Pliberški jormak Vas vabi od sobote, 5., do ponedeljka 7.9.1992 Spored za soboto, 5. septembra 1992 naš tednik Številka 35 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 4. september 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu ^erlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec 10.00: Sv. maša na površini avtodroma fa. „PRECHTL" z duhovnikom razstavljalcev Josefom Franzlom 14.00: Slavnostni sprevod s sejemskim znamenjem in odhod z vprego in spremstvom (zbirališče Grenzlandheim) 14.30: Postavitev sejemskega znamenja in razglasitev sejma po sejemskem referentu % Pliberškega jormaka ni, zraven ni! ee VALENTIN BLAŽEJ. 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel. 04235/2194. Telex 422730 BLCE A Obiščite nas na jormaku. Postregli Vam bomo s ponudbami z neverjetno nizkimi cenami! V nedelje in ponedeljek je trgovina zaprta. Original Trachten Anfertigung Hochzeitsdirndln nach Wunsch MODEDIRNDL 15» Bahnhofstraße 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (04235) 21 32 Bahnhofstraße 38/b 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. (0463) 51 2303 vielen das Beste m NATCRMCII • WÜRZIG STEIRISCH 1193 (iekraiit in Murau, wo Wasser mnl l.uf« noch klar und rein sind. Ihr Funkberater elekbjo eruzj bründlweg 2 9150 bleiburg/pliberk telefon (0 42 35) 22 92 Razstavljamo na pliberškem jormaku KRIVOGRAD 9143 ŠMIHEL / ST. MICHAEL, Telefon (0 42 35) 25 37 LESENA TERMO OKNA . . . 80x120 1830,-100x120 1990,-120x120 2270,-140x120 2520,-180x120 3690,- 60x60 1100,-80x60 1260,- 60x90 1300,-80x90 1420,-100x90 1800,-120x90 1980,-140x90 2270,-180x90 2970,- 80x140 1990,-100x140 2290,- PODEŽELSKA VRATA šil. 2300,— LESENA VHODNA VRATA od šil. 3500,— do šil. 8000,- y GOSTIŠČE Juenna .ft> I r i!ek mm. Werkstätte - Ersatzteile - W1' maschinen-Fachhandel - Fahrzeuge Elektrowaren - Nähmaschin^ iGLH y L>OI-----IjihOJA 2. (ST. PHILIPP^11 9141 EBERNDORF. KÄ..Tel. 04237/2246 IH3 PHILIPP^1 72246 Warenhandelsgesellschaft m. b. H. IKLKotschnig A-9143St. Michael/Šmihel 34, Telefon 0 42 35 / 25 13 Einachs-, Zweiachs-, Tandem-Dreiseitenkipper • Hackmaschinen • Holzspalter • Seilwinden • Motormäher P0S0JILMCAMK PLIBERK KREDITBANK BLEIBURG Vredna Vašega zaupanja Poslovalnice: Globasnica, Šmihel in Žvabek Eliminirati vse ■ vi za manjšino restriktivne določbe Dv. sv. dr. Pavle Apovnik Kako pereče je vprašanje Zakona o narodnih skupinah oz. potreba po njego-vi novelizaciji, pričatastališči predsednika ELAndrejaWakouniga in nekdanjega Predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mestnega svetnika Frica Kumra (beri prejšnji NT). Za novelizacijo zakona pa se je izrekel tudi sosvet, kije lani v ta namen ustanovil posebno delovno skupino. i Piše Janko Kulmesch Delovno skupino vodi dv. sv. dr. 'avle Apovnik, njeni ostali člani pa dr. Marjan Sturm, dv. sv. dr. Va-,entin Inzko, mag. Raimund Grilc 'n Engelbert Ojster, Poleg njih so-ftelujejo v delovni skupini kot stro-^ovnjaki dr. Franci Zwitter, dr.-^ePp Brugger in dr. Heinz Tichy. , °slej je skupina zasedala štirikrat. , Osnovno izhodišče njenega de-j3 ie »izdelati teze za novelo Zako-a o narodnih skupinah", tako dr. , Povnik v pogovoru z Našim tedni-^111- Konkretno gre za to, da se eliminirajo vse tiste določbe, ki ome-|“lejo manjšinske pravice, zlasti na Področju uradnega jezika in topo-9rafskih napisov. Dr. Apovnik pa je opozoril še na ^katera druga vprašanja, s kateri-se bo morala delovna skupina Na primer z vprašanjem, ali nai pri posluževanju slovenšči- baviti. .e na uradih trenutno veljavno na-I e|o tolmačenja nadomesti z nače-konsekventnega zaposlovanja v°jezičnih uradnikov. Konkretneje bo treba tudi formuli določila glede finančnega pospeševanja dejavnosti narodnih skupin. Dr. Apovnik: „Predstavljam si lahko, da bi zakon za to uredil poseben sklad, kar bi bistveno olajšalo financiranje večjih projektov." Sedanja ureditev je namreč taka, da neizkoriščena sredstva zapadejo, medtem ko je v primeru sklada možno tvoriti rezerve skozi več let. Ravno te pa bi lahko bile v korist večjim projektom. Sosvet naj ostane svetovalni organ vlade V zvezi z uradnim jezikom ter topografskimi napisi so člani delovne skupine soglasno sprejeli načelno stališče, da je treba iz Zakona o narodnih skupinah ele-minirati vse restriktivne določbe. To seveda še ne pomeni, da so dali zeleno luč npr. za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v vseh dvojezičnih krajih (teh je okoli 800). Kakšna naj bi bila eliminacija restriktivnih določb v detajlu, za to bo- do potrebna še posebna pogajanja. Doslej se je razpravljalo tudi o vprašanju, ali naj sosvet ostane. Soglasno je bil sosvet potrjen v svoji funkciji in sestavu oz. številu njegovih članov. Dr. Apovnik: „Izhajamo iz tega, da ostane sosvet svetovalni organ zvezne vlade in da kot takšen ne more biti nek zastopnik narodnih skupin." Odprto pa je vprašanje, ali morajo biti zastopniki strank izvoljeni mandatarji. Slovenske organizacije so za to, ker bi tako stranke bile bolj zavezane sklepom sosveta. Delo delovne skupine — kako naprej? Dr. Pavle Apovnik: „Na sporedu je še nekaj sej delovne skupine. Ko bodo teze formulirane, jih bomo predložili sosvetu, ki bo o njih razpravljal. Nato si predstavljam, da naj bi sosvet imenoval isto ali novo delovno skupino. Ta naj bi izdelala konkreten osnutek novele Zakona o narodnih skupinah." Zelo jasno se je dr. Apovnik izrekel za to, da naj se pomanjkljivosti Zakona o narodnih skupinah odpravijo z novelizacijo tega zakona, ne pa z njegovo eliminacijo. Parola „Proč z Zakonom o narodnih skupinah!" je po dr. Apovniku napačna politika. „Treba je videti problem tudi v sklopu z ostalimi avstrijskimi narodnimi skupinami. Zakon o narodnih skupinah je npr. za Čehe in Slovake, ki niso omenjeni v državni pogodbi, edini zakon, ki jim zagotavlja vsaj nekatere manjšinske pravice. Zato mora biti naša skrb, da z novelizacijo obstoječega zakona dosežemo to, česar nam zakon v dosedanji obliki še ne priznava." Mohorjeva ljudska šola sporoča, da je vpisovanje vse razrede še možno. r®dne ure so od srede, 9. septembra 1992, do Pe*Ka, n. septembra 1992, od 9. do 11. ure. e|efon: 04 63 / 56 8 60 Vodstvo Mohorjeve ljudske šole Foto: Fera ________ Politika STRAN q petek, Ć. 4. september 1992 TEDNIKOV KOMENTAR P/se Rudi Vouk Nasilje proti tujcem v Rostocku, nasilje proti tujcem v Cottbusu, domovi za azilante gorijo. Iz nove Nemčije so te dni prihajale slike, kot jih poznamo samo iz najtemnejših časov nemške zgodovine. Voditelji nemških neonacistov si manejo roke in napovedujejo, da lahko vsak čas poči tudi v meni, da bi bilo treba inozem-ce šiloma vreči iz države. Sovraštvo do tujcev je postalo splošen pojav, nikomur se ni treba več sramovati, če javno pove, da tujcev ne mara. Sedaj nemška javnost išče vzroke za to sramoto. Vzhodni Nemci so naivno pričakovali, da bojo čez noč dosegli za- SO V NEMČIJI SPET MOŽNI POGROMI? drugih, tudi v zahodnonem-ških mestih. Schönhuber se že prezentira kot v primerjavi seriozen politik in je prepričan, da bojo njegovi Republikanci v dveh letih zastopani v nemškem parlamentu. Da tako imenovane „pleše“ in skupinice prepričanih nacističnih norcev razgrajajo proti vsemu, kar ni nemško, smo — žal tudi v Avstriji — že skoraj navajeni. Le redko je kdo opozarjal, da je treba ekstremiste z desnega roba zasledovati s prav takšno vnemo, kot so — upravičeno — zasledovali RAF in njihove simpatizante. Večinoma so politiki samo skomignili z rameni in menili, da gre sicer za žalostne pojave, ki pa jih je treba prištevati navadnemu kriminalu in ki nikakor ne morejo ogrožati liberalnega in demokratičnega ustroja drža- | ve. Seveda demokracija v Nemčiji tudi sedaj ni resno ogrožena. Toda odkar smo na ekranu videli množice podivjanih občanov, ki navdušeno ploskajo nasilnežem, ni več možno govoriti o nepomembnih skupinicah neonacistov. Povpraševanja v vzhodni Nemčiji kažejo, da se 42 % mladincev strinja s parolami kot „inozemci ven", 30 % celo 99 Ker je komunistični režim prepovedal fašizem, ga uradno tudi ni bilo in nihče ni branil pred začetki. hodni standard, in so sedaj razočarani nad družbo, ker to ne gre. Edini skupni imenovalec z bogatim zahodom je nemštvo, in to poudarjajo do nacionalizma. Socialna negotovost ima zmeraj posledico, da si socialno šibki poiščejo še šibkejšega grešnega kozla. Stanovanjske puščave komunističnih arhitektov so povzročile tudi puščave v dušah ljudi. Ker je komunistični režim prepovedal fašizem, ga uradno tudi ni bilo in nihče ni branil pred začetki. Končno v nas vseh kot dediščina naših genov v podzavesti tli strah pred vsem, kar je tuje. Vsi ti argumenti so res, toda zvenijo, kot da bi hoteli opravičevati nekaj, za kar opravičila ni. Odgovor na vse to tudi ne morejo biti demonstracije s parolo „nacisti | ven“ (kam naj g re- jo?). Javna oblast mora z vso strogostjo dokazati, da napadi na inozemce niso kavalirski delikt. Predvsem pa bo morala politika javnosti naliti čistega vina: če bogataši na zahodu ne bomo pripravljeni resno deliti z novimi demokracijami na vzhodu in predvsem z nerazvitimi in siromašnimi državami na jugu, bo prišlo inozemcev še mnogo mnogo več. HODIŠE: letos 11 % mani nočitev ^ . ^ Občina Hodiše je imela letos zelo slabo turbi. I stično sezono. Letos so našteli kar 11 % manj p nočitev kot lansko leto. Vzroke zdaj iščejo vsi;16 po mnenju Roberta Sitterja (EL) občina Hodiše^ nudi premalo za turiste srednje generacije. Piše Silvo Kumer Na pomanjkljivo turistično ponudbo v hodiški občini je mandatar EL Robert Sitter posebno opozarjal pred letošnjimi volitvami. Tedaj so Sitter-jeve predloge vrednotili bolj kot volilni boj. Danes pa se je izkazalo, da je imel Sitter prav: v občini Hodiše je premalo ponudbe za srednjo generacijo (20—30 let). Nobene prave diskoteke ni v občini, tudi športne ponudbe so bolj skope. Robert Sitter: „Ti gostje so se sčasoma odselili v druge občine. Pri nas imamo predvsem družine ter starejše turiste, za katere ni bistveno, ali je v bližini diskoteka ali ne.“ Je to edini razlog? Sitter: „Seveda ne. Skoraj vsaka turistična občina danes že mnogo investira v svojo infrastrukturo. Mi smo majhna občina in sami finančno nismo sposobni investirati ogromnih denarjev.“ Zato Sitter pričakuje več pomoči od dežele. Od SP, ki ima v občini večino, pa Sitter ■•k )tr prav v tem vprašanju pričakuje ^ več iniciative. |6 Skupno pa se bo treba loti*' tudi poživitve zimske sezone. Pbi Tudi letos kongres „Narodne skupnosti v Evropi" Dežela Koroška bo letos spet priredila kongres „Narodne skupnosti v Evropi'-Geslo letošnjega kongresa je „Svoboda v mnogovrstnosti“-V ospredju razprav bo vprašanje: ali so narodne manjšine obogatitev tudi za večino? Odgovor na to bodo skušali dati pripadniki večinskega naroda (mdr. zastopniki inštitucij izobraževanja odraslih), pa tudi predstavniki slovenskega kulturnega življenja-Poleg tega bo skušal dr-Franc Sturm (Urad koroške deželne vlade) odgovoriti na vprašanje, kako se odraža obstoj manjšin v avstrijski zakonodaji. Kongres bo 21. in 22. oktobra v dvorani celovškega inštituta za pospeševanje g°' spodarstva (WIFI). I C Seli lOr, 'ih 'an 'au Pe an ne Te, 'os N 'Pr* >P dp Pdr liti; n, [3 V| P( Politika * "Jk 0t % s 't 'k -k -k ± i % Sitter je prevzel v Hodišah EL v najtežjih razmerah. Danes je frakcija spet na zdravih nogah, vsi so z optimiz-0rn pri delu. Trenutno delajo Hodišanom preglavice nazadujoče številke letošnje turistične sezone. Sitter je na težave opozarjal že letos marca. |jai je v Hodišah v bistvu sploh r Ena sama gostilna je odprta a turiste, ki v takih razmerah eveda ne pridejo. ^jezični vrtec 'urnembno odprto vpraša-}e občini je še dvojezični ruški vrtec. Občina bi imela ^nost, da se posluži ponud-' Urada zveznega kanclerja ki je zagotovil vsaki Clr|i plačo za eno dvojezično otroško vrtnarico. Sitter: „V tem vprašanju bo treba jeseni še prebiti led, ki pa se že tali.“ Dejansko je povpraševanje po dvojezičnem vrtcu veliko, pa tudi finančna sredstva so zagotovljena. V občini Hodiše pa je v obstoječem vrtcu že itak premalo prostora, mnogo otrok morajo že danes voziti v sosednje Škofiče. Šest mesecev je zdaj mladi mandatar Robert Sitter v ob- činski sobi, kjer ga pogosto zastopa tudi že „izkušeni“ Toni Miksche. Z delom je mladi mandatar pričel zelo agilno. Z velikim osebnim prizadevanjem skuša delati za svojo občino in’ svoje volilce. Vsekakor ga čaka veliko dela, saj je njegov predhodnik Fridi Sabotnik zapustil pravzaprav le še razvaline. Tem bolj razveseljiv je uspešen začetek mlade hodiške EL. jjgva Mlade EL vseh razpravah v zadnjih ( 'n in mesecih o zastopstvu L sk'h Slovencev v zakonodaj-elesih in poskusu opredelje-l9r]Ja naših ljudi se stavi vpra-L l6'. aN smo se Slovenci kaj L Clli 'z naše zgodovine. Kajti lartl enkrat smo v položaju, ko n naša neenotnost skorajda lr '°9oča doseči naslednje 'Osti6 na 'estvici enakoprav- ipraarn'Selno obmetavanje in 5 ^^ijevanje ljudi (kar pripelje op: izdvajanja, ne pa zdru-'Pr n*1301 ne i303*3 omogočila ,(jp marveč le stvarna in Ocln 9 razprava znotraj naše naliti >e skuPnosti. Prostora mora 1 p a Vsako idejo, vsak predlog oc|i0öiti pa se je treba fe P ,riant°. ki bo najbolj ustreza-ibam koroških Slovencev. Za to pa je potrebna uvidevnost tistih, ki so drugačnega mnenja, tako, da končno vsi vlečemo za eno vrv. Le tako nam bo možno doseči novo in višjo raven medsebojnih odnosov in tako skupno uresničevati zastavljene cilje. S tem pa ni rečeno, da samostojni mandat izključuje integracijski model in narobe. Če slovenska delovna skupina v SPÖ misli, da je njen model perspektiven in v korist slovenski narodni skupnosti, zakaj bi ji to odrekali? In če Enotna lista zagovarja stališče, da je preko samostojnega manjšinskega mandata možno doseči več v prid narodni skupnosti, moramo tudi to podpreti. Tako bi bilo potrebno, da ena skupina podpira drugo, tako, da bo možno uresničiti oba modela. Saj bi bilo toliko boljše, če bi imeli dva oz. več zastopnikov v deželnem zboru, in bi se morali tega veseliti. Na vsak način pa bi morala skupina, ki se poteguje za integracijski model, nujno izdelati koncept, ki ji zagotovi, da ima dovolj svobode za delo v prid manjšini in da ne dela le v korist kaki večinski stranki. Pri obeh skupinah predpostavljamo, da ne gledajo na osebno korist pri uresničevanju svojih idej. Predpostavljamo, da delajo v korist celotni narodni skupnosti. Stalni medsebojni in nekvalificirani napadi dajejo vtis nezrelosti, kar pomeni, da bomo prav med pripadniki naroda soseda še težje pridobili ljudi za naše upravičene zahteve. Dejstvo je in zavedati se je treba, da je trenutni politični položaj na Koroškem izjemen in hkrati ugoden za nas Šlovence. Velja ga izkoristiti! KRATKE__________ POLITIČNE NOVICE Dr. Sommeregger v novi funkciji Dr. Borut Sommeregger, do konca junija 1992 nastavljenec dunajskega predstavništva R Slovenije (pristojen za kontakte z mediji), je prevzel novo nalogo. Prejšnji petek ga je tajnik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Edvard Stanič na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavil kot svetovalca volilnega štaba SKD. Predsednik volilnega štaba je Tomaž Kunstelj, član bivšega Peterletovega kabineta. Štiristo šoloobveznih beguncev na Koroškem Trenutno je na Koroškem nad 2000 beguncev iz bivše Jugoslavije. V primerjavi z drugimi avstrijskimi zveznimi deželami znaša koroški delež beguncev 7,1 %. Od teh 2000 beguncev je 400 šoloobveznih otrok. Kot nam je povedal Gernot Steiner, bodo ti porazdeljeni na čimveč koroških občin oz. šol, tako da bodo posamezne šole sprejele po dva do tri otroke. „Na ta način hočemo preprečiti, da bi prišlo do geto-razredov,“ tako Steiner. Učence hočejo docela integrirati v celoten pouk in jim v popoldanskih urah nuditi dodatne ure iz nemščine. Ni pa predviden pouk v njihovi materinščini. Vsak 50. Slovenec je na začasnem delu v tujini Ob lanskem popisu prebivalstva je bilo na začasnem delu v tujini 40.327 oseb ali 2,1 % celotnega slovenskega prebivalstva, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. Z njimi je živelo 12.304 njihovih družinskih članov. Potni listi: kaj je z dvojezičnimi krajevnimi imeni? V avstrijskih potnih listih očitno okrajna glavarstva še vedno nočejo poznati dvojezičnih krajevnih imen. Letos sta vložila dva žitrajska občana pismeno zahtevo po navedbi dvojezičnih krajevnih imen v potnem listu. Prvi odgovor okrajnega glavarstva je bil negativen. Okrajni glavar je menil, da za to ni pristojen. Zdaj bo cela zadeva šla instanco višje, če bi bilo potrebno, tudi na ustavno sodišče. Pravniki pa pričakujejo, da bosta žitrajska občana dobila prav že na Koroškem, kjer je Neodvisni pravni senat pred kratkim že ugodil zahtevi po dvojezičnem uradovalnem jeziku na okrajnih glavarstvih. Pisma bralcev / Z mojega vidika • •• jUtm* fauUceV- ... Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec „Potrpljenje je božja mast!“ (Odgovor Tomaža Ogrisa Jožetu Wakounigu na: „Dragi dobri Slovenec Tomaž Ogris!“ — NT 34) Pripravljal sem se, da se z notranjim zadovoljstvom in ne brez cinizma (malo tega je dovoljeno tudi meni) zahvalim vsem, ki so kriknili, kakor da bi se zares „stresla gora“, in s tem nehote potrdili moje „kisle misli“. Kdor v NT poleg čestitk še kaj prebira, bo razumel, da se mi je s časom nabralo in sem se odkašljal, četudi sem vajen marsikaj požreti. Predrzno namero sem zavrgel. Franci Černut in Jože Wakou-nig spodbujata k resnosti. Slednji se celo veseli mojega odgovora. Naj bo! Odgovornost, da se nemara spet „pokakam“ v TEDNI-KOVO skledo, bom porinil njemu. Iz previdnosti, drugače mi nemara res kdo zamaši gobec ali prepove misliti. (Ponekod pravijo temu cenzura.) Čeprav sem tudi jaz učitelj, mi pravničnidoocen; ševšoliso dostikrat odveč. Ponavadi so pri- stranske. TEDNIK to potrjuje: Za pisanje in „slovenstvo“ sem dobil pri Wakounigu „dobro“, pri Vouku pa „nezadostno“. O zastopstvu slovenske narodne skupnosti naj bi stekla beseda, ali pravzaprav o dveh: O tistem, ki bi nas zastopalo pred samimi seboj in nas navzven naredilo verodostojne, nekateri mu pravijo „avtonomno zastopstvo“, in o tistem, ki nas bi zastopalo navzven, torej politično zastopstvo v deželni in zvezni zakonodaji. O obeh smo že zelo veliko razpravljali. Premaknilo se ni nič. Zdi se mi škoda časa in energije, zato me je veselje skoroda minilo. Vsekakor sem ob razpravi postal bogatejši za okrepljeno spoznanje: Pogovori ostanejo prazni, če sogovorcu ne prisluhneš in ga ne vzameš resno. Seveda je mogoče drugačno misel zavrniti, vendar le z odgovorom, z argumentom, ne pa z nenehnim nabijanjem svojega stališča. Začnimotorej še enkrat pri tako imenovanem „avtonomnem zastopstvu“, pri nekem usklajevalnem telesu, ki je prepotrebno. Razni KOKSi so odpovedali. Tam se je nazadnje samo še delil denar in v zvezi s tem se je morda b komu zahotelo več oblasti. Sosw pri uradu zveznega kancleriy imamo. Dr. Matevž Grilc mu pre"l seduje in ni bilo še slišati, da bi Dr zanič. Sanjal sem tudi že o neke11 „slovenskem forumu". T Če so namere resne, bo tretji začeti graditi pri temeljih. Javn°o pravna zbornica, volitve, glase11' vanja, večine, kandidature, katan' stri, narodni interesi, legitimacij1111 in še kaj bodo mogoče de dokončne zgradbe. Nazačetkui'di potrebna predvsem volja do f% govora. Sodelovali pa naj ne bi^r tisti, ki se imajo za narodno elitön; Samo tako se lahko ustvarja z3ust panje. Niti enemu Slovencu se%i smemo, ne moremo odreči, Hn mogoče ne ustreza merilom, kis(^i nastala v kakšni glavi. Videlo bi se, kaj je resnično „narodni i^ teres“ in kdo lahko koga v čel|i, zastopa. Dr Včasih tako delamo, kot bi ^ daleč odmaknjeni od tega sve^r Zaljubljeni sami vase in v na5 sveto zemljo samostojno, neo® visno in avtonomno v svoj1, vrtičkih pozabljamo na obrobje1 na to, da je ob nas še nekdo. bif Z MOJEGA VIDIKA he ^na Piše škof Erwin Kräutler (Brazilija) Papež Leon XIII. je leta 1892 ob 400-letnici odkritja Amerike govoril o „častivrednem Kolumbu, ki je razširjevalcem evangelija pokazal pot in je med neštetimi v temi tavajočimi ljudstvi širil nauk o pravem Bogu in jih pridobil za Kristusa“. Ali je bilo res toliko teme in smrti v sončni veri Inkov, v kulturi Aztekov in Majev? Na otoku Guanahani že 25 let potem, ko so Evropejci prvič stopili na njihova tla, ni bilo več živega domorodca. Kolumb sam piše v poročilu španskemu dvoru: „Ti ljudje so tako miroljubni in poslušni, da nikjer na svetu ni boljšega ljudstva. Ljubijo svojega bližnjega kot same sebe.“ Leta 1492 je imel Haiti okoli milijon prebivalcev, le 30 let pozneje pa je bilo domorodcev samo še okoli 16.000. Nekaj več kot 25 milijonov Aztekov je živelo v Mehiki, ko je 1519 prišel v deželo španski osvojevalec ali pa žrtve bolezni, ki so jih prinesli v deželo španski okupatorji. Okoli leta 1600 jih je živelo samo še milijon. Državo Inkov je sestavljalo okrog 500 narodnostnih skupin. To je bila najbolje organizirana država celine. Ostanki velikih namakalnih sistemov in palače so priče inkovske kulture. Država je merila 900.000 kvadratnih kilometrov in je obsegala današnji Ekvador, Peru, Bolivijo, del Čila in Argentine. Poznali so že poštni sistem, zgradili so 6000 kilometrov cest. Leta 1532 je nepismeni Francis- 500 let po odkritju Amerike: NOC SENI MINILA Krištof Kolumb je 12. oktobra 1492 odprl Evropi vrata v nov svet. Toda za praprebivalce „odkritih dežel“ se je tedaj začel začetek propada. Decembra leta 1492 je pristal Kolumb na Haitiju. Kmalu se je vrnil v Španijo, vojakom pa naročil, naj na otoku kopljejo zlato in zbirajo dišave. Toda vojaki so bili banditi, prijaznost domačinov so poplačali z ropanjem, zasužnjevanjem in posiljevanjem. Ko je bilo Indijancem nasilja španskih vojakov dovolj, so se uprli in španske vojake pobili. Leta 1495 je prišlo maščevanje in tisoče Indijancev je plačalo upor z življenjem. Hernan Cordez. Prestolnica Aztekov Tenochtitlan je štela tedaj toliko prebivalcev kot Pariz. Ko so „služabniki in razširjevalci Kristusove oblasti", kakor je Cortez imenoval samega sebe in svoje morilce, roparje in posiljevalce, vdrli v Tenochtitlan, so v prvem navalu poklali 40.000 Aztekov, seveda „v imenu vsemogočnega in dobrotljivega Boga“. _ Stara Mehika je postala Nova Španija. Prva štiri leta je umrlo več kot osem milijonov Aztekov, bodisi da so bili žrtve osvajalnih pohodov co Pizzaro, španski svinjski pastir, dobil nalogo, da kraljestvo Inkov osvoji za Španijo. V spremstvu patra Vincenta da Valverde se je Pizzaro sestal z neoboroženim in nezastraženim inkovskim kraljem Atahuallpom. Menih je z razpelom v eni in Švetim pismom v drugi roki ukazal Atahuallpi, naj počasti razpelo. Inkovski kralj, ki je prvič v življenju videl krščanski svetinji, je vzel Sveto pismo in ga prislonil na uho v upanju, da bo slišal glas daljnega boga. Ker ni ničesar slišal, je spustil knjigo iz rok. V očeh Špan- cev je bilo to pravo bogokletstvo in pater je histerično zakričal: „Smrt (Sa' nevernikom!“ Tisti dan so Španci r pobili 12.000 Inkov. I l\w V • fv Kralja so obsodili na smrt na « grmadi, zato se je odpovedal svoji | er veri v sončnega boga. Za nagrado m za spreobrnjenje so ga privezali na -sli kol in ga „samo“ zadavili. Leta 1533 je padel Cuzco, Pre' i*e stolnica inkovskega kraljestva’ pki Mesto je bilo požgano do temeljev Fk umetnine uničene, tempeljske davi' Pie ce posiljene. Preživeli Inki so mora- pri; li v suženjstvo. Nikoli ni bilo tega, čemur pravl w mo „srečanje različnih kultur“, friQ tako tudi ni bilo nobenega „odkril' ja“. V resnici se je zgodila brutalne ^ invazija. Dve tretjini prebivalstva v latim l 1 skoameriških deželah sta danes r podhranjeni. To pomeni, da ti ljudje stradajo! Samo v Braziliji umre Ki vsako leto tisoč otrok od lakote. Vec o kot polovica Brazilcev zaužije dnev- rc no manj kalorij, kot predpisuj® k OZN kot najmanjšo za življenje P°_ 11 trebno količino. Revščina pa i „ari „smrt na obroke“! . _ P*11 Ko je papež Janez Pavel II. ob& Pe kal Peru, je perujski tisk objav' e; odprto pismo, ki so ga podpi®3 U predstavniki številnih indijansH arr organizacij. V njem piše: „Mi ln°' 'sl janci z Andov in iz Amerike sreu en, sklenili, da papežu Janezu PaV' lu li’ vrnemo Sveto pismo, ker nam ^ V petih stoletjih ni prineslo ne ljubeZ \ ni ne miru ne pravičnosti . ■ ■ / Gosta v Našem tedniku petek, 4. september 1992 skaljeno in nemočno se delamo f kaljene in srdite na „odpadnike“ dln sovražne sosede, ki jim ne ji^oreš zaupati. 11 Kdaj je pogovor uspešen? Ena ^'sel in še ena misel, potem pa 'f Porazu m. Kompromis! Strašna Ifseda za vsakogar, ki ga je kaj v in .ah- ~ ,n vendar se bo treba ^ aučiti strpnosti, predvsem do ifas samih. jt. predlog: Skličimo enkrat, ..^krat, trikrat na leto tisti slovenski forum! (Če ga bo kdo drugače ne bom užaljen.) Na vsak ^ačin pustimo v prvem letu ob iLrani vse, kar nas loči! Zadovolji-i/0 Se s tem, da poiščemo, zbere-5ijv0 'e oblikujemo m[sli in zamisli, L.So nam skupne! Že z zastopa-fc,erT1 le-teh bo dovolj opraviti. , 0fem bodo sledili nadaljnji kora BlllllB Iki ferak za korakom se daleč rd®- :i »Potrpljenje je božja mast!“ slavijo starejši ljudje. Tomaž Ogris i» i! |f Ljubosumje namesto veselja fiek Za^udenjem sem opazil v NT j, kaj pisem bralcevotekmovanju £eraačaja v Šmihelu. Ker se sam Sa n 'et ukvarjam z raznimi an- L.^uli, sem bil razočaran zaradi a nekvalificirane polemike. Namesto, da bi se veselili, da je tekmovanju zmagal naš slo-I nski domači ansambel RUBIN, 0 spet enkrat priča smešnemu ^venskemu ljubosumju“. 0 razpadu Planinskega sek-j, a naša slovenska narodna j upnost nekaj časa sploh ni Ul a testnega ansambla za Dri Sf' društva so bila v večji meri ena’ da so se posluževala ^amblov iz Slovenije. L ejatvo> daje na tekmovanju VgAaa^aia v Šmihelu nastopilo .stevenskih skupin, bi nas zato DQIem°krazveseliti in ne zaPe|jati k ^afe nilade ansamble bi morali CubU „ u delu. Tudi ansambel Sg ^ miaoe ansamble bi morali tem k še bolj profesional-lji|Ra delu. Tudi ansambel feL - ne bi uspešno zaključil l6t0^anja, 5e se ne precj ^n' °dločil za resno delo in ^kovno vodstvo. trg narodnozabavnih an-sarTl °v že itak prenasičen, bo tteni° ^vakteta igranja in nasto-sDsh °dtečala o uspehu ali neu-ftie, ü- To velja za vsako posa-y 0 skupino. s9mhiehi naa'b slovenskih an-tliSk 0v koristijo tudi naši narod-rsncü,:inosti, medsebojna konku-Pa brez dvoma pospešuje h6rj eto- Zato se naj v še večji rfirjVg ®.r9anizirajo podobna tek- ®®rnard Sadovnik, Podroje GOSTA V NAŠEM TEDNIKU rika prihaja iz Žvabeka. üzai Leta 1940 se je rodila pri Kralju in že kot otrok „stalno rajala okoli šivalnega stroja“ (Erika O.). Opazovala je mamo Jožefo, kako je iz spodnjega perila babice šivala plehice. „Tedaj so bili časi trdi in mama je morala izkoristiti vsak meter blaga, da je lahko ugodila osnovnim potrebščinam otrok,“ tako Erika v pogovoru z NT. Prvi „dirndl“ v šentruperški šoli Tudi Folteju (letnik 1934) so bili žnidarski talenti v zibelko položeni. Njegov že rajni oče Blaž je od vsega začetka (oz. leta 1931) veljal v Pliberku kot krojaški mojster z dušo in telesom. V prvih povojnih letih sta bila na Koroškem samo dva krojača, ki sta imela obrtni list, s katerim sta smela opravljati vsakovrstno žnidarijo. Eden od teh je bil Foltejev oče. To pove vse o njegovih sposobnostih in dosežkih. Medtem je minilo 20 let, odkar vodita Erika in Foltej žnidarijo in trgovini za folklorno oblačilo. Žnidarijo s trgovino imata v Pliberku, poleg tega pa še eno trgovino v celovški Kolodvorski cesti. Svoj prvi „dirndl“ je^ Erika zašila leta 1956, ko je v Št. Rupertu pri Velikovcu obiskovala gospodinjsko šolo. Po zaključku šole je začela šivati pri Foltejevem očetu in si nabrala prve večje izkušnje. Sledila je poroka (1961), nato pa delo v Švici. Tako sta Erika in Foltej spoznala tudi medna- rodni žnidarski svet in si razširila poklicni horizont. Na vprašanje, zakaj se je specializirala na folklorna oblačila, nam je Erika odgovorila: „Prvič — že kot otrok sem bila zaljubljena v narodno nošo. Sicer si doma noše nismo mogli privoščiti, sem si jo pa, če je bila kaka ljudska prireditev, izposodila pri sosedih. Drugič — opazila sem, da povprašujejo po nošah predvsem tudi kulturna društva.“ Med drugim sta Erika in Foltej „oblekla" pliberško „Podjuno“ in šentviško „Danico“. V tej zvezi pa je Erika dejala, da se že zelo veseli izida knjige dr. Marije Makarovič o podjunski noši. Šikasti izdelki iz Opetnikove hiše Žnidarski izdelki iz hiše Opetnik niso samo kakovostni. So tudi okusni, šikasti. To pa predvsem po zaslugi Folteja. Njegov čut za privlačen design je enkraten, a to na žalost marsikdo prezre. Vrhu tega je bil Foltej po vojni najmlajši krojaški mojster v Avstriji. Sploh je Foltej človek, ki zna ceniti umetnike ter oceniti umetnost. Jože Tisnikar je na primer njegov osebni prijatelj. Kdor pozna Tisnikarja, ve, kaj to pomeni. Vsakdo namreč nima te milosti, da bi ga ta svetovno znani umetnik akceptiral kot svojega prijatelja. Tudi slovenska kultura je Eriki in Folteju zelo pri srcu. Ljubita jo kot narodno izročilo svojih prednikov. Poleg tega redno in rada prebirata Naš tednik in odlično poznata skrite ter manj skrite bisere Slovenije. In ko ju bo docela nasledil sin Hannes, si bosta prav gotovo vzela čas za zanimivosti, katerih doslej še nista mogla spoznati. V tem smislu naše iskrene čestitke k 20-letnici podjetja ter obilo poslovnih uspehov. Krojaški biseri iz hiše O. Minilo je že 20 let, odkar vodita Erika in Foltej Opetnik krojaško-trgovsko podjetje. Med drugim sta z narodno nošo „oblekla“ pliberško „Podjuno“ in šentviško „Danico“. Foltej pa ni samo odličen krojač. Je tudi dober prijatelj Jožeta Tisnikarja. __Piše mag. Janko Kulmesch Rož — Podjuna — Zilja 4. september 1992 Blagoslovitev obnovljenega Škpjančevega križa Vas Bistrica pri Pliberku sicer nima svoje cerkve, zato pa ima kar precejšnje število vaških križev ali kapelic, ki pričajo o vernosti ljudi, ki so jih pred davnimi časi dali postaviti. Od časa do časa pa so ta vaška verska znamenja potrebna tudi obnove. Minulo nedeljo popoldne je bila blagoslovitev temeljito obnovljenega Škrjančevega križa na Bistrici, ki stoji na križišču ob začetku vasi. Na novo ga je poslikal domači umetnik Jožef Stefan. Kot jo dekan Kristo Srienc, ki je križ blagoslovil, v nagovoru omenili, stojijo križi navadno na razpotjih, da kažejo ljudem pravo pot v pravo smer. Opomnil je tudi, da naj vsak radovoljno nosi svoj križ, vse navzoče pa je povabil, da bi s pobožno mislijo šli mimo vsakega križa. Župan Janko Pajank in kulturni referent, podžupan Jože Partl, pa sta poudarila, da se bistriška občina zelo trudi, da bi se taka vaška, verska in kulturna znamenja obnavljala in ohranila. Zato tudi občina rada prispeva svoj delež v ta namen. Zahvalila sta se posestniku Francu Percu za pobudo, da se je lotil tega dela. Po blagoslovitvi je gospodar povabil vse navzoče na hladno pijačo in srnjakov „golaž“. Srnjaka je podaril v ta namen nekdanji Bistričan Stanko Kraut, ki je vsem bralcem Našega tednika dobro znan, saj je iz njegove jogrske torbe prišlo že marsikaj — tokrat pa ves srnjak! Tako so vsi navzoči v prijetni družbi še po svoje „požegnali" ta popoldan, ki je bil nekak vaški praznik za spodnjo Bistrico. Te dni je obhajala 70-letnico Roza Marold, Prunčeva mama iz Pudaba pri Mokrijah. Slavljenki, zvesti bralki Našega tednika, iskreno^čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje tudi EL Dobrla vas. V Dulah pri Šmohorju sta Marija in Franc Wutti praznovala 40. obletnico skupnega življenja. Še na mnoga skupna leta v sreči, zadovoljstvu in medsebojnem razumevanju! V ponedeljek je praznoval osebni praznik Hajnžek Serajnik iz Št. Petra. Člani društva upokojencev Št. Jakob mu iskreno čestitajo ter mu želijo še mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Ta teden bo Ignaz Saler iz Konovec obhajal svoj 65. rojstni dan, njegova žena Marija pa 60. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju obema iskreno čestitamo! Rojstni dan je obhajal občinski odbornik EL Rožek mag. Mirko Oraže. Čestitkam NT se pridružuje tudi EL, ki mu želi vse najboljše, zlasti mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. V Bistrici v Rožu je obhajal rojstni dan Karel Smolle. NT, NSKS in EL mu iskreno čestitajo. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc bo v ponedeljek slavil rojstni dan, nekaj dni navrh tudi njegova žena Marjana. NT obema iskreno čestita ter kliče še na mnoga zdrava in srečna skupna leta! Čestitkam se pridružujeta predsedstvo NSKS in EL. Svojo 85. obletnico življenja je obhajal Fritz Tevžej v Šmiklavžu ob Dravi. Za ta častitljivi jubilej mu želimo trdnega zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova! Opozorilo učiteljem ob začetku šolskega leta Šolsko leto se bo pričelo z nabavo šolskih pripomočkov in učbenikov. Kateri učbeniki se bodo med šolskim letom uporabljali, določajo učitelji. Zato opozorilo učiteljem, naročite: primerne in potrebne učbenike tudi za dvojezičen pouk! Učitelji v zadnjih letih po izkušnjah naših knjigarn zelo skromno naročajo učbenike za dvojezični pouk. Verjetno so temu vzrok visoke cene. Slovenski učbeniki so namreč v primerjavi z nemškimi zelo dragi. Na ta način hočejo učitelji prišparati državi stroške. Škodo pa v tem primeru utrpijo slovenske založbe. Da morajo biti slovenski učbeniki dražji od nemških, je jasno, saj je tudi naklada tristokrat nižja. Medtem ko znaša letna poraba nemških učbenikov do 100.000 izvodov, se porabi na dvojezičnih ljudskih šolah le 300 slovenskih učbenikov letno, na Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji pa celo samo 50 do 60. Mohorjeva založba, ki zalaga 90 % slovenskih učbenikov, je zato primorana, da zalaga slovenske šolske knjige za deset let vnaprej, in to na lastne stroške. Medtem ko delajo nemške založbe s šolskimi knjigami največje dobičke, je izdajanje slovenskih učbenikov za naše slovenske založbe povezano z velikimi izgubami, ki se večajo s tem, da učitelji iz napačne šparavnosti ne naročajo slovenskih šolskih knjig v zadostni meri. K dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci naj ne bodo zapostavljeni zato, da bi državi prišparali nekaj tisočakov, ko pa na drugih mestih razmetava z milijoni. Zato naročite potrebne šolske knjige za dvojezični pouk. Dobite jih v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. V Železni Kapli praznuje 48. rojstni dan Bernarda Dovjak. Želimo ji vse najboljše; da bi ostala zdrava in zadovoljna vsa nadaljnja leta! Osebni praznik je v Trabesinji pri Kotmari vasi praznovala Marija Potočnik. Iskreno čestitamo! Člani društva upokojencev Pliberk čestitajo Mariji Pečnik za osebni praznik. NT se pridružuje čestitkam! 30. rojstni dan je obhajala Marjana Mautz v Selah. Vse najboljše, še veliko sreče in zadovoljstva! Te dni je praznoval 65-letnico Janez Kolter na Bregu pri Žvabeku. Dolgoletnemu občinskemu odborniku EL na Suhi in nekdanjemu predsedniku KPD „Drava" iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružujeta tudi EL Suha in KPD „Drava". V Ganji vasi pri Žvabeku je slavil 60. jubilej Kari Oroš. Zvestemu bralcu NT želimo vse najboljše, zlasti mnogo sreče in trdnega zdravja! Čestitkam se pridružuje tudi EL Suha. V Selah na Borovnici je pred kratkim obhajala 40-letnico Rožca Roblek. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo še veliko sreče in osebnega zadovoljstva! 80. rojstni dan je v Selah slavila Angela Gosar. Ob tem visokem življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče in predvsem trdnega zdravja! Prav danes slavi rojstni dan mag-Jože Wakounig, občinski odbornik EL Kotmara vas. Zvestemu sodelavcu NT želi uredništvo vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovolj; stva! Čestitkam se pridružujeta tud' EL in NSKS. Rojstni dan in god je v Libučab praznovala Milka Čapelnik. Za dvojn1 praznik ji iskreno čestitamo ter kli' čemo še na mnoga leta! V Selah na Borovnici je sla^ 60-letnico Albert Piskernik. Slavljen' cu iskreno čestitamo! Te dni je praznoval svoj rojstni dah občinski odbornik EL Škofiče Herman Jäger. EL in Nt mu kličeta še na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu! Micki in Francu Opetnik se je rodil sinček, katerega bosta krstila na ih16 Martin. Srečnima staršema iskreno čestitamo, dojenčku pa želimo vse najboljše na življenjski poti! Janezu Sadjak, pd. na Blatu, se je pred kratkim rodil tret) otrok, hčerkica Lucija. Mladima star šema iskreno čestitamo, mali zemlja^ ki pa želimo vse najboljše na življeni ski poti. Društvo upokojencev Pliberk česti® za osebm praznik Mariji Žunta > Črgoviče; Štefanu Kristanu, BistrlC u I Leopoldu Lebnu, Pliberk; ^ran.u Riedlu, Nončavas; Francu Ambr0fnj Šteben; Tereziji Pahtev, Pliberk; 'V geli Sadolšek, Dolinčiče; Marij' sočnik, Nonča vas. Kličemo še ^ mnoga zdrava in zadovoljna ® Čestitkam se pridružuje tudi N - Rož — Podjuna — Zilja Borovlje: Andreju Božiču v slovo Kapelčani so lahko ponosni na folklorno skupino Folklorna skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple šteje med najboljše na Koroškem. Prejšnji teden jo je lahko občudovala vsa Avstrija, ker je bila gost televizijske oddaje „Singendes klingendes Österreich“. V nedeljo, dne 23. avgusta, je v celovški deželni bolnici po kratki in težki bolezni nepričakovano umrl šolski svetnik in ravnatelj v pokoju, Andrej Božič iz Borovelj. Rodil se je 8. septembra 1927 v Globasnici kot drugi sin v preprosti, verni in zavedni slovenski družini. Mladostna leta je preživel v Lovankah pri Dobrli vasi, obiskoval gimnazijo v Št. Pavlu v Labotski dolini ter nato nadaljeval svoj študij v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Po gimnaziji se mu je izpolnila srčna želja: postali učitelj. Službo pedagoga je izvrševal v Krki, Gradesu, Ebene Reichenauu, Oberho-fu, Šmarjeti v Rožu in nazadnje kot ravnatelj na Želinjah. Poleg učiteljevanja se je zanimal za kulturne, predvsem odrske prireditve. Tako je bil v povojnem času soustanovitelj prosvetnega društva »Srce" v Dobrli vasi. Ko je stopil v zasluženi pokoj in se preselil s svojo družino v novo zQrajeni dom v Borovljah, je začel tudi pri boroveljskem društvu aktivno sodelovati. Pristopil je tudi tamkajšnjemu društvu ribičev in si našel nov konjiček. Sodeloval je pri raznih israh. Njegove zadnje vloge s° bile „Tulpenheim“ v Linhartovi Županovi Micki ter glavna vtoga v Hoffmannsthalovem Sleherniku, še letos aprila. Vendar zasluženega upokojenskega stanu ni mogel dolgo uživati. V sredo, 26. av-Sosta, so ga pospremili sorodniki, znanci in učiteljski kolegi na njegovi zadnji zemeljski poti k večnemu Počitku na pokopališče v Bo-r°vljah. Cerkvene obrede in "tošo zadušnico je opravil kazaški župnik Florijan Zer-90L bratranec rajnega, ob jteistenci msgr. Kandutha iz orovelj. Pesmi žalostinke so 2aPeli cerkveni zbor iz Dobrle Vasi ter moški sekstet pros-Vetnega društva iz Borovelj. Od rajnega so se ob odpr-em grobu še poslovili nek-anji sošolci iz Slovenije z haslednjimi besedami: »Predragi Andrej! Po tej Poli se ti vsi iskreno zahvalju-i temo za izkazano prijateljstvo, Prijaznost, trud in dobroto. S teboj je odšel dragocen biser iz tega prelepega koroškega kotička. Domača zemlja naj ti bo lahka. Počivaj v miru.“ Na tem mestu se zahvaljuje žalujoča družina — žena, otroci in sestra — župniku F. Zergoju za duhovno spremstvo rajnega, obema zboroma za olepšavo pogrebnih obredov, ravnatelju na Želinjah gospodu Prunču za vso pomoč, ter številni množici žalnih gostov. V imenu Našega tednika pa izrekamo žalujoči družini iskreno sožalje. Rajnega Andreja bomo ohranili v lepem spominu. Nastop kapelških plesalk in plesalcev, ki ga je posredoval Franci Sadolšek, so posneli v domačem gradu. Bil je to eden izmed viškov v bogati „zgodovini“ folklorne skupine SPD „Zarja“, kljub dejstvu, da je že pred leti nastopila tudi v inozemstvu, mdr. na Nizozemskem, v Franciji in Italiji. Skupina šteje trenutno osem parov. Leta 1989 je njeno vodstvo prevzel Marjan Oraže, pred njim pa jo je vodila Traudi Ur-schitz. Letos je imela že okoli 15 nastopov, mdr. na libuškem žeg-nanju ter na prireditvi „Erntedankfest“ (organizirala jo je ka-pelška „Landjugend“). Pogosto- krat so tudi gostje hotela „Obir", naravnost obvezen pa je njihov nastop, če se poroči kak član ali članica skupine. Tako bodo mdr. 12. septembra zaplesali Regini in Francu Jožefu Smrtnik. Program kapelških plesalcev obsega koroške, vključno ziljske in gorenjske plese. Radi pa bi ga še razširili in popestrili. „Naš cilj je namreč po nekaj letih spet nastopiti v inozemstvu,“ tako Marjan Oraže Našem tedniku. Želimo, da bi simpatična folklorna skupina SPD „Zarja“ lahko uresničila vse svoje cilje. In da bi tudi v prihodnje navduševali publiko tako, kot so jo do danes. —Kuj— Kotmara vas: težave zapadi suše Marsikod v kotmirški občini so nastale hude težave zaradi dolgotrajne suše. Občinski vodovod daje dosti dragocene tekočine. So pa težave pri skupnostih in pri zasebnih vodovodih. Doslej so gasilci navozili že čez 300.000 litrov vode k posameznikom. Na zadnji seji v petek, 28. 8. 1992, je občinski odbor tudi sklenil, da dobivata skupnosti Čahorče zahod in po novem tudi Čahorče vzhod vodo po 5,50 šil. (5 + 10 %) za kubični meter od občinskega vodovoda. Nadalje je občinski odbor sklenil 1. dodatni redni in izredni proračun (predvsem ceste in poti; precejšen zalogaj je bil tudi prizidek k ljudski šoli), oddal stanovanje v bloku pri občini (Paul Adlaßnig; drugi pridejo na seznam za čakanje), uredil neko zemljiško zadevo v Ča-horčah in sklepal o prena-membah. Pod točko razno je župan Hugo Gčtzhaber obvestil občinski svet, da bojo zdaj le asfaltirali (z mrzlim asfaltom) pot skozi Prebije (stroški na delež bojo znašali ok. 10.000 šilingov) in med drugim o težavah zaradi gostilne pri llnu. Kanalizaciji bo treba nameniti posebno sejo. Župan je tudi obljubil podporo kmetom, ki imajo letos zaradi hude suše precejšnje izgube pri pridelkih in pri krmi. Tisti občani in občanke, katerih otroci hodijo v Celovec v ljudsko šolo, bojo morali plačevati četrtino prispevka sami. Gledališče ob Dravi pred premiero Gledališče ob Dravi, katerega duša je Valter Juvan, pripravlja novo predstavo: imenuje se „Moške stvari" mednarodno znanega in priznanega nemškega avtorja Franza X. Krčtza. Premiera bo 1. oktobra v gledališču ORF Celovec. Koroški ORF je tudi sopriredi-telj. Kot smo zvedeli, obstaja možnost, da se bo avtor Franz X. Krötz tudi osebno udeležil premiere. Na vsak način že danes prisrčno vabimo naše bralke in bralce, da si ta termin zabeležijo v svojem terminskem koledarju. Reportaža STRAN q petek, O 4. september 1992 Sv. Hema pomarsko središče v rimskem imperiju? Je bila rimska naselbina Juena eden največjih romarskih krajev v alpskem prostoru? To vprašanje se vsiljuje po odkritju 4. in 5. cerkve. It/Fera Letos so odkrili dve novi cerkvi, ki ju pripisujejo dvema različnima krščanskima skupnostima. Piše Silvo Kumer etos so na Sv. Hemi že Imi petnajstič izkopavali ostanke poznoantičnega naselja Juena, ki je bilo — tako vsaj domnevajo — eden največjih romarskih krajev v poznem rimskem imperiju. Vodja izkopavanj na Sv. Hemi univ. doc. dr. Franz Glaser to utemeljuje s tem, da doslej iz poznega rimskega imperija tako velikega števila sakralnih zgradb na enem samem kraju ne poznamo. Ko so leta 1982 našli oz. javno- KDZ Koroška dijaška zveza je bila ustanovljena pred tridesetimi leti z namenom, da bi združevala srednješolsko mladino in visokošolsko vejo. To je bil čas ustanovitve Slovenske gimnazije, ko so imeli že pet razredov. Pozneje pa se je iz visokošolske veje na Dunaju razvil Klub slovenskih študentk in študentov, ki je postal neodvisna organizacija. Tako je KDZ postala le še center za dijake Slovenske gimnazije, kjer so lahko delovali na kulturnem (Oder mladje) ter časnikarskem področju (časopis Problemi, ki je letos spet dvakrat izšel), pa tudi na sti predstavili prvi dve cerkvi, niti arheologi niso več pričakovali najdbe nadaljnjih cerkva. Celoten cerkveni kompleks je enkraten za Austrio Romano, s tem pa je gora Sv. Heme najpomembnejše izkopavalno mesto za poz-noantično in zgodnjekrščansko raziskovanje v Avstriji. Po najdbah sodeč je bila Sv. Hema naseljena že v 2. tisočletju pr. Kr. Ko so se na koroških tleh tristo let pr. Kr. naselili Kelti, je na Sv. Hemi nastalo keltsko svetišče louneat. Že v zgodnji rimski cesarski dobi je bilo kelt-sko-rimsko prebivalstvo naselje- narodnopolitičnem področju so bili sprva zelo aktivni. Seveda so bili mdr. primerni prostori važni za dobro in uspešno delovanje. Mladina je imela kraj, kamor je lahko zahajala, se srečavala, klepetala in kovala načrte za nova dejanja. Toda v preteklih letih so mladinci izkoristili prostore bolj za druge dejavnosti kot pa za aktivno delovanje. Zato je bil tudi sprejet sklep o razvezavi pogodbe za prostore. „Morda to tudi ni slabo, kajti mladina sedaj lahko pokaže, da ji le gre za delovanje," je dejal predsednik Saša Sturm. V začetku preteklega leta pa si je zastavil cilj, da mora med dijaki Slovenske gimnazije zbrati vsaj sto podpisov, s katerimi izjavijo, da je potreba po Koroški dijaški zvezi dana. Dejansko je zbral bistveno več podpornih no na območju rimske cestne postaje Juenna (danes Globasnica). 400 let po Kr. se je prebivalstvo preselilo na Sv. Hemo, ker jih je je bilo strah pred vpadi drugih narodov, ki so bili v času preseljevanja narodov na poti po Evropi. Na Sv. Hemi so zgradili majhno trdnjavo, kjer je poleg stanovanjskih hiš nastala tudi prva majhna cerkev, katere temelji so danes lepo vidni na vzhodni strani platoja. izjav in se zato odločil za nadaljnje delovanje. Ali Saša morda meni, da manjka zanimanja s strani mladine? „Mladina se ne zanima za narodnopolitično, temveč bolj za mladinsko delovanje. Potrebno bo najti nove modele, kajti z modeli iz 70-ih let ne gre več.“ Vprašal sem ga, zakaj meni, da mladino ne zanima narodnopolitično delovanje. Njegov odgovor: „Za mlade ni več težko, da se priznajo kot Slovenci. Slovenec sem in bom!, rečejo in s tem je vsa zadeva rešena. Dobro, če ima mladina res toliko samozavesti.“ Glede novih modelov pa si predstavlja Saša, da bo treba napraviti izvedeniška mnenja o tem, kako se je spremenila mladina v zadnjem desetletju in kaj hoče oz. so njene potrebe. Res je, da se mladina na kulturnem področju raje in z vso vnemo prizadeva, za manjšinsko politiko pa se ne briga. Je tudi to sprememba v novi generaciji, o kateri je Saša govoril? Pri tej cerkvi so bili pokopani predvsem duhovniki in cerkveni dobrotniki s svojimi družinami, medtem ko so bili navadni prebivalci pokopani zunaj naselja. Večinoma so bili v takih cerkvah pokopani tudi mučenci. Liturgična misel, „biti pokopan z mučencem in z njim tudi vstati od mrtvih“, je bilo versko vodilo prebivalstva v tedanjem času. S tega vidika je možno tudi razlagati, zakaj se je Sv. Hema razvila v romarsko središče. Stalni prebivalci na Sv. Hemi niso potrebovali in finančno niso bili niti zmožni graditi sorazmerno razkošnih sakralnih zgradb. To izredno čaščenje mučencev je bilo v 6. stoletju povod za gradnjo dveh cerkva, ki so jih odkrili letos. Posebnost teh dveh cerkva je, da sta jih zgradili dve različni krščanski skupnosti: ortodoksna, katoliška, in arianska^ (Opomba: krivoverec Arij je učil, da je Jezus istoveten (homoiou-sios) samo Bogu Očetu; katoli' SKSS Ustanovitelj Slovenskih koto' ških skavtov in skavtinj je d'1 rajni salezijanec Janez Rovah' SKSS so bili najprej organizira ni le v Špitalu ob Dravi, poteh1 pa tudi v Mohorjevih domovih: Prvo obljubo so SKSS doživel' I. 1959. Skavti so od svoje ustanovit' ve naprej in do pred nekaj letl bili včlanjeni v Avstrijsko skavt' sko organizacijo PPÖ. Velik de. skavtov in skavtinj pa se^ h počutilo dobro pod to strešne ška ortodoksna vera pa uči, da je Božji Sin istoveten (homoou-sios) Očetu. Razlika je v manjkajočemu „i“; to je povzročilo stoletja trajajoče razprtije). Dr. Glaser ne izključuje, da je najprej stala arijanska cerkev (5. stoletje), in da so šele nato zgradili svojo cerkev pravoverni kristjani. 9rQanizacijo, ker so bili zaznavni le kot „Klagenfurt 6 — Celovec 6“ in ne kot Slovenski koroški skavti in skavtinje. Vrhu tega se je sodelovanje s PPÖ vedno bolj rahljalo. Odločitev je dila težka — skavti na Koroškem so se odločili za samo-stejnost. Tako so po njihovem Mnenju lahko postali bolj odpr-za sodelovanje s skupino slo-venskih skavtov v Trstu, s kate-r° so bili vseskozi tesno povedni. Tesno pa je tudi sodelovanje s SZSO (Slovensko zvezo skavtskih organizacij). Npr. prijavljajo skupno šolanje za voditelje in vodnike in so v načrtu Cete skupni tabori. Skavti delajo v vodih, ki jih Natančnejše podatke o tem lahko pričakujemo od izkopanin v naslednjih letih. V vsaki teh cerkva je našlo prostora do 300 romarjev, višina cerkve pa je verjetno bila do 7 metrov. Vsaka cerkev je imela ob sebi tudi stavbo, ki je služila kot prenočišče romarjem. So torej sestavlja po 6 do 7 članov ter še en voditelj. Vode imajo trenutno v Celovcu in Šmihelu. Vodi sestavljajo čete. Redno izdajajo glasilo „Plamen“, ki je namenjen za vse člane in prijatelje. V zadnjem letu so se koroški skavti pobratili s četo v Brezovici v Sloveniji. Kljub temu, da so izstopili iz Avstrijske skavtske zveze, pa še iščejo stik do avstrijskih skavtskih skupin. Nastopanje v javnosti pri skavtih ni važno — težišče je delo z bazo, to se pravi delo na pokrajini (v fari). „Skavtsko delo je tiho delo, kajti bistveno se dogaja v notranjem in ne zunaj,“ pravi načelnik skavtov Hanzej že tedaj poznali nekaj podobnega kot gostilne? Dr. Glaser tega ne izključuje popolnoma; bolj verjetno pa je, da je imel do teh „prenočišč“ dostop vsak romar, in to brezplačno. In vsak romar — ki je šel na romanje — je avtomatično dal tudi precejšen dar. Iz relativno razkošnih stavb Lomšek. Srečanja skavtov so zelo raznolika. Vsako leto imajo adventna srečanja, športni dan, dan v snegu, taborjenje, izobraževalne prireditve za vzgojitelje itd. Zanimanje za skavtsko življenje prevladuje predvsem pri otrocih od 10 let naprej. „Cilj nas voditeljev je, da te mladince obdržimo za poznejše delovanje,“ upa Hanzej Lomšek. Vprašanje, ali je na Koroškem preveč mladinskih skupin, Hanzej Lomšek zanika. Mnenja je le, da se mora več delati. Manjka predvsem konkretno delo na bazi. „Med slovenskimi mladinci skoraj ni več idealistov,“ je prepričan Hanzej Lomšek, in upa, da idealizem vsaj med voditelji skavtov ne bo prenehal. Ija, da družba mladino jemlje resno in ji pomaga k odgovornosti. Mladinski teden naj bi zainteresiranim mladincem dal možnost, da najdejo ustrezno pot za odgovoren nastop v javnosti. Za dosego teh namenov želi biti RUAK mladini v trdno oporo s prireditvijo tega mladinskega tedna. Sonja Sturm, generalna tajnica RUAK ^Mladini pomagati k odgovornosti Politično upravna akademij0 je odločila, da priredi mla“'^ teden za mladince, ki se zar1llvt| sknr, za mladinsko delo, hočejo h Pnosti. Nadaljnji cilj je, da si javnosti navzoči z dobrimi poh0 jZ|7a' ljudje izmenjajo osebne mi in so dosti pogumni, da 5 nje in najdejo pot do smisel-zamisli in mnenja predstavi kupnih rešitev. ■ WÄ* 1"3 vidi P0,reb0- da koro-Cilj mladinskega tedna )e VegA ^ ovenk in Slovencev ne obda mladinci najdejo primera a samo o mladinskem delu in pri reševanju problema, j ql dh°stnih vprašanjih. Hoče jih učinkovito in prijetno sode ^Vßri? ^ati tudi o splošnih temah, ki družbenopolitičnem delu nar I aaevajo celoten svet. Njen zorni kot ni omejen samo na Koroško, saj je tok vesti dnevno tako velik, da ne moremo ignorirati problemov naše celine. S tem pa ni rečeno, da ji je razvoj naše narodne skupnosti zadnja briga. Vplivati hoče na slovenske politike s tem, da se javlja k besedi in se vključuje v reševanje narodnostnih vprašanj. A to predpostav- Politično upravna akademija je letošnje poletje namenila mladini. Prirejala bo mladinski teden „Mladina k besedi“ od 6.9.1992 do 11.9.1992 v Drobo-Ijah ob Baškem jezeru. V ta namen vam mladi sodelavci RUAK predstavljajo vseh sedem mladinskih organizacij koroških Slovencev. KSŠŠK, Mlado EL, KSŠŠG in Katoliško mladino so že predstavili, tokrat pa so na vrsti KDZ in koroški skavtje. Pripravila Robert Sturm in Eri h O raže (ffip Mladi sodelavci PUAK javljajo mladinske organizacije Reportaža in tudi mozaikov (nad 200 m2) je možno sklepati, da so romarji darovali precej. Stavbe so bile verjetno uničene zaradi požara, kakor kažejo ostanki pepela nad mozaiki ter fragmenti staljenega okenskega stekla. Možno je, da se to ujema s prihodom poganskih Slovanov v letih okrog 600 po Kr. Med temi Slovani je potem v 8. st. kot misijonar deloval Modest, ki ga je v Karantanijo poslal iz Salzburga škof Virgil. Naslednje leto bodo na Sv. Hemi nadaljevali izkopavanja. Društvo Prijatelji Heme, kateremu predseduje župan Albert Sadjak (blagajnik Janez Hudi), je že zagotovilo potrebna sredstva, ki znašajo letno nad 200.000,— šilingov. Večji del k temu prispeva občina Globasnica. Velike težave še zmeraj dela občini posestnik parkirišča pod izkopavališčem. Kratko malo je potegnil plot in ni pripravljen podaljšati letne najemniške pogodbe. Župan Albert Sadjak pa še vedno upa na uvidevnost kmeta in tako na skupno rešitev. Mladi podjunski ribiči v Sloveniji Od 3. do 9. avgusta je bil tabor mladih ribičev na Pragerskem — pri ribiški družini Slovenska Bistrica. Udeležili smo se ga tudi mladi člani Podjunskega ribiškega kluba (Boris Krasnik, Kristijan Karaut in Samo Wakounig). Spremljala sta nas Franci Pegrin in Bernard Olip. Preživeli smo sedem prijetnih dni z mladinci iz cele Slovenije. Razen ribolova smo si ogledali še tovarno aluminija Impol, ribogojnico na Frankolovem, vodno zajetje v Zg. Bistrici, Ptujski grad ter mesto Ptuj. Zvečer pa smo večkrat gledali filme o ribolovu s tekmovalko, drst rib itd. Čas je hitro minil. Prišlo je tudi do tekmovanja v castingu in ribolovu s plovcem. V soboto je bil na programu tudi obširen kviz. Tako je minil lep teden, v katerem smo se naučili Casting, ribolov s tekmovalko in seveda slovenska imena r'k Samo Wakounig 12. slikarski teden v Svečah Zanimivi umetniki, dober odmev Mirno, romantično vzdušje Sveč daje raznim likovnikom iz Italije, Slovenije in Koroške že dvanajstič možnost do kontemplacije, do spoznavanja južnokoroške narave in do prijetnega srečanja. Piše Renata Šikoronja Letos je povabilo društvo SRD „Kočna“ zopet umetnike, ki sodelujejo na slikarskem tednu in ustvarjajo vsak na svoj individualni način. Eni v prostorih stare ljudske šole ali v Goršetovem ateljeju, drugi pa v naravi sami. Iz Furlanije-Julij-ske krajine sta prišli Jasna Merku in Megi Pepeu, iz Slovenije Milan Butina in Jože Kumer in iz Koroške Franz Brandl, Simon Veratschnig in Ljupčo Deskoski. Tržačanka Jasna Merkii se v glavnem ukvarja z grafičnim oblikovanjem, keramiko, reklamnim in založniškim načrto- vanjem in knjižno ilustracijo. Megi Pepeu, ki je prav tako rojena v Trstu, se je dolgo ukvarjala z dekoracijo ladij. Njeno področje sta grafika in reklama. Nedvomno so pridobile Sveče z Milanom Butino vrhunskega slikarja (poleg tega tudi filozofa), ki je med drugim bil docent za likovno teorijo in metodiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Objavljal je prav tako s področij likovne teorije in likovne estetike. Akademski slikar Jože Kumer živi v Novem mestu, kamor se je vrnil po končanem študiju in kjer svobodno ustvarja. Pliberčan Franz Brandl, ki je avtodidakt, pravi o sebi: „Vplivi od zunaj (...), preoblikovani v jezik ali v glasbo, preteklost, sedanjost in bodočnost, se mešajo z notranjo pripravljenostjo, začeti z delom ter oblikovati ploskve, črte in žarke, biti prvi in edini, kljub vedenju, da drugi mislijo podobno.“ V središču ustvarjanja Celovčana Simona Veratschni-ga je narava, narava kot notranja struktura. Umetnik se ji približuje tako, da išče njene abstraktne poteze. Iz Ohrida prihaja sedmi udeleženec, Ljupčo Deskoski, ki se je pred petimi leti naselil na Bistrici v Rožu. On je tako likovni umetnik kot tudi restavrator. Od ponedeljka do petka vodi v Svečah work-shop „slikanje z oljem“. Poleg tega imajo tudi otroci možnost ustvarjanja. Rezi Kolter dela z njimi tri popoldneve z glino. Že tretje leto vodi kulturno društvo Kočna mag. Tatjana Feinig. Poudarja v pogovoru, da so finančna sredstva kulturnega društva za slikarski teden zelo omejena. Zadostujejo ravno, da lahko plačajo umetnikom teden dni bivanja in potne stroške. Govorili bi lahko celo o ignoranci s strani Koroškega kulturnega urada, kajti subvencioniranje drugih aktivnosti (tudi kulturnih) na Koroškem ni v sorazmerju s podporo sveškemu slikarskemu tednu. Sredstva kulturnega društva so sicer omejena, ampak V nedeljo, 30. avgusta, so Selani obhajali svoj farni praznik ob 500-letnici turških napadov na to skrito vas pod Košuto. Zbrali so se kot velika družina, najprej pri slovesni maši, da so se Bogu zahvalili za rešitev od „vojske in hudih časov“, kot beremo na znanem turškem križu v Selah iz leta 1492. Piše Alojz Angerer _ Po sveti maši je bilo pripravljeno skupno kosilo za vse farane. Stari in mladi domačini in gostje so se skupno veselili ob pijači in jedači, kot smo navajeni obhajati družinske praznike. Po kosilu je pa prihajalo še več ljudi. Avtomobili in avtobusi so se ustavljali pred farno dvorano in slovesnosti so se premaknile na prosto. Ker je naj; manjši zvon v selski cerkvi tudi eden najstarejših na Koroškem (iz 14. stoletja), je krožek slovenskih bogoslovcev v Ljubljani priredil letošnjo srečanj6 odmev kaže, da ne primanjkuje zanimanja. Obiskovalci ne prihajajo samo iz neposredne okolice, temveč tudi iz Slovenije in Furlanije. V nedeljo, 30. avgusta, je bilo pred galerijo Gorše odprtje slikarskega tedna. V tem okviru je predstavila mag. Tatjana Feinig posamezne udeležence in ob prigrizku je bilo mogoče spoznavanje. slovenskih pritrkalcev ravno tu v Selah. Sedem skupin iz vse Slovenije je pokazalo pred cerkvijo zbranim poslušalcem (lahko bi jih bilo še več) prave umetnine na zvonovih. Pritrkavanje je starodavni narodni običaj, ki ga srečamo danes samo še med Slovenci. Ohranil se je tudi še med koroškimi Slovenci — redno ga izvajajo še v Selah (na Sedel-cah) in Kazazah. Drugod v Podjuni se stari ljudje spominjajo, da so fantje °b praznikih ali romarskih shodih „nabijali“, kot pravijo Pod-junčani, pa tudi Gorenjci v Zgornjesavski dolini. V Sloveniji je registriranih nad 300 Pntrkalcev, ki ob velikih praznikih (Božič, Velika noč, žegna-nje . . . ) in ob posebnih prilikah (birma, nova maša) olepšajo praznično vzdušje s tem, da pojejo z zvonovi. Fantje (tudi že dekleta) izvajajo različne ritmične igre in Pravcate melodije tako, da tolčejo s kladivom v taktu na zvon ali udarjajo ročno s kembljem. Diakon Matjaž Ambrožič, vodja Danes v petek, 4. septembra, ob 20. uri pa je na sporedu koncert šmihelskega NEW TIMES BIG BAND-a s čisto novim programom, ki vas bo prav gotovo navdušil. Kraj: gostilna Adam v Svečah. Zaključna prireditev je v soboto, 5. septembra, ob 20. uri s prezentacijo slik, prav tako v gostilni Adam. pritrkalskega krožka v ljubljanskem semenišču, pravi: „Pritrkalci čutijo, da so v cerkveni službi, enakovredni cerkvenim pevcem. Dvigujejo praznično razpoloženje in skrbno ohranjajo krajevne običaje. Vsaka vas ima svoje melodije iz starega izročila, določen vrstni red pri izvajanju glede na praznik in priliko, in določene izvajalce. Vse to je bolj razumljivo, ker poznamo v Sloveniji samo umerjeno zvonjenje (ritmično usklajeno), tega pa v Avstriji ni.“ Tako smo slišali v Selah pri skoraj dvournem programu, poleg zgodovine selskih zvonov in lepih misli diakona o pomenu zvonov, prelepe pritrkals-ke melodije: finfar, ribniška, stoječa na 5, narodna 7, li-gojnska, rimljan, za rojstni dan in še mnogo drugih. Prireditelji so vsem udeležencem (najmlajša sta bila 14-letna fanta) podelili enako priznanje (lepo izdelan lesen krožnik). Vsi smo hvaležni Selanom, da so nam pripravili tako čudovito lepo doživetje! Po dopustniškem zatišju slovenske skupščine, ki je trajalo slab mesec dni, se septembrsko dogajanje pričakuje s toliko večjo intenzivnostjo in negotovostjo. Na dnevni red ponovno prihajajo zahtevna gospodarska in politična vprašanja in priprave na volitve, ki naj bi bile najkasneje do 23. decembra 1992. Slovenski parlament bo moral — po že pretečenih 100 dnevih delovanja nove vlade, ki ji je opozicija dala čas, da zajame sapo — začeti uresničevati vladne obljube in dejansko reševati tista gospodarsko-so-cialna vprašanja, katera so najbolj očitali vladi predsednika Lojzeta Peterleta. Podpredsednik vlade Herman Rigelnik, ki je v vladi odgovoren za gospodarstvo, bo moral položiti na mizo vse karte in vse adute. Do stabilizacije slovenskega gospodarstva in zaustavitve negativnih trendov (padanje družbenega proizvoda, visoka inflacija, previsoke obresti, visoka brezposelnost, pomanjkanje tržišč, blokada žiro-računov in stečaji podjetij) še vedno ni prišlo. Zato bo iz obljub, če vlada zares ima druge rešitve, moralo priti do rezultatov, saj je socialni nemir v podjetjih grozeč. Banka Slovenije je z omejevalno monetarno-kreditno politiko, ki jo je uvedla ob uvedbi slovenskega tolarja (od oktobra 91 dalje), odigrala svojo pomembno stabilizacijsko vlogo in vplivala na zmanjševanje inflacije. Ta iz meseca v mesec pada, in je od 21,5 odstotka v oktobru 1991 padla na 1,2 odstotka v avgustu 1992. Toda centralno banko Slovenije in njeno delovanje je uzakonila prav prejšnja vlada. Tako tudi sedanja vlada ne dovoli enormnega povečanja cen nekaterim monopolistom (nafta, elektrika). Herman Rigelnik vidi jedro rešitve gospodarstva v privatizaciji družbene lastnine, niansa razlike obstoja le v tem, da Rigelniku ni toliko pomemben privatizacijski mo- del, ampak stavi predvsem na spremenjene razmere in na znane lastnike, ki naj bi v podjetjih spremenili smer. Vlada torej meče žogico in se ne spušča v reševanje podjetij. Kritiki direktorskega sloja v podjetjih se pridružuje tudi Rigelnik. Direktorjem družbenih podjetij sta obe vladi očitali nesposobnost, pomanjkanje ino- vativnosti pri iskanju novih trgov in novih proizvodov, lahkotno odpuščanje delavcev. Rigelnik pa vidi največji razlog in edino rešitev v pomanjkanju lastnikov in nesprejeti lastninski zakonodaji. Prav nujnost ureditve privatizacije družbene lastnine in njene pozitivne učinke je poudarjal ekonomski svetovalec predsednika Peterleta dr. Boris Pleskovič in njegova svetovalna ekipa iz Svetovne banke. Vprašanje sanacije bank in razbitje monopola Ljubljanske banke (ki z 60- do 70-odstotni-mi letnimi krediti uničuje podjetja) je bilo eno ključnih vprašanj, ki ga je izpostavil dr. Pleskovič. Zato je bil razglašen za „narodnega izdajalca", ki „uničuje“ image Ljubljanske banke v svetu. Zdaj pa je sanacija bank ponovno eno najresnejših vprašanj, ki ga je treba rešiti in se ga zaveda tudi sedanja vlada. Eden od temeljnih napadov na Peterletovo vlado je bil tudi slovenski proračun. Sedanja vlada ga je v začetku vehementno napadla, na koncu pa je na podlagi „analize stanja", kot pravi Rigelnik, ugotovila, da proračuna ne bo spreminjala, ampak ga je, kot prejšnja vlada, renominirala. Po pregledu dela sedanje vlade in njenih 100 dni, lahko le ponovno ugotovimo in potrdimo tezo ob zamenjavi prejšnje, da smo v Sloveniji nepotrebno izgubili nekaj mesecev za ustoličenje nove začasne vlade, ki bo delala do volitev in ki je prišla do podobnih ugotovitev kot prejšnja. Po številu in kvaliteti sprejetih zakonov pa je prejšnja vlada storila mnogo več. Galerija Rožek: Odmevna razstava Huga Wulza ljudske šole Apriach Od 22. avgusta dalje si lahko ogledate v galeriji Rožek-Šikoronja dela Huga Wulza in istočasno objekte šest- do desetletnih otrok ljudske šole Apriach. Hugo Wulz, katerega odrsko sliko so lahko občudovali obiskovalci novega koncerta zbora Rož .Pesem upanja1, se je rodil leta 1937 v Beljaku. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju je najprej deloval v Saalfeldnu in Trstu. Pred nekaj leti se je naselil blizu Št. Jakoba v Rožu. Razstava prikazuje nasprotja statike in giba, nasprotja dejanskega življenja in pravljice; v tej točki pa se krijejo Wul-zove slike tudi s figurami otrok. Vrstijo se izmišljena bitja in živali. Ni razpoke med umetnikovim in otroškim delom. Oboje zaigrano, ampak realno, oboje močno v barvi in pisano, ampak ne ubijajoče. Resničnost, ki jo prikazuje umetnik, se nadaljuje v otroškem izražanju in obratno. Razstava v galeriji Rožek je razveseljiva in osvežljiva, istočasno nas pa pelje v skrivnostne kraje lastnega podza-vestja. V slikah Huga Wulza je moč najti vse, kar je krutega in lepega na tem svetu, istočasno je opaziti, da so ta dejstva sicer upoštevana, ne pa absolutna. Življenje sestavljajo nasprotja. V Galeriji Rožek-Šikoronja si pa lahko ogledate poleg slik, naslikanih s tempero na platno, in objektov otrok iz lesa in papirne kaše, tudi krasen gobelin Huga Wuzla in skulpture salzburškega umetnika Antona Thuswaldnerja. Razstava je odprta še do 19. septembra, vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 15. do 19. ure. * V soboto, 29. avgusta, je pri- redila Galerija Rožek-Šikoronja ob 16. uri v okviru jour-fixa srečanje z umetniki. Tak obširen potek popoldneva je omogočila .Kleine Zeitung'. Bil je eden izmed zadnjih poletnih dnevov in povabilu se je odzvalo okoli 300 obiskovalcev. Zvečer je bil koncert pevke, pisateljice in igralke Svetlane Makarovič, ki jo je povabila KKZ, in nato koncert dua ,Gil-bernd projekt' (sestavljata ga Gilbert Sabitzer in Berndt Thurner) s sodobnimi skladbami (večinoma japonskimi) za marimbo in saksofon. Še da upati, da bo nadaljevala galeristka Marija Šikoronja s tako uspešnimi srečanji. Le da obiskovalci ob popolnem navdušenju ne bodo pozabili, da si je mogoče ogledati za zidovi isto tako navduševanja vredne razstave. REJA 4. september 1992 Pismo iz Slovenije Predsednica SPD „Kočna“ mag. Tatjana Feinig je pozdravila umetnike in udeležence 12. slikarskega tedna v Svečah. PISMO IZ SLOVENIJE Piše Tomaž Gašperlin Srečanje slovens^^Pritrkalcev v Selah Ko zvondi pojejo v taktu . . Ro 100 dnevih dela nove vlade v Sloveniji Radio / TV / Prireditve T PETEK, 4. sept. Magazin novih knjig — A Blaže in Nežica (4). SOBOTA, 5. sept. T Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D NEDELJA, 6. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. M. Rakovnik, E Sele). 18.10-18.30 „Pliberški jormak“. N PONED., 7. sept. Za dobro voljo. V TOREK,-8. sept. R Partnerski magazin. A SREDA, 9. sept. Glasbena sreda. Večerna: Glasbeni stiki D med Slovenijo in Avstrijo - 1. 1 ČETRTEK, 10. sept. U Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 6. septembra, ob 13.00 v TV 2 Poned., 7. sept., ob 17.20 v TV SLO/1 Najstarejši sejem na spodnjem Koroškem: 599. pliberški jormak Kljub poletju stoletja manj gostov: turizem izven centrov potrebuje nove pobude 5. septembra 1872 je bila ustanovljena „Posojilnica Št. Jakob" v Rožu. Se mora slovensko zadružništvo na Koroškem ob prehodu v novo tisočletje zaradi močno spremenjene socialne strukture prebivalstva odpreti novim izzivom? Seminar v Fiesi — obeta se pestra gledališka jesen ATSV — SAK: vrhunski derbi v koroški nogometni ligi — drugi na lestvici gosti prvega Natečaj otroške portretne fotografije Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čimvečji, ker jih ž^imo rj£StaÄi Ja pl-sebni razstavi v Celovcu in Ljubljani •- rrffl%anj*Vno»iM)rm|t je 30 x 20 cm. Fotoarafijkso llhko črfobge^li J^tViePp^ebna žirim-bn rafffiMilaflenBrnfj^g rfldg irlrifbroplSe za Mohorjeve knji-geOsiloJlcIlä#- JoTOO,— šilingov. Rok: 1. oktober 1992. N^lov: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana. Udeleženci: Furlanija-Julijska krajina — Jasna Merku, Megi Pepeu Slovenija — Milan Butina, Jože Kumer Koroška — Franz Brandl, Simon Veratschnig, Ljupčo Deskoski SPORED: Petek, 4. septembra 1992, ob 20. uri: KONCERT šmihelskega NEW TIMES BIG BAND-a s čisto novim programom, ki Vas bo prav gotovo navdušil! Kraj: gostilna ADAM v Svečah Sobota, 5. septembra 1992, ob 20. uri: Zaključna prireditev: PREZENTACIJA SLIK. Kraj: pri ADAMU v Svečah (možnost nakupa slik) 12. slikarski teden v Svečah do 5. septembra Zahomec ZAHOMŠKI ŽEGEN Čas: v nedeljo, 13. 9. Ob 14. uri: ŠTEHVANJE Kraj: pod lipo Ples v šotoru. Vabi: mladina iz Zahomca Železna Kapla TRADICIONALNI POHOD PO POTEH ŽUPANCA, GAŠPERJA IN LENARTA Čas: v nedeljo, 13. 9., ob 7. uri zjutraj Odhod od Wölflna na Lobniku. Zaključek pohoda okrog 15. ure pri Peršmanu. Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli in Področni odbor Zveze koroških partizanov Železna Kapla Trst ŠTUDIJSKI DNEVI TRST — 4., 5. in 6. 9. 1992 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Predavali bodo: prof. Gorazd Kocijančič („Apofatizem in politika“); prof. Lojze Peterle („Kristjanovo poli- tično tveganje“); dr. Jože Pučnik („Od narodne identitete do državne osveščenosti“); dr. Edvard Kovač („Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo“); dr. Franc Rode („Da bi nam srca vnel za čast dežele") MLADINA K BESEDI Mladinski teden je namenjen slovenski mladini, ki • hote izrabiti moč novinarstva • se hoče sama zastopati v javnosti • se zanima za mednarodne mladinske dejavnosti Kraj: Drobovlje ob Baškem jezeru Čas: od nedelje, 6. sept. 1992, do petka, 11. sept. 1992 Prireditelj: PUAK Prijavite se lahko pri PUAK, Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, telefon (0463) 51 25 28 - 28 Št. Jakob v Rožu KULTURNA PRIREDITEV Čas: nedelja, 13. sept., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Društvo upokojencev v Št. Jakobu v Rožu Nastopali bodo: Moški pevski zbor „Trta" iz Žitare vasi, Tercet „Rož“ (Danica Urschitz, Simona Rovšek, Karli Krautzer), harmonikar Nato bo sledilo družabno srečanje! Za jed in pijačo je poskrbljeno. Vsi, tudi taki, ki še niste v pokoju, ste prav prisrčno vabljeni! Št. Janž Slovensko prosvetno društvo v Št. Janžu vabi na VAŠKI PRAZNIK Čas: nedelja, 6. septembra Kraj: pri Tišlarju od 10. ure naprej jedi in pijače Spored: otroške igre, petje, srečolov, kegljanje, harmonikar Martin, čarovnik „MAGIC FELIX“ Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 20. septembra 1992, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor, ki bo kakor v minulih letih povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Našo prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši. Letos obhajamo 50-letnico nasilnega pregona koroških Slovencev. Zato se bomo tokrat spet zbrali v kraju, v katerega neposredni soseščini je takrat bilo žrelsko taborišče — prva postaja na križevem potu slovenskih izseljencev. Bivši pregnanci z družinami in prijatelji prisrčno vabljeni na Radiše. kjer se bomo skupno spominjali dogodkov pred petdesetimi leti! Zveza slovenskih izseljencev NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. Prireditve / Pismo bralec SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje V torek, 8. septembra, ob 18. uri SREČANJE IN POGOVOR Z UMETNIKOM STANKOM RAPOTCEM_____________________ v sredo, 9. septembra, od 19. do 21. ure JEZIKOVNI POGOVORI Vsak dan se srečujemo s težavami, ki izvirajo iz prešibkega jezikovnega znanja. Težave nam delajo npr. števniki, naglasi, tujke, kratice, glagolske oblike, zaimki in še marsikaj. V jezikovnih pogovorih se bomo seznanili z usteznimi pravili in določili, se zavestno trudili za izboljšanje jezikovnega znanja in tako lepšo slovenščino, ki naj bo dokaz naše kulturne stopnje. Pogovore vodi: dr. France Vrbinc Nadaljnji termini: 16., 23., 30. septembra, in 7. oktobra 1992 v četrtek, 10. sept., ob 19.30 ŠKOF SLOMŠEK — NJEGOVO DELO IN ŽIVLJENJE Predavatelj: prof. Vili Vuk, ravnatelj pokrajinskega muzeja v Mari-boru, etnolog in kulturni urednik od ponedeljka, 14. septembra, od 10. ure do petka, 18. septembra, do 17. ure NEMŠČINA ZA SLOVENCE — jezikovni tečaj za udeležence z začetnim znanjem nemščine Tečaj vodi: mag. Karolina Me-schnig v četrtek, 17. septembra IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE SODALITETE k Slomškovi raz-stavi v Maribor v soboto, 19. septembra Ogled prve državne razstave Republike Slovenije ob 130-let-nici smrti ANTONA MARTINA SLOMŠKA Proga zbiranja: Tinje, Škocijan, Sinča vas, Kazaze, Vogrče, Pliberk Spremljevalca: mag. Lojze Pušenjak in žpk. Florijan Zergoi od sobote, 19. septembra, od 14.30 do nedelje, 20. septembra, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik OGLAS Trgovsko podjetje s sedežem v Celovcu išče NAMEŠČENKO za pisarno. Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov. Javite se po telefonu številka (0463) 502171. • •• jki&tttdi’ ••• P.n. Na? tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Pogled na celibat z najvišjega nadstropja Po dobroti prijatelja skladatelja Hanzija Artača že več let prebiram NT. V avgustovskih dveh številkah sem bil pozoren na članka o celibatu. Smisel vsebine je bil: „Celibat je nekaka nečastna cokla, anahronizem v življenju sodobne Cerkve. Četudi skoraj vsi verniki in mnogo duhovnikov žele preklic celibata, vodstvo Cerkve trmasto vztraja pri svojem. Sicer pa četudi bi gaodpravili, ni denarjazadostojno preživetje duhovnikove družine.“ Uredniški telefon je koroške duhovnike zmotil med dnevnimi opravili. Očividno nepripravljeni na pogovor o „vroči“ temi odgovarjajo bolj mimogrede: „Nimam časa, dajte mi mir!“ — „Vas bom sodnijsko tožil, če ... “ — „Celibat je le človeški zakon." — „Si ne predstavljam sebe poročenega.“ — „Kaj hočemo, v Cerkvi ni demokracije." In podobno. Gledano iz prenizkega kota. Članka sta bila zanimiva in časnikarsko kar uspela, le — „Resnici je bilo nerodno in je nekoliko stran pogledala" in „Vrednote so se kislo držale“. Zakaj? Zopet je gospa Kritika na „visoki ideal evangelijskega (na) sveta devištva" pogledala iz prenizkega kota. „Spravila se je v vlažno, temačno klet med kište krompirja, ozimnice in druge skrbi tega sveta ter skozi pajčevinasto zaprašeno okno mežikala v čudovito svetlo sonce celibata." Morala bi se potruditi in se povzpeti kar se da visoko ter na to „enkratno avanturo duhovnikove poroče-nosti s človeštvom“ pogledati z najvišjega nadstropja. In to je — Jezus Kristus in njegov načrt s človeštvom. Najprej gre za Jezusov prepričljiv življenjski zgled „nedeljenega srca“, ki edini osmisli in daje moč celibaterjem Cerkve. Po opisu evangelijev je bil Jezus izredno človeški, navaden, v vsem zelo normalen, da se nasprotniki nad tem kar naprej spotikajo. Le v nečem je bil „nad", izjemen: ostal je neporočen oziroma „Ženin", zaročen s človeštvom. Če bi bil smatral, da se bo kot tip „novega človeka“ bolj uresničil v ljubezenski zvezi z žensko, bi se bil poročil. Saj je imel okrog sebe vrsto kvalitetnih deklet in žena. Človeštvu bi bil pokazal idealen zakonski par. In vendar gre drugačno pot. Za najbližje si izbere same celibaterje (Marija, JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24 9020 Celovec — Ebentaler Straße 24 VPISOVANJE v vse razrede Javne dvoj. ljudske šole za šolsko leto 1992/93 14. septembra 1992 ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete: • italijanščina • zborovsko petje • instrumentalna glasba • gledališka igra • telovadba V neposredni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah: 9., 10. in 11. septembra od 9. do 11. ure. (Tel.: 537/411) Vodstvo Javne dvojezične ljudske šole 24 Srečanje ansamblov treh dežel Alpski klub „Obir" na Obirskem vabi v soboto, 19. septembra, ob 20. uri, v gostilno TRKL, Sele-Borovnica, na „Srečanje ansamblov treh dežel". Nastopajo: iz Koroške: Orig. Rosentaler Alpenquartett, Pavlič Trio, Klein-edlinger Trio; iz Slovenije: Ansambel „Fantje izpod Rogle", Ansambel „Vigred"; iz Štajerske: Orig. Oswalder Trio, Südsteirisches Grenzlandtrio Povezuje: Traudi Lipusch Jožef, Janez). Apostole navduši z samski stan „zaradi božjega kraljes va.“ S svojim zgledom prinaša nov kvaliteto medčloveških odnosov, njimi ozdravlja najobčutljivejša poc račja človeške družbe. Dvoje poklicanosti, ki se čudovit dopolnjujeta. Jezus nedvomno hoče svojo idea no zaroko s človeštvom nadaljevati n dva načina: Najprej kot ljubezensk skupnost moža in žene z zvestobo d groba (ko sta roditelja tudi duhovn oblikovalca svojih otrok). Hoče pa s tudi nadaljevati po ženah in možeh, I so na prvem mestu duhovne matere i očetje, pa se največkrat morajo ukva jati prav tako s telesnimi potreban svojih duhovnih otrok. Oba poklica st si po kreposti ljubezeni enakovredn; se čudovito dopolnjujeta. Sta pravzt prav vsak po svoje celibaterska. Tak npr. govorimo o čisti materni ljubezi (deviškem materinstvu zakonski žena) in o rodovitnem devištvu (mah rinstvu Bogu posvečenih žena). In č se povzpnemo še malce višje: Obe „celibaterji" so s svojo večkr; mučeniško vztrajnostjo in predanos jo do konca, nenadomestlji pričevalci neke „nove civilizacije", katero že prehaja današnja, ko ne b več „ne Juda ne Grka, ne sužnja r svobodnega, ne ženske ne moškega ampak . . . Eniindrugisovzgodov ni do današnjega dne opravili ogron no poslanstvo in več kot opravičili svi obstoj. Zato prav nič ne spremeni de štev, ako neka doba bolj ali manj za žeto in navdušeno sprejme to enkra no božjo ponudbo po Jezusu in Ceri vi, naslednja doba pa je alergičr nanjo ter jo bolj ali manj zavrača. Mladi mladim po srcu: Proč s pes mizmom! Kljub duhovno utrujeni družbi ( kar naprej nerga in zganja pesimizer nastaja v raznih krščanskih nekrščanskih duhovnih gibanjih pi tencial visoke duhovne napetos Kakor da se nahajamo pred eksplozi celibaterskih poklicev. Mladi s navdušujejo za moralne vrednot pišejo in govore: Hvaležni smo dobr mu Bogu, da nas ima za vredne — v seli, ker se smemo žrtvovati . . . Kc si upa trditi, da na Koroškem ne potr bujete na vseh področjih, civilnih cerkvenih, čimveč zagnanih idea stov, pripravljenih spoprijeti se s sl herno težavo? Zato proč časopisnimi poročili, ki povzroča moralno paniko in širijo pesimizet Stare egoiste še bolj zakrknejo in po dijovegoizmu. Mladim, ki se odloča za življenjske ideale, ne dajejo vese pripravljenosti za žrtve. In ob koncu naj se najiskrene opravičim zaradi žalostnega dejstv da se iz življenjskega ravnanja nas d hovnikov veliko premalo opć resničnost gornjih trditev. Pavel Urši župnik, Bohi Šport • Wrolich peti na EP Peter Wrolich je na Evropskem prvenstvu v dirki z gorskim kolesom na zgornjem Koroškem (Möllbrü-cke) prekosil celo svoja pričakovanja. Pričakoval je namreč mesto med 10. in 15., na dirki pa se je stopnjeval na odlično in presenetljivo 5. mesto. Jasno, da je bil tudi tokrat najboljši Avstrijec pri juniorjih. Na pragu pa so že priprave na svetovno prvenstvo v Atenah, kjer je za Petra možna, ob dobrih pogojih in malo sreče, celo kolajna. Že lani je na svetovnem prvenstvu v ZDA dosegel 11. mesto, kar je bilo takrat prava senzacija. Najmanj to mesto pa želi v Atenah ponoviti. • Franc Wiegele 55- letnik O W: Oče in trener za-homških skakalcev Franc Wiegele je te dni pra-z n o v a I 55. rojstni dan. Športno uredništvo Našega tednika uspešnemu trenerju ob tej priložnosti iskreno čestita ter mu želi še mnoga zdrava, srečna in predvsem uspešna leta! • M. Oražeproti AS Roma Prvoligaš Wacker I n n s -bruck že v 1. kolu Evropskega pokala gosti skorajda nepremagljivega nasprotnika iz Rima "AS Roma". Tekma, ki bo 14. septembra v Innsbrucku, predstavlja vratarju Ora-žetu zopet višek njegove športne poti. Milan: „Tekme proti Rimljanom se ne bojim, pač pa se je že veselim. Težja bo povratna tekma v Rimu, kjer nas bo pričakovalo najmanj 70. tisoč navijačev!" Tekme naraščaja SAK: SAK U 19 - Wietersdorf U 19 2:2 - M. Wieser (2) SAK U 10 - Rikarja vas U 10 5:4 - Visotschnig (3), Müller (2) Bilčovs: Hoblov ponos Trener Hobel je nekaj najboljših igralcev svoje ekipe prestavil v obrambo. Rezultat? Komaj štirje goli na petih tekmah. Iz potrebe je nastala krepost. Tako bi lahko opisali pod trenerjem Hoblom na novo ustvarjeni del moštva, namreč obrambo. Hobel je bil v hudi stiski, kajti imel je na razpolago premalo „defenzivnih“ igralcev. Tako je nekaj najboljših igralcev moštva, ki so prej igrali vse drugo kot v obrambi, enostavno postavil v obrambo. Le-to pa se je že od prve tekme naprej nakazalo kot največja moč ekipe. Novo ustvarjena obramba je postala pravi steber moštva, s katero ekipa pada in zmaga. Doslej je obramba v petih tekmah dopustila le 4 zadetke, kar še dodatno krepi trenerjevo odločitev. Sigi Hobel: „V bistvu je ta del moštva za razred boljši od ostalih!“ Novo obrambo tvorijo vratar Slapnig, libero Rajnovič, levi branilec Durnik, sredinski branilec Kuess in desni branilec Partl. Vratar Slapnik je v Bilčovs prišel iz Kotmare vasi ter doslej brani povsem zanesljivo. Legionar in libero Rajnovič je organizator igre, ki pa tudi v razburljivih položajih obdrži mirno kri. 17-letni Durnik se je ob svojih soigralcih izredno stopnjeval ter že sedaj ima v ekipi posebno vrednost. Partl in Kuess, prvotno oba ofenzivna igralca, se iz obrambe rada vključita v igro, kar ekipi omogoča bistveno boljšo igro. Vsi „novi“ branilci pa so seveda tudi močni v dvobojih, kar je še posebej pomembno. Moč posameznih branilcev ter mnogo volje do borbenosti pa zaključi krog prave trdnjave, namreč bilčovške obrambe. 1 „ razred D Ruda-Globasnica 0:0 Globasnica: Preitenegger 5, S. Sadjak 5, Wau-tsche 4, Fera 4, Zanki 5, Pasterk 4 (72. G. Sadjak 0), Micheu 4, Grubelnik 4, Hren 5, Pleschgatternig 3, Kordesch 3 (68. Silan 0) Ruda: 250 gledalcev Sodnik: Sintschitz (izredno dober) Globašani so se tokrat popolnoma držali taktičnih navodil trenerja Pučlja. Vsi so zanesljivo pokrivali svoje nasprotne igralce ter tako onemogočili domačinom pravo igro. Rezultat? Povsem izenačena igra, na obeh straneh so manjkale priložnosti za gol. Redko nudeče priložnosti pa so (predvsem) Globašani zopet zapravili. Obe ekipi pa sta igrali povsem „fair", tako da dober sodnik Sintschitz pri vodenju igre ni imel težav. 6. kolo: Proti Labotu (na domačem igrišču) Globašani ne bi smeli imeti težav. Obeta se druga zmaga v teku prvenstva. Šmihel-Št. Pavel 4:5 (3:2) Šmihel: Britzmann 2 (78. Leitgeb 0), Andrej 2, Schein 3, Holler 3, Schwegel 2, Klančnik 4, Berch-told 3, Juvan 2 (74. Figo 0), Motschilnik 3, Buchwald 3, Krewalder2 Šmihel: 200 gledalcev Sodnik: Joas (dober) Strelci: Berchtold (24.), Motschilnik (29., 74.), Klančnik (36.) „Dali smo 4 gole, pa še vedno je premalo za zmago... to pove vse," je dejal trener Gostenčnik, od katerega se je v 78. minuti poslovil vratar Britzman. Britzmann je pokazal mnogo volje, vendar pritiska ni več zmogel. Gostenčnik: „Britzmannu sem zelo hvaležen, ker je vse poskusil. Ostal mi bo v lepem spominu!" Labot - Dobrla vas 1:4 (0:3) Dobrla vas: Hofstätter 4, Velik 5, Brezovnik 4, Šir-nik 4, Sturm 4, Opietnik 3 (60. Karel 0), Prosen 3 (45. Luschnig 3), Kuprivec 4, Schippel 3, Marin 4, Appe5 Labot: 250 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (sodil v prid domačinom) Strelci: Appe (5., 15.), Velik (4.), Kuprivec (75.) Rdeči karton: Schippel (60.) Dobrolčani proti zadnjemu na lestvici niso imeli nobenih težav. Ze v 4. minuti je Velik z izrazitim prostim strelom povedel z 1:0: Minuto navrh Appe na 2:0. S tem je bila tekma pravzaprav predčasno odločena, kajti domačini so bili za razred slabši. Izredno dobro razpoložen je bil tokrat „Macho" Velik, ki ni le vodil tekmo iz obrambe, temveč nekajkrat nevarno (proste strele) streljal na domača vrata. 6. kolo: V Dobrlo vas prihaja Šmarjeta, ki želi popraviti poraz proti Selam. Šmarjeta - Sele 0:1 (0:0) Sele: E. Oraže 6, P. Čertov 5, Kreutz 4, Božič 6, Pristovnik 4 (72. Kulmesch 0), M. Dovjak 2 (25. D. Oraže 4), Radosavljevič 4, Z. Oraže 4, Gregorič 4, TravnikS, M. Oraže4 Šmarjeta: 500 gledalcev Sodnik: Schatz (nesiguren) Strelca: Travnik (75.) Senzacija v Šmarjeti! Selani so povsem presenetljivo na tujem premagali sofavo-rita za 1. mesto. Tekma sicer ni bila kakovostna, vendar izredno borbena. Selani so se samo branili ter v 75. minuti zadeli odločilni zadetek (Travnik). Izredno sta bila tokrat razpoložena vratar E. Oraže in branilec Božič. Podliga vzhod Vetrinj-Bilčovs 1:1 (1:0) Bilčovs: Slapnig 5, Partl 4, Rauter 3, Kuess 4, Durnik 3, Weichboth 4, Paulitsch 3, Schaunig 4, Hobel 3 (89. Stocklass 0), Fischer 3 (80. Schellan-derO). Quantschnig 5 Vetrinj: 150 gledalcev Sodnik: Maierhofer (povprečen) Strelca: Quantschnig (69.) oz. Kornfeld (15.) Rdeči karton: Partl (79,/prekršek) Čeprav je Bilčovščanom tokrat manjkal libero Rajnovič, je prav obramba bila zopet najboljši del moštva. Domačini so sicer v 15. minuti povedli z 1:0, vendar Bilčovščani so naprej igrali lep in borben nogomet, kar se je v 69. minuti tudi obrestovalo. Quantschnig je po lepem prodoru rezultat izenačil. Da Bilčovsu ni uspel še zmagoviti zadetek, je krivda sodnika, kajti nepotrebno je izključil Parila. 6. kolo: Zanesljivo, a kljub temu previdno gleda trener Hobel na naslednjo tekmo. V Bilčovs prihaja celovški ASK, ki sodi med boljše ekipe. Hobel: „V popolni postavi se nam tudi ASK ni treba bati!" Št. Andraž - Železna Kapla 2:0 (0:0) Železna Kapla: Rus 3. Köck 4, Lipusch 4 (67. Grubelnik 0), Germadnik 3 (25. Ošina 3), Baloh 3, Praschnig 3, Rozmann 3, Jenschatz 3, Reinwald 4, Ramšak 3, WicherS Št. Andraž: 250 gledalcev Sodnik: Rupitsch (povprečen) Tekma na zelo nizki nogometni ravni, predvsem Kapelčani se tokrat niso znašli. V 1. polčasu je bila tekma še izenačena, v 2. polčasu pa so si priigrali domačini jasno terensko premoč ter zasluženo zmagali z 2:0. Na slabo igro Kapelčanov je predvsem vplivalo tudi dejstvo, da sta Lipusch in Germadnik zaradi poškodbe morala predčasno iz igrišča. 6. kolo: V 6. kolu gostijo Kapelčani ekipo iz Šmihela/L., ki je doslej nekajkrat presenetila. Ta teden se je vratar Rus le odločil za operacijo, tako da bo jeseni branil Varch. Trener in igralci mu popolnima zaupajo, kajti Varch je že nekajkrat zanesljivo branil v prvi ekipi. Trener Germadnik tokrat od svojih fantov zahteva zmago; v primeru poraza bi se ekipa že precej oddaljila prvih mest. 1.RAZRED Dl 1. Dobrla vas 5 4 1 0 21:7 9 2. Ruda 5 3 2 0 11:4 8 3. Šmarjeta 5 3 1 1 5:2 7 4. Grebinj 5 2 2 1 11:16 6 5. Eitweg 5 2 1 2 8:6 5 6. Šteben/L. 5 2 1 2 12:11 5 7. Sele 5 2 1 2 7:7 5 8. Št. Pavel 5 2 1 2 12:14 5 9. Globasnica 5 1 3 1 4:6 5 10. Metlova 5 1 2 2 11:11 4 11. Galicija 5 2 0 3 7:10 4 12. Frantschach 5 2 0 3 7:10 4 13. Šmihel 5 1 1 3 12:16 3 14. Labot 5 0 0 5 4:12 0 6. kolo (576. september): Dobrla vas • Šmarjeta, Sele - Šmihel, Globasnica - Labot, | Podliga vzhod: 1. ATUS Borovlje 5 3 2 0 12:6 8 2. Klopinj 5 2 3 0 8:4 7 3. ASK 4 3 0 1 5:3 6 4. Vetrinj 4 1 3 0 5:4 5 5. Mostič 5 2 1 2 8:9 5 6. Bilčovs 5 1 3 1 3:4 5 7. ASV 5 2 1 2 7:11 5 8. Št. Andraž 5 2 0 3 7:7 4 9. žitaravas 5 1 2 2 6:6 4 10. Žrelec 5 1 2 2 8:9 4 11. Pokrče 5 1 2 2 4:5 4 12. Šmihel/L. 5 0 4 1 2:3 4 13. Železna Kapla 5 1 2 2 7:9 4 14. Št. Lenart 5 0 3 2 3:5 3 6. kolo (576. september): Železna Kapla ' Šmihel/L., Bilčovs - ASK Celovec 6. kolo: Veliki derbi Sele-Šmihel V nedeljo, ob 17. uri, bo na stadionu pod Košuto zopet pravo nogometno vzdušje. Ta derbi je namreč vedno privlačil mnogo zanimanja; po zmagi Selanov proti Šmarjeti je domača ekipa še posebej motivirana, tako da zanjo šteje samo zmaga. Šport SAK: za gledalce goli, pommes in coca-cola Gledalcem SAK letos nudi kar precej: v šestih tekmah 17 golov, po vsaki tekmi pa še brezplačno pommes frites ali coca-cölo. Ne le igralci, ampak tudi navijači se po tekmi peljejo v novi Mo Donalds v Velikovški ulici. slike Fera ^saka vstopnica na igrišču SAK J6 letos avtomatično tudi dobropis Z0 coca-cölo ali porcijo pommes frittesa. Celo akcijo je omogočil eclen izmed sponzorjev SAK, novi P°sestnik Mc Donaldsa v Velikov-ski cesti v Celovcu. Po tekmi (ali tlJdi kasneje) lahko vsak obiskovalec z vstopnico SAK dobi v Mc D°naldsu coca-cölo ali pommes Pttes. Po prvih tekmah je v Mc '-’onaldsu bil že naval. „ Tudi na igrišču nudi SAK letos več. Kar 17 zadetkov v šestih ekmah in štiri točke prednosti CjSPROŠKA LIGA 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 17:3 12 4 0-2 15:6 8 2 4 0 8:4 8 3 1 2 10:6 7 3 1 2 12:11 7 3 1 2 7:8 7 1 4 1 8:6 6 2 2 2 7:6 6 2 2 2 7:7 6 2 1 3 9:9 5 2 1 3 9:11 5 2 1 3 10:14 5 2 1 3 8:13 5 1 1 4 4:7 3 1 1 4 3:10 3 1 1 4 6:19 3 ■ kolo (5./6. september): A. Wolfs-^®r9 - SAK, Wernberg - Trg/Feldk., 'atersdorf - Velikovec, Treibach -enz, Pliberk - Breže, Matrei - WAC, üs,ria - Št. Vid, Mölltal - VSV Avstrijski pokal:______ Dva busa v Linz SAK se bo odpeljal v Linz z dvema busoma; navijači se bodo lahko peljali skupno z igralci. Prijave so možne na vseh Posojilnicah, na uredništvu Našega tednika ter direktno pri SAK (0463/512528*24, g. Wicher). Za dr. Ramšaka je tekma velike pomembnosti: „Prvič, zelo važno bi bilo doseči 3. kolo (kjer čaka prominenten nasprotnik), drugič pa, to je morebitna generalka za kvalifikacijske tekme." Lani SAK te prizkušnje na Zgorjem Avstrijskem ni prestal, saj je izgubil 0:1 v Braunauu. A. Wolfsberg -SAK V soboto, 5.9.1992, ob 17.30 uri v stadionu v Wolfsbergu pred preostalo konkurenco. Zdaj se lahko polno koncentrirajo tudi na pokal ÖFB, pravijo pri SAK. V soboto, 12. septembra, čaka v Linzu St. Magdalena, ki ima prav v pokalu veliko tradicijo, saj je že marsikateri II. ligaš (med njimi tudi bivša celovška Austria) izpadel proti tej ekipi. ATS V: premagali bomo SAK! ATSV Wolfsberg je prepričan, da bo v soboto premagal SAK. Trener Buch-leitner: „Končali bomo serijo SAK!” Sakovci pa si Pliberškega jormaka nočejo pustiti pokvariti in bodo igrali s polno koncentracijo. Navijači SAK se bodo zbirali v stadionu na sektorjih A in C. Hobrovgol: „1 A" SAK - Wietersdorf 5:1 (3:1) SAK: Preschern 5, Savič 5, F. Sadjak 4, A. Sadjak 5, Blajs 4, Urschitz 4 (78. Kert 0), Galo 5, dr. Ramšak 5, Lippusch 5, Gross 5, Hober 5 Igrišče ASV: 700 gledalcev Sodnik: Harring (povprečen) Strelci: Lippusch (1., 28.), Urschitz (7.), Hober Odlična igra SAK! Že po sedmih minutah je vodil z 2:0, tako zmaga nikoli ni bila v nevarnosti. Gledalci so videli deloma izredne akcije, gol, kakršnega je dal Manfred Hober (prevzdignil je vratarja), pa je na koroških igriščih možno videti le vsakih nekaj let. Gledalci so odšli z občutkom, da bi SAK lahko zmagal še višje - „če bi hotel”. Van Basten, Gullit, Rijkaard, Papin... v Ljubljani 30. septembra tekma za Evropski pokal v stadionu za Bežigradom Prvič je tudi Slovenija zastopana v Evropskem pokalu in to s tremi ekipami (SCT Olimpija, Maribor Branik in Belvedur Izola). Kvalifikacijske tekme so tako Ljubljančani (proti Normo iz Tallinna s 3:0 oz. 2:0 ), kot tudi Mariborčani (proti Hamruns Spartans z Malte s 4:0 oz. 1:2) brez posebnih težav dobili. Sedaj na vse tri ekipe čakajo skorajda nepremagljive ekipe. Olimpija gosti 30. septembra na povratni tekmi v stadionu za Bežigradom AC Milano iz Italije, prav tako Maribor Atle-tico Madrid iz Španije. Le Izola tekmuje prvo tekmo (14. septembra) na domačem igrišču proti Benfici iz Lizbone. Predvsem v Ljubljani tečejo priprave na najpomembnejšo tekmo v zgodovini kluba s polno paro. Zanimanje je veliko kot še nikoli, saj so v ekipi Milana nogometne zvezde kot npr. Gullit, Van Basten, Rikaard, Papin, pa tudi Savičevič in Boban. Vstopnice za povratno tekmo lahko naročite v sekretariatu Olimpije (Vodovodna 20). Podrobne informacije na športnem uredništvu NT; tel.: 0463/512528*26. Politiki na nogometnem igriču. To je bilo nekaj novega -tudi za gledalce. Kdor je pričakoval, da si bodo medseboj potolkli noge, se je zmotil. Nasprotno, po igri so vsi skupno praznovali in seveda tudi politizirali. Politika natravi Kapelski in žitrajski občinski mandatarji kot nogometaši Vino 92 V Ljubljani so odprli 38. mednarodni vinogradniš-ko-vinarski sejem Vino 92. Oprl ga je minister za kmetijstvo mag. Jože Protner. Od letošnjih 904 vzorcev ocenjenih vin iz 19 držav so med priznanimi tudi vinogradniki iz Gradiščanskega. Prejeli so dva naslova šampionov in vrsto velikih zlatih medalj, zlatih in srebrnih medalj.Nagrajeni so bili: Walter Klein iz llmiza, za Rose grand solcil Blaufränkisch (letnik 1991) brata Alois in Helmut Lang iz llmiza za ledeno vino Sämling 88 (letnik 1990). Diplomo šampiona je dobil tudi Karl Grasmuck iz Galmi-tza za Sauvignon blanc (letnik 1991). Pretekli teden je prišlo na žitrajskem nogornetnem igrišču do nenavadne nogometne igre. Ker nogometaši Železne Kaple ter Žitare vasi navadno igrajo neodločeno, so občinski mandatarji zamenjali občinsko sobo z nogometnim igriščem, in so skušali izvedeti, katera občina je res boljša v nogometu. Tekma se je končala 4:4 neodločeno, pri čemer so Kapelčani že vodili 4:0. En gol je menda prispeval „obirski župan" Franc-Jožef Smrtnik (asist: Lado Hanjžič), v streljanju enjastmetrovk pa so potem le zmagali spet Kapelčani. Kapetana župan Herbert Lepitschnig in župan dr. Dietfried Haller ( na sliki v sredini) sta bila z rezultatom kar zadovoljna. Po tekmi so vsi politiki uspeh krepko praznovali in menda - vsaj takjo pravijo- je domenjena povratna tekma, tokrat na vročih kapelških tleh. M. M. Dobovšek vinski sejem v Ljubljani je spet odprt. Razstavljalci prihajajo letos iz 19 držav. „Die Buben" Kdo so ti fantje, se je gotovo marsikdo vpraša I v zadnjih dneh, ko je opazoval plakate v pliberški občini. Odgovor je čisto enostaven: znana skupina "Se Band" se bo po 15 letih razšla oziroma se bo na novo ustanovila. Člani skupine hočejo odslej nastopati predvsem z lastnimi kompozicijami in so mnenja, da ime "Die Buben" bolj ustreza za internacionalno kariero. Prvič se bodo „Fantje " predstavili publiki v soboto na pliberškem jormaku v Breznikovem šotoru. Zaključni koncert „Se Band" pa je načrtovan za nedeljo. Strah pred nevihto Svojčas so nevito in točo skušali odvračati s čarodejnimi, magičnimi sredstvi. Dr. Pavle Zablatnik poroča, da so imeli na Koroškem pred bližajočim se neurjem in hudo uro zelo razširjeno navado, da so vrgli burkle navzkriž, gnojilne vile ali pa grablje z zobmi navzgor pod kap ali pa pred hišni prag. Ponekod pa so obrnili brano narobe in postavili koso pokonci. To naj bi pregnalo nevarne oblake. Prebivalci pa so verovali tudi v "črne bukve", ki so menda odganjale točo in nevihto. Proti toči pa so zaupali (in to ponekod tudi še danes) v moč žegnanih zvonov, in to ne samo zato, ker so vedeli, da zračni tresljaji zvonjenja naravno vplivajo na oblake. Na Radišah so menda celo s puško streljali na oblake. Smodnik in patroni so morali biti seveda žegnani. „Pred 15 leti ... je v Št. Primožu bla-goslovlil rajni škof ddr. Jožef Köstner skupno z župnikom Francem Krištofom novo cerkev. ... je v Pliberku počilo. V Nonči vasi je eksplozija prelomila dvojni električen drog z visoko napetostjo. Žandarmerija ni našla nobenih sledov storilcev. Das Bad. m Die Heizung. Wir planen + bauen V TRENDU:_____________________________________ Kurilne naprave, ki štedijo energijo KOMPLETNI SISTEM:_____________________________ Nova kopalnica po Vaših individualnih željah VAŠ STROKOVNJAK:______________________________ Werner FINDENIG “«3» ^ Če iščete družabnost, obiščite gostilno in picerijo rösslwirt in naš šotor na travniku, kjer Vam nudimo dobro kuhinjo in hitro postrežbo Zabaval Vas bo znani ansambel „DIE FIDELEN LAVANTALER“ Restavracija in picerija sta odprti od 11. do 24. ure Pivovarna HIRT — edina privatna pivovarna na Koroškem Edina privatna pivovarna Koroške in Štajerske je v rokah Astride Riegler Matchett, Nelly Möller in menečmenta pod vodstvom dir. Gutmüllerja. Pivovarna Hirt je najstarejša pivovarna Avstrije in ima več kot 720-letno tradicijo. Skozi leta je uspelo pivovarni Hirt postaviti kakovost vedno na prvo mesto. Da kakovost tudi v bodoče lahko zagotovijo, so odprli vsega skupaj 24 gorskih vrelcev za preskrbo z vodo. Odlične surovine in voda dajo Hirter-pivu barvo in enkraten okus. Investicije v višini več milijonov šilingov so pripomogle k temu, da podjetje lahko zagotovi približno 100 sodelavcem delovna mesta. Zgradili so novo hišo za vretje ter novo klet za kisanje in novo skladišče. Tanki v skladišču obsegajo 55.000 litrov. S tem lahko pokrijejo vse večjo priljubljenost in vse večje povpraševanje po Hirter-pivu. Ena najmodernejših naprav za polnenje sodov v Evropi je začela letos z obratovanjem. MSTM1ATM Ausführung der Heizung- und Wasserinstallation Johann Findenig Heizung - Sanitär - Lüftung Gartenweg 6 9150 Bleiburg Tel. (0 42 35) 22 12 Tel. C 0663 / 48 4 53 BERATUNG - PLANUNG - AUSFÜHRUNG pORTALBAU - STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN _ KUNSTSCHLOSSERARBEITEN JOHANN KURNIK SCHLOSSEREI Ges. m. b. H. A-9150 Bleiburg / Pliberk, Graben 7, Telefon 31 71 Hotel „BREZNIK“ PLIBERK / BLEIBURG, GLAVNI TRG / HAUPTPLATZ • Izvrstna kuhinja Vaš obisk na pliberškem • Izbrana vina sejmu nas bo • tujske sobe s komfortom prisrčno veselil! MIZARSKO PODJETJE (Silvo Kusche] ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger 1 IHR TISCHLER \ m MAQIT'S PERSÖNLICH \ 9150 BLEIBURG / PLIBERK, Telefon: (0 42 35) 21 63 Pliberški sejem in njegova zgodovina Ko se nagiblje leto h koncu in se pričenja jesen, imajo Pliberčani s pripravami za pliberški sejem vedno polne roke dela. V zadnjih dneh meseca avgusta pridejo prvi znanilci tradicionalnega sejma. Veselo vriskanje mladine sprejme prve vozove komedijantov, vrtiljakov, stojnic za streljanje rož in podobno. etni pliberški sejem, ki je bil letos 5. in 6. sep-■i tembra, je že od srednjega veka pliberška privilegirana tradicija. Čeravno najmanjše mestece, je najstarejše mestece Koroške in ima slovito zgodovino za seboj. Že 15. marca 1370 je dobil Pliberk mestno pravico od vojvod Albrechta lil. in Leopolda lil., ko je bil prej med prepirom med najmočnejšimi gospodi Aufen-steina, katerim je pripadal sejem Pleyburg, in med vojvodi zelo opustošen. Vojvodoma se je kmalu posrečilo prinesti v te razvaline veselja in novo življenje je zacvetelo. 300 let pozneje je Valvasor to upodobil v bakrorezu. Pliberk je doživel veliko lepih in slabih časov. V starih listinah, ki se večinoma nahajajo v deželnem arhivu v Celovcu, beremo o življenju v tem mestu od turških časov do najnovejše dobe. Že 16. marca 1393 je dal Albrecht III. mestu dovoljenje, da lahko priredi vsako leto na dan Velike Gospojnice C15. avgusta) sejem in je dal za 14 dni pred sejmom in 14 dni po njem tako imenovano „Freyung“, to se pravi, da so v tem času lahko prodajali vsakovrstno blago. Na podlagi zgodovinskih izvirov lahko dokažemo, da se je že leta 1370 vršil v Pliberku sejem. V arhivu grofa Thurna v pliberškem gradu je sejem omenjen tudi v neki listini iz leta 1606. Privilegij cesarja Ferdinanda I. z dne 22. julija 1842 ponovno potrjuje stare sejmske pravice. Kar pa sejem še posebno odlikuje, so z njim zvezane navade in običaji. Kot v prejšnjih časih, mora mesto še tudi danes dati posestniku sejemskega travnika predpisani davek. V nedeljo dopoldne med 11. in 12. uro, torej tik pred otvoritvijo sejma, nese tamo-šnji župan v spremstvu dveh občinskih odbornikov v rdeči ruti tri majhne novce, en muškatov orešek, muškatov cvet, poper, cimet, piment in papriko posestniku dotičnega travnika, kjer je vsako leto tradicionalni sejem. V prejšnjih letih se je ta slovesnost vršila jako svečano, toda danes so svečanosti teh navad že opustili. Če bi se oddaja teh dragocenosti pozabila, bi mestna občina zgubila pravico do sejm-skega zemljišča. Sejmsko zemljišče je bilo v starih časih posest bratov Jörg in Hans Guettensteiner. Guettenstei-nerji pa so delali meščanom težave in zato je bila sklenjena pogodba in od tega časa naprej je sejem že skozi stoletja na istem mestu. Med zvonjenjem in igranjem godbe se pomika slavnostni spored od občinske hiše na trgu, pred sporedom jezdi glasnik na konju, za njim nesejo tako imenovano „Freyungo“ in ob strani gredo zastopniki Šotop SPD Edinost na plibepškem jormaku v soboto: Godba na pihala Šmihel, ansambel „Peter Pan“ v nedeljo: ansambel „Classic“ v ponedeljek: „Podjunski muzikantje“ občine in meščani. Slavnostni sprevod gre skozi mesto n^ sejmski prostor, kjer postavij0 „Freyungo“ na primeren pr°j štor in jo stražijo mestni čuval1 in s helebardami. Nato se pobere sejmsko geslo v obliki p°' | živa, katerega besedilo je leta 1578. Dva dni traja pisani sejem, ^ je videti kot mesto šotorov, v katerem se sprehajajo ljudi6 sem ter tja. Kramarji od bliz6 in daleč, trgovci, navm®5 krošnjarji, kegljišče, stojnic6 za streljanje rož, gostilne, stol' niče za klobase in krape, vrtiljaki, gugalnice in še mnoQ° drugih presenečenj za mlad0 in staro napravlja lepo in pis6' no sliko Pliberškega sejm6, kratko malo od turške strdi P6 do najboljšega motornega kolesa dobiš vse, če imaš dena° Drugi dan je tudi živinski sO' 3m. Pred prvo svetovno vojnO' o še ni bilo meja, so prav rad| lonili žival iz Štajerske in dr"U' lih krajev. Predvsem pogrešano danes mežiških kmetov ijihovo lepo živino. Zaradi m6 a je gospodarski položaj v P lerškem okolišu precej slab5 (Podatki po D- ^ f KI ^ č> n■ Ir