NAŠ STENČAS
Pred zaključkom javne razprave o dopolnitvi in spremembah statuta SZDL Slovenije
Poglabljanje vsebine, metod in oblik delovanja
Na volilni seji RK SZDL Siovenije, ki je bila 17. decembra 1979, so bila po celoviti raz-pravi o uresničevanju znane Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti s statutarnim sklepom na novo urejena nekatera vprašanja, ki se tičejo organiziranosti ter od-nosov med posameznimi organi in se tičejo zlasti vloge in položaja predsedstev konferenc SZDL, njihovih izvršnih odborov, letnih pro-gramskih sej konferenc.
Hkrati je bila ustanovljena in izvoljena sia-tutarna komisija, ki naj bi do prve letne pro-gramske seje RK SZDL Slovenije pripravila delovni osnutek sprememb in dopolnitev Sta-tuta SZDL Slovenije glede nekaterih drugih ' vpiašanj, glede katerih so bila na seji obliko-vana tudi temeljna izhodišča za delo statutarne komisije.
Med drugim je bilo ugotovljeno, da temeljna izhodišča in vsebina Statuta pomenijo dobro podlago tudi za nadaljnje poglabljanje vsebine, melod in oblik delovanja organizacij SZDL,- gre torej predvsem za razjasnitev, jasnejšo opre-delitev posameznih institucij in odnosov, ki jo zahteva sama praksa. Hkiali je bilo ugotovlje-no, da iz široko sprejete Titove pobude o ko-lektiivnem delu, odločanju in odgovornosti iz-hajajo nekateri poudarki glede načina frontne-ga ter množičnega političnega delovanja v SZDL, ki 'po vsebini zahtevajo tudi nekoliko drugaono opredelitev posameznih odnosov v organih SZDL ter med njimi. Glede statutarne razdelave teh vprašanj pa je treba predvsem zagotoviti, da se kolektivno delo in odgovor-nost pojmujeta širše, vsebinsko, kot poglobi-tev in zagotovitev večje učinkovitosti družbe-nih naporov za demokratizacijo procesov poli-tičnega in samoupravnega odločanja. Na lej, širše pojmovani podlagi naj bi delovno obliko-vali take predloge dopolnitve ter sprememb statuta, ki bodo še v večji meri omogočale ter po svoje tudi spodbujale pripravljenost in ak-tivnost delovnih Ijudi za razreševanje vseh družbemh vprašanj ter oblikovanje jasnih po-litičnih 'stališč v SZDL za to aktivnost, spodbu-jale večjo in bolj usklajeno dejavnosl vseh frontnih organizacij, prispevale k oblikovanju še bolj življenju približanih programov delo-vanja naših organizacij, zagotavljale večjo jav-nost tfir odgovomost v delovanju organov SZDL ter njihovo prodornejšo usmeritev pri razreševanju ključnih družbenih vprašanj v de-legatskem sistemu.
Vse to je narekovalo potrebo, da se k do-polnilvam statuta pristopi restrikUv-no: dopol-njevali in spreminjali naj bi samo tisto, kar ovira ali otežuje uresničevanje Titove pobu-de ter z ustavo opredeljene vloge SZDL, hkrati pa skrbno proučili in po potrebi dopolnili sta-tu't tudi tam, kjer se pokaže, da bi drugačne statutarne rešitve bistveno prispevale k poglab-Ijanju demoikratizacije odnosov znotraj SZDL ler zagolavljanju trdnejše frontne povezanosti na vseh ravneh njene organiziranosti in k večji učinkovilosti v njenem delovanju znotraj po-liličnega dn posebej  delegatskega sistema.
Na tako opredeljenih izhodiščih je bil v staLutarni komrsiji pripravljen delovni osmUek za dopolnitev slatuta, ki je bil obravnavan tudi
na seji predsedstva RK SZDL. Na letni pro-gramski seji RK SZDL Slovenije dne 21. janu-arja 1981 je bil sprejet sklep, da se to gradivo sprejme kot osnutek dopolnitev in sprememb Statuta SZDL Slovenije, ki naj se vsesttansko oceni še v javni razpravi. Razprava je potekala od začetka februarja do konca aprila leta 1981.