Iz šole za šolo.*) Naloge v izobražbo prostih stavkov. (Sestavil Fran Jamžek.) (Dalje.) 3. — nismo vojaki. — niste gospodinje. — so domoljubi. — niso sužinje. — ni slepar. — je radodarnik. — je dobrotnica. — ni umeteljnik, je bil modrijan. — niso Evropljani. — je moj dom. — moja domovina. — ni moja očetnjava. — sosedna država. — zidar. — tesar. — lončar. — usnjar. — kremar. — trgovec. — naeelnik krajnega šolskega sveta. — c. kr. okrajni šolski nadzornik. — c. kr. dežehii šolski nadzornik. — c. kr. okrajni sodnik. — c. kr. notar (belježnik). — c. kr. okrajni glavar. — deželni poglavar. — cesarski namestnik. — deželni poslanec. — imenuje se domači pešpolk štev. (?). — mejna grofija. — vojvodina. — nadvojvodina. — poknježena grofija. — knježevina. — kraljevina. — država. — državni poslanec. — ljudovlada. — je najmanjši del zemlje. — prikazen. — je pradom (prvotni dom) Habsburžanov. — sveta dežela. — je srbski kralj. — je nemški cesar. — je naš prestolonaslednik. — je grb našega cesarstva. — je moj bližnji. — gospodar vseh stvari. — so naš pravi dom. Dovršitev. Mi nismo vojaki. Ve niste gospodinje. Oni so domoljubi. — — Nebesa so naš pravi dom. *) V 1. dovrš. II. nal. na str. 62. beri nam. čevljar je rokodelec: Tomaž je čevljar. Pis. III. Zapiši k slndečim osebkom lične dopovedke na vprašanje: kakšna ali čegava je, ali ni oseba ali recl 1. Jaz sem —. Ti nisi —. On je —. Ona ni —. Ono je —. Dedek so —. Zibeljka je —. Ura ni —. Hišica je —. Palačaje —. Srajca ni—. Kos ni —. Detelja je —. Detal —. Grlica —. Pomeranča —. Vrtnica —. Višnja ni —. Rrja —. Češplja (sliva) —. Krt ni —. Srna ni —. Polž ni —. Noč ni —. Britev ni —. Led —. Studenčnica —. Toplična —. Krop —. Žrjavica —. Centimeter —. Kilometer —. Denar —. Duša ni —. Svet ni —. Cesta je —. Brv je —. Deblo —. Las —. Planina —. Grič —. Pes —. Bogatinec —. Siromak —. Ptiček—. Pogorelec —. Zlatica ni —. Zamurec je —. Perje ni —. Svinec ni —. Slepar ni —. Belouška ni —. Pelin je —. Mleko je —. Olje je —. Lice je —. Kislica je —. Žalost —. Spanje —. Življenje —. Izvršitev. Jaz sem mlad. Ti nisi star. On je sosedov. Življenje je prijetno. 2. Midva sva —. Vidva nista —. (Medve sve —. Vedve niste —.) Ona sta —. (Onidve niste —.) Golobanj —. Mušnica (steklica) —. Mah ni —. Hren —. Sol —. Žeplo —. Apno —. Ovca —. Volk ni —. Gad —. Vino —. Zlato —. Živo srebro ni —. Srebro —. Premog ni —. Cinober je —. Slatina —. Morje —. Strd —. Petrolej ni —. Kvadrat je —. Krog —. Kocka —. Cerkev —. Monštranca —. Zastava —. Planota —. Soba ni —. Dežela —. Sveča —. Reka —. Lisček —. Zvonjenje —. Petje —. Zdravilo —. Galun —. Kožuh —. Zrnje —. Ježje—. Jutro—. Šiba —. Sanj (sanje) je —. Čas—. Srce —. Oko—. Čelo—. Lasje so —. Zobje so —. Zrak —. Povest —. Uganka —. Pregovor —. Pesen —. Pesnik —. Kavkaz —. Mongol —. Indijan —. Malajec—. Etijop —. Bog je —. Izvršitev. Midva sva zdrava. Vidva sta delavna. (Medve sve teši.) — — — Bog je najdobrotljivši. IV. Na mesta pomišljajev napiši k naslednjim trdilnim in nikalnim dopovedkom vjemajoče se osebke! (Spodnji oddelek po 1., gorenji oddeleJc po 3 stavJce z osirom na spol.) 1. — ni slep, a, o. — je visok, a, o. — dolg, a, o. — globok, a, o. — velik, a, o. — črn, a, o. — svetel, a, o. — drag, a, o. — bled, a, o. — rudec, a, e. — zelen, a, o. — moder (plav), a, o. — čuden, a, o. — ni lep, a, o. — je prelep (krasen), a, o. — je koristen, a, o. — okrogel, a, o. — ni dober, a, o. — podolgovat, a, o. — tenek, a, o. — ni rodoviten, a, o. — je dolg in širok, a, o. — je dolg, širok in visok, a, o. — je dolg, Sirok in globok, a, o. — je poln, a, o. — je belo, potem zeleno, potem rudeče in sladko. — je ali belo, rudeče ali pa rumeno. — ni pisan, a, o. — je ali zlato, ali pa srebrno. — ni zvest, a, o. — je očetov, a, o. — je božji, a, e. Izvršitev. a) (Oddelek prvi.) Krt ni slep. Gospod je visok. Železnica je dolga. Delo je božje. b) (Oddelek drugi). Slepič ni slep. Beračica ni slepa. Oko ni slepo. Most je visok. Gora je visoka. Drevo je visoko. — Svetnik je božji. Cerkev je božja. Ime je božje. 2. — je zlat, a, o. — železen, „, o. — lesen, a, o. — usnjat, a, o. — glinast, a, o. — platnen, a, o. — ni kovinast, a, o. — je domač, a, e. — občinsk, a, o. — cesarsko-kraljev, a, o. — bratov, a, o. — materin, a, o. — večen, a, o. — star, a, o. — mičen, a, o. — ni prijeten, a, o. — razločen, a, o. — šumeč, a, e. — gluh, a. o. — viharen, a, o. — dišeč, a, e. — zopern, a, o. — gnjusen, a, o. — hud, a, o (za nos). — ali sladek, ali pa kisel, a, o. — je sočnat, a, o. — oljnat, a, o. — vpijanljiv, a, o. — meden, a, o. — grenek, a, o. — skominast, a, o. — ni slan, a, o. — ni užiten, a, o. — trd, a, o. ¦— mehek, a, o. — moker, a, o. — žlahten (plemenit), a, o. — surov (nezarobljen), a, o. — učen, a, o. — marljiv, a, o. — milosrčen, a, o. — previden, a, o. — strupen, a, o. — pohleven, a, o. — blag, a, o. — premožen, a, o. — mogočen, a, o. — vsemogočen. Izvršitev. a) (Razdelek spodnji.) Kupa je zlata. Hlapon je železen. Ladja je lesena. — — — — — Bog je vsemogočen. b) (Razdelek gorenji.) Cekin je zlat. Verižica je zlata. Solnce je zlato. Čoln je železen. Peč je železna. Kolo je železno. Hlev je lesen. Noga je lesena. Toporišče je leseno. — — Stvarnik je vsemogočen. (Dalje prihodnjič.) Deželna učiteljska konferencija in razstava učil v Grorici. (Po poročilu razstavnega odbora.) Mej pomočke, s katerimi se izobraževanje Ijudskih učiteljev nadaljuje in pospešuje, štejejo se tudi deželne učiteljske konferencije pod predsedništvom deželnega šolskega nadzornika. Po 1. 1883. popravljenem §. 46. državne ljudsko - šolske postave od 14. maja 1869. 1. in po ministerstvenih ukazih od 8. maja 1872 §. 11 in 8. junija 1883. 1. štev. 10618, s katerim poslednjim se postava od 2. maja 1883. 1. izvršuje, imajo se deželne konferencije sklicevati vsako šesto leto. (Popred so se sklicavale vsako 3. leto.) Z vsako tako konferencijo se združi — čejemogoče — razstava učnih pomočkov. (§. 12. min. ukaza od 8. maja 1872. 1.) Prva dež. šolska konferencija in prva učna razstava v Gorici ste bili 1875. 1. meseca oktobra. Iz raznih vzrokov ni bilo potem več dež. uč. konferencije do lanskega leta. V 3. dan aprila s štev. 129 je pa c. k. dež. šolski svet okrajnim šolskim svetom naznanil, da bode meseca septembra dež. konferencija z učno razstavo, ter povabil jih, da naj najprej v okrajnih Sol. konferencijah volijo poslance za dež. konferencijo, in sicer okraji Goriško - okolični in Gradiščanski po 3, Tominski, Sežanski in Goriško-mestni pa po 2 poslanca; potem, da naj bi iz svojih zalogov kaj donesli k stroškom za deželno učno razstavo. Vsi okrajni sveti so radovoljno sklenili po svoji moči pripomagati k napravi te razstave. Odločili so v ta namen: Goriško - okolični, Gradiščanski in Goriško - mestni vsak 50 gold., Tominski in Sežanski pa vsak 30 6old. Meseca maja preteč. 1. je deželni šolski nadzornik gosp. vitez A. Klodic-Sabladoski v prvo sklical razstavni odbor, ki ga je bil izvolil deželni šolski sv6t za pripravljanje dež. konferencije in razstave. V tem odboru so p. n. gg. vit. Klodič, šolski svetovalec, ravnatelj E. Schreiber, dež. šol. sveta ud profesor Andr. Marušič, mestnookrajni nadzornik prof. Jos. Culot in Goriško-okolični okr. nadzornik prof. Fr. Vodopivec. Posvetoval se je odbor v prvi svoji seji o instrukciji za razstavo, katero je dež. šol. svet 5. junija 1.1. štev. 336 po okrajnih šolskih svetih razposlal vsem šolam in nekaterim založnikom. Začetek dež. konferencije je dež. šol. svet z razpisom od 6. avgusta t. 1. št. 713. iz važnih vzrokov z dne 18. na 25. dan septembra prestavil. Razstavi namenjene zneske so okrajni šolski sveti po naročilu dež. šolskega sveta 20. avgusta 1884 pošiljali naravnost razstavnega odbora udu gosp. nadzorniku Fr. Vodopivec-u. In potem, ko je dež. šol. svet dne 23. avgusta preteč. 1. rešil razstavnikom njihova naznanila, začelo je prihajati blago od vseh strani in množilo se je tem bolj, cem bolj se je bližal dan razstave. Dne 11. septembra bilo je malo da ne uže vse skupaj, razstavljenega pa še nič in tudi razstavni prostori ne še izpraznjeni. V 8 dneh se je 5 šolskih sob v II. nadstropji Werdenberškega poslopja izpremenilo v toliko čednih razstavnic. Storila sta to um in roka spretnega uredovalca tacih razstav, gosp. nadzornika Vodopivec-a, kateri je tudi uže 1875. 1. razstavo uredil. Ženska ročna dela so pod vodstvom vadnične učiteljice gospodične Elodije Roze Waller razstavljale gospodiene učiteljice: Fabijani Pavla in Olga, Bregant Marija, Merlo, Pajer, Medeotti, Simonis, gospa Fonzari - Milost i. dr. Sodelovali so tudi še pri razstavljanji drugih reci pod vodstvom gosp. nadzornika Vodopivca gg. učitelji tukajšnje deške vadnice: voditelj A. Hribar, Humar Val., Kuršen Al., Fr. Sivec, Skubin Ant., Dittrich Vinc., potem Komavec Ant. iz Pevme in Henr. Leban iz Plavi. Kar je bilo došlo iz Gradiščanskega okraja, uredil je okrajni nadzornik gosp. Pich se svojimi učiteljicami; svilorejsko razstavo pa ravnatelj gosp. Bolle sč svojim osebjem. Med razstavljanjem se je pokazala potreba, prirediti še troje drugih sob. Po sredi sob in ob straneh bilo je postavljenih 41 velicih in 28 manjših miz; drugi 2 prav veliki, po 2 m. široki in 8 m. dolgi, bili ste sestavljeni iz desk; bilo je pa treba tudi še zložiti mnogo polic in miz za silo. Vse mize so bile z belim platnom ovite in z rudečimi pasovi okinčane pa s temnim platnom pogrnene. Platna se je potrebovalo 800 m. Za vse te priprave in naprave je skrbel tudi gosp. nadzornik Vodopivec. Razstave se je udeležilo — izvzemši dvoje vnanjih šol in dvoje vnanjih gospodov — 159 šol s pisanjera, 137 z risanjem in 84 šol z ročnimi deli, 7 otro6jih vrtov, 34 ueiteljev in 18 drugih razstavcev z Goriškega. Vseh razstavcev vkup je bilo 223. Razstavljene pa so bile raznotere reči tako - le: V I. sobi (pri stopnjicah) po gosp. Holzel-nu — založniku z Dunaja — razstavljeni zemljevidi in druga učila; — načrti novejših šolskih poslopij v Goriškem in Tominskera šolskem okraji in vzgledni načrti dež. šol. sveta; pisarije in risarije c. k. mornarske dekliške meščanske žole v Pulji in c. k. državne dekliške šole v Trstu (ki ste bili edini vnanji šoli); na sredi te sobe pa je stal teluvij, ki ga je naredil ravnatelj omenjene Puljske šole. V II. sobi (tik une) so bila ročna dela Gradiščanskega okraja in risarije nadaljevalnih tečajev tega okraja, V III. sobi (t. j. prvi na dolgem hodniku) ročna dela Tominskega, Goriško - okoličnega in Sežanskega okraja in pa pisanja in risarije vseh šol vse dežele. Vsled instrukcije dež. šol. sveta je bila poslala vsaka šola pisanje in risarije samo 4 učencev poslednjega šolskega leta, in sicer, enega s ,,prav dobrim", enega z ,,dobrim" enega sŁ ,,srednjim" in enega z ,,nezadostnim" klasifikacijskim redom. Zraven učencevega imena je bilo na vsaki knjižici zapisano, kdaj je rojen, koliko let v šolo hodi, bil je red njegov in podpis dotične žole voditelja in učitelja. Spisi in risarije so bili vloženi v enolične podloge, na katerih je bila zapisana šola in koliko razredov šteje. Bile so po abecednem redu razvrstene vse enorazrednice, za njimi dvorazrednice, trirazrednice itd., vsacega okraja posebej. Izraej ročnih del bila je poslala vsaka šola vse izdelke, ki so jih izdelale v tem letu 3 učenke vsacega šolskega leta in sicer ene učenke s klasifikacijskim redom ,,prav dobro", ene z redom ,,dobro" in ene s klasifikacijo ,,srednjea. Razviden je bil iz tega učni načrt kakor tudi napredek šole same. Na vsakem izdelku je bil pripet listek — italijanski, ali slovenski (po učnem jeziku dotične šole) — na katerega je zapisala dotična deklica svoj rojstni dan, in koliko let se uči ročnih del; sopodpisala sta tudi voditelj šole in dotična učiteljica, pa sredi listka, dotični red. Dela so bila razstavljena od vsacega okraja posebej, šole po abecednem redu in vsake šole po šolskih letih. Tako se je koj iztaknilo delo te ali te šole. Tu so bili tudi okusno razstavljeni izdelki otročjih vrtov. V IV. sobi so bila razstavljena a) ročna dela mesta Goriškega, izdelki učiteljev in učiteljic pa c. k. založništva šolskih bukev. V V. sobi je razstavil tukajšnji knjigotržec Ferd. Wokulat učila za ljudske in meščanske šole in nadaljevalne tečaje po skupinah; dalje vso literaturo spadajočo v obseg ljudskega šolstva razvrsteno tako - le: zbirka ljudskih šolskih knjižnic za italijanske, slovenske in nemške šole; priročna biblioteka za ljudske učitelje, in okrajni učiteljski biblioteki primerna dela. — Na drugi strani je razstavil tukajšnji trgovec Coppagg jako okusno vse priprave in česar treba za pisanje in risanje učencem ljudskih in meščanskih šol. V VI. in VII. sobi — obširni dvorani 15m. dolgi in 7V2m. široki — so bili razstavljeni vsi aparati, vse priprave in naprave pa zbirke i. dr. tukajšnjega svilorejskega in vinorejskega poskuševališča — edinega tacega zavoda v avstrijsko-ogrski državi. Te reči so jako važne in mikavne za vsacega, sosebno pa zanimajo svilo- in vinorejce kakor tudi učitelje. V VIII. sobi, pri tleh (v telovadnici), bila je razstavljena šolska oprava, bilo je telovadsko orodje in — kot dopolnitev razstave — bila so ona učila za ljudske šole, katerih ni bilo v zgorenjih sobah. Ko je bilo vse razstavljeno, določil je razstavni odbor (23. sept. 1884) primerne napise v treh jezikih, in sicer tako, da je učni jezik postavljen na 1., drugi deželni na 3. mesto, nemški pa v sredo. V tej seji se je tudi določil nadaljni red in preskrbelo se vse, kar se je zdelo potrebno za razstavne dni. Šla je tudi prošnja do c. k. dež. šolskega sveta, da bi dovolil naložiti vstopnino, da bi se vzdržaval boljši red. V 25. dan sept. pr. 1. ob 9. uri dopoludne se je svečano pričela II. deželna učiteljska konferencija Goriška v primerno za to napravljeni sobani Werdenberškega poslopja pri tleh. Spredej — proti občinstvu obrneni — so sedeli deležniki konferencije, p. n. gg. nadzorniki in učitelji — poslanci šolskih okrajev; sredi njih na odru je stal gosp. vitez Klodič. Na čelu mnogih odličnib gostov — zastopnikov cerkve, dežele, Goriškega mesta, c. k. dež. šol. sveta, c. k. okrajnega glavarstva, c. k. okrožne sodnije, ravnateljev srednjih šol, in prepolne sobane učiteljev, učiteljic in druge gospode, zraven preč. gosp. knezoškofa dr. Alojzija Zorn-a — in deželnega glavarja prevzv. gosp. Fr. grofa Coronini-a je sedel prevzv. gosp. Sisinij baron De Pretis, c. k. prim'.._ki namestnik. Gosp. dež. šol. nadzornik vitez Klodič je imel troje ogovorov v neinškem, slovenskem in italijauskem jeziku. (Dalje prihodnjič.) W * t& __ Iz Pragc. Odlikovanje zaslužnemu pedagogu J. L. Mašeku praznovalo se je tu 21. preteč. m. s svečano besedo z naslovom »Mašekov večer«. Bog živi še mnogo leta vrlega, velezaslužnega pedagoga in širitelja vzajemnosti slovanske mej učiteljstvom! Z Dnnaja. Dunajsko učiteljsko društvo »Diesterweg« je sklenilo, da odpošlje do ministerstva za uk peticijo, v kateri se bode zaradi pedagogijskih in drugih ozirov prosilo, da se prekliče §. 24. šolskega in učnega reda, kateri v šoli prepoveduje telesno pokorilo. — Naš preg-ovor »Šiba novo mašo poje«, ni prazen. S Koroškega. Jedino glasilo koroških učiteljev, »Padagogische Stimtnen« jenjalo je izhajati uže s počctkom tekočega šolskega leta, meseca septembra preteč. 1. baje vsled pomanjkanja materijalne denarne podpore. Zdaj tedaj vse spi — sladko zirasko spanje. — Bog ve, kaj nam prinese prihodnje šolsko leto, — ali se čili udje poprimo novega dela, — kaj, ko bi nas iznenadili se slovenskim listom! — Oj, kak prazen up! Preledeno je še tii v srcih nekaterih učiteljev, pa saj, ko bi tudi topleje bilo, rodilo bi le cvetje, koje bi toliko žalostneje poginiti moralo — v ledeni okolici! Z novim letorn 1885. izšel je imenik koroških učiteljev in učiteljic; izdal ga je učitelj Kreutzer od Sv. Mohorja v Zilski dolini. Stane 1 gold. V 13. dan novembra preteč. 1. imeli smo okrajno učit. konferencijo in sicer kakor vlani v Podkloštru. Naš »Loosthema« se je glasil: Wie soll der Leseunfcerricht auf der Mittel- und Oberstufe d. Volksschule ertheilt werden? Izžreban je bil gosp. Lassnig iz Kokovega (Goggau). Nadalje govoril je gosp. okrajni nadzornik Valentinič o novem Abecedniku, ki ga je opisal Celovški učitelj gosp. Karol Preschern — in se letos rabi v mešanih šolah. Dosta boljši je, nego stari — a nahaja se več pomot (jezikovnih) v njem. Pri nas na dvorazrednici je v prvem razredu učni jezik slovenski — v drugem pa uže nemški. V naši bližini je dvorazredna šola — a ima 3 učitelje. Tretji učitelj ne zna niti besedice slovenski — ali vsaj tako trdi, in ta poučuje nekov 3. razred, a le v nemškem jeziku. Tudi drugod po Slovenskem čujejo se enaki glasovi. Bog nam daj kmalu boljše čase! S Tolminskega *). — Tužna vest, da je blagi učitelj Šekli umrl, morala je vsacega ganiti, da se je globoko zamislil, kot jaz. Ker je že poslednja »Soča« omenila, kak6 značajen in svojim kolegom priljubljen je bil Šekli, hočem opisati le misli, ki so se zbudile v meni o tej žalostni vesti. »Edinost« piše, da je Š. četrti njegovih sošolcev, ki se je moral prerano preseliti v večnost. To gotovo ni le slučaj, niti navadna umrljivost, da so v tako kratkem času umrli 4 učitelji, katerih telesne moči so imele biti prav zdaj najbolj razvite in ukrepljene, marveč podlegli so svojemu pretežavnemu poslovanju, in podlegali bodo, kakor se kaže, učitelji zaporodoma, dokler se njih sedanji položaj ne izboljša. Sosebno položaj tolminskih učiteljev in učiteljic je v tem oziru zelo ozbiljen. Že čez 4 leta, odkar se namreč poučuje po sedanjih učnih načrtih iu so se učiteljem pomnožile vsakdanje šolske ure že z nadaljevalnim tečajera, sta v našem okraji skoro vedno po 2 učitelja ali učiteljici bolni, da ne moreti opravljati službe; mnogo jih pa tako boleha, da le s težavo opravljajo svoj posel in ga morajo pogostoma opuščati; a prav zdrav in da bi v poslednjih 4 letih ne bil obolel, je le malokater. To pa ni čudo, saj v sili se še železo zvije in zlomi. Vsak stan ima sicer in občuti svoje skrbf in težave; a toliko jih gotovo niraa nijeden, ko učiteljski. Ako bi bilo otroke v šoli samo brati, pisati in računiti (ali prav za prav le učiti, *) Ta dopis ponatisnili smo po BSoči" zato, ker naše zdanje učiteljske razmere res prav živo označuje. Uredn. kakor ljudje mislijo), bi učiteljski stau res ne bil tolikanj težaven; a kdor razume sedanje učue načrte in pogleda »Šolska sporočilac, tu lebko izprevidi, da se od učitelja in šole ne zabteva le to, kar je inogoče, marveč vse tisto, kar je vsakemu stanu potrebno in koristno. Da učitelj tem zuhtevam zadostuje, ni le po 5!/a ur na dan v šoli, marveč se mora najmanj še po 2 uri na dan doma za poučevanje pripravljati in učencem naloge popravljati; 7 ur in pol na dan delati in pri tem svoje dušno in telesne moči napenjati kakor struno na goslih, je gotovo bolj utrudljivo, nego katero si bodi drugo opravilo, pri katerem trpi bolj le telesna moč. Sloveči zdravnik H. R. piše v nemški biblioteki, da Clovek z enim teškim odkašljejem več trpi, nego s celodnevnim teškim delom; ker pri odkašljenji trpe najobčutljivejši in najnevarnejši deli života — pljuča. Kdor mora kdaj kaj časa zaporedoma govoriti, on si žo lehko nekoliko misli, kako utrudljivo je govoriti. Učitelj pa mora vsak dan v šoli neprenehoma govoriti z enim ali drugim oddelkom 5'/2 ur, da se mu od preobilega govorjenja in premišljevanja usta penijo in glava mami. Tolik trud mora učitelja tem prej ugonobiti, ker so naše šolske sobe sploh tako neprimerne in tesne, da mora v njih zdravje tolike množice otrok in učitelja tudi o netrudljivem bivanji kmalu opešati. Ako ima učitelj v šoli še par razvajenili in nagajivih otrok neprevidnib starišev, da mu dobro voljo kalijo, kakerSnib je v vsakera kraji nekoliko, potem pa kmalu občuti, da pregrenak in pretežaven je učiteljski stan, kakor je to blagi Šekli v preobilni meri čutil. Vrhu vsega tega še narod zahteva, naj ucitelj deluje zunaj šole za izobraževanje ljudstva po društvih ter naj v večerih poučuje v narodnem in cerkvenem petji. A kako priznanje dobiva učiteljstvo za tolik trud ? Kateremu stanu se obilna plača tako zavida in očita, kot učitelju krvavi zaslužek? — Kateri javen služabnik z manjšimi študijami, manj važnim in mnogo ložjitn poslovanjem nima od svoje službe skoro dvakrat toliko dohodkov kot učitelj ? Državna osnovna šolska postava z dne 14. maja 1869. 1. pravi v §. 55: »Najnižja učiteljska plača mora biti tako odmerjena, da lehko učitelj brez postranskega zaslužka vse svoje moči za šolo uporablja in svojo družino krajnim razmeram primerno vzdržuje.« Da učitelji vse svoje moči za šolo uporabljajo, za to vestno skrbe šolske oblastnije. Kdo in kako pa skrbi, da morejo učitelji sebe in svojo družino primerno vzdrževati? Znano je, da je bila neka merodajna oblastnija pred več leti, ko je bilo še vse ceneje in učitelji še niso bili tolikanj obloženi nego zdaj, po najnižji ceni preračunila, da bi moral imeti učitelj za najskromnejše vzdrževanje 4 oseb najmanj 630 gold. letne plače. Pa! Ako res ni mogoee dajati učiteljem primerne plače, kakor postava veleva, naj se odmeri pa njih poslovanje po plači in naj se jim dovoli in omogoči vsakeršni postranski zaslužek, kakor se je dovoljeval pod prejšnjo šolsko uredbo, da bodo učitelji mogli vsaj — plavati. Saj nobeno postransko opravilo bi ne moglo učitelju ob izvrševanji njegove dolžnosti v šoli bolj glave beliti, nego mu jo beli ob sedanji prepičli plači skrb za gmotno pomanjkanje. Vsled preslabe plače pa ne trpi le učiteljevo zdravje, njegov vpljiv in njegova dostojnost, raarveč tudi šolska blagajnica in penzijski zalog, ker oslabeli učitelji bodo morali opuščati pouk in v penzijo ali pa celo v — večnost iti, ko bi bili pri boljšem preskrbljenji lehko še najboljši učitelji. S hrasa, v 20. dan febr. Čitateljem »Učit. Tov.« je morda znano, kako je nekdo kritikoval velecenjenega našega pesnika Simona Gregorčiča v »Slovenci«. Da izrazijo slavnemu pesnika svoje iskreno sočutje, zbralo se je v 29. dan januvarja t. 1. več učiteljev in drugih odličnjakov v gostilni pri Rebku blizu Gorice, mej njimi tudi 17 dubovnikov. Slavni pesnik je odgovarjal na vse napitnice jako duhovito v verzih. Pri tem se je pokazal velikega prijatelja tudi učiteljstvu napivši slogi duhovnov in učiteljev tako-le: BV družbi prijetni Učitelji dvojni smo zbrani, Duhovni ino posvetni. Učitelji vi ste, učitelji mi! Gojitelji vi ste, gojitelji mi! Naloga pa naša je silno vclika Intaje: ljudstva vsestranska omika. Naloga ta lepa zares je in slavna, A trudapolna in silno težavna, Posamno se prav ne zvrši pač nikoli, Ne v cerkvi samo, in ne samo v šoli; če cerkev in šola pa složno se zveže, Najlepše vspehe doseže, Bog živi tedaj vseh gojiteljev slogo, Da rešimo častno nam dano nalogo!" Eavnokar je izišla knjižica »Seconda Mostra Didattica in Gorizia 1884«. To je natančno sporoeilo o minolej deželni učiteljski konferenciji in ž njo združeno razstavo učnih pripomočkov. 0 tej knjižici bodem govoril prihodnjič, ker danes mi ne prebiva časa. Za danes naznanjam le še, da je tudi nekaj šol na Krasu odlikovanih, bodi si zaradi lepih spiskov, risarij ali ročnih del. *) 1. Iz Zagradca. Tudi letos je slavno društvo »Narodna Šola« za malo odškodninc i^ll gld.) blagovolilo poslati tukajšnji šoli: dva zemljevida, ki staneta oba drugje naročena 11 gld. t. j. Avstrija in obe poluti; potem pa še J. Tomšičev »Nazorni nauk« , dolgostno mero meter, 100 lepopisnic, 50 risank, 3 ducate peresnikov, 3 ducate svinčnikov, 2 škatljici peres, 28 brisalk in 2 bukve rudečega pivnega papirja. — Dar tedaj ni neznaten, in dobi ga lehko vsaka šola v manjši ali večji meri, naj le skoraj pristopi kot ud k temu blagodejnemu društvu. Učitelji naj pa priporočajo kraJBim šolskim svetom, da pri sestavi letnih proračunov dovolijo nekaj novcev tudi za »Narodno Šolo«. — Konečno pa se v imenu šole in šolske mladine za ta velikodušni dar slavne »Narodne Šole« preserono zahvaljujeta Ignacij Vrančič, Anton Vrančič, župnik in predsednik kr. š. svčta. učitelj. Iz Ljnbljane. Predavanja na korist »Narodni Šoli« bodo se zdaj v postu, in sicer bode predaval g. dr. Bleivveis vitez Trsteniški v 15. dan marcija (iz svoje »psihiatrične prakse«), g. prof. Šenekovič v 19. dan marcija (»o elektriki«) in g. dr. J. Babnik v 25. dan marcija (»o slovanski ženi«). G. dr. Blei\veis vitez Trsteniški in g. dr. J. Babnik predavala bodeta v dvorani Ljubljanske čitalnice, g. prof. Senekovič pa v dvorani Ljubljanske realke. Cena vstopnicain k predavanjem ostane ista, kakeršna je bila prejšnja leta. Tudi slavni mestni zbor Ljubljanski je v seji 21. preteč. m. v podporo »Narodni Šoli« dovolil 200 gld. Slava! — Poštno-hranilni urad je vladi nasvetoval, naj bi učitelji šolski mladini hranili in vodili knjižice hranilnične. Slavno naučno ministerstvo je izjavalo, da bode rado podpiralo po svojih organih poštno-hranilnično stvar, da bode tudi zanaprej učiteljstvu nalagalo, naj šolskim otrokom priporoča poštne hranilnice. Toda drugih nasvetov, tako zlasti nasveta, da bi učitelji sami preskrbovali račune v poštno-hranilničnih knjižicali, ministerstvo odobriti in zvršiti ne more, ker imajo učitelji posla dovolj s svojira poklicetn, z naukom in z vzgojo, in se jim ne more nakladati še drugega dela. Sicer pa se je pokazalo, da že zdaj učenci Ijubijo in uporabljajo prekoristno poštno-hranilno upravo, ker veC kot polovica poštno-hranilnih vlog je šolarskih. (Po ,,Nar.«) — Podoknico in baklado priredili so 13. preteč. m. zvečer dijaki Ljubljanske višje gimnazije svojemu cenjenerau ravnateljii, zdanjemu c. k. deželnetnu šolskemu nadzorniku g. J a k o b u Smoleju kot odhodnico iia njegovo novo službo. — Ravnateljstvo Ljubljanske gimnazije prevzel je s početkom druge polovice tega šolskega leta 18. preteč. m. novoimenovani ravnatelj g. J. Šu man. — ,,Imenik šolskih oblastev, Ijudskih šol, učiteljev in učiteljic na Kranjskem" imajo na prodaj predsednik in blagajnik »Slovenskega učiteljskega društva« (A. Praprotnik in Iv. Tomšič), pa tudi bukvovez g. Gerber. Naša prijateljica »Laib. Schulzeitung« (štev. 4.) je naš »Imenik« sicer tudi naznanila, a ni mogla drugače, da ga je zraven brezzmisleno in po svoji navadi strastuo uščipnila, se ve: ona hoče še vedno »hlače nositi«. — Nemški pedagog dr. C. Kehr je 18. jan. t. 1. nagloma umrl (v Erfurtu), star 54 let. Njegovi spisi in knjige sploli slove, posebno so znani: Der christliche Religionsunterricht — der deutsclie Sprachunterricht im 1. Scbuljahre — praktische Geometrie — Materialien zuiUbung im mundliclien und schriftlichen Gedankenausdruck — die Praxis der Vo lksschu 1 e. Njegovo geslo je bilo: »Durch Bildung frei, durch Liebe stark und durch Tieue gross soll der Lehrstand werden«. *) Tudi mi smo dobili to zanimivo knjižico, po kateri (kakor naši častiti bralci vidijo) že danes poročamo o važni učit. dež. konferenciji in o razstavi učil v Gorici. Uredn. Razpis učiteljske slnžbe. Na Kranjskem. Tretje nčiteljsko mesto na ljudski šoli v Senožečab s 450 gld. letne plače se bode stalno nastavilo. Prošnje pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Postojini do konca meseca marcija t. 1.