t blagajnik;
d) pri ostalih podružnicah (brez podružnice v Zagrebu): po 1 upravnik in po 1 blagajnik.
XIV. Državna hipotekarna banka:
a) v Beogradu: upravnik, glavni tajnik, glavni inšpektor, 1 pravobranilec; pri direkciji osrednje uprave: 3 uradniki; šef oddelka glavnega arhiva; šef direkcije hipotekarnih poslov, šefi oddelkov in 2 uradnika; šef direkcije samostalnik fondov, šefi oddelkov in 8 uradnikov; Sef direkcije računovodstva, šefi oddelkov in 3 uradniki; šef direkcije za emisije in vrednostne papirje, šefi oddelkov in 5 uradnikov; šef glavne blagajne in šefi oddelkov; šef direkcije bančnih poslov, Seti oddelkov in 5 uradnikov;
b) pri glavnih podružnicah Državne hipotekarne banke: upravnik, šef oddelka za knjigovodstvo, šef bančnega oddelka, šef blagajniškega oddelka in po 3 uradniki;
c) pri agencijah Državne hipotekarne banke z razširjenim področjem: šef agencije, blagajnik in po 1 uradnik;
č) pri agencijah Državne hipotekarne banke: šef agencije in po 1 uradnik.
XV. Poštna hranilnica:
generalni direktor Poštne hranilnice;
glavni tajnik Poštne hranilnice;
direktorji podružnic Poštne hranilnice;
glavni upravnik prometa Poštne hranilnice;
glavni knjigovodja;
upravniki prometa podružnic Poštne hranilnice;
šefi knjigovodstva podružnic Poštne hranilnice;
glavni blagajniki Poštne hranilnice in njenih podružnic in po 3 poŠtno-hranilni uradniki, ki opravljajo dolžnost šefa odseka pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah.
Člen 13.
Iz ministrstva za gradbe.
1. Načelniki oddelkov in šefi odsekov.
2. Pri tehničnih oddelkih pri banskih upravah: načelnik oddelka in šefi odsekov-
3. Pri tehničnem oddelku uprave mesta Beograda: načelnik in 1 arhitekt.
4. Pri tehničnih razdelkih pri sreskih načelstvih: šef razdelka in po 1 inženir ali arhitekt.
5. Pri vodnih zadrugah: direktor iu po 1 strojnik pri vsaki črpalki.
G. Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da sme na obrazložen predlog ministra za gradbe opraščati tudi drugo moštvo ministrstva za gradbe, če bodo to terjale korisli službe.
Clen 14.
Iz ministrstva za promet.
Obvezniki (podčastniki, kaplarji in redovi) uslužbenci državnih prometnih naprav ostanejo po končani koncentraciji operativne vojske in med vojnim stanjem vsi na svojih rednih dolžnostih; od rezervnih in upokojenih častnikov, častnikov v ostavki in vojaških uradnikov pa se opraščajo samo tisti iz člena 4. te uredbe.
To velja tudi za privatne prometne naprave, ki imajo pomen za državno obrambo.
Clen 15.
Iz ministrstva za kmetijstvo.
1. Načelniki vseh oddelkov in šefi odsekov tako pri ministrstvu kakor pri banskih upravah.
2.a) Pri veterinarskem oddelku: poleg načelnika in šefov 1 veterinarski inšpektor;
b) pri državnih kobilarnah: direktor in po 1 veterinar;
c) po banskih upravah in pri upravi mesta Beograda: po 2 veterinarja, za opravljanje službe po srezih skupaj 50% veterinarjev od skupnega števila sreskih veterinarjev, vsi veterinarji na obmejnih izvoznih postajah, kolikor niso te postaje v sreskih krajih;
č) po mestih,, in sicer za Beograd, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo, Novi Sad, Skoplje in Subotico po 2 veterinarja, za Banjaluko, Leskovac, Kragujevac, Niš, Maribor, Sombor, Split in Sušak pa po t veterinar;
d) po zavodih za izdelovanje živalskega seruma po 1 do 2 veterinarja (o čemer odloči minister za vojsko in mornarico na predlog ministrstva za kmetijstvo).
3. Pri državni razredni loteriji: direktor.
4. Pri kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah, pri etnoloških postajah: direktor.
5. Pri direkciji svilarstva: direktor, 1 tehnični strokovnjak in po 1 strojnik pri tvornici za svilo v Pančevu in Novi Kanjiži.
6. Pri srednjih kmetijskih šolah: direktor.
7. Pri državnih bakterioloških in seroloških zavodih: direktor in po 1 bakteriolog.
Clen 16.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo.
1. Načelniki vseh oddelkov in šefi odsekov, 4 strokovni referenti (tehniki in pravniki) in šef arhiva.
2. Pri upravi za zaščito industrijske svojine: 1 predsednik, šefi odsekov in 2 referenta-tehnika.
3. Pri osrednji upravi za mere in drage kovine: upravnik, 1 inženir kemije in 1 elekrostrojni inženir;
pri vsakem razdelku za kontrolo mer: kontrolor.
4. Pri državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrta: direktor in 1 inženir kemije.
5. Pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine: upravnik, šefi odsekov, trgovinski atašeji.
6. V jugoslovanskem svobodnem pasu v Solunu: direktor, tajnik in blagajnik.
7. Na državnih trgovinskih akademijah, državnih srednjih tehničnih in industrijskih šolah, pomorskih akademijah, dvorazrednih trgovinskih šolah, višjih obrtnih strokovnih šolah, strokovnih moških in Zenskih obrtnih šolah In nižjih nadaljevalnih obrtnih šolah: direktor (upravuik-ravnatelj).
8. Pri obrtnem oddelku uprave mesla Beograda: načelnik oddelka.
Clen 17.
Iz ministrstva za gozdove in rudnike.
a) Kabinet šefa: šef kabineta.
b) oddelek za vrhovni gozdni nadzor: načelnik in
šefi odsekov;
pri banskih upravah: šefi odsekov za gozdarstvo in po 1 referent;
pri sreskih načelstvih: gozdni referenti, od nadlogar-jev, logarjev in gozdnih čuvajev pa listi, ki so omejeno sposobni.
e)	Oddelek za upravo državnih gozdov: načelnik in šefi odsekov;
pri gozdnem ravnateljstvu: ravnatelj, režijski referent, šef računovodstva in blagajnik;
pri gozdnih upravah: šefi gozdnih uprav, od uadlo-garjev, logarjev in gozdnih čuvajev pa tisti, ki so omejeno sposobni;
pri državnih gozdnih manipulacijah, državnih gozdnih podjetjih in prometnih upravah državnih gozdnih železnic: do 50% vsega osebja.
e)	Oddelek za vrhovni rudarski nadzor: načelnik oddelka, vsi šefi odsekov, vsi rudarski topilniški inženirji, vsi kemiki in 50% osebja za surovine;
pri rudarskih glavarstvih: rudarski glavar in rudarski topilniški inženirji.
d) Oddelek za upravo državnih rudniških podjetij: načelnik oddelka, vsi šefi odsekov, vsi rudarski topilniški inženirji in kemiki;
osrednja rudarska direkcija v Sarajevu: osrednji direktor in vsi rudarski topilniški inženirji;
pri državnih rudarskih podjetjih (rudnikih, topilnicah): direktorji, vse strokovno tehnično osebje, nadzorniki in rudarji.
e) Specialno računovodstvo in blagajna: šef računovodstva, kontrolor blagajne, blagajnik in 1 računski inšpektor.
Clen 18.
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
1. Vsi načelniki oddelkov, šefi odsekov in referenti razdelkov in šef izselniškega komisariata v Zagrebu.
2. Pri javnih bolnicah: upravniki vseh državnih in ostalih javnih bolnic z več ko 300 posteljami; po 1 epidemiolog (bakteriolog) v enem zdravstvenem domu za vsako banovino.
3. Pri higienskih zavodih: direktor centralnega in direktorji vseh higienskih zavodov in po 1 bakteriolog in kemik pri vsakem zavodu; pri centralnem higienskem zavodu tudi še po 1 sanitetni inženir in 1 statistik; šefi oddelkov za proizvodnjo zdravil biološkega izvora, šefi državne kontrole nad zdravili biološkega izvora, vsi zdravniki in veterinarji, ki delajo na teh oddelkih in po 2 zdravstvena pomočnika ali laboranta, ki delata na teh oddelkih.
4. Upravniki ortopedskih zavodov (delavnic) in po 1 delavniški poslovodja pri vsakem zavodu;
upravnika (direktorja) farmakoloških institutov v Beogradu in Zagrebu s po 1 asistentom.
5. Direktor Šole narodnega zdravja v Zagrebu.
3.	Upravnik Vrnjaeke banje.
7. Upravnik doma slepcev v Zemunu.
8. Upravniki državnih sanatorijev in upravnik bano-vinskega sanatorija na Golniku.
9. Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev: generalni direktor, direktor strokovnega in zdravstvenega °ddelka, načelnik knjigovodstva; upravniki, šeli-zdrav-
niki, 2 zdravnika-uradnika in šefi knjigovodstva vseh krajevnih organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev; direktor in zavarovalni tehnik pokojninskih zavodov za nameščence; pri delavskih sanatorijih in zdraviliščih: upravuiki-zdravniki, ekonomi in 30% bolničnega osebja; vsi inšpektorji dela pri banskih upravah.
10.	Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da skupno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje oprosti razen spredaj navedenih zdravnikov tudi še neogibno potrebno število zdravnikov in lekaruikov po srezih in večjih krajih, da bi se zavarovala higiena pri prebivalstvu v zaledijskem prostoru oziroma v zaledju.
Clen 19.
Iz ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Načelniki oddelkov in šef odseka za obvezno telesno vzgojo.
Pri organizacijah Gasilske zveze:
1. starešina, glavni tajnik, vrhovni inšpektor gasilske zvezne službe;
2. starešina, tajnik in gasilski inšpektorji zajednic;
3. starešina (župni gasilski nadzornik) in tajnik gasilskih žup;
4. poveljnik in neogibno potrebno število aktivnega osebja, specializiranega za gasilsko službo, ki je s pristojno odobrenim načrtom za obrambo dotičnega kraja od požara določeno v napadalni in obrambni odsek gasilskih čet vseh nazivov, ki so važne za državno obrambo.
Načelno se opraščajo člani gasilskih organizacij, če jih ni moči nadomestiti z drugimi osebami izven obveznosti pri oboroženi vojaški sili, ki imajo potrebno kvalifikacijo, in to:
a) rezervni in upokojeni častniki, častniki v ostavki in vojaški uradniki, če imajo več ko 40 let;
b) obvezniki podčastniki, če imajo več ko 40 let;
c) obvezniki kaplarji in redovi, ne glede na leta starosti.
Splošne določbe o oprašeanju uradnikov in uslužbencev.
Clen 20.
1. Poleg rezervnih častnikov (upokojenih častnikov in častnikov v ostavki), omenjenih v Členih 1., 2., 3. in
4.	te uredbe, se smejo oprostiti tudi drugi rezervni častniki, če so neogibni na položajih, omenjenih v tej uredbi v členih 5. do 19., to pa samo po posebnem odloku ministra za vojsko in mornarico. Pri tem se oproste predvsem tisti rezervni častniki, ki so nesposobni za službo pri četi ali so po letih starejši, pa še pripravni za namenjene dolžnosti.
2. O oprostitvi tistih oseb, ki imajo po tej uredbi pravico do oprostitve od vojaške službe, odločijo tisti starešine, ki vrše razpored doličnih oseb.
3. Oproščeni rezervni častniki, vojaški uradniki in obvezniki se sinejo vzeti v stanovališču v vojaško službo poleg njih redne dolžnosti. O tem odloči komandant divizijske oblasti, na katere ozemlju ima dotična oseba svoje stanovališče, in obvesti o tem ustrezni urad ali napravo, pri katerem je dotična oseba na redni dolžnosti.
4. Kjer je več oseb istega zvanja, od katerih je oprostiti samo en del, je najstrože gledati na to, da se vštejejo v število, ki se oprašča, predvsem tisti, ki so nesposobni za vojaško službo vobče, in nato tisti, ki so nesposobni za službo v četi, tako da se dejanski oprosti svojih borskih dolžnosti samo ostanek do tega števila.
Pri oprostitvi tega osebja je upoštevati predvsem starejše da bolehne, nato pa šele mlajše in zdravejše.
5. Vsak državni in samoupravni urad kakor tudi vsaka zasebna naprava oskrbuje spisek o oprostitvi svojega osebja, uradnikov in uslužbencev. Takoj po uveljavitvi te uredbe mora prirediti in voditi svoj spisek po priloženem obrazcu, posebej v rednem in posebej v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju, in vpisati vanj poimenoma vse osebje, ki ima pravico do oprostitve.
Izpisek iz tega spiska je poslati komandantu pristojnega vojaškega okrožja, ki oprosti osebe, katere je on upravičen oprostiti, glede ostalih pa zahteva oprostitev pri pristojnih starešinah. Te starešine pošljejo rezultat te zahteve pristojnemu vojaškemu okrožju radi obvestitve tistega urada, ki je bil poslal izpisek iz tega spiska, in radi nadaljnjega poslovanja po njem. Vsak oskrbnik spiska oproščenih uradnikov in uslužbencev mora obvestiti pristojnega komandanta vojaškega okrožja o vsaki spremembi v podatkih po tem spisku radi nadaljnjega postopka.
Poleg tega so tudi osebe same, ki naj se po tej uredbi oproste, oziroma osebe, ki so oproščene, dolžne obveščati svoje nadrejene starešine o spremembah, ki vplivajo na oprostitev.
6. Oskrbniki spiska mož, oproščenih poziva v vojaško službo, ki ne vroče vsake spremembe v tem spisku pristojnemu komandantu vojaškega okrožja v rednem stanju najdalj v 10 dneh od trenutka, ko zanje zvedo, ali ki se izkažejo nemarne pri izvrševanju dolžnosti po določbah te uredbe in se za to ne opravičijo, so disciplinsko in kazensko odgovorni glede na težo storjenega kaznivega dejanja. Pristojni komandanti vojaških okrožij pošljejo predmete teh oseb po redni poti pristojnemu ministru v nadaljnji zakoniti postopek.
V pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju so oskrbniki teh spiskov za kazniva dejanja po prednjem odstavku odgovorni po določbah vojaškega kazenskega zakonika.
Clen 21.
Da bi se omogočilo delo pri uradih in napravah, i<i delajo za državno obrambo, se pri njih oprosti tisto strokovno osebje, ki je neogibno potrebno za delo in ki ga ni moči nadomestiti.
To osebje se oprosti in razporedi po določbah pravilnika za poslovanje posebnih industrijskih komitejev pri armijskih oblastvih- in po drugih določbah.
Kateri uradi in naprave se morejo koristiti s tako oprostitvijo, odredi inšpekcija državne obrambe, ki pošlje spisek takih naprav industrijskim komitejem armij-skih oblasti.
Clen 22.
Tudi ob tej načelni možnosti oprostitve nekega števila osebja je imeti predvidene številke za maksimalne in si je treba prizadevati, da se kjer le možno znižajo na najmanjšo neogibno mero. S primerno nadomestitvijo sposobnih z nesposobnimi in z ženskami, kjer koli je to mogoče, se da prihraniti mnogo moštva za potrebe operativne vojske. V tem pogledu se terja najvestnejše poslovanje in popolna prizadevnost.
Clen 23.
Pri vojaških in mornariških zavodih, institutih in delavnicah, katere določi minister za vojsko in mornarico, se oprašča vse kvalificirano tehuičuo osebje, tako
uradniško kakor delavsko, za ves čas, dokler traja potreba.
To velja tudi za polkvalificirane tehnične osebe, če službujejo nepretrgoma najmanj 3 leta pri dotičnem zavodu (institutu, delavnici).
Spisek mož
(naziv državnega ali samoupravnega urada ali zasebno
naprave..............)	oproščenih poziva v vojaško službo
v rednem stanju (ali v pripravljalnem, mobilnem in vojnem stanju)
C O
Pripomba: 1. Ta spisek ima velikost pisarniške pol
2. Ta spisek mora biti opremljen s Stampi'jko, s številko vložnega zapisnika naprave in datumom te overjen s podpisom njenega starešine
Clen 24.
S tem se nadomešča uredba o oprostitvi vojaških obveznikov od poziva na vojaško služi«) v miru in ob vojni 1). br. 14.1)57 z dne 5. maja 1924*
Minister za vojsko in mornarico naj izvrši ta ukaz. V Heogradu dne 3(1. decembra 1937.; D. br. 2(5.371.
Pavle s. r.
It. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Minister za vojsko j n mornarico armijski general
Ljub. .Al. .Marič s. r.
 — » —
Uredbe osrednje vlade.
326.
Na podstavi § 91. finančnega zakona za leto
1937./38. z dne 25. marca 1937. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in
* >Uradni listi sl. 303/94 iz 1. 1924.
ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o izmenjavi not med izrednim poslanikom in opolno-inožonim ministrom kraljevine Jugoslavije v Ankari in ministrom za zunanje posle republike Turčije z dne 1. marca 1938. o pritrditvi turške vlade, da se vnesi v lislo B, priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936., kontingent 1(10 in 400 ton, ki jih odobruje Turčija za postavko 552 B,* ki se glasi:
§ 1.
Za izvrševanje se objavlja izmenjava not med izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom kraljevine Jugoslavije v Ankari in ministrom za zunanje posle republike Turčije z dne 1. marca 1938. o pritrditvi turške vlade, da se vnesi v lislo B, priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 192(5.,** kontingent 100 in 400 ton, ki jih odobruje Turčija za postavko 552 B, katerih besedilo se v izvirniku in prevodu glasi takole: Ministrstvo za zunanje posle republike Turčije
V Ankari dne 1. marca 1938.
Gospod minister,
Skladno s sporazumom, doseženim med Vašo Ekscelenco in menoj, si usojam priobčiti Vam pritrditev svoje vlade, da se vnesi v listo B, priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 193(5., kontingent 100 ton, ki ga odobruje Turčija za postavko 552 B.
Prosim Vašo Ekscelenco, da mi izvolite priobčiti pritrditev Vaše vlade o vsebini tega pisma, ki bo sestavina konvencije.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zatrdilo mojega naj višjega spoštovanja.
Za ministra za zunanje posle N. Mcnemendžoglu s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Branku Adžemoviču, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru Jugoslavije, Ankara.
Poslaništvo kraljevine Jugoslavije Ankara
Št. 111.	V	Ankari	dne 1. marca 193S.
Gospod veleposlanik,
Potrjujem Vam prejem Vašega pisma z današnjega (lne, s katerim ste me izvolili obvestiti, da je skladno s sporazumom, doseženim med Vašo Ekscelenco in menoj, vlada republike Turčije pritrdila, da se vnesi v listo B, Priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 193G., kontingent 100 ton, ki jih odobruje Turčija za postavko 552 B, in mi je v čast priobčiti Vam pritrditev moje vlade o vsebini tega pisma, ki bo sestavina konvencije.
Izvolite sprejeti, gospod veleposlanik, zatrdilo mojega najvišjega spoštovanja.
B. Adžomovič s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Numanu R. Menemendžoglu, generalnemu tajniku ministrstva za zunanje posle republike Turčije, Ankara.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27- aprila 1938., št. 93/XXXI/231.
** »Službeni list« št. 75/12 iz 1. 1937.
Ministrstvo za zunanje posle	,	'
republike Turčije
V Ankari dne 1. marca 1938.
Gospod minister,
Skladno s sporazumom, doseženim med Vašo Ekscelenco in menoj, si usojam priobčiti Vam pritrditev svoje vlade, da se vnesi v listo B, priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936., kontingent 400 ton, ki ga odobruje Turčija za postavko 552 B.
Prosim Vašo Ekscelenco, da mi izvolite priobčiti pritrditev Vaše vlade o vsebini tega pisma, ki bo sestavina konvencije.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zatrdilo mojega najvišjega spoštovanja.
Za ministra za zunanje posle N. Menemendžoglu s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Branku Adžemoviču, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru Jugoslavije, Ankara.
Poslaništvo kraljevine Jugoslavije Ankara
St. 112.	V	Ankari dne 1. marca 1938.
Gospod veleposlanik,
Potrjujem Vam prejem Vašega pisma z današnjega dne, s katerim ste me izvolili obvestiti, da je skladno s sporazumom, doseženim med Vašo Ekscelenco in menoj, vlada republike Turčije pritrdila, da se vnesi v listo B, priloženo konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936., kontingent 400 ton, ki ga odobruje Turčija za postavko 552 B, in mi je v čast priobčiti Vam pritrditev- moje vlade o vsebini tega pisma, ki bo sestavina konvencije.
Izvolite sprejeti, gospod veleposlanik, zatrdilo mojega najvišjega spoštovanja.
B. Adžomovič s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Numanu R. Menemendžoglu, generalnemu tajniku ministrstva za zunanje posle republike Turčije, Ankara.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah«.
V Beogradu dne 31. marca 1938.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle
dr, M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
327.
Na podstavi § 29. uredbe o spremembah in dopolnitvah določb zakona o strokovnih šolali za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi predpisujem tale
pravilnik
o dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice.*
Na podstavi § 44. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi** (spremembe in dopolnitve po uredbi z dne 29. marca 1937.)*** se predpisujejo natančnejše določbe o dopolnilnih tečajih za sestre pomočnice z najmanj dvoletno šolo za sestre pomočnice in s predhodno šolsko izobrazbo, ki se po tem zakonu zahteva, da pridobe kvalifikacijo diplomirane sestre pomočnice.
Clen 1.
Dopolnilni tečaj, da se pridobi kvalifikacija diplomirane sestre pomočnice, se ustanavlja za absolvirane sestre pomočnice z najmanj dvoletno šolo za sestre pomočnice in s predhodno šolsko izobrazbo najmanj štirih razredov srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če je tedaj že bil, pri šolah za sestre pomočnice v Beogradu in Zagrebu.
Člen 2.
Dopolnilni tečaj traja štiri mesece in obsega teoretičen pouk (z demonstracijami) in praktično delo iz predmetov, ki se na dvoletnih šolah niso predavali, in izpopolnitev v drugih važnih predmetih.
Člen 3.
Med dopolnilnim tečajem se predavajo teoretično tile predmeti:
5.	Osnovni pojmi patologije in interne bolezni . . 20 ur
2. Negovanje bolnikov in bolniška služba 20 „
3. Kirurgične bolezni in prva pomoč.....................20	„
4. Otroške in nalezljive bolezni	30	„
5. Bakteriologija, parazitologija in epidemiologija 30 „
6. Osnovni pojmi sociologije s splošno zakonodajo 30 „
7. Osnovni pojmi pedagogike in psihologije .... 30 „
8. Narodno gospodarstvo in sanitetna tehnika ... 30 „
9. Socialna medicina in higiena.........................40	„
Skupaj 250 teoretičnih ur, ki se razporedijo tako, da niso na dan več ko 3 ure teoretičnega pouka.
Člen 4.
Med dopolnilnim tečajem morajo prebiti učenke pri praktičnem delu po mesec dni, in sicer:
a) na oddelku za kirurgične bolezni;
b) na oddelku za interne bolezni;
c) na oddelku za porodništvo;
č) pri centralnem higienskem zavodu ali šoli za narodno zdravje.
Kandidatinje opravljajo na oddelkih posebne njim poverjene naloge pod nadzorstvom šefa zdravnika in učiteljice šole za praktično delo.
Člen 5.
Snov teoretičnega pouka na dopolnilnem tečaju nstreza popolnoma snovi, predpisani za učenke po ve-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	junija 1938., št. l31/XL/324. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 23. junija 1938., št. 138/XLII/352.
** »Službeni list« št. 82/13 iz 1. 1931.
*** »Službeni list«, št. 42/7 iz 1. 1938.
ljavnih zakonskih določbah za posamezne predmete, najsi so vzeti v skupine. Ob obravnavanju se morajo poleg tega upoštevati tudi osnovna vprašanja iz drugih sorodnih strok. Kandidatinje smejo obiskovati, kolikor jim to čas dopušča, tudi vsa predavanja rednih učenk.
Praktični pouk se opravlja na oddelkih, kjer prakticirajo redne učenke.
Delovni sistem in učna metoda sta ista, kakor pri rednem šolanju. Prav tako so tudi učitelji za ustrezne predmete na šolah za sestre pomočnice učitelji na dopolnilnem tečaju.
Clen G.
Po dovršenem rednem obiskovanju predmetov iz člena 3. in po dobljenem potrdilu o uspešnem delu in poznavanju poverjenega jim posla iz praktičnega programa po členu 4. se pripuste kandidatinje k izpitu, ki je istoveten z izpitom iz § 11. zakona (diplomski izpit). Iz predmetov iz člena 3., ki se po § 11. ne izprašujejo, morajo predložiti kandidatinje ma podstavi kolokvija potrdilo predavatelja, da obvladujejo snov.
Člen 7.
Če izostane kandidatinja med tečajem od dela ali predavanj 30 (trideset) dni, ne more biti pripuščena k izpitu in mora tečaj ponavljali, če si želi pridobiti kvalifikacijo sestre pomočnice po novem zakonu. Prav tako morajo ponavljati tečaj kandidatinje, ki ne dobe povoljne ocene pri praktičnem delu ali pri kolokviju. Če pa kandidatinja pri izpitu ne zadovolji, je postopati po določbah zakona, ki veljajo za ponavljanje diplomskega izpita.
Člen 8.
Če so kandidatinje, ki hočejo obiskovati dopolnilni tečaj po teh določbah, v javni službi, ko se sprejmo na tečaj, se jim dovoli potrebna odsotnost s plačo.
Člen 9.
Med tečajem smejo kandidatinje stanovati v šoli za sestre pomočnice, če je kaj prostora. Sprejemajo se na hrano v šoli za plačilo ustreznih režijskih stroškov. Kandidatinje se morajo v šoli povsem držati hišnega reda in predpisov, ki veljajo za redne učenke.
Clen 10.
V prijavi morajo navesti kandidatinje kraj (Zagreb ali Beograd), kjer žele obiskovati dopolnilni tečaj, kakor tudi čas, kdaj ga žele obiskovati.
Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje odloči o sprejemu in napravi razpored tako, da se razdelijo kandidatinje enakomerno v skupinah na Zagreb in Beograd, pri čemer upošteva, kolikor le mogoče, želje kandidatinj.
Čas začetka dopolnilnih tečajev kakor tudi čas in rok za prijavo določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Člen 11.
Izdatki zaradi pouka in režijskih stroškov za vzdrževanje teh tečajev obremenjajo šole, za kar odobri ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje naknadne kredite, če bi ne zadoščali redni krediti šole.
Člen 12.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve V »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 27. maja 1938.; S. br. 11.370.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Drugiša Cvetkovič s. r.
328.
Dopolnitev
naredite o zavarovanju prtljažnih nosačev na železniških postajah.'
Na zahtevo ministra za promet št. 8557 z dne 31. januarja 1938., naj se uredi vprašanje zavarovanja prtljažnih nosačev na železniških postajah, predpisujem na podstavi § 211. Zakona o zavarovanju delavcev tele dopolnitve v naredbi ministra za socialno politiko z dne 3. junija 1922., št. 1077, o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (»Službene novine« z dne 10. junija 1922., št. 130):
Člen 1.
V prvem odstavku § 13. navedene naredbe** se dodaje za točko f) nova točka g), ki se glasi:
»za bolezen in za nezgode:
g) prtljažni nosači na železniških postajah; pristojne službene edinice opravljajo prijave in odjave nosačev, prispevke za zavarovanje pa poberejo od njih v celoti šefi službenih edinic najdalj do vsakega 5. dne v mesecu in jih takoj pošljejo pristojnemu okrožnemu uradu.
Prispevek za bolezen se predpisuje po VII. mezdnem razredu, prispevek za nezgode pa po postavki 30. nevarnostne tabele z dne 29. septembra 1934., St. br. 42.546, s 31 % po zavarovanem zaslužku, ki ga je treba vnaprej pavšalno določiti..
Člen 2.
V drugem odstavku § 13. iste naredbe** se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi:
»Osebe pod g) se sprejemajo za prostovoljno zavarovanje ne glede na leta starosti in brez obveznega zdravniškega pregleda.«
Člen 3.
V tretjem odstavku § 13. iste naredbe*** se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi:
»Osebe, omenjene pod g), prejemajo tudi hranarino za čas bolezni, združene z nesposobnostjo za pridobivanje.«
Te dopolnitve omenjene naredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 18. februarja 1938.;. br. 10.225.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
329. v "
Razveljavitev
Pojasnila br. 9008/IV—1936 o uvozu papirja za tiskanje na rotacijskih strojih.f
Minister za finance je na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski	tarifi po zaslišanju	carinskega sveta z odločbo br. 16.180/IV. z	dne	18.	junija
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25- februarja 1938., št. 43/XI11/89.
** »Uradni list« št. 195/70	iz 1. 1922.
*** »Uradni list« št. 298/95	iz 1. 1922.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *1. junija 1938.! št. 136,
1938. odredil, da se razpis br. 90U8/1V z dne 8. aprila 1936. (»Službene novine« št. 93/XX z dne 24. aprila 1936.)f razveljavi.
Iz ministrstva zn finance v Beogradu.
330.
Popravek.*
V »Službenih novinah« št. 15/VII z dne 22. januarja 1938. je bila objavljena na str. 129 do 133 uredba o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s temi v zvezi.** V naslovu je navedeno, da je bil podpisan ta sporazum v Rimu dne 7. januarja 1937. Dejansko pa je bil podpisan dne 7. januarja 1938., kar se s tem popravlja.
Iz ministrstva za zunanje posle, dne 8. junija 1938.; pod. br. 11.728.
m i —
331.
Telefonski promet.***
Nove telefonske zveze:
1. S holandskim parnikom »Nieuvv Amsterdam«, izza dne 11. maja 1938.; taksna enota za triminutni pogovor za zvezo z ladjo v prvem pomorskem pasu 32-40 zl. fr., v drugem pasu 62'60 zl. fr. in v tretjem pasu 71'60 zl. fr.
2. Izza dne 25. aprila 1938.; s taksnimi enotami v zlatih frankih:
Ljubljana—Bad Aussee 4'20
Murska Sobota—Bad Aussee 3'45
Ptuj—Bad Aussee 3*45
Rogaška Slatina—Bad Aussee 3'45
3. Izza dne 1. junija 1938., taksna enota v zlatih frankih:
Jesenice na Gorenjskem—Innsbruck 3'90
Ljubljana—Brcgenz 4*35
Ptuj—Brcgenz 4'65.
' ■ ■■
Banove uredbe.
V '	T.
332.
Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske upravo dravske banovine z dne 20. junija 1938., I. št. 6856/1, je bil premeščen po potrebi službe C z u r d a II u g o n , banovinski pomožni knjigovodja IX. položajne skupine, od uprave banovinske podkovske šole h kraljevski banski upravi v Ljubljano.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1938., I. št. 7135/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kalin Marjan, bano-
f »Službeni list« št. 248/37 iz 1. 1936.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	junija 1938., št. 131/XL/332.
** »Službeni list« št. 80/13 iz 1. 1938.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	maja 1938., št. 101/XXXIII/255 (k 1. in 2.) in z dne imiijg 1938.! št. 126/xxxy.ni/316 (k 3.),
vinski tehnik pri kralj, banski upravi v Ljubljani, k okrajnemu cestnemu odboru v Šmarje pri Jelšah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1938., 1. št. 7136/1, je bil premeščen po potrebi službe inž. Verstovšek Božidar, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine, od tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru-levi breg h kraljevski banski upravi V Ljubljani.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. št. 6701/1, je bil preme š č e n po potrebi službe Lederer E r h a r t, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Ptuj k okrajnemu cestnemu odboru v Krško.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., I. št. 5017/2, je bil postavljen Snoj Vinko, banovinski dnevničar-zvaničnik, za banovinskega zvaničnika 111. položajne skupine pri upravi banovinskega zdravilišča Rog. Slatina.
Razne obceveljavne odredbe.
333.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 16. decembra 1937., br. 29.560/37.*
I.
K § 30., odst. 1., in § 165. zakona o uradnikih:
Osebi, ki je kot dnevničar bila postavljena za državnega uslužbenca in ki pri tej spremembi ni prekinila službe, gre dnevničarska nagrada do konca meseca, v katerem se je ta postavitev zgodila.
II.
K členu 2. pod E, točko 9., uredbe z dne 16. februarja 1932. o oprostitvi od poštnih taks:
Zbornice, naštete v členu 2. pod E., točko 9., uredbe o oprostitvi od poštnih taks z dne 16. februarja 1932., so oproščene poštnih taks za navadna pisma in dopisnice samo v razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami, ne pa tudi v medsebojnem razmerju.
III.
K § 331., odst. L, zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.:
Služba v kadru ob času uveljavitve zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. je ovira za uporabo odstav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	marca 1938., št. 60/XX/146, kjer je objavljena k vsaki teh odločb obširna obrazložitev.
ka 1. § 331. tega zakona pri tistih osebah, ki sicer spol-« njujejo ostale pogoje iz tega predpisa.
IV.
K členu 158., odst. 2., v zvezi s členom 160. zakona o neposrednih davkih iz leta 1928.:
Zastaranje pravice do izterjave neposrednega davka, odmerjenega po prejšnjih zakonskih predpisih, katera pravica do izterjave pa po teh prejšnjih zakonih na dan uveljavitve novega zakona o neposrednih davkih z dne
8.	februarja 1928. še ni bila zastarana, se mora preso-' jati po tem novem zakonu.
334.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 22. marca 1938., br. 7729/38.'
I.
K § 88. zakona o uradnikih v zvezi s členom 292. zakona o ustroju vojske in mornarice:
3 V § 88. uradniškega zakona in v členu 292. zakona o ustroju vojske in mornarice določena pravica do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah ne pristoji tudi rodbinam aktivnih častnikov.«
II.
K odst. 1. člena 3, zakona o sodnikih rednih sodišč:
»Za roke iz odst. 1. člena 3. zakona o sodnikih rednih sodišč še računa samo in izključno le služba pri sodišču po opravljenem sodniškem izpitu in se za te roke ne more upoštevati čas odvetniške prakse, ki se predvideva z istim zakonom samo za roke, predpisane v odst. 2. Člena 3. in v členu 4., ne pa tudi v odst. 1, člena 3. tega zakona.«
III.
K točki 5. § 132. zakona n uradnikih:
»Služba pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri okrožnih uradih kot njegbvih organih ni samoupravna služba v smislu točke 5. § 132. uradniškega zakona in pokojnina, pridobljena pri osrednjem uradu in njegovih organih, ni pokojnina od samouprave v smislu istega predpisa.«
IV.
K § 130. zakona o državnem prometnem osebju:
»V smislu § 130. zakona o državnem prometnem osebju pri prometnih uslužbencih, ki imajo eksekutiv-no in neeksekutivno službo, se všteje v prvih deset let, ki so pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, takšna služba, kakršna je v lem času dejansko bila.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	junija 1938., št. 136/XLI/340, kjer je objavljena k vsaki odločbi tudi obširna obrazložitev.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiska la zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; ptmar Mihalek jr Ljubljani.,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 54. kosu IX. letnika z dne 6. julija 193S.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 4631/3.	1961
Razpis.
Razpisujeta se dve mesti banovinskih Veterinarjev, in sicer eno s sedežem v Velenju, srez slovenjgraški, eno pa s sedežem v Gornji Lendavi, srez murskosoboški, s prejemki uradniških pripravnikov za Vlil. položajno skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo po § 3. v zvezi s točko 3. § 45. zakona o uradnikih.
Prošnje z vsemi listinami po spredaj cit. zakonskih določilih je vložiti pri kraljevski banski upravi dravske banovine najkasneje do dne 23. julija 15138. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 4. julija 1938.
•j.
I.	št. 7060/1.	1943
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski Upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Metliki službeno uiesto banovinskega cestarja, in sicer Za cestno progo od km 4'500 do km 7'000 banovinske ceste št. I/10 (Metlika—Črnomelj) in od km 0'000 do km -'000 banovinske ceste št. 11/331 (Pre-loka—Adlešiči—Podzemelj).
Prosilci za to mesto morajo izpolnje-vali pogoje iz čl. 2. o službenih raz-Uierjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z bnnov, kolkom za 10‘— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kairskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, nventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje dn julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Metliki.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 30. junija 1938.
•Je
*• Št. 7059/1.	1935
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski llPravi se razpisuje v območju okrajne-gft cestnega odbora Šmarje pri Jelšab .'Uzbeno mesto banovinskega cestarja, i” oicer za progo od km 14-015 do kip
'525 banovinske ceste št. 1/20 Slov. _ lstrica — zveza z državno cesto Polj-Mestinje.
var<>s'!1''. za niesto morajo izpolnjeni pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih
razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisano in z banov, kolkom za 10*— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju ka-drskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 31. julija 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 30. junija 1938.
Vlil. No. 3034/3.	1917-2-2
Razglas.
Tvrdka Mcdič-Miklavcc, tekstilna industrijska družba z o. z. v Ljubljani, je zaprosila za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da sme v Medvodah postaviti tekstilno tovarno, sestoječo iz tkalnice, barvarne in apreture, za kateri obrat je tvrdka dobila predhodno dovolilo ministrstva za trgovino in industrijo pod Pov. III. br. 12 z dne 31. marca 1938. Gre za premestitev tvrdkine tovarne iz Ljubljane.
Točnejši podatki glede tovarne so razvidni iz načrtov in seznama strojev.
Zato se na osnovi §§ 109., 110., 114. in 122. ob. z., §§ 84. in 138. gradbenega zakona iz 1. 1931., §§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875,, kranj. dež. zak. št. 26, in čl. 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1. št. 616/81) odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje na soboto dne 9. julija 1938. s sestankom komisije ob 7.45 uri.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Ljubljani. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 6. julija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. junija 193S.
•j.
V. No. 93/132.	1948-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Savinje pod Celjeni od km 22‘290 do km 23’320 (IV. etapa)
drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani ali tehničnem razdelku v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša
din 2,256.453'(J7.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. julija 1938.
*
V.	No. 332/24.	1875	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za razširitev centralne kurjave v banski palači v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg št. 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 239.162'25.
Predpisana kavcija znaša din 24.000 za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/II.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. junija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
O 22/38—7.	1932
Oklic.
Zap. slvar im Macur Tereziji, delavki na Dunaju lil, Khunngasse št. 5, pristojni v Podsredo, umrli dne 18. aprila 1937. brez sporočila poslednje volje.
Ker dediči zapestnice Macur Terezije niso znani in je zaradi tega ostala njena dediščina nesprejeta, se postavlja po S 101. up. za zapuščinskega skrbnika Stuk 1 Jakob, oliciul okrajnega sodišča v Kozjem.
Vsakdo, ki bi se iz katerega koli naslova skliceval na dedno pravico do te zapuščine, se poziva, da v letu dni od dne tega oklica prijavi svojo dedno pravico temu sodišču in predloži dokaze o svoji pravici z dedno izjavo, ker Id se sicer zapuščina razpravljala in se
prisodila tistim, ki bi podali dedno izjavo in dokazali svojo dedno pravico, nesprejeti del zapuščine pa bi pripadel kot dobro brez naslednika.
Zapuščinski skrbnik si mora z vsemi sredstvi prizadevati, da izsledi dediče in njih bivališče ter uspeh sporočiti temu sodišču.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 29. junija 1938.
P 217/38-1.
*
Oklic.
1940
Tožeča stranka Rumpret Franc, usnjar v Krškem, je pred podpisanim sodiščem vložila zoper toženo stranko Kramerja Rafaela, bivajočega nazadnje v Monakovem, Uhlandstrasse 3/1, tožbo na izročitev izbrisne pobotnice peto din 1000-—.
V tej tožbi je določen narok za ustno sporno razpravo na 23. avgusta 1938. oh
9.	uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke Kramerja Rafaela ni znano, se mu postavlja za skrbnika dr. Vladimir Borštnik, odvetnik v Krškem, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 27. junija 1938.
T 1437/38—11.	1862
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vojnik vi. št. 357.
Cenilna vrednost: din 87.940'—.
Najmanjši ponudek: din 58.83675.
V a d i j: din 8.794'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišči* v Celju, odd. VI.,
dne 22. junija 1938.
*
1899
1 1261/38-11.
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. dopoldne o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Svetina vi. št. H.
Cenilna vrednost: din 42.565'80.
Vrednost pritekline: din 505'80.
Najmanjši ponudek: din 28.378'—.
Vadij: din 4.257'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
(e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-lenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v do.,n veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 24. junija 1938.
.j.
I 72/38.	^	1769
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selšček vi. št. 38.
Cenilna vrednost: din 37.853'—.
Najmanjši ponudek: din 25.235'32.
Varščina znaša: din 3.785'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 15. junija 1938.
I 552/38.	1928
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška lunjiga Mengeš vi. št. 196, 197, 1107.
Cenilna vrednost: din 259.834-60.
Vrednost pritekline: din 26.550'—.
Najmanjši ponudek: din 173.223-06.
Varščina: din 25.983-46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 18. junija 1938.
1 594/37.	^	1929
Dražbeni oklic.
Dne 2. avgusta 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mengeš vi. St. 860.
Cenilna vrednost: din 33.082'—.
Najmanjši ponudek: din 22.055-—.
Varščina: din 3.310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 18. junija 1938.
•j.
Va I 4152/37.	1925
Dražbeni oklic.
D n e 8. a v g u s t a 1938. o p o 1 i d e -veli h bo pri podpisanem sodišču v so-
bi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 21 in 1481 v 8 skupinah.
Cenilna	Najmanjši	Varščina
vrednost	ponudek
din	din	din
I.	skupina:
12.334'—	8.223'—	1.234'—
II. skupina:
34.177'50	22.785'—	3.418'—
III. skupina:
2.717'—	1.812'—	272'—
IV. skupina:
16.154'50	10.770'—	1.616'—
V. skupina:
10.356'—	6.904'—	1.036'—
VI. skupina:
16.011'25	10.675'—	1.602'—
Vil. skupina:
52.888'—	35.259'—	5.289'—
VIII.	skupina:
177.403'—	118.269'—	17.741'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 18. junija 1938.
-J*
I 656/34-20.	1958
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Velika Nedelja vi. št. 157.
Cenilna vrednost: din 93.375'50. Vrednost pritekline: din 3750'—. Najmanjši ponudek: din 62.250'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 30. junija 1938.
»j.
1 543/37-14.	1959
Dražbeni oklic.
D n e 9. avgusta 1938. o p o 1 i d e -setih d o p o 1 d n e bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Središče: 1. v'‘ šl. 318, 2. vi. št. 319, 3. vi. Št. 887.
Cenilna vrednost: ad 1. din 106.130'—i ad 2. din 24.189’—, ad 3. din 2220— • Vrednost pritikline pri vi. št. 318 k.
o.	Središče: din 2852'—.
Najmanjši ponudek: ad l.din 70.753]50, ad 2. din 16.126'—, ad 3. din 1480	«
I' -avice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 30. junija 1038.
I 789/37—9.	1957
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rucmanci vi. št. 7 in vi. Št. 12.
Cenilna vrednost: vi. št. 7 k. o. Ruc-rnanci din 119.854'—, vi. št. 12 k. o. Rucmanci din 13.591'—.
Vrednost pritekline pri vi. št. 7 k. o. Rncmanci: din 9820'—.
Najmanjši pon ud ek za vi. št. 7 k. o. Rucmanci: din 79.903*—, za vi. št. 12 k. o. Rucmanci: din 9061'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega souišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 30. junija 1938.
1 479/37-28.	1956
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. o poli enajstih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Pušenei vi. št. 37, 2. zemljiška knjiga Libanja vi. št. 120, 3. zemljiška knjiga Ormož vi. št. 283.
Cenilna vrednost: ad 1. din 151.056'—, ad 2. din 3090'—, ad 3. din 4625'—.
Vrednost pritekline pri vi. št. 37 k. o. Pušenei: din 5260'—.
Najmanjši ponudek:adl.din 100.704'—, ad 2. din 2060'—, ad 3. din 3084'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 30. junija 1938.
T	$
l 137/38-7.	1664
Dražbeni oklic.
k) n e 10. avgusta 1938. ob de-e t i h ix) pri podpisanem sodišču v ir. ®*'..“1 dražba nepremičnin zemlji-® knjiga Platinovec vi. št. 91.
Cenilna vrednost: din 18.848'90. Črednost pritekline: din 85'—.
‘ s j manjši ponudek: din 12.535*87. uarnčevina: din 1885'—.
je maV)Ce.’ .ki hl no pripuščale dražbe, Priglasiti sodišču najpozueje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 25. maja 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
660.
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 13. junija 1938.
Besedilo: Jos. Krivec.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo.
1. Izbris dosedanjega imetnika Krivca Josipa in podeljene prokure Krivec Mariji.
2. Vpis nove imetnice firme: Krivec Marije, trgovke v Krškem.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 13. junija 1938.
Reg A I 356/3.
*
667.
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 17. junija 1938.
Besedilo: Rumpreth Franc.
Obratni predmet: Usnjarski mojster in trgovina z usnjem.
1. Izbriše se dosedanji imetnik firme: Rumpreth Franc.
2. Vpiše se novi imetnik firme: Rumpreth Franc ml.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 17. junija 1938.
Pos I 82/4.
•S
66S.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. junija 1938.
Besedilo: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
P roku ra se je podelila višjemu knjigovodji Roesmannu Josipu v Vevčah. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. junija 1938.
Rg B' I 121/29.
Konkurzni razglasi
66».	1960
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini tvrdke »Wolta« družbe z omejeno zavezo v Celju, registrovane pod firmo Volta ', družba z omejeno zavezo v Celju.
Poravnalni komisar: Kraut Vladimir, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču soba št. 2 dne
12.	avgusta 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 5. avgusta 1938.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. julija 1938.
Por 9/33-3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 6137/6.	1947-2-1
Razglas.
G. Rozman Mihajlo namerava v Dobu št. 48 postaviti mlin za mletje krede, kaolina, burita in drugih zemeljskih barv ter je ob predložitvi načrtov zaprosil za obrtno oblastveno odobritev in gradbeno dovolitev.
Sresko načelstvo razpisuje glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 9. in 90. stavbnega reda za bivšo Kranjsko, §§ 107., 109. in 121. obrtnega zakona ter § 73. in sledečih zakona o občnem upravnem postopku
na ponedeljek dne 18. julija 1938. s sestankom komisije na kraju samem ob 15. uri.
K temu ogledu se vabijo vsi intere-sentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pismeno pri sreskem načelstvu ali pa ustno pri razpravi na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, temveč se bo naprava dovolila, v kolikor ne bo javnih ovir in se bo smatralo, da prizadeti soglašajo z napravo.
Načrti naprave so na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 do dne ogleda.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 28. junija 1938.
^	1946
Razpis.
Občina Št. Jurij pod Kumom, okraj Litija, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: štiri razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Plača 700'— din mesečno brez doklade do
1.	aprila 1939. Potrebna kavcija v gotovini din 3.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Sl. list kr. ban. uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936.), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Služb. listu< pri tej občini.
Občina Št. Jurij pod Kumom
dne 27. junija 1938.
*
Št. 618.	1937
Razpis.
l)rž. zavod za zaščito mater in otrok v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v strokovno solo za otroška
vzgojiteljice in negovalke na podstavi § 87., točka 11., finančnega zakona za leto 1937./88. in uredbe ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje S. št. 8675—88 (»Služb, novine« z dne 31. marca 1938., št. 72; »Sl. list« št. 260/42 iz 1. 1938.).
Prošnje je vložiti do 10. avgusta 1938. pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok, v Ljubljani.
šola traja eno leto in se prične dne
1.	septembra 1938. Šole za otroške negovalke pripravljajo strokovno osebje za praktično nego dojencev in malih otrok v domovih za dojence in za male otroke, v dečjih zavetiščih, v dečjih zavodih, v otroških bolnicah in v zasebni službi.
Pouk je praktičen in teoretičen. —
Pogoji za sprejem so: starost 18 do 28 let (krstni list); državljanstvo (domovnica); dovršeni 4 razredi ljudske šole; prednost imajo one z dovršeno meščansko šolo ali s 4 razredi srednje šole; popolno duševno in telesno zdravje; nravstveno spričevalo; popis dosedanjega življenja in dela. Prošnjo je spisati lastnoročno in ji priložiti navedene dokumente.
Učenke praviloma stanujejo v internatu. Notranje gojenke plačujejo po 560-— din mesečno. Šolnina znaša mesečno 100-— din, ki je pri notranjih gojenkah že vračunana. Gojenke, ki samo stanujejo v internatu, plačujejo po 150'— din mesečno in za šolnino 100-— dinarjev. Zunanje gojenke se sprejemajo v izjemnih primerih in plačujejo mesečno po 100'— din Šolnine.
Prva dva meseca v šoli so štejeta kot začasno šolanje. — Potem opravljajo izpit iz gradiva, določenega za to dobo. Morajo pokazati nagnjenje za poklic negovalke in materinski poklic.
Po dovršeni strokovni šoli se diplomirane otroške negovalke nameščajo v domovih za dojenčke, dečjih zavetiščih, otroških bolnicah, v zasebni službi in v rodbinah.
Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in decc v Ljubljani
dne 1. julija 1938.
Predstojnik zavoda in ravnatelj sole: dr. Dragaš s. r.
•j.
Št. 505/38/Spl.	1059
Natečaj
za notarsko mesto na Vranskem in mosta, ki so izpraznijo s to zasedbo.
• Na podstavi odloka ministra za pravosodje z dne 24. junija 1938., br. 61.988, se razpisuje natečaj v smislu § 12. zakona o javnih beležnikih za notarsko mesto na Vranskem, izpraznjeno zaradi »mrti javnega notarja Detička Jura ter zn mesta, ki bi se z zasedbo tega mesta izpraznila.
Predpisno opremljene prošnje (§§ 12.
in 6. zb. in čl. 6. pravilnika) je treba da vložijo najkasneje
do 31. avgusta 1938.
javni notarji in notarski pripravniki pri podpisani komori, drugi prosilci pa po nadrejenem oblastvu tudi pri tej komori.
Zakasnele, četudi predpisno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
Javnobelcžniška komora.
V Ljubljani dne 2. julija 1938.
Predsednik komore: dr. Andrej Kuhar s. r.
*
Šl. 8018/38.	.	1930
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 20'. julija 1938. neposredno pismeno pogodbo	za	dobavo	1200	metrov jeklene žične	vrvi	premera	19	nun,	struk-
ture 6x14X1*4+1, za potrebe obratne uprave Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku Velenje.
Direkcija državnega rudnika Velenje dne 2S. junija 1938.
Št. 8616/38.	1931
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 20. julija 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega fason-skega železa 6135 kg, matičnih vijakov 6550 kom., stojalnih vijakov 2000 kom., 500 matic, 9600 zakovic, ter 100 kg zakovic in 1800 podložnih obročev za obratno upravo Zabukovca. — Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija državnega rudnika Velenje dne 28. junija 1938,
*
1936
Razglas o licitaciji.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani razpisujejo za prevzem del transformatorske postajo v Podlogu pri Žalni za težaška, zidarska in železobeton-ska, tesarska, kleparska, mizarska, ključavničarska in steklarska dela
11.	javno pismeno licitacijo na dan
11.	julija 1938. ob 11. uri v svojih
prostorih Erjavčeva cesta Št, 12/1.
Istotako se dobe med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofert-ni pripomočki proti plačilu nabavnih stroškov.
Ponudniki morajo položiti ltP/a kavcijo za ponudena dela najkasneje 1 uro pred licitacijo pri banovinski blagajni v Ljubljani.
Ponudbe se morajo glasiti tudi le za posamev.na dela.
Glede pripusta k lej licitaciji veljajo enaka določila kakor za licitacijo pri državnih uradih.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani
dne 2. julija 1938.
Razne objave
1933
Vabilo na redni občni zbor
Cinkarne d. d. v Celju,
ki se vrši v ponedeljek dne 18. julij«'
1938.	ob 16. uri v pisarniških prostorih
z dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1937.
*	2. Poročilo in predlog revizorjev.
3. Odobritev bilance.
4. Volitev upravnega sveta.
5. Volitev revizorjev.
6. Slučajnosti.
Posest 10 delnic upravičuje k enemu glasu (§ 21. pravil). Glasovalno pravico pri občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vsaj 6 dni pred občnim zborom založili svoje delnice pri glavni državni blagajni ministrstva za finance ali pri blagajni Kreditnega zavoda v Ljubljani (S 22. pravil).
V Celju dne 30. junija 1938.
Upravni svet.
•J;
1927—3—2
Offlas.
Prema odluci Okrožnog kao trgovskog sodišča u Ljubljani, odd. lil., od 18. junija 1938., Kg. C V 142/7, primljeno je na znanje, da je prema odluci Opčeg zbora zadrugara od 80. maja 1938. zaključeno razvrgnuče društva »Mcdisan« medicinske in sanitetne potrebštin® družba z o. z. u Ljubljani i da je družba prešla u likvidaeiju, a likvidatoroni je imenovan g. Hoff Desidcr, trgovac u Zagrebu, Deželičeva ul. br. 12, koji kao likvidator finnu uz dodatak »u likv.< sam potpisuje, te se usljed loga pozi-vaju vjerovnici, da svoje eventualne tražbine prijave u smislu § 91. zak. o družbah z omejeno zavezo.
»Mcdisan« medicinske i sanitetne potrebštine d. z o. z. u likvidaciji.
U Ljubljani dne 1. julija 1938.
•J;
1924-3-2
Poziv upnikom.
Gospodarska in kreditna zadrug® udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Tržiču, j® prešla v likvidacijo. Upniki se pozivlje-
jo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju Osa ni Miroslavu, rač. inšpektorju* Ljubljana, Gledališka ulica št. 10.
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo refb št. 17/1931., št. 664/5 na ime: llolobar Stojan (Mihael) Celje. Proglašam ga lA neveljavno.
Holobar Stojan s. r., Celje.
Izdaja kraljevska bansks uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.