OF THE GRAND CARNfOUT AN HLOVENIAN CATHOLIC UNION! ad e» SacondUCl—» Matter December 9, 1920.at tha P#»t Offka at Jollat, Illinoi«, Under the At oI A«yu»t 24. Ifl2 "glasilo k. s. k. jednote" 1004 N. Chicago Strati JOUET, ILL. Ratara Pwli|> GurulMd. The Urgeat Slovenian Weekly in the United Štete« of Anuria. Issued every Wednesday Sebacriptioe rate: For eeebets yearly••••$!.20 i Faa non m«Bkber» $2.00 i Foreign CoaatrW. S3 00 I Telephone 1048 official organ qpTO H va ^M—i—^^^^^^^ Največji slorenski tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako srede. . Naročnin at Za na lato Ze nrfUst...... Za inozemstvo .. $1.20 $2.00 $3.00 NASLOV oredaStra ia oprara&tva je: 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon; 1048 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. - Štev. 24. No. 24. JOLIET, ILL., 14. JUNIJA (JUNE) 1922. Leto VIII. — Volume VIII. Razne vesti. w/ Duhovska vest. Cthikaška "Edinost" poroča, da je predzadnji teden dosedanjhžupnik pri cerkvi sv. Jurija v South Chicagu, Rev. John Plaznlk podal svojo re-signacijo zaradi slabih-razmer v župniji in zaradi svojega rahlega zdravja. Re^egnacijo je nadškofijski urad odobril. Komu bo ta župnija sedaj poverjena, še ni znano. Pozdrav iz Pariza. Dne! 8. t. m. je prejel br. Josip Zalar, gl. tajnik K.S1K.J. iz Pariza lično razglednico S sliko občeznanega Eiffelove-ga stolpa, datirano 28. maja. Poslal mu jo je Rev. Frančišek Ažbe, duh. vodja K.S.K.J.; na razglednici je tudi podpisan br. Math Kostainšek iz Virginia, M inn. bivši nadzornik naše Jednote. Rev. Ažbe pošilja s tega najvišjega stolpa na svetu -vsem svojim prijateljem in znancem ter članstvu Jednote iskrene pozdrave-Br. Kostainšek pa omenja, da mu pariško življenje ugaja, ker v Parizu ne manjka dobre kapljice; samo frankov je treba vodno dosti šteti. Rev. Ažbe in sobr. Kostainšek sta dne 17. maja skupno odpotovala na pamiku 'i Majestic" proti stari domovini !*>a 'obisk. Želimo obema mnogo razvedrila na domači grudi in srečen povratek v našo novo domovino ! Slovenec kandidira za važno politično mesto. "A.D." z dne 7. t. m. poroča: uP]rvič v politični zgodovini ameriških Slovencev v državi Ohio je bil Slovenec imenovan kandidatom za državno postavodajo države Ohio. To odlikovanje je sprejel Mr. Frank J. Lausche, . slovenski odvetnik. Pri ekselkutivni seji izvrševalnega odbora demokratične stranke je bil Frank J. Lausche soglasno in-dorsiran za državno postavodajo. Njegovo ime je predlagal Nt!wton D. Baker, bivši clevelandski župan ter vojni minister v Wilsonovem kabinetu. Ameriško ' Časopisje povdarja, da je Mr. Lausche Slovenec, in da Slovenci kot politična skupina v Clevelaridu so upravičeni, da imajo enega svojih mož v državni legislature Mi čestitamo Mr. La-usche^tu, ker ga poznamo, da ni samo izredno zmožen za ta urad, pač pa tudi iskreno delaven, ter bo s svojo neumor-nostjo v državni zbornici počastil slovensko ime v Ameriki V9 Nov slovenski zdravnik. Na državnji univerzi - v St. Paul, Minn, je te dni gradui-ral in naredil izpit vsega zdia-vilstva naš rojak Mihael F. 0-man, brat Rev. J. J. Omana, župnika fare sv. Lovrenca v Clevelandu, Ohio. Novi ameriški slovenski zdravnik Dr. Oman bo svojo študijsko prakso dovršil v Cha-ritv bolnišnici v Clevelandu, O.* Gospodu doktorju iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo sreče in uspeha v njegovem poklicu. venske metropole v Clevelandu da neumorno delujejo za izvolitev svojega ožjega rojaka v tako važen urad. Torej slovenski in jugoslovanski volil-ci iz Clevelanda: Vsi na krov ! Nov slovenski odvetnik. Iz Forest City, Pa. se nam I)orc$a, da je dne 13. t. m. na univerzi države! Pennsylvania naredil odvetniško izpit nai! rojak Josip C. Martin Muhič, sin uglednega rojaka Martin Muhič-a v Forest City, Pa. bivšega večletnega zaupnika (pooblaščenca) K.S.K.J. Mr. Josip Muhič bo torej prvi a-meriški slovenski odvetnik v veliki državi Pennsylvania. — Iskrene Čeeititke in mnogo u-speha ! Vlada določila ceno premoga. Richmond, Ind. 8. junija, — Ko se jei dne 6. t. m. v tem mestu na obisku mudil trgovski tajnik Herbert Hoover, So mu tukajšnji trgovci priredili banket. Na tem banketu se je Hoover v svojem govoru dotaknil tudi oderuštva s premogom. Qmenil je, da je v-lada določila posebno ceno $3.50c za tono mehkega premoga na mestu (pri rudniku) in da ljudstvu ne bo treba več plačevati po $12.50c za 1 tono. II. zvezek Zormanovih pesmi je izšel. Pravkar smo prejeli iz Clevelanda, 0. na ogled nekaj novega in za nas ameriške Slovence važnega: II. zveaek poezij našega edinega ameriškega slovenskega .pesnika I-van Zormana. O nameravani izdaji tega literarnega dela smo še le nedavno na tem mestu poročali. Nova, lična knjiga vsebuje 44 slovenskih pesmi ter 22 na angleško prestavljenih. Bolj obširno oceno tega novega književnega daru ameriškim Slovencem priobčimo prihodnjič. Nava(jamo, pač imena, naših anan(i)h sdovenskih pesmi, ki so v tej knjigi na angleško prestavljene in sicer: France Preširnove: "Pod oknom" (Luna. sije),"Strunam," "Kam?" "Mornar," "Nezakonska mati," "Sonet," "Memento Mori! —". Sim. Gregorčičeve: "Njega ni," "Pogled v nedolžno oko," "Naša zvezda," "Izgubljeni cvet". — Simon Jenko: "Naprej zastava Slavef," "Samo," Grozna nevihta v New Yorku. Zdai io sveta dolžnost vseh ltJaacans4co morie>" Fr-z*aaj je s\eia aoiznosi \seu ,rofiV. (ipa^^tn A-n-t™* slovenskih volilcev nase slo- vstik: 4* Hazsta nek* \ Anton Medved: — Srcej-zasta vjjca in 4'Roži." — Oton Zupančič "Duma," in "Jadra", — Sil-vin Sardenko: "Jaz se te bom spomnila". — Anton F.untek: "V mraku" (Se stolpa em itd.), in "Na tujih tleh". Drugi zvezek Zormanovih poezij velja $1.25 in se naroča pri: Amerjšk i Domovini' \ 6119 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Ondi je dobiti za enako ceno tudi prvi zvezek teh poezij. ; Lične mojstrske Zor-manove pesmi toplo priporočamo vsem našim cenj. čitate-jem ! Kaznovana trdovratnost očeta. Chicago, 111. 9. junija. — Ker se, je edini sin Ceha John Miihaleka, stanujočega na2335 S. Kolin Ave. zaljubil v krasno Myrtle Granson, Amerikan-ko, katero namerava poročiti, je vsled tega nastal domač spor; oč£ ne dovoli sinu, da bi se poročil s tujko. V tej zadregi se je zaročeni sin obrnil lia sodnijo za pomoč, ki mu je že zagotovljena. Sodnik je namreč trdovratnega očeta obsodil na mesec dni zapora, kjer bo imel čas premišljevati svoj odlok glede sinove ženitve. Poštni promet z Ogrsko. Washington 8. junija. — Ker je bila poštna zveza med Združenimi državami in Ogrsko vsled minule vogne že od 17. dec. 1917 pretrgana, se bo isto letos počenši s 17. junijem zopeit obnovilo. Vse denarne poštne pošiljatve bodo narejene v dolarjih, tako bodo morali tudi Ogri denar semkaj pošiljati v naši valuti. Za vsak cent eno leto ječe. V Chicagu je te dni sodnik Scanlanii obsodil 20 letnega cestnega roparja. John No-zis-a na 15 let ječe, ker je letos v februarju na Milwaukee Ave. oropal Antona Croja za 15 centov, ali ves denar, kar ga je imel pri sebi. . Ropar je zvečer svojo žrtev na cesti u stavil in mu zagrozil z nožem, da naj mu izroči vse denarno premoženje. Smrt junaškega dečka. Albion, Mich. 7. junija. —-Včeraj se je pripetil v našem mestu naslednji pretresljiv slučaj: Ker je padla dveletna farmerjeva hčerka Donna Dingy v Kalamazoo reko, je skočil zanjo njen petletni bralec Donald; hoteč sestrico rešiti jel pa pri tem sam utonil; malo deklico so še pravočasno drugi rešili. Ponesrečenemu junaškemu dečku, ki je daroval življenje za svogo malo sestrico bodo priredili jutri ja-vie(n pogreb^ Ker njegova mlada sestra še ne ume je smrti, svojega umrlega bratca vedno kliče, da naj vstane iz rakve. New York, N.Y. 12. junija. — y našem mestu ter okolici se ne pomnimo tako grozne nevihte, kakoršna je divjala v-čeraj tunaokrog. Doslej se nahaja po raznih mrtvašnicah in pri pogrefonikih že okrog o-aemdeset žrtev včerajšnjega cdklonrf. Ker je ciklon osobito hudo razsajal v bližnjem Long Island, ter Pelham zalivu, kjer je v nedeljo na stotine izletnikov v čolnih lovilo ribe, bo težko dognati natančno število vseh žrtev, kajti mnogo teh ribičev je utonilo, katere so odnesli valovi na visoko morje. Dane« je vsa mornariška policija na nogah pri iskanju teh ponesrečencev v označenih zalivih. Voda je vrgla na breg števHno prevrnjenih in praznih čolnov, kar kaže, da so o-kupantje .utonili, v Grozen ciklon je drvil z veliko ploho in točo. Skupne prizadele škode na poslopjih, tovarnah, po vrtih in na mor ju še danes ni mogoče preceniti; gotovo bo pa ista znašala Več milijonov dolarjev; število človeških žrtev bo pa r.ad 150. K sreči so v najbolj kritičnem trenotku razne obmorsko straže, člani jahtnih klubov in drugi piostovoljci v bližini morja še pravdSasno rešili nad 750 oseb, čiugače bi bi-o število skupnih žrtev še večje. V Classon Point parku v Bronxu je \ihar odtrgal ter prevrnil 75 čevljev želežno 'Ferris" kolo, na katerem je sedelo 60 oseb; pri tej katastrofi je bilo na mestu ubitih 7 seb, 27 pa nevarno ranjenih. Mnogo oseb je bilo po drugih krajih ubitih pod izruvanimi drevesi, ali pa usmrčenih vsled Jretrganih električnih žic. Albany, N.Y. 12. junija. — Veliko elementarno neurje, ki je včeraj prizadelo, severni in osrednji del držatve New York je povzročilo nad dva mili- ona dolarjev škode; ubiti sta pri nas 2 osebi, več je pa ranjenih; vsi d vlike plohe je reka Mohawk prestopila strugo in mnogo farm preplavila. Samo v mestu Syracuse znaša materijelna škoda nad milijon dolarjev. O sličnem neurju se poroča tudi iz države Ohio, ,Tenn. in Wis. Zahteve Farmarske lige. Milwauke,, Wis. 8. junija. — Farmaska-delavska liga države Wisconsin je dane« obelodanila svojo platformo pri bližajočih se volitvah leta 1922. Ta liga zahteva: Preklic Esch-Oummninsove .postave, uved bo .maksimalnega 8urnega delavnika; vse listine glede davka naj se predloži ljudstvu v presojo; dohodninski davek pri velikih korporacijah naj se poviša; odpoklic sodnikov in prepoved deila za šolsko mladino. , ' - ■ Hrvat usmrčen vsled umora. Salt Lake City, Utah, 10. junija. — V tukajšnji državni ječi je bil včeraj ustreljen Nik Oblizal, rodom Dalmatinec, ker je še 1. 1919 ubil svojega tovariša premogarja Markota Lavša, ter ga oropal za $1200.-00 Vsled tega umora je to že druga eksskucija. Ker postava države Utah doloiča, da si na smrt obsojeni zločinci lahko sami izberejo način usmrčenja — ali vislice, ali kroglo, — se je Oblizal odločil, da naj ga ustrele. Mlad morilec. Indianapolis, Ind. — Državne oblasti ne znajo, kaj bi storile s komaj devet let starim dečkom Robert Si Iverjem, ki je nedavno umoril svojega ravno toliko starega tovariša Bernard Teeterja. Mladi morilec je bil najprvo obsojen v državno poboljsevalnico za dečke, vsled česar se je njegov oče pritožil, da je njegov sin ščle 9 let star. Ker državna postava ne določa nobene kazni za tako mlade morilce, bode imela šolska oblast tega dečka pod svojian nadzorstvom dokler ne doseže 10. leta; kasneje ga bodo pa poslali v označeno poboljševalnieo. Letos bo dobra letina. Washington, D.C. — Poljedelski department je te dni izdal svoje mese&io poročilo o stanju setve in žetve za tekoče leto. lV obče se sodi, da tako bogate letine ni bilo v Združenih državah že dlje časa, kakoršna se obeta bas letos. Zimske pšenice se bo pridelalo okrog 590 milijonov bušljev, spomladanske pa 265 milijonov , toreij vse skupaj 855 milijonov bušljev, ali za 60 milijonov bus. več, kot lani. Pridelek ovsa kaže 1,305,000,- 090 bušljev, za 214 mu j. več kot lansko leto; ječmena 191 milijonov b.; rži 81,000,000, sena pa 106,000,000 stotov. Posebno lepo kaže sadno drevje: jabolka, hruške in breskve, jabolk bo letos še enkrat več kot lani, okrog 180 milijonov bušl.; lani se jih je pridelalo samo 98 milijonov bu. Največ jabolk raste v državi New York, vsled tega se jih bo ondi na jefeen nabralo nad 30 milijonov bušljev. Nemci bodo reorganizirali rusko mornarico. London. — Kakor se nekemu tukajšnjemu listu preko Danskega .poroča, namerava sovjetska Rusija vso svojo mornarico v kratkem preosno-vati; to delo bo poverjeno nemškim častnikom. Izguba pri prodaji vojnih potrebščin. Washington, D.C. — Dose-datf je vlada Združenih držav že prodala za en bilijon dolarjev vneidnoeiti raznega blaga, preostalega od minule vojne. Kakor se zatrjuje v vojnem departmentu, je imela vlada pri tem 47 odstotkov izgube. Velika družina. V Newhalll, Cal. se je nedavno vršil setetanek gotovo največje družine v Združenih državah, ko je nekega dne 98 letna vdova Mrs. Mary Harnett obhajala svoj rojstni dan. Na to slavnost je prihitelo 164 njenih sorodnikov, ali potom-cefv in sicer: 9 otrok, 48 vnukov in 3 prapravnuki. Počitnice za bančne klerke. New York, 8. junija. — Znani bankir J. P. Morgan je kupil za svojih 250 uslužbencev v Južnem delu države Maine krasno posestvo za $15,000, kjer bo dal postaviti več koč (barak) in šotorov. Tu bodo prebili Morganovi uslužbenci svoje počitnice in prejemali polno plačo. Rusi oskrunili grobove. Pariz, 8. junija. — Tukajšnjemu listu "Le Journal" se iz Petrograda poroča, da so boljševiki vdrli v grobnico pokojne ruske cesarice Ane I-vane ter odnesli srebrno ra-kev. Oskrunili so tudi grobnico pok. Katerine Velike (j tem, da so ji odvzeli nakit je in prstanov; končno so ho-oropati še nagrobnico carja Petra Velikeiga; ker je pa njegovo telo baje še dobro o-hranjeuo, mu ti moderni os-krunjevalci grobov niso hoteli odvzeti nakitja. Prememba vlade. Moskva, 8, junija. — -Ta*' kozvana Markulova vlada v Vladivostoku je padla; uporniki so svojega voditelja aretirali in na krmilo vlade postavili nekega Starkovskija. — Poroča* se, da bo Japonska to novo vlado uradno pri poznala. Draga vožnja na Ruskem. Moskva. — Vsled v:dno večjega padanja sovjetskega rublja so vsi tukajšnji izvoščeki in koči jazi povišali svojo pristojbino. Najmanjši znesek, ki ga računajo za eno vožnjo je milijon ! rubljev. 21,000 avstr. kron za $1.00 Dunaj, 12. junija.—Danes se je menjavalo v tem mestu a-meriške dolarje po izredno visoki ceni; za $1.— so menjalci plačevali 21,000 avstrijskih papirnatih kron. Vsled tega je vlada odredila, da naj so borzo čez torek zapre; ista bo zanaprej samo dvakrat v tod-. nu poslovala. Monaški vladar bolan. Pariz, 8. junija. — K r je vladar republike Monaco, princ Albert vsled visoke starosti zelo oslabel in zbolel, bo v kratkem prevzel vlado njegov sin princ Louis, ki služi v francoski armadi kot častnik in je tudi francoski državljan. Tekom minulih 300 let bo to prvi slučaj, da bo vladar male monaške republike kak Francoz. Monaco obsega samo 8 štirjaških milj ter šteje okrog 23,000 prebivalccrv. Pogon na Jude v Ukrajini. London, 8. junija. — Kakor se neukemu tukajšnjemu časnikarskemu izvestju iz Helsing.s-forsa poroča, so zadnje dni l -k raj lik1 i priredili velik pogon na Jude, vsled česar je bilo več tisoč istih ubitih. Mehiški bandit ubit. Mexico City, 8. junija. — Vojni department naznanja, da je bil te dni v spopadu mehiških upornikov in banditov z vladnim vojaštvom v državi Tabasco ubit zloglasni vodja banditov Andres Garcia. Marjetica bo narodna roža. Washington, D.C. — Kon- gresnik Kissel iz New Yorka je v zbornici predložil svoj zakonski načrt, da naj kongres določi marjetico (daisy) za narodno cvetko Združenih držav. FRANK SIMOK and COMPANY znan ŠTIRI SMRTI. Drama v vasi, Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje.) "Res, res, gospod Meh! Bili so nekdaj dolgovi, a rajni oča Boi-; jim daj dobro, so jih poplačali ter še prikupili nekoliko koscev zemlje." •• Tnim lju vara jetra odpovedo svoje delov nje, gre tudi strup v krvni sistem; istotako je, .■e imate slabe ledice. Vse to vam povzroča bolečine po celem telesu. Jaz sem že več let pomagal bolnikom sirom sveta, za kar se štejem zelo srečnega, da je moj Bolgarski krvni čaj najboljše zdravilno sredstvo za one, ki trpe na želodcu, jetrah, Icdirali in vsled sla-be krvi. Vsakemu takemu bolniku svetujem, da naj poskusi moj Bolgarski krvni čaj. — Na milijone ljudstva ne rabi drugih zdravil. — Ti doibro vedo, da se v tem času nalia ZN1ZANA CENA Cipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 rinjeve jagode, vreča 132 funtov ..................$9.00 Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.40 črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........$6.40 Fige (v reštah) najboljše vrste, baksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order. MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. NOVO! NOVO! Naročite in se prepričajte. Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stane le $1.25 za e#n galon in $3.00 za tii galone. Hmelovi ječmenovec stane za 5 galone $1.25 v škatlah in 5a 4 galone $liX) v komadih. Vse to se pri- milijou^ prebivalcev, tako da bo nadkrililo celo Pariz, oziroma, da bo postalo trcitje največje mesto na eetlem svetu. Nobeno drugo mesto v Združenih državah ni tekom zadnjih 80 let tako rapidno napredovalo kot baš Chicago; to se lahko razvidi iz nastopnih številk. Leta 1840 jv štelo to mesto samo 4,479 prebivalcev; leta 1850 — 28,269; leta 1860 — 109,260; 1. 1870 — 298,977; 1. 1880 — 503,185 99,850; 1. 1900 1910 — 2,185.283 leta 1920 pa i Mif(l torej , bližnjemu lekur 2,701.705. Te številke so po- Larju danes. Keeite mu. da naj snete iz uradnih ljudskih popi- vam da Bolgarski krvni čaj. Le sovanj karnar vam bo z veseljem postre Na podlagi H Von Schlick, President, Mar- $1,600,000.00. • . . . .. . . i pravi brez vsakega kuhanja. Navodila jajoče koreninice, skorje, listje, ja- poS,jeTn 2 vsakim naročilom gode, rože in cvetje ciste, ki k' zdravju dosti pripomorejo. Mnogo zdravnikov ter lekarnaf-|J p- Bo* 37» N. S. Pittsburgh, Pa. • 1. 1890 _ 1,0- jev vsepovsod priporoča Bolgarski — 1 698 575* 1 krvlli ker 80 prepričani, da i- ~ >.> , ! inon' ' '»H ta ca j zdravilno moč v sebi. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, TAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Moldovke z rinko in ključem vred ......................$2.50 Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Brusilni kamni po ... .50c in G0e Klepalno orodje po.......$1.25 Kosišča po . ^............$1.50 Plehiiati ost4niki po......50e Starokrajske pile 8 palcev dolge....50c Motike, fabriško delo..........—$1.00 Motike "Struske", ročno kovane na Kranjskem ___________________$1.75 Ribežni za repo ribat po $1.50 in $1.75 Fabriške motike $1.00 in ta večje po....................$1.25 Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev. Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: J, STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina c želesriino in pohištvom. ■v t že prekosilo Pariz, kajti po preteno naraslo število prebivalca znaša letno samo 1836, (Pariz šteje 2,910,144 prebivalcev) pred vojno je znašal letni na-ašcaj t Pariza do 17,000 prebivalcev. Pri tem je treba pomniti, da je Francija izgubila v minuli svetovni vojni nad dva m i 1 ijona preb i valeev. Dalje je chikaski mestni tiijižniwir izračunal, da bo le-os 1. julija štlo mesto New York, 5,839,746 prebivalcev, mesto London pa 7,251,358; glede Chicaga ja pa navedel še sledeče izračunane številke 1. jan 1923 — 2,859,925; 1. jan. 924 — 2,965,405 1. jan. 1925 — J,018,145 prebivalcev. vel Building, Pittsburgh, Pa. (Advert.) POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari to zanesljivi Miner's State Bank Chiaholm, Minn. .. 'Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v niate--rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravoljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevali, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda »asa skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O brnite se nanj, ker vam bo šel tfedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislili, obrnite se na First National Bank t CHISHOLM, MINN. Slavna društva K, S, K. J.f pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni t naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si društvo kaj tiskovin, obrnite se do naa. V naši tiskarni »e tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSK! SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. NAZNANILO IN PRIPOROČILO On j. obrinstvn v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocer i j o, er z vsem, v to vrsto spati*) joči m blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba toena. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, 111. V NAJEM se odda prostor za grocerijo in pekarijo na 1106 N. Chicago Str., Joliet, 111. Vprašajte pri lastniku: Matt Krasovich, 409 Russell St. Joliet, 111. Importirane KRANJSKE KOSE iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. ZASTPNIŠTVO SLAVENSKE BANKE DD. Zagreb. FANCOSKE — SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikan ski dolar in dinar (krone) v kraju PRODAJE ŠIFKARTE ZA VSE PROGE DOPREMA ROJAKE IZ KRAJA. IZVRŠUJE VSE BAN- ČNEPOSLE SPREJEMA DENAR NA ULOGE IN PLAČUJE 4% obresti PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa . pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Oešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. « Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagatrljira. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. Established 1857 Prijateljstvo banke je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe. pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času. Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun." Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili. * NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 miUHif M . ffitfiTitf? t NAPREDEK MESTA CHI C AGO. Kakor znano, je mesto Chiea go največja industrijska met ropola na celem sfvetu. To me sto ne napreduje samo na tem polju, ampak tudi glede števila prebivalstva. Dokaj zanimive podatke o naraščanju mesta Chicago posnemamo iz uradnega poročila mestnega knjižničarja Friderik Rex a, ki zatrjuje, da bo mesto Chicago do 1. septembra leta 1925 štelo že tri PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO BO 1 .JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim , pravilne in dobre prošnje, č« oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. TMw, i te preprečiti i _____ Js Hodeqi te SEVERA S hair POMADE las, Izv/rstrid, pnprdN/d za ne«o I idealna, zdravil n d, irj čisla. CENA 25C VprawijJe-V lel^arqal). W. F. SEVERA CO. CEDAH RAPIDS. IOWA ŠTEDENJE KOT IZDATEK. KATERO POT GRE VAŠ DENAR? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL —T~--TO V NAPREJ. Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štede-nje ££ tato ta umevno, ako se preračuna načrt zd izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki od istih. Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem sm itramo nale prihranke kot redi10 g™** «** ^ datkov% ™m da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno m skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi—potem je vprašanje rešeno. Dajte nam priliko razložiti vam način, ki bi bil najbolj primeren vašim potrebam. glavno zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK JADRANSKE B ANKE. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 * • rw. k Mim * OPOMIN ittedeljo, due 18. i t Vidov dan, all prw- ___našega društvenega pat- fnjo nedeljo v mesecu, namesto I rona, zatorej je naša dolžnost, Iz urada društva sv. Jošefa št 2, Joliet, 111. S temni judno opominjam v-se one člane, ki dolgu jego društvu že vete kot en mesec na aiesmentu, da naj svoj dolg zanesljivo do 25. t. m. poravnajo. Ves asesment mora biti na podlagi Jednotinih pravil poslan na glavni urad vsak mesec do 25. Ker bo treba baš ta mesec - staviti polletni, <*zir drugi četrtletni račun za društvo, zaradi tega bi imel rad, da bi vsi dolžniki svojo stvar do 25. t. m. poravnali, da mi ne bo treba prenašati dolga na drugo polovico leta. Prosim Vas, o-poštevajte ta moj opomin ! Opomba: Asesment lahko placate pri meni na domu. S sobratskim pozdravom John Plut, tajnik. 1201Mi Hickory St. tretjo (18. jun.) kajti 18. juni- da Be tudi letos, kakor vsako ja se vrši gorioznačena slav-|jet0 ta dan skupno udeležimo nos t. sv. maše. Dalje še opozarjam vse one zbrali se bomo ob 10. uri dodane (ice), ki še niso oddali poidll0 v društvenih prosto-ojih spovecUiih listkov, da nakar gremo skupno z zas-to storijo prejkomogoče, ker L yo glužbi božji 6b pol n čas za to že poteka, da bom uri v cerkev sv. Vida. moral listke poslati na pris- ^ ^ je pro^ liaj go-tojno mesto. Ako bi kdo za-1 ^ da ee v javllosti po_ nemaril svojo versko dolžnost, L * dft ^im0 in spoštu- se bo ž njim postopalo po dru- nft našegft drugtva stvemh, ozir. po Jednotinih JEnkrat bi brlo jako zanimivo, pravilih. Sobratski pozdrav ^ rfde { ^ y spadajo k katol. podpornem društvu, da imajo sedaj najlepšo priliko za pristop v naso sredo, ker je znižan pristop Matevž Bučar, tajnik. polovica članov skupaj. _ v _ rr x i Dajmo pogum eden drugemu Društvo sv. Janeza KrstnikalJ vg. brfttje dmštva sv. [Vida št. 25, K.S.K. Jednote I S sobratskim pozdravom John Widervol, preds. Društvo Vit. sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111. S tem se službeno naznanja vsem članom našega društva, ki so bili odsotni od zadnje mesečne seje, da je društvo sklenilo korporativno se udeležiti prihodijjo nedeljo, dne 18. junija, sifebroe sv. maše našega župnika Rev. J. Plevnika. Raditega so vabljeni vsi člani našega društva, da v nedeljo ob 10. uri pridejo v dvorano z društvenimi znaki ali re-galijami, da se potem korporativno udeležimo prejomen-jene slavnosti z ostalimi društvi. Upati je, da bo tudi naše društvo častno zastopano pri tej slavnosti. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da se naše društvo udeleži blagoslovljenja vogelnega kamna slovenske šole sv. Štefana v Cfcicagu, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 2. julija. Istotako ja društvo sklenilo udeležiti se blagoslovljenja nove zastave društva sv. Janeza Krstite-lja, št. 13, D.S.D., v Chieagu, ki se bo vršilo isto nedeljo kot blagoslovi jen je vogelnega kamna ondotne nova slovenske šole. Glede odhoda v Chicago in drugod se bo že vse pravočasno naznanilo. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da m^fl društveni odbor sus-pendovati vsaki^ga člana ali članico, ki bi zanemarjal svoje .dolžnosti do društva, zlasti pri plačevanju društvenih prispevkov in asesmentov. Naj bi torej vsak član in članica plačal (a) svoje doneoke pravočasno, da ne bo supendovan. št. 13, Biwabik, Minn. Prosim vse one člane (ice), ki Še niso odposlali spovednih listkov, da ,to kmalo storijo; pošljite jih na podpisanega, , , __ _ , • -n „ društvenega tajnikaJaz m»> Sv. Petra in Pav- ram že v nekaj dneh sestaviti la št. 38, Kansas City, Kans. in na pristojno mesto poslati Na zadnji mesečni seji dne poročilo o opravljeni verski 4. junija je bilo sklenjeno, da dolžnosti naših članov. bomo dne 2. julija t. 1. obhaja- Če bi se kateri član(ica) li petindvajsetletni^) ohstan-morda skušal temu izogniti, se ka našega društva, ali srebrni ne bo oziralo na noben izgo- jubilej. Naše društvo je pr-vor; torej: vsakdo se mora ve slovensko društvo v tej na-izkazati s spovednim .listkom selbmi, ki deluje že 25 let. U-do prihodnje seje dne 2. julija, stanovijeno je bilo dne 12. ju-V tej zadevi se bo ravnalo st- nija leta 1897. Ker tudi ob-rogo po pravilih. Jaz ne Utyjnmo'.praznik fev. P^8! bom odgovoren za morebitne in Pavla na dan 39. junija, posledice, ki lahko zadenejo to sta naša društvena patrona, onega, ki krši tozadevna pra- zato bomo vse skupaj dne 2. vila, Toliko v blagohotno julija proslavili. Spored je naznanilo in ravnanje ! sledeči: S sobratskim pozdravom I i.) y8i člani moiamo biti M. R. Tomet«, tajnik. 2. julija (na nedeljo) 15 P. O. Box 81, Biwabik, Minn.|minut pred uro dop. v navadni Mborov^lni dvorani; Iz urada predsednika društva L^j tam odkorakamo z zastavo št. 14, Butle, Mont. v cerkev k sv. masi, ki se bo •_ j t Tem potom opozarjam in ob darovala za vse naše pokojne enem naznanjam članom, ki se sobrate in sosestre, tako tudi niso udeležili zadnje seje, da za utetaaiovnikie tega društva je bilo sklenjeno, da tudi letos in tudi za nas. proslavimo dan patrona naše-1 vsafc £ian liaj prinese s sa- ga društva in priredimo z stavo obhod. Ker bo dne 24. junija so-praznik sv.. Janeza Krstnika, zaščitnika našega društva, bomo imeli naslednji tUn, v nedeljo, dsie 25. junija skupno sv. mašo v cerkvi Božjega Od-rešelnika. V cerkev korakamo iz navadne zborovalno dvoraaie. Ker je g. župnik tudi član našega društ\|i, bomo gotovo pri tej priliki slišali dosti lepih besed. Ker nas zdaj ob nedeljah le bolj malo dela, sem prepričan, da se boste vsi člani korporativno vde-ležili te sv. maše. Prosim tudi člane, ki imate svoje otrok|> v Mladinskem odcMkui, popeljite jih sabo, Društvo 1*1 sme za nikogar iz *da bodo ti prvi za ^^ društl svoje blagajne zalagati denar- veno zastavo korakali, mi pa ja za asesmente dalj kot tri mesece, razun, če je član v tako slabem položaju in če za to društvo na seji poprosi. To-it;»j vsi oni člani (ice), ki ste morda nekoliko zaostali s plačevanjem doneskov, podvizajte se in plačajte, da ostanete deležni, podpor. Ako pa kateremu ni mogoče plačati, naj pride na sejo in zahteva podaljšanja. Z bratskim pozdravim, Jos. Klepec, predsed. m Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, Joliet, 111. S tem naznanjam vsem članom našega društva sklep zadnje redne seje dne 21. maja, da se dne 18. junija, vdeležimo v polnem številu slavnosti srebrnega jubileja mašništva našega c. g. župnisa Be v. J. Plevnika. Zatorej ste vabljeni v-si čJanl da pridete oanačerft dan v staro šolo ob tri četrt lia 10. uro dop.; prinesite tudi znake, ozir. regalijo s sabo. ()l> enem naznanjam, da se naše redna seja ta mesec riila dne 25. junija, ali zad- za njimi. V dvorani bo dobil vsak član Mladinskega oddelka eno rožo (nagelček). Prepričan sem, da bodo naši mladi člani gotovo veseli in ponosni, ko bodo z nami korakali k službi božji; radi teiga Vlas še še enkrat prosim: privoščite jim to veselje ! Oni člani pa, ki imate otroke, da še niso vpisani v Mladinski oddelek našega društva in K.S.K.J., pa iste vpišite na prihodnji seji, ali očetoa K.S.K.J.,. dr. Sv. Jurija JSKJ, ter vse o-stalo Slovence teir Slovenke tako tudi sobrate Hrvate. V-sem skupaj (kličemo: "Na-veeelo svidenje v nedeljo dne 2. julija pri našem srebrnem jubileju J" V enakih slučajih Vas žago Javi jamo, da Vam bomo izkazano nam naklonjenost hvaležno vrnili V imenu dr. Sv. Petra iri Pavla št 38, Josip Rus, predsed. $4.00 samo na $2.00 Na ta način smo dali olajšavo vsakemu nečlanu, da zamore postati član tesga dobrega društva in naše K.S.K. Jednote. Zapomnite si, da kdor želi pristopiti v naše društvo, da je ta znižana pristopnina v veljavi za dobo pol leta: od 1. junija 1922 do 1. januarja 1923. Bratje Slovenci in Hrvatje! Zdaj imate lepo priliko, da se nam pridružite, ker ,to društvo je edino slovenska katoliško! podporno društvo tukaj v Yo-ungsto^nu in vsakemu dobro znano po svoji složnosti in e dinoetl; pri nas smo si Vsi kot bratje in kot taki hočemo tudi ostali v bodoče. Vsled tega prosimo vsakega posa mesnega brata, da naj skuša pridobiti vsaj enega novega člana, katerega pripeljite s sabo na sejo in ga priporočite za brata. Prihodnja redna mesečna seja se vrši dne 18. junija. Ta seja bo otvorjena za vsakega rimokatoličana, Slo-venoa in Hrvata, ki hoče pristopiti v naše društvo. Pri tej priliki tudi prosimo cenj. člane, da se prihodnje seje vdeležijo v obilnem številu. Kakor ste gotovo že črtali v "Glasilu" uradno naznanile gl. tajnika naše K.S.K.J., je ta Jednota pred kratkem dobila pravico ali licenco v državi Ohio, tako da lahko brez vsakega zadržka posluje v naši državi. Bratje in sestre kra-iettb društev K.S.K. Jeduo-te i Delujmo vsled tega z združenimi močn^L za napre-rast prvo in edine slo-e katoliške podporne or-gaijjfeacije v, Amerik i ! S sobratskim pozdravom: John Bajs, preds. Imbro Mavracid, taj. Rade Radojčid, zast. : Rev. John Flevnik 25 letnice svojega maSo^Stva v cerkvi sv. Jožefa. Clank* naj se zbirajo v prostorih stare šole točno ob 10. u-ri dopoldne; vsaka naj prinese a sabo društveno regalijo, da skupno z drugimi društvi odkorakamo v cerkev k slavnostni službi božji. s Tem potoni hočem zopet naznaniti onlhn članicam katere še niso prinesle spoved-nega listka, ali še niso opravile svvje velikonočne dolžnosti, da to v kratkem storijo. ■ In one članice kater?., še kajl društvu dolgujejo, da to poravnajo do 18. t. m., da bom za-mogla sestaviti 6mesečni ra- Naznanjam tudi, da je naše društvo prejelo povabilo od odbora faranov cerkve sv. Štefana, Chicago, 111; a žal, da seta isto prepozno prejela za naso zadnjo mesečno sejo. Zatorej opominjam članice, posebno one, katere se zanimajo za to slavnost blagoslovljenja Ivogelnega kamna tamošnje [farme šole cerkve sv. Štefana, Inaj pazijo kadar se bo oznanila posebna seja za ,to slavnost, ida se bodo v obilnem štvilu udeležile članice, da bodemo mogle v Chicago ali ne, ker jaz jim moram naznaniti fefci teden pred slavnost jo, 6e se v-deleižimo, zatorej vas prosim pridite vse ! Sosestrski pozdrav Katarina Zadel, tajnica. NAZNANILO. Waukegan, 111. Kakor iz nobene naselbine, tako tudi od tukaj nemoremo poročati vedno veselih novic. Ravno damee teden dne 3. junija je Vsemogočni poklical e-nega izmed naših ljubljenih so-bratov: Frank Mikš-a k Sebi. Pokojnik {je bil blaga duša, z-vest in veren član društva sv. Jožef*, št. 53, K.S.KJ., dober mož in skrben oče svojih o-trok. Častiti gospod brat pokojnika Rev. A. Mikš je prišel k njemu že pred .tremi tedni in ostal pri njem; tri dni, potiem se je pa moral vrniti na svojo faro sv. Mihaela, Minn., kjer župniku je. A vrnil se, je jam, e© dobra sestra. Po njegovi smrti se je tudi gospodična vrnila z gospodom bratom domov. Pokojnik je bil pri treh društvih: pri društvu sv. Jožefa št. 53, K.S.KJ., pri društvu sv. Roka. J.S.K.J. in pri sv. I-menu Jezusovietn, koja društva so ga spremila do groba. Pokojnik je zapustil sedem sinov od 6 do 18 let starosti. V-si 80 pri naši slavni K.S.K.J. Posnemanja vredno! Bodi pokojnemu sobratu lahka tuja žemljica. Blag mu spomin. Prizadeti družini iskreno so-žalje! Ako si opazoval v boleani in ob smrti pokojnega Frank Mi-kša, si mogel priti do prepričanja, kako nujno potrebno je katoliško društvo za dušo in telo. Toraj rojaki ne zamudite prilike pritopiti h katoliškim društ. K.S.K.J., ker neverno ne ure ne» dneva kdaj nas R6g k Sebi pokliče. Za društvo sv. Jožefa št. 53, K.S.K. Jednote: v John Umak, tajnik. Gilbert, Minn. Mogočloi mislite g. urednik, da nas je vise že pobrala minu- jnjaL la zima, ker ne dobite nobenega dopisa iz naše naselbine. Po dolgi zimi smo zopet dočakali lepo zektno spomlad, ki jo je že težko vsakdo pričakoval, posebno pa mi, delavci; dasi nam ni dosti boljše, pa saj toliko, da nam ni treba pri peči sedeti. Delavske razmefre se še niso dosti zboljšale; nekaj delavcev se jo zaposlilo po raznih cestah nekaj jih pa še tava brez dela; v rudokopih je pa de vse kot je bilo po zimi. t Tukaj v gozdih nam letošnja spomlad kaze, da bo dosti borovnic; če nam jih ne bodo suhači prepovedali, kot so reg-ratovec T Kje pa sedaj nas Mike Ce-gare hodi ker več ne oglaša? .Ne vem, ali so ga spravili, "prohibicijski agentje v <<špehkamroM z njegovim bor-darjem vred. Ker se že dolgo ni nič oglasil, ga prosimo, da naj sedaj priefe s slamniki semkaj v Minnesoto; tu bo i-mel dokaj po vol jen "biznes". Naznanjam tudi članom našega društva sv. Alojzija, št. 161, do bo za mesec junij 50c. naklade za društveno blagajno. Pozdrav vsem članstvu K. S.K. Jednote Mike Semeja, tajnik dr. st.161. Vesti iz Pueblo, Golo. Pueblo, Colo. P reč. g. Dr. Srečko Zamjen je bil te dni prijazen gost med nami in je vsejal plodovito seme, ki bo dolgo časa priganjalo prebujena srca na poti čednosti. - Stare in mlade in še posebno otročičke je vleklo, da so poslušali prijetne, jedrnate govore; vse skupaj je v-letel v bujni venec gorečnosti, ki bo di&l naše življenje. Ker že tu preč g. salezijanec nabira darila za svoje dečko v Mladinskem domu v beli Ljubljani je Rev. P. Cyril mislil: naj pa mi dobimo tudi kaj od njega ! — In res, pravo smo zadeli. On je radostno sprejel vodstvo sv. misijona, mi smo ga pa bili potrebni kakor osu-šena zemlja pohlevnega dežja. Poleg navduševalnih pridig so nam zlasti ugajali praktični govori za štiri stanove; zdelo se je vernikom, da še nikdar enakega ali boljšega niso poslušal L Ker se sitno stran-kastvo, nekrščanska mržnja t#Jko širno Usiljuje med nas* narod tukaj in v stari domovini, je preč. misijonar jasno pre-reštoval nevarno strujo ter prav vojaško pobijal nad vse pogubno protiversko gonjo. Prepričevalno nam je pokazal, da ni nič drugega, kakor mrzla sebičnost^ grda samopašnost, ki drvi vse skupaj v neogibni prepad. Pripravil si je obilnega dela v spovednici; res dobro, da je prihitel še sem naš bližnji sosed, častiti gospod Janez Jud-nič iz Denverja; tako smo opomogli drenfajo&m se množicam. Tolažljivo je videti po sv. misijonu polno obhajilno mizo, tudi še na delavnike. Bgo daj vztrajnosti ! Svoj misijon v Ameriki nam je Rev. Dr. Zamjen pojasnil v posebnih govorih v dvorani in milosrčni rojaki so se pohvalno odzvali. Nekaj daril so prinesli sami, — približno je prineslo $250.00 na prirejenem sestanku 11a Bessemerju; nad sto dolarjev so nabrale vnete rojakinje v Grove, tako da znaša vse skupaj $527.31. Dasiravno nam je navalila lanska povodenj občutno težnje v fari, se je vendar tudi vzbudilo močno sočutje za nujne potrebe v misli Sloveniji. Veselo smo pili iz studenca žive vode nebeške resnice, zopet smo utrjeni za pravo pot življenja in globoko vtisnjeni spomin na preč. Dr. Srečko Za-mjena nas bo vedno oporni-Hvaležni faran, GLASILO K. 8: K. JEDKOTE, U. JTTSTJA 1922. Srebrni jubilej Rev. dohn Plevnik-a. V spomin Rev. John Plevniku, župniku cerkve sv. Jožefa, Joliet, 111., povodom njegovega 25 letnega mašništva, 18. junija 1922. Na neslišnih, tajnolahnih : krilih v prošlost davno duh hiti nazaj: cerkev, okrašena kot nevesta, in pred njo kipi ob mlaju mlaj. Pred oltarjem zremo svečenika, trhe sreče mu žari oko, prvi kelih je v njegovi roki, prvo hostijo posvetil bo. Novo pot nastopa s križem v roki, da je trnjeva, to dobro zna, a z apostolom zamoli vroče: "Vse premorem v njem. ki me krepča." -. * • * Kristus mu je vzor, veliki Kristus, v sebi upodablja ga vsak dan, s Kristusom krepi ovčice'svoje, s Kristusom utrujen je močan. S Kristusom gre tiho svoja pota, kvišku gleda, kjer je cilj njegov, srečo trosi in ob vseh stopinjah klije njemu sreča, blagoslov. Slika ta, preblagi srebromašnik, ni li slika Tvoja, Tvojih delt Vemo, da ni dostojna, je preskromna, saj bi angel komaj jo zadel. Le poglej nazaj na svoje delo, na odplulih petindvajset let! bil si svečenik po božjem Srcu. vedno le za božjo slavo vnet. Vestno si vršil poziv Gospodov, dasi Te oblival znoj je vroč. 44Ne živim več jaz," zamoreš reči, 'On je v meni, Kristus moja moč.' % Blagor Tebi, jubilar častiti, čnj čestitke svojih dans ovčic, saj posvečaš trud nam svoje delo, *4Kvišku srca!" vedno Tvoj je klic. Kdo zamore Tebi venec zviti, ki si ga zaslužil tekom let! Naj nebo zaslug Ti sknje krono, delež svetih, ki ne bo odvzet. Bog te čuvaj, da boš zlatomašnik, da boš gledal srečo zlatih dni, Bog Te venčaj, ko boš tek dopolnil, s krono večne slave in časti. Vdani farani. Chicago, III. V nedeljo dne 18. junija bo č. g. John Plevnik v Jolietu obhajal srebrni jubilej — 25 letnico svojega mašništva. A" Jolietu je pel novo mašo — v Jolietu jubilej.... Ne morem si kaj, da ne bi Vam, č. g. Plevnik ob tej priliki poslal javne čistitke v svojem imenu in v imenu slovenske fare v Chica-cagu, kjer ste Vi "ledino" orali." Komaj so izumrli zvoki novomaš-niške pesmi, ki jo je Vam v počast zapel jolietski cerkveni zbor, že ste dobili poziv od svojega nadškofa, da greste med Slovence v Chicago "to start something". Takrat je bilo v Chicagu še malo Slovencev in še ti raztreseni. Nekdanja "Center Ave." je bila kranjska vas v Chicagu, na North Side Chicaga je pa živela mala Vrhnika, Borovnica in Logatec.. Stari Hren (naj počiva v miru po leg svoje žene!) je bil eden Vaših prvih kolektorjev, Mr. Joseph Steblaj je bil vaš prvi ministrant, dokler ste imeli mašo še v češki cerkvi na Allport St____In kupili ste cerkev, majhno in siromašno, od luterancov... Katoliški Slovenci so prihajali v to cerkev k maši, čeprav-jim je bilo težko, Kajti dva bloka naprej se je mo gočno dvigala v zrak nemška cerkev sv. Pavla z dvema stolpoma, tu pa je bila, v tla zakopana, ne kakor kaka ponižna podružnica ampak "kovačnica": cerkev sve tega Štefana. Vi ste pa ljudem zmerom dajali pogum in ste rekli "Ni vas treba biti sram hodit 1 to siromašno cekev, saj je Jezus roj.en bil tudi v štalici... Toda naša dolžnost je, da s skupnimi močmi pokažemo do Jezusa več ljubezni, kakor so jo pokazali ne- t___1-» .• T____3 - ~ »» T»» Sa »olrxot cfa mašo bral pred njegovo hišo ali stanovanjem. Ali naj tole cerkvico postavim na kolesa in jo bom vozil semintjaT" In ljudje so razumeli, da za napredek cerkve je najboljše, Če živijo blizu skupaj in se cerkveno organizirajo kakor druge fare. Dobro Vam je še v spominu, kako so skrbni cerkveni kolektorji skoraj s tresočimi rokami šteli tiste "soldke", male mašne kolekte, kakor bi se bali, da je obstoj cerkve v nevarnosti. Pisali so v velike bukve, pa če so tudi-po petkrat zapisali: nikel je ostal nikel in se ni izpre-menil v "kvoder\\ Tamkaj zadaj v zakristiji, kjer je bila vaša spalnica, dokler niste kupili farovža, so bile vaše o'dborniske seje, kjer se je ugibalo vse mogoče, kaj je treba ukreniti za napredek fare. Pet let ste "orali ledino" v Chicagu. In danes T Kaj je danes slovenska naselbina v Chicagu f Iz malega semena je vzrastlo veliko drevo! Vse je zrastlo: mesto samo in lepa slovenska naselbina! Vseh Slovencev v Chicagu po mojem mnenju ne bo nihče nikdar preštel; tukaj najde rojak vse, kar hoče: razna društva raznih jednot, razne liste vseh barv, dve močni Posojilnici in stavbin-ski društvi, vsestransko razvito trgovino, vse, prav vse... Spominjam se, da sem nekoč v razgovoru s č. g. Plevnikom rekel tole: Gospod Plevnik! Chicago je pravi slovenski Babilon. Samo še ene stvari še nisem doživel, namreč, da bi kak Slovenec nosil boben pri "Salvation Army." In glej ga *paka, tudi to se je zgodilo. Pozvonil je, odprl sem, "Salvation Army" človek-Slovenec v uniformi stoji pred menoj in me v slovenskem jeziku prosi za dar v pomoč 1 'Salvation Army".-- Prav dobro se Še spominjam o-nih let, ko je Rev. Plevnik med nami deloval; mislim torej, da je umestno, da o tem malo bolj na širno poročam. -. v v * Ko je Rev. Plevnik leta 1902 zapustil faro sv. Štefana v Chicagu, se je podal na obisk v staro domovino, da si tam okrepi zdravje in da še nekrat vidi svojo ljubljeno mater in domovino. Pred odhodom pa pokliče nekega dne mene po telefonu, da naj pridem v Chicago. Z velikim veseljem sem se odzval temu povabilu, kajti rad bi bil pri slovesu svojega najbolj odkritosrčnega gospoda prijatelja. Zvečer po 6. uri zapustiva žup-nišče in se podava v cerkev sv. Štefana. Tu poklekneva in zmoli-va vsak svoj očenaš.^ Potem je čast. gospod poklical pokojnega Stalcerja, ki je tedaj tam opravljal službo cerkovnika veleč mu: "Vidite, Mr. Staleer, tukaj za oltarjem sta kelih in monštranca spravljena do prihoda mojega naslednika." "Dobro, gospod župnik", veli Mr. Staleer. "Jaz bom že skrbel, da stvari nihče ne ukrade." To sem napisal resnici v obraz — nekdanjega obrekovanja. Ko sva zapustila cerkev in korakala proti kolodvoru,se Rev. Plevnik še enkrat ozre na malo eerkvico sv. Štefana, oziroma na zakristijo, kjer je toliko časa pečlaril in se zjoka, rekši: "duhovnik sem, a sem vendar tudi človek"-- Prisedši na kolodvor si še enkrat stisneva desnico in Rev. Plevnik se je. odpeljal proti stari domovini. Prisedši iz stare domovine, je šel Rev. Plevnik takoj v Wau kegan ledino orat. Nova naselbi na, nova fara, nove težkoče, Tedaj še ni vedel, kje bo spal, kje bo'jedel in skoraj ne, kje bo sv. mašo braE Za silo smo dobili rent na Liberty cesti, kjer je g. Plevnik zopet samotaril. Zdaj pišem resnico, ali dejstvo, kar naj si vsi waukeganski Slovenci dobro zapomnijo, ker vsi ti podatki so za našo naselbino zgodovinskega pomena: REV. JOHN PLEVNIK Mi do svojih ljubečih župljanov, da V dodatek in izpopolnitev o ha-aj—ki porjiem delovanju ter zivl4i~*"- hvaležni Judje." In že takrat ste ljudi navduševali, da na tem prostoru naj se zida cerkev, v čast Bogu in v ponos slovenskega naroda. Kadar ste videli, da je bila udeležba v cerkvi majhna, pa je j n Vas srce zabolelo in ste se bali, ali " se bo kedaj iz teh katakomb mogla dvigniti cerkev? In rekli ste v cerkvi: "Ljudje božji, jaz vas ne razumem, kaj vi sploh od mene zahtevate. Tako ste razkopljeni, da bi vsak najraje videl, da bi Vaš jubilej je, č. g. Plevnik! Ob tej priliki Vam prinašam na Vaš oltar hvaležna srca vseh dobrih, starih faranov, ki "so neomajano zvesti veri in Cerkvi kot skala. Solnce ima pege, pa bi jih vi ne imeli ali jaz T Te dni je pozabljeno vse, če je bilo kedaj kakšno o-sebno nesporazumi j en je. Prosimo Vas, pri jubilejni sveti maši se spominjajte nas vseh, posebno še vseh mož—ustanoviteljev fare s-vetega Štefana in njihovih družin, vseh, ki so še živi ali že šli v večnost. Želimo Vam srečno potovanje v staro domovino in srečno vrnitev nazaj v novo, boljšo domovino, da bi še mnogo, mnogo let krepko držali v svojih rokali pastirsko palico med svojimi priljubljenimi rojaki v Jolietu!! V smislu starih čikaških faranov napisal: Rev. Anton Sojar. Le čast, gospoda Father Plevni-ka je zasluga, da smo Slovenci v Waukeganu in North Chicagu vsi skupaj, in da je postala sčasoma to tako lepa slovenska koloflija v bližini cerkve. Ko je č. gospod zagledal teh 5 lot, kjer danes stoji božji hram, župnišče in šola, je rekel tole: "Lep svet in lepa priložnost za naseljevanje,kar bo napravilo krasno kolonijo." Utrujena od hoje se vsedeva na travo, kjer danes stoji John Set-nikarjeva hiša; tedaj mi veli 5. gospod: 44Vidite, čez 10, ali 15 let bodo tu same slovenske stavbe." 44Gotovo, če se niste zmotili", mu odgovorim. A, danes se pa v resnici vidi, kako je imel tedaj Rev. Plevnik prav. Da, še veliko več je, kakor mi je tedaj prerokoval. — Ideja, da se je zemlja za cerkev in drugo tu kupila je edinole Father Plev-nikova zasluga. — Ta čas nas je bilo še zelo malo Slovencev tukaj; mislim okrog 300; in še večina teh Waukegan, 111. Ob slavnosti srebrnega jubileja mašništva čast. g. John Plevnika, župnika slovenske cerkve v Jolie- je živela na slavni Market cesti; tu, BI. tudi nas, waukeganske Slo- j tedaj smo še tavali okrog kot ovce vence navdaja tako veselje, ka- brez pastirja, kor jolietske in chikaške, kajti s > Teh pet lot smo imeli kupljenih, čas^titim jubilarjem Rev. Plevni- [ —a, kako naprej 1 — Pa naš časti- nismo imeli nikakih težkoč. Že isto leto smo postavili božji hram z župniščem na prijaznem hribčku nedaleč od obali krasnega michiganskega jezera. Posvetili smo cerkev Materi Božji, kakor je bilo sklenjeno na seji dne 11. maja 1902. Našo novo cerkev je blagoslovil tedanji pomožni chi-kaški škof Mouldoon ob veliki slovesnosti na Zahvalni dan meseca novembra. Naj še malo bolj natanko to slovesnost opišem: Parada je bila nekaj krasnega, ko je so se vsi mestni dostojanstveniki z županom na čelu vdele-žili. Kot častna maršala sta jezdila Dr. Bellows in Dr. Jolly, še sedaj oba tukaj. Slovenska godba iz Jolieta je povzdignila ves sloves, tako, da jč v resnici častno izvršila svojo ulogo. Čast ji! Leta 1902 je imenovalo dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. č. g. Father Plevnika častnim članom, za kar je g. župnik društvu v spomin kupil krasno ameriško zastavo v dar; ta zastava še danes plapola na čelu društva pri raznih korakanjih. Takoj ko smo imeli postavljeno cerkev in župnišče, je pričel častiti gospod delovati za slovensko katoliško šolo. On je v pridigah povdarjal, da cerkev brez katoliške šole nima narodnega obstanka. Tako smo že čez dve leti tudi na Zahvalni dan blagoslovili novo šolo. Najprvo je Častiti gospod Plevnik *sam poduče-val, potem je pa prišla žal zdaj že pokojna velezaslužna učiteljica Miss Angela Mencinger, ki je ta-koreč darovala vse svoje življenje za našo deco. Potem smo dobili novo učiteljico Miss Rozalijo Oman iz Minn. Čez dve leti zatem so pa prišle semkaj šolske sestre reda sv. Benedikta, ki še danes podučujejo in vrlo vodijo našo farno šolo. Danes šteje naša slovenska katoliška šola 350 učencev in učenk. Leta 1903 so pokojni mil. gospod škof Jakob Trobec blagoslovili križev pot. Še danes nam je v spomin njih pridiga: Kolikor jezikov znaš za toliko ljudi veljaš!" Vsako leto smo imeli kako veselico ali fair ali kaj sličnega na Zahvalni dan v prid cerkve. Med tem časom si je častiti gospod Plevnik pridobil srca vseh župlja-nov svojih ožjih rojakov, ki ga še danes ljubijo in ga ne bodo nikdar pozabili. tako je naša naselbina krašiio ter v lepi slogi napredovala pod uzornim vodstvom Rev. Plevnika. Leta 1914 nas je pa gospod za pustil radi nekega strankarstva, kojega ne bom tukaj razlagal; te daj so se naši fari po odhodu Č. g. Plevnika izpolnile Zveličarjeve besede: 44Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce". —Rana, tedaj prizadeta, žal še danes ni docela zaceljefta, čeravno imamo v čast. g. Frank Ažbetu gorečega duhovnika in potrpežljivega dušnega pastirja. Končno kličem v imenu vseh tukajšnjih vernih Slovencev in faranov: "Čast. gospodu Father John Plevniku, današnjemu slav-ljericu čast za njegovo storjeno delo v naši naselbini. Bog naj ga živi še mnoga, mnoga leta! John Umek, far an. g. župnij kom je tudi zgodovina naše naselbine v tesni zvezi. ti g. župnik je vse tako uredil z zaupanjem na Vsemogočnega in 25 letnica mašništva Rev. John Plevnik-a. V nedeljo, dne 18 t. m. bo obhajal 25 letnico svojega mašništva ali delovanja v vinogradu Gospodovem naš sobrat, župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu Rev. John Plevnik. Tudi uredništvo "Glasila" K. S. K. Jednote" si šteje pri tej priliki v prijetno dolžnost, da stopa v vrsto njegovih gratulantov, ter mu posveča nastopne vrstice v skromen spomin. Ko je 1. 1912 v Celovcu izšla znana Trunkova knjiga "Amerika in Amerikanci," je pisatelj v isti ovekovečil več naših uglednih Slovencem, predvsem čast. gg. misijonarjev in duhovnikov. Nekaterim so posvečene cele strani s slikami in celi odstavki. Č. g. pisatelj je v tej knjigi podal životopise naših znanih veljakov po svoji najboljši moči in na podlagi danih mu informacij. Iskali smo v tej knjigi med imenikom znamenitejših ameriških Slovencev pod črko P. tudi našega g. župnika Rev. J. Plevnika. Kako majhen in skromen spomenik je temu zaslužnemu gospodu duhovniku v tej knjigi na strani 580 postavljen, se razvidi iz samo enega stavka broječega 12 besed v dveh vrstah. Pač je avtor zgodovine slovenske fare v Chicagu in Waukegana, 111., na kratko o-menil, da je te fare ustanovil naš Rev. John Plevnik. Zares skromno priznanje za težavno delo ustanovitev dveh, danes tako velikih slovenskih farnih občin v Ameri-kil Rev. John Plevnika smo prejeli baš sedaj povodom »jegove srebrne maše dvoje izvifriuh poročil od mož, ki znata vse drugače ceniti zasluge Rev. John Plevnika, kakor so pa ocenjene v gori označeni knjigi. Ta dva zanimiva dopisa prinašamo danes na tem mestu, poklonjenem našemu g. jubi-larju. Iz teh dopisov lahko sak cenj. čitatelj presodi kako trnjevo pot je imel naš g. jubilar prva in poznejša letp svojega delovanja v vinogradu Gospodovem. Delal je vedno skromno, tiho, brez kakega častihlepja, edinole v čast božjo in za večjo povzdigo vernosti med našimi rojaki. V dokaz temu se dvigati, dve lični cerkvici, ena v Chicagu ena v Waukeganu, sad njegovega dela. Žal, da je žal Rev. Plevnik tekom svojega delovanja od gotove strani le zavist in črno nehvalež-nost: večni Stvarnik, ki ima zapisana vsa njegova dela mu bo gotovo enkrat obilen plačnik. Naj pri tem še na kratko omenimo nekaj podatkov iz njegovega življenja. Rev. John Plevnik je bil rojen dne 28. avgusta 1. 1873 na Dobrovi pri Ljubljani. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Novem mestu. Leta 1891 se je odločil, da gre v Ameriko. Ker je tedaj tu primanjkovalo slovenskih duhovnikov, se je namenil za ta stan ter vstopil v znano vseučilišče St. John, Minn.; svoje bogoslovske študije je* pa dovršil v Baltimore, Md. Dne 17. junija 1897 ga je sedaj že pokojni kardinal Gibbons posvetil v maš-nika in 3 dni zatem, dne 20. junija je pel slovesno novo mašo v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Ker je že naslednji dan tedanji jolietski in sedaj že blagopokojni župnik Rev. F. S. šušteršič odpotoval na obisk v staro domovino, ga je nadomestoval do oktobra 1897 Rev. John Plevnik. Na jesen istega leta se. je podal v Chicago, kjer se mu je po naporih in težavah posrečilo Ustanoviti slovensko faro sv. Štefana. Tu je ostal do 1. 1902. Ves ta čas je imel v dušni oskrbi Slovence in Hrvate v Chicagu, So. Chicagu, Waukeganu. Aurori, 111., Milwaukee in Sheboygan, Wis., ter nekaj slovenskih far-merskih naselbin v Iowi. Leta 1902 je šel v staro domovino, da še enkrat vidi svojo drago mater; oče mu je umrl že v zgodnji mladosti. Vrnivši se iz Evrope se je Rev. Plevnik podal v Waukegan, 111., z jednakim namenom: ustanovil je tudi ondi slovensko faro in zgradil cerkev Matere Božje; na tej fari je deloval do 1. 1914, oziroma do smrti joliet-skega župnika Rev. John Kranjca, na kar je bil imenovan za stalnega župnika cerkve sv. Jožefa v Jolietu, kjer je še danes. Tekom svojega 8 letnega delovanja v Jolietu je g. župnik Rev. Plevnik storil mnogo dobrega in koristnega za olepšavo cerkve: dobili smo vsled njegovega prizadevanja krasne nove orgije, lep križev pot in cerkev je bila nedavno prav lično na novo preslikana, lansko leto je pa cerkev kupila svojo lastno dvorano (Slovenija), ki je pravi ponos vseh faranov. Rev. Plevnik je tudi vnet prijatelj in pospeševalec naše K. S. K. Jednote ter njen večletni član. Na 7. in 8. konvenciji je bil izvoljen za duhovnega vodja K. S. K. J.; od 1. 1906 je pa neprestano zastopnik društva sv. Janeza Krst-nika št. 143. Letos dne 23. t. m. se bo Rev. Plevnik za nekaj mesecev podal na obisk v staro domovino, katere že ni videl 20 let. Želimo mu srečno potovanji in prijetno bivanje v rojstni domovini ter zdrav m srečen povratek v našo sredino. Dalje si k sklepu teh vrstic uso jamo še enkrat v imenu uredništva in v imenu vsega gl. odbora našemu jubilarju in sobratu Rev. Plevniku izražati svoje najiskre-nejše čestitke. Dal mu Bog dočakati še nadaljnih 25 let in da bi tudi v naši cerkvi še zdrav ter Čil stopil pred oltar Gospodov o pri liki njegove zlate maše! I. Z. Lokalne vesti. Spored slavnosti povodom srebrne sv. maše Rev. John Plevnika. V naši slovenski naselbini smo imeli že raznovrstne cerkvene in druge jubilejne slav-nost, vendar srebrne maše še ne pomnimo; tem manj pa še slučaja, da bi kak slovenski duhovnik v naši cerkvi sv. Jožefa pel novo sv. maso in čez četrt stoletja pa v ravno isti cerkvi tudi srebrno sv. mašo, jkatero bo prihodnjo nedeljo. daroval nas čast. Rev John Plevnik. Da se to redko si a vnost tem bolj veličastno proslavi, je pripravljalni cerkveni odbor že ukrenil vse potrebno korake. Njegova želja je, da bi ostala prva srebrna sv. masa v naši naselbini vsejn faranom v trajnem spominu. Naprošeni smo, da prinašamo na tem mestu spored gori-navedene redke cerkvene slovesnosti kakor sledi: Ob 9:45 uri dopoldne se zbira šolska mladina in razna društva na Clav cesti poleg eeirkve. Ob 10:15 se prične korakanje pod vodstvom maršala Mr. Josip Sitarja izpred nove šole po Soott cesti in po Jackson cesti; od tam severno po Chicago cesti do cerkve, kjer se napravi špalir po sledečem redu: Moška podp. društva, Društvo Najsv. Imena, ženska podporna društva, društvo Sv. Rožnega Venca, Dekliška Marijina družba in družba sv. Neže. Zatem sledijo oltarni strežniki (ministrantje), duhovščina, tovariši in družice, jubilant v spremstvu asistence in mil. škof Hoban iz Chicaga. Opomba: Takoj -za jubilantom in škofom koraka v cerkev najprvo Družba sv. Neže, zatem Marijina družba i.t. d. tako, da zadnja društva sto-jeiža v špalirju pridejo prva v cerkev. Ob 10:30 bo peta sv. maša, katero daruje jubilant Rev. John Plevnik; slavnostni govor bo imel Prof. Rev. V. B. Šolar. O. S. B. — Na koru se bo pela s sodelovanjem sloven-sknga orkestra Battemanova slavnostna maša v F. Po sv. maši kratek nagovor mil. g. škofa in blagoslov. Ob 3. uri popoldne v " Slovenia* ' dvorani pozdravni sprejem jubilanta in koncert-Nastopi pevski zbor cerkve sv. Jožefa; šolska mladina, Marijina družba in družba sv. Neža pod vodstvom čast. šolskih sester; s vira slovenska orkester godba. Vstopnice po 50c k temu pozdravnemu sprejemu in koncertu so na prodaj pri: gg. Geo Stoniču, Anton Golobiču, John Graheku, John N. Paz-dercu, Mik? Papežu ml. John Kralu; pri članicah Marijine družbe in v uradu K.S.K. Jednote. Pripravljalni odbor. Slovesno sv. obhajilo. Dne 4. m so opravili sledeči slovenski dečki in deklice v cerkvi sv. Jožefa slovesno sv. obhajilo. O tej slavnosti smo že nekaj porouali v zadnji številki: Imena: Dečki: Ambrožič Albert,Az-man John, Barbič John, Bolte Ariton, Bozich Edward, Davčar Joseph, Filak Joseph, Gale Frank, Gale Joseph, Glavan John, Gorčic Anton, Gregoraš Joseph, Gregoraš Joseph,. Gregorčič Joseph, Gregorič Aloy-sius, Gršič John, Horvat Anton Hotujec Matthew, Evetz Anton, Jurajevčič Joseph, Ju-rešič Mihael, Juršinič John KošiČek William, Kozjan Marcus, Lavrič Jerry, Legan Frank, Levstik Frank, Lubič Frank, Mahkovec John, Muren Augustine, Mutz Anton, Ohlin Aloysius, Oblin Edward, Papež Frank, Papež Stephen, Plut Frank, Rakar Frank, Repoš Anthony, Rogina George, Ro-gina George, Rogina John, Ro-liih Aloysius, Rožič Joseph, Russ Joseph, Sak Joseph, Skuf-ca Frank, Sladič Joseph, Seti-na Frank, Stiglec Michael, Torkar John, Trlep John, Vesel Albert, Vrenčar Joseph, Zagoda John, Zaletel Albert. Dekleta: Agnic Elizabeth Babic Frances, Bambič Teresa, Božič Mary, Božič Josephine, Cop Caroline, Dolas Mary, Duša Frances, Gergovič Mary, Golobič Rose, Grčar Olga, Hor-(Konec na 7. strani 5 stolpec.) itxam vse »iovence in bližnje in daljne NAZNANILO IN ZAHVALA S turnim srcem naznanjam žalostno vest, da je neizprosna smrt nam iztrgala od nas mojo preljubo soprogo in mater osme-rih otrok, TEREZIJO KUMAR BRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OP AMERICA |fiintained by »od in tbt interest of the order. Isstyd yym Vtekitubi. Wot Vemberf, per jtm For Nonmembers — Por Foreign Coco trie« Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Eišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.Q0. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potrebe« ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zarod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in hitri postrežbi. , ■■ - ' a. Mi plačujemo na hranilno ulogo rr^^aH j m i| g S® aUM ki jih. P^P^™0 k «l*vnid mMm. i ® H B I Hi I NOa b^lfpod n^xoift. I'iWiP^ i 3 13 S a ■ ▼o® vlade Združenih dršav ia ^ članica^ federalnega reservns- * ocvednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I Ako imate doma Liberty Boo de, izpostavljene nevarnostim ognja ia tatov, prinesite jib k nam ter Vsm ji bodemo shranili bresplaina THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, TTJJNOIS Kapital $1§0,900.00 Pnibifck 1360,000.00 1 K. S. K. Jednota UtfpftOTljeaa v Joticta, III, dn« 2. aprila 1«94. Inkorporinai ■ I«M* drŽavi Illinois, dne 12. januarja, 18M, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL« Telefon lttt. ........ od ustanovitve do 1. marcal922 skupna izplačana podpora $2,033,845. GLAVNI URADNIJCI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Col* _ II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa- Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet IH. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IB. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, IIL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P> NADZORNI ODBOR: Trank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Sbukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.' John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Aaton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet IIL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinick, 5031 W. 23. Place Cicero, IIL * PRAVNIADBOR: joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL * John Dečman, Box 529 Tcrest City, Fa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTB"i Ivan Zupan. 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon Chicago 104«. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IR. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče «e Jednote «aj se pofcljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet I&. dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet »L f Uradno naznanilo, NOVO DRUŠTVO SPREJETO V. K. S. K. JEDNOTO. Društvo sv. Elizabete št. 171, New Duluth, Minn., 10079 Jančar Marija, roj. 1906, r. 16, $500. 10080 Blatnik Jožefa, roj. 1904, r. 18, $500. 10081 Skulj Ana., roj. 1902, r. 20. $500. Gimpel Rudolf S. roj. 1902, r. 20, $1000. 24065 Blaževič Viktor C., roj. 1899, r. 23, $250. 24066 Siibic Tomaž, roj. 1886, r. 36, $250. 24067 Belčie Matija, roj. 1886, r. 36, $1000. 24068 Kev. Pirnat Alojzij, roj. 1885, r. 37, $250. 10082 Jurkovič Lucija roj. 1879, r. 42, $250. 10083 Gimpel Johana, roj. 1875, r. 47, $250. 24069 Gimpel Frank, roj. 1871, r. 51, $250. 10084 Skulj Neža, roj. 1869, r. 53, $250. Društvo sprejeto 1. jun. 1922 šteje 12 članov (ic). Prestopili. Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Micli., k dr. sv. Elizabete ft. Ill V-New Dulutli, Minn., 7535 Vesel Ana, B. 25, $1000. 12752 Vesel'Franlk, K. 28, $1000. Prest. 1. jun. 1922. 1. šteje 251 članov(ic). 2. dr. šteje 14 člamov(ic). FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC MAJ 1922. ASESMENT 5-22. Dr. 1. št. Plačali na ases. 5-22. 3. 4. 5. 7. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 32. 33. 38. 40. 41.' 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 59. 60. '61. 62. 63. 64. 65. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 77. 78. 79. 80. $ 345.26^$ 798.67 268.91 189.90 245.26 543.70 533.01 193.83 37.13 181.65 457.60 102.44 438.61 257.39 215.75 59.71 123.71« 126.75 119.01 15.18 754.86 668.58 617.39 143.71 141.13 208.09 170.77 190.46 155.19- 195.16 357.24 104.301 90L07 149J0 99.55 449.84 86.86 224.871 314.30] 128.36 205,80 261.64 180.85 169.17 436.72 435.07 97.04 204.41 41.54} 342.66 145.38 243.43 58.91 154.93 10.68 231.69 67.13. 130.90 104.19 266.64 282.07 115.91 301.88 Smrtnina. 750.00 Poskodn. 1,400.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 250.00 350.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 Centr. boln. podp. 13.00 327.00 23.50 21.00 142.00 80.00 30.00 70.00 34.00 40.00 150.00 17.00 186.50 12,00 138.00 65.50 131.001 C..-: ■•i t Dolgotrajna bol.pod. 20.00 86....... 136.49 87....... 170.02 88....... 65.90 89......1 171.78 90....... •f 40.09 91....... 189.61 92. ..:... 123.14 93. ...... 204.32 94....... 78.16 145,42 97....... 54.82 107.07 101....... 95.51 103....... 160.07 104. 92.61 108. ...... 183.67 109....... 65.00 110....... 136.30 111....... 93.48 112....... 113....... 96.72 114....... 74.50 115....... 184.70 118. ...... 39.15 119....... 64.62 120....... 232.11 121 57.03 122 • 7d.21 ....... 24.46 162.06 128....... 78.98 129....... 17.42 130....... 8.03 131....... - 262.60 132....... 133....... 53.96 134....... 56.11 135....... 143.58 136. :-..... 116.72 139....... 53.07 140....... 42.05 143....... 41.28 144....... 181.10 145....... 51.82 146....... 160.03 147....... 67.64 148....... 227.82 1^8....... 70.29 150....... 113.79 152....... -107.87 153. •...... 89.89 154....... 19.13 156. .i____ 141.50 157....... 88.33 158....... 31.03 160....... 61.56 161....... 39.73 162....... 468.51 163....... 284.43 164....... 110.39 165....... 59.32 166....... 69.50 167. ...... 10.41 168....... 83.35 169....... 54.53 170....... x 16.98 1,000,00 400.00 500.00 50.00 43.00 Skupaj.. 900.00 50.00 22.00 47.00 1,000.00 1^.00 i-r>l~ lijj 30.00 29.00 50.00 46.00 $ 1,060.001 $ 1,739.50|$ 20.00 ,$904,506.08 $ 22,280.051$ 8,95Q.00 Preostanek 1. maja 1922 ........ . Prejemki tekom meseca maja 1922. Prejeli od društev..................:......$22,280.05 Obresti .................................. 4,286.21 $ 26,366.26 Izplačali: Posmrtnine ..............................$ 8,950.00 Poškodnine ............................... 1,050.00 Centr. bolniške podpore.................... 1,739.50 Dolgotrajne bolniške podpore.............. 20.00 Razni stroški____..i..................... 2,333.70 $931.072.34. $ 14,093.20 Preostanek 31. maja 1922 .....................$916,979.14 Josip Zalar, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. J. ZA MESEG MAJ 1922. Plačana svota. .............$ 26.85 Dr. št. 1 .. 2 .. 3 .. 4 .. 5 .. 7 .. 7 .. 8 .. 11 .. 12 .. 13 .. 14 .. 15 .. 16 .. 17 .. 20 .. 21 .. 23 .. 25 .. 29 .. 30 .. 33 .. 38.; 40 .. 41 .. 43 .. 44 .. '45 .. 46 .. 47 .. 49 .. 50 .. 52 .. 53 .. 54 .. »55 "56 i% 50.90 9.35 3.90 9.00 34.70 33.40 8.25 9.15 20.10 2.40 12.3Q 8.10 1.05 .45 8.25 2.40 4.65 23.90 64.65 8.45 12.25 17.85 6.30 6.90 2.10 6.90 3.25 .90 7.20 5.55 23.55 16.35 25.35 4.80 /v- ........... 15.« 57 58 59 59 60 61 62 63 64 65 69 70 8.55 1.95 16.45 15.75 4.ar) 13.85 3.15 33.90 8.55 12.00 1.50 2.70 72 .................. 14.00 r 74 75 77 78 79 80 81.................. 8 3.................. 8 4.................. 8 5.................. 8 6.................. 8 7.................. 8 8.................. 8 9.................. 9 0.................. 9 3.................. 9 4.................. ...........>...... 98.................. 101.................. 10 3.................. 10 4.................. 108.................. 10 9.................. 110 ;................. 111.................. 113 H 5 . .................. 5.55 2.55 15.60 9.30 15.30 6.15 14.40 1.95 1.20 6.30 8.30 7.05 .75 5.55 .3.45 20.30 1.05 5.70 1.80 4.35 6.00 7.15 3.90 6.70 11.75 9,60 6.60 119 120 122 127 128 129 130 131 134 135 136 139 140 14.') 144 145 146 147 150 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 167 168 169 170 11.10 5.40 .90 2.25 3.90 .90 1.35 14.10 7.45 32.75 £35 8.25 8.10 1.35 4.40 5.55 1.50 2.85 4.35 15.60 24.35 2.70 1.50 1.05 1.20 1.50 1.05 Skupaj ... .$1,030.15 Preostanek 1. maja 1922 .............$25,308.35 Vplačanega od društev .............. 1,030.15 Obresti ............ 27.55 Izplačali $26,366.05 Posmrtnine $ 538.00 Za prestop med člane in članice ... 60.00 Upravni stroški ....... .630.00 Premija in o-bresti od ku-.pljenih obveznic ____ 1,067.81 $2,295.81 Preostanek 31 maja 1922 ............$24,070.24 Josip Zalar, gl. tajnik. AVSTRIJSKI KANCLER — DUHOVNIK. Ker ja začetkom tekočega meseca znana Schoberjeva v-lada podala svojo ostavko, je katoliški duhovnik Dr. Ignac Seipel sestavil novo koalicijsko^ vlado, v kateri je sedem zastopnikov" krščanska socialne stranke, trije Velenemci in en neodvisnež. Na krmilu te vlade, ali za kanclerja je bil izvoljen Dr. Ignac Seipel, vodja krščanskih socialistov. Iz življenja novega avstrijskega državnega kanclerja posnemamo sledeče: Dr. Seipel je v najlepši moški dobi, star 46 let. Rojen je bil na Dunaju L 1874. Že prva leita svojega delovanja v vinogradu Gospodovem je Dr. Seipel zaslovel, kot izboren pri digar, vešč teolog in pisatelj. Kasneje se je' posvetil tudi politiki, ter je bil vedno v prednjih obrambnih vrstah krš-•čanskiii socialistov. Doktorat bogoslovne vede je. dovršil na solnograski in dunajski u-niverzi. Bila mu je že več-erat ponujena škofovska mit-ra, a jo je vodno odklonil, iz razloga, da lahko brez mitre več stori za cerkev in ljudstvo. Meseca oktobra L 1918, na predvečer razpada Avstrije je ■še tedanji in sedaj že pokojni avstrijski cesar tudi, naprosil nekega profesorja (Dr, Lammasclia'), da naj sestav L nov kabinet v svrho mirovne dosege. Tedaj je bil imenovan za ministra javne varnosti udi Dr. Seipel. Naslednje eto ga je ljudstvo izvolilo za državnega poslanca; od tedaj je postajal v politiki vedno bolj in bolj znan in med ljudstvom priljubljen. Preživel je med tem že štiri vladne pre- membe. Dr. Seipel, ustanovnik kato-90, (krščansko socialne) st- ~ ranke, dela od zore do mraka. 3.30 Zjutraj opravi sleherni dan Sv. 9.45 mašo, zatem gre na'dunajsko 1.35 univerzo, kjer predava o mo-8.50 ralki, bogoslovju in krščanski 1.95 zgodovini; kasneje so pa 1-35 kot poslanec in državni kan-2.55 e]er mudi v p^lamentu, kjer skuša z vaemi silami in z združenimi močmi rešiti nesrečno Avstrijo poloma. V obče se zatrjuje, »da avstrijska republika ne bo zarno-gla prestati te krize, ki jo je na njenem državnem telesu docela oslabela. Avstrija ima sicer veliko glavo,* a slabe in kratka noge. Glavno mesto Dunaj šteje danes okrog 2 milijona prebivalcev, po drugih pokrajinah pa šteje Avstrija 4 milijone duš. , Avstrijske finance |p padle popolnoma na ničlo. Ker parlament ni hotel odobriti državnega proračuna pod bivšo vlado (kanclerjem Schober-jem), je njegov kabinet podal ostavko. V tem kritičnem &asu je pristopil Avstriji na pomoč domoljubni duhovnik Dr. Seipel s tfm, da je prevzel novo vlado s svojimi pristaši. Obljubil je obupanemu ljudstvo rešiti nesrečno domovino, če bo le mogoča ? Finančnim ministrstvom v Seipelovem kabinetu je bil i-menovan grof Segur, rodom Francoz. Tudi ta državnik zatrjuje, da Avstrija še ni izgubljena ! Nasprotno pa zatrjuje vodja vsenemške stranke, poslanec Dinghofer. E-dino, kar Avstrija danes potrebuje je kredit in pa ekonomija. Zgodovina nam kaže, da je bil tudi že pred 300 leti duhovnik na krmilu avstrijske vlade; ko je tedanji cesar Matija izročil posle vlade tedanjemu dunajskemu kardinalu Kle-sl-u, sinu priprostega peka. Klesl je opravljal te posle iz-borno. Od onoga časa naprej pa ni bila še nikdar ta čast poverjena kakemu duhovniku, odkar so bili Habsburžani na avstrijskem prestolu. Sedanja nesrečna Avstrijska republika je torej sledila zgledu, ki se je vršil že preti 300 leti nazaj. 1.65 fit:' ..I NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam, da je moj ljubljeni mož, ozir, oče in brat, g. Frank Mikš, dne 3. junija ob 3:30 pop. mir-io v Gospodu zaspal. — nPoko-pan je bil s sv. mašo zadušni-co, katero je daroval njegov brat č. g. Father Anton Mikš. Srična hvala društvu sv. Jožefa št. 53, K.S.K. Jednote; dr. sv. Boka št. 94, J.S.K. Jednote; društvu Presv. Imena Jezusovega za venec, za obisk v njegovi bolezni in za sprejem pokojnika na pokopališče. Hvala tudi vsem sorodnikom za tolažbo v njegovi pet in pol mesecev { trajoči bolezni. — Hvala za venec Mr. Jakob Dobnikarju, John Dobrovolj-cu in Frank Beleicu. Kavno tako lepa hvala za venec Mr. Frank Petkovšku; z eno besedo: vsem mojim in njegovim dobrotnikom; osobito njegovi sestri Johani Mikš, ki mu je v bolezni stregla. Počivfjj v miru ljubljeni mož, dokler se ne vidimo nad zvezdami ! Žalujoči ostali: Johana Mikš, žena. Anton, Frank, Leopold, John, Josip, Stanislav, Albin, sinovi. Rev. A. Mikš, brat. Johana Mikš, sestra. Waukegan, 111. due 6. junija 1922. V NAJEM se odda prostor za grocerijo in pekarijo na 1106 N. Chicago Str., Joliet, HI. * Vprašajte pri lastniku: Matt Krasovieh, 409 Russell St. Joliet, HL JUGOSLAVIJE J V Sodra žici na Dolenjskem segai sodni okraj Laško, ter j? dne 6. majnika preminula brežiški s sodnima okrajema gospa Marija Lovrenci«, po okrajema Brežice in Sevnica, domače Oplenčarjeva, v 74. le- Mariborska oblast bo imela tu svc^e starosti. Pokojniea brez Medjemurja 12 srezov, in je bila izredno blaga žena, po- tero iste očinke v polni meri potrjuje. Resnica je, da je }l0dil g. dr. Lukan kot direktor agrarne reforme okoli nem- , . . . i vi * i*i u ških plemenitašev in velepo-okraja, msicerlaski, kibo ob- |sest]lik(>v w dikUral udeležbo na kraljevem daru. Da tega znana daleč naokoli, ki je imela za vsakega dobro besedo in v vsaki nesreči radodarne roke. Za njo žaluje šestero o-trok, izmed katerih živi hči (Terezija y Clevelandu, Ohio, poročena z g. Frank Keržetom, urednikom "Časa \ N. v m. p.! V Trbovljah je umrla ga. I-da Moli, rojena Turnšek, sop ™"j,y tjgy dravski sicer: 1.) Maribor, levi breg (mesto Maribor, na levem bregu Drave ležeioi del sodnega okraja Maribor in sodni o-kraj Sv. Lenart). 2.) ' Maribor, desni dravski breg (na desnem bregu Drave ležeči del sod: okr. Maribor in sodni okraj Slov. Bistrica). 3.) Dravograd (sodna o- roga tamkajšnjega učitelja (kraja Marenberg in Guštanj) in vrlega narodlnega delavca Oskarja Moli. V Cerknici je umrl tamkajšnji sodnik kanclist Franc Winter. Bil je blaga duša in pri ljudstvu splošno priljubljen. Na Vrhniki je umrl v starosti 84 let Jakob Buh. V Mostah pri Ljubljani je u-mrla gospa Antonija Snoj. 4.) Slovenggradec (sodna okraja Slovenjgradec in Šoštanj, izvzemši občino Šmartno ob Paki, in od konjiškega o-kraja občini Gornji Dolic in Kozjak). 5.) Konjice (sodni okraj Konjice, izvzemši občini, Gornji Dolič in Kozjak). 6.) Gornji grad (sodni — V Črnomlja je umrl neiia-|0kraj Gornji grad in občino doma .tamkajšnji nadučitelj g.,Šmartno ob Paki do soštanjs-Rudolf SchiHer. Pokojnik je kega sodnega okraja). služboval v^Črnomlju okrog 30 let, je sodeloval pri vseh narod nih društvih in je bil sploh vsestransko priljubljen. Pred kakimi desetimi meseci je umrla tudi pokojnikova soproga Olga Schiller tako da so otroci, od katerih je najmlajši star šele 4 leta, popdlne sirote. —Žalostna smrt. 12. maja je pripeljal posestnik Josip Bučar s Vrha pri St. Jerneji na Dolenjskem svojega 24 letnega sina v blaznico na Studenec. Spremljevala ju je tudi hčerka Jožefa. V Ljubljani pa se je oče neznan ok am oddaljil, medtem ko je šla hčerka po opravkih v neko hišo v Gorupovi u-lici. Nazaj prišedša ni našla očeta nikjer. Vsa potrta radi dvojne nesreče se je odpeljala domov. V nedeljo pa so potegnili izpod vlaka vse razmesarjeno truplo nekega bolj priletnega moža; vlak mu je odrezal obe nogi ter eno roko. Neznanca so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. 15 maja pa je neki izvošček na licu mesta ugotovil, da je neznanec iden- 7.) Oelje (sodna okraja Celje in Vramsko, občina Sv. Rupert od laškega sodnega o-kraja, Trojana od brodskega in Motnik ter Spitalič od kamniškega). 8.) Sfrnarje-Rogatec (sodni okraj Šmarje, Rogatec in Kozje brez občin Veliki kamen in Mrena sela ter od ptujskega sodnega ograja občina Stoper-ce). 9.) Ptuj (sodna okraja Ptuj, izvzemši občino Stoper-< e in Ormož). 10. Ljutomer (sodni okraj jutomer, na desnem bregu Mure ležeči del bivšega radgonskega okraja in Apaške kotlina) 11.) Murska Sobota (sod-li okraj Murska Sobota). 12.) Dolnja Lendava (sod-ni okr. Dolnja Lendava). Sedeži navedenih srezov (o-krajev), zlasti nanovo ustanovljenih še niso definitivno določeni. Ameriško posojilo. Danes je gotova stvar, da nam bo dala Amerika posojilo v znesku ni storil iz lastne inicijative je jasno. Dejstvo samo na sebi pa je tako gorostasno, način zbiranja nacionalnega daru pri nemških veleposestikih — in-(1 u s t ri jalci h narodnem kralju tako agentski, da sedaj razumemo zakaj si kralj ob svojem zadnjem bivanju vile na Bledu niti ofledati ni hotel. Razumemo pa tudi molk g. pokr. namestnika na odprto pismo, razumemo zakaj je poslal po kostanj g. dr. Vodopivca in g. dr. Trillerja, sam pa, kakor smo informirani, tudi pri Sod-niji ni storil nobenega koraka,, da bi zadevo pojasnil. Kaj bo k temu rekel dvor? Upamo, da nismo krivo informirani, da je ministrski svet odklonil Hribarjev dar, kajti to ni dar Slovenije, kar odločno povdarjamo. Kaj pa bo k temu rekel g. pokr. namestnik Hribar. V Zagorju ob Savi se je te dni ustrelil Lojze Zaje, orožnik tamkajšnje postaje. Bil je star žele 23 let in v kraju splošno priljubljen. .. V Hrastniku je umrl čevljarski mojster gospod Karel Zupančič. V Pecinjah pri Ptuju je zakonska Zelenko ubila svojega moža. Mož je bil pijanec in je ženo vedno mučil, kadar je prišel pijan domov. Da napravi enkrat kcfnec takemu življenju, je žena te dni počakala mopa, ki se je zopet pijan prizibal domov, in mu js s sekiro razbila glavo. Obležal je na mestu mrtev, ženo pa so prijeli orožniki in jo izročili sodišču. tičen z izginolim Josipom Bu- 100 milijonov dolarjev, čarjem, ki je našel v Ljubljani svojo žalostno smrt. \ . — Umrl je dne 13. maja v Šempetru pri Novem mestu v 47. letu starosti gostilničar, mesar in posestnik g. Jožef Bojane. Kruta smrt nam ga je vzela po dolgi bolezni, pre-videnega s sv. zakramenti, v najlepši moški dobi. — Slovenska rodbina iz A merike- Kakor poroča *1 Pravda," se mudi v Beogradu neka žena z dvema otrokoma. Je tc Slovenka Marija Gaber, ki se z otroci vrača v domovino, mož pa je ostafl v Ameriki, kjer dela v rudokopu. Prinesla je iz A-merike približno 5000 dinarjev kot prihranek dolgoletnega truda. Na meji pa so ji odvzeli denar in bila je kaznova- Ve- lezanimivi pa so pogoji tega posojila. "Pravda", ki ima z brati Marinkoviči jako dobre zveze, javlja, da je ponudnik posojila ameriška "National City Bank", koje predsednik je znani Frank Vanderlip in čegar zastopnik v Belgradu je g. r>on,tingham. Dolg bo lreba odplačati v 40 letih. Emisijski kurz znaša 87 in obresti 8 odstotne. # 30 milijonov bo izplačanih že pred odobren-jem parlamenta (!!), 70 milijonov pa se bo porabilo za zgradbo železnice, ki naj služi kot jamstvo za posojilo. Jamstva z dohodki monopolne u-prave Amerikanci ne zahtevajo, pač pa bodo gradili železnico oni sami, seveda (zaradi "lepšega" op. ured..) našo na, ker je imela pn sebi več de- j kolltrolo in z našimi delavci, narja, kakor je to dopustno po Za svoj trud pa zahtevajo veli-predpisih Sedaj hodi ,v Beo- kodušno -malenkost" dva- gradu okoli narodne skupščine in prosi pomoči. "Pravda" a-pelira na narodno skupščino, da ubogo ženo z otroci reši nesreče. — Kralj eyi dvor — srbski. Na stavbi novega kraljevega dvora se nahaja samo srbski najst odstotne provizije! In-. tcTesantno je dalje zabeležiti, nadaljuje " Pravda \ da piše v Ameriki veliko število listov proti temu posojilu, <^eš da naj ostane naša država pod vplivom evropskih velesil. — Ka- grb. Hudomušneži pripovedu-^or1iz^leda' ^ P^ojilo od dne jejo, da se to razlaga na dva!(1° briga, kaj je pri hiši----Zelo abotna je tudi ta nevera. Na laž jo stavi sv. evangelij, ki lepo pripoveduje, kako živi Bog ptica pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, ter oblaiči lilije na polju, ki ne delajo in ne žanjejo____Resnično, stara vera je ta: Bog ohranjuje in vlada svet; njegova previdnost kraljuje nad vsem stvarstvom in zlasti še nad nami ljudmi — vsepovsod in sleherni čas. In ta vera je tako resnična, kakor je,tolažilna; tako trda in neizpodbitna, kakor gotovo more dati trdnost in zaupno stanovitnost našemu življenju. Če bi Bog sveta ne ohranjeval, bi sveta davno že več ne bilo. Zakaj kakor stvari na svetu niso mogle iz sebe postati, tako tudi ne morejo iz sebe obstati. Ves ta umetni sveit, od Boga narejen, bi padel v nič, če bi Bog od njega odmaknil svojo roko: prav kakor pade na tla kamen, če mu i^podmaknbs dlanr na kateri si ga držal. Sicer je res,-da n. pr. umotvor, ki ga izgotovi Ičlovek, obstane tudi brez na-dalnje podpore človekove. Toda velik razloček je med človeškim in božjim umetnikom. Človeški umetnik da samo obliko in jo vdahne v tvarina, n. pr. v marmor; katerega je pa že poprej imel; Bog pa je za svet, ki ga je naredil, tvarino samo šele poklical iz niča. Če-torej človek odtegne delu svojih rok svojo delavno moc, nje-goyo delo obstane, tvarina, ki je že prej-bila; če pa Bog odvzame od stvari svojo stvaril- ga Modrosti: Kako bi moglo kaj obstati brez tvoje volje! (Modr. 12, 26.) In zato po pravici lahko rečemo, da Bog ne le ohranjuje ustvarjeni svet, marveč da ves svet vsak hipizriovav ujstvarja! Vsak hip govori Bog svoj vsemogočni: Fiat! — Bodi! — In je.... Vsak hip nanovo ustvarja zemljo,in njena brezdna in studence njenih voda in hribe in gore na zemlji. V-sak hip nanovo nareja nebesa in s stanovitno postavo ograja brezdna in utrjuje zgoraj hlipiše in tehta studence voda in postavlja meje okoli morja.... (Modr. 8.) Vsak hip nanovo kliče iz niča vsa nebeška telesa — in vse rudništ-vo in rastlinstvo na zemlji — in vse živalstvo — in vse nas ljudi____ Vemo sicer: . Eno nebeško telo vzdržuje drugo; živalstvo se redi iz rastlinstva, rastlinstvo iz rudništva; ena rastlina rodi drugo svoje vrste, ena žival drugo, sebi podobno — in človek daje življenje človeku____ Toda zadnje sklepe v verigah drži božja najvišja moč.... Razkle.ne naj roko in izpusti — in vse se pogrezne v nič, odkoder je v- stalo____ In.kakor Bog ves svet vzd-žuje, tako ga tudi vlada. Zakaj Bog je ustvaril svet za gotov, in to najvišji namen — za svojo časrt. Položil je v svet gotov načrt, ki je temu namenu primeren. Od tega načr-ta ne sme odstopiti nobena stvar, ker ne sme odstopiti od končnega najvišjega namena. Zato je Bog dal sleherni stvari svoje postave, kakršne pač zahteva božji načrt in zadnji namen vseh stvari; dal je postave mrtvi tvarind in živi rastlini, neumni živali in razumne- * z mu človeku. Ko tedaj Bog ohranjuje svet in njegov namen in njegov načrt in njegove zakone, s tem že tudi vlada £$vet. J Vlada vse stvari po njihovi naravi: • človeka drugače nego druge stvari; dru ge, neproste stvari tako, da jih vlada sam z železnimi zakoni — človeka pa tako, da se pod njegovim vodstvom vlada tudi sam s svojo prosto voljo.... In tako se ne zgodi v vsem stvarstvu nič, česar Bog neče ali vsaj, cesar Bog ne pripusti... Kako lep je ta nauk! Kako skladen je z našo vero v Boga Stvarnika in kako j? Boga edino vreden! Zakaj, če bi Bog Stvarnik ne ohranjeval in ne vladal sveta, če bi z eno besedo za svet po ustvarjenju ne skrbel — kakšnen Bog pa" bi to bil! AH bi za svet skrbeti ne hotel ali pa ne mogel. Če bi ne hotel — kje bi bila nliegova dobrota, ljubezen in pravičnost? Če bi pa ne mogel —» bi ne mogel ali zato, ker bi nemara ne poznal vseh potreb sveta — in potem bi ne bil vseveden____ ali pa bi ne mogel zato, ker bi ne imel moči, zadostiti vsem potrebam — in potem bi ne bil vsemogočen ____* V vsakem slučaju bi bil to nepopoln Bog, in nepopoln Bog ni več Bog, marveč kvečjemu malik človeške domišljije---- Zato pa je zelo abotno in >ogokletno govoriti, da se Bog po ustvarjenju ne meni za vet. Vera v takega Bega je ponarejen novec. P istni denar je ta: Bog, ki jd'ustvaril svet, ima tudi neprestano nad sv. Ambrož; na- ne ustvariti jih, bi ne bila krivica, za ustvarjene se ne brigati, pa bi bilo pomanjkanje ljubezni. Zato Bog oblači travo na polju, ki danes stoji in se jutri v peč vrže (Mat. 4, 30), in zato brez njegove volje ne pade s strehe vrabič, katerih dva se proda-sta za en vinar (Mat. 10, 29).... Zato Bog zlasti po o-četovsko skrbi za nas, ki smo njegove najplertienitejše stvari na zemlji, za nas človeške 0- troke____ Ah, ali ne skrbi za nas prav posebno naš Oče in naš Bog? Ali ni ustvaril vsega drugega stvarstva za nas? Ali ne o-hranjuje in vlada vseh drugih stvari za nae? Le za nas je navsezadnje napolnil obzeme-ljski prostor z zrakom, da ga vdihavamo vsaj 30.000krat na dan, da more utripati naše srce vsaj 90.000krat na dan in živeti in poganjati življenje v vse ude telesa. Le za nas je navsezadnje pripel na nebes solnce in luno in vse nebeške luči. Za nas samo je navsezadnje uredil leto in dan in dan in dan in noč. Za nas je razposlal po zemlji vode in vetrove v ozračju.... Za nas je položil bogastva v gorske sklade in osrecje zemlje, napolnil morja in vode z ribami, gozde in šume z divjačino, vso zemljo s koristnimi živalmi in prah zemlje celo s potrebnim mrčesom____Za nas prenavlja o primernih časih lice zemlje od leta do leta____Ali ne daje za nas kaliti semenom spomladi in rasti poleti in dozorevati jeseni inr počivati zemlji pozimi, da nas obogati z novim upanjem prihodnjo spomlad? Alinam ne pogrinja mf-ze dannadan? Ali ne ohranjuje našega zdravja? ne podpira za delo naših moči, telesnih in dušnih? ali nam trudnim ne daje počitka? nevšečni mi, če ne vidimo, kaj bolje skrbi Bog za nas nego za ptice pod . nebom in za limbarje na polju! O nehvaležni mi, če ne verujemo, da je vse to dobrota njetgove roke —: Vsak dober dar je od zgoraj, od Očeta luči. (Jak. I, 17.) O mi ma-lovemi, 'če se tej skrbi božji, tej previdnosti božji nad nami z vso $uao ne zaupamo!____ Toda — že slutim, že čutim, kaj bi komu utegnilo kaliti vero v previdnost božjo in hvaležnost do nje in zaupanje vanjo. Vse prav, bi dejal kdo — toda kaj pa tisto gorje, ki se razliva po svetu? Kaj pa nesreče in katastrofe v stvarstvu, če Bog vlada svet? .Kaj pa trpljenje, nagrmadeno na človeštvu, č^ Bog skrbi za nas!____ Nič ne tajim: umeven je ta posestnik. In priznati moram, da je v vzdihih nrave — zakaj to so nesreče in katastrofe — ter v trpljenju človeštva na zemlji mnogo temne&a, mnogb skrivnostnega. Toda zopet in zopet pomnimo: Najprvo — gorja in zlata -ni del v svetovni načrt Bog, marveč vrinil ga je šele človek z grehom. Z izvirnim grehom je prišlo prekletstvo in zlo na svet, zato je zlo delež vseh ljudi, ker smo vsi v Adamu grešili. To najprej. Potem pa je gotovo, da tudi zlo, tudi nesreče, katastrofe, trpljenje — vodi in vlada'božja previdnost. Kaj ravno v-setej ž njimi namera, kaj namerava z bridkostjo, s trpljenjem v tem, v onem slučaju — to je našim očem ponajveč prikrito. Zakaj: — Moje misli niso vašo misli, tudi ne vaša pota moja pota, pravi Gospod. Ker kolikor višje je ne-bo od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov in njim svojo roko in svoje oko. moje misli od vaših misli. (Iz. Kar je krmar v ladji, to je Bog 55, 9.) BSttftif Bog namerava vsekdar dobro. A tu je treba imeti na umu to, kar mi tako radi iz u-111 via- ma izpustimo: da ljudje nismo ustvarjeni samo za teh 40, 50, ali 60 let tu na zemlji — marveč, da šmo večni! Večni! Enkrat rojeni, več nc minemo.... In kakšno bo večno življenje naše? Vemo: neskončno blaženo — ali neskončno nesrečno____Bog hoče prvo. iZato skrbi za nas, da bi svojega večnega, srečnega cilja ne izgrešili____Kaj — ali ni vse storil v ta namen? Ali ni prišel iskat na zemljo nas, ki smo bili izgubljeni? Ali nas ni našel na poti ranjene in napol mrtve? Ali ni trpel za nas na križu zato, da je izpod križa pritekla milost, ki zaceli nase rane? Ali nas ni peljal, usmiljeni Samaritan^ v-gostilnico — v svojo Oerjtev, kjer nas je z vsemi sredstvi zveličanja bogato preskrbel? Glej skrbi, glej previdnosti božje za nas, za večnost našo! In če še nočemo, in če se še upiramo ali ni dobro za nas, če nas Bog tudi z nesrečami, s katastrofami, s trpljenjem zdaj opomne, zdaj udari, zdaj maščuje naš greh nad .nami, da bi ga bilo treba maščevati v večnosti? Tako je nam grešnikom po božji dobroti v dobroto tudi trpljenje... A pravični? nedolžni? Zakaj trpe le-ti ? Najprej zato, ker je trpljenje vsled greha delež v-seh. Potem pa Bog s trpljenjem pravične boljinbolj v svoji službi potrjuje, od zemlje k sebi dvigqj, njihovo zaslu-ženje množi.... O — nad vsak dvom je vzvišena božja skrb in previdnost za nas! Tudi gorje in zlo, ki ga je Bog po grehu moral sprejeti v svetovni načrt, uravnava on sam ta ko, da je nam v srečo in mir — ne ztnerom tu na zemlji, zmerom pa v večnosti, samo — kaj? \ Samo, če ne prestišimo v svojem srcu tega, kar kliče Gospod ob koncu današnjega evangelija: Quaerite ergo primum regnum Dei----Iščite najprej božjega kraljestva ,'ijn njjegove pravice! (Matu 6, 33.) Da, to je glavno! Nič )ie skrbimo — nič se ne bojmo: naj pride, kar hoče.... tudi trpljenje, nesreča, karkoli---- Božja previdnost vuje. Mi le iščemo božjega kraljestva in njegove pravice, služimo Bogu v njegovih zapovedih, kakor je naša dolžnost, in veruj-mo: Njim, kateri Boga ljubijo, vse k dobremu pomaga. (Rim 8, 28.) Nimamo preveč resnično lepih in jasnih dni na zemlji. Toda, prijatelji: Ali je bilo življenje naših očetov in dedov drugačno? Ali niso imeli tudi oni težav in križev in skrbi? £li so jim bili dnevi čistega, nekaljenega veselja obil-neje merjeni nego nam? Ne verjemimo! — In vendar — povejte i Ali niso živeli v-daneje, zadovoljneje# srečneje nego mi?____Resnično da so! — Zakaj neki? Zato, ker so imeli več vere v božjo previdnost, več zaupanja v Boga nego,mi! Stari Bog še živi — so govorili____Kjer Bog skrbi, tam potrebe ni — so dejali----Bog že ve, kaj dela — so verovali.... In so nosili svoje težave pred Boga in so bili po-tolažeoii.... Treba bo nazaj k veri in k upan)ju j« k molitvi očetov! Treba bo, .treba bo____Nevera, ki pravi, da se Bog ne briga za svet in za ljudi, bi le rada, da bi se svet, da M se ljudje ne brigali za Boga____Te nevere — kakor vsake — se drži blato zemlje. Mi pa o-lepimo blato s svojih nog, ost-resimo tudi prah zemlje s svojih src, izbrišimo ga iz oči svojega duha! I11 sleherno uro se dvigaj navkvišku naš posted: .Qče naš,'kateri si v ne-Amen. Lokalne vesti v4< Josephine, Horvat Josephine, Horvat Anna, Klobučar Terešl,*f!Cobe Louise, Kocjan Agnes, Kodrič Mary, Kompare Agnes, Korelec An- 7T7; Odhodiiica. jj Minulo nedejjo se je vršila S na domu g. John Graheka lega * družinska slavnost,' ozfroina odhodnica v slovo in pozdrav edinemu sinu John, ki se bo gela, Korevec Catherine, Ko-dne 21. t. m v Wliitin žar Barbara, Lavrič Gene- poročil z gdč. Marijo Kekiččvo g, Ind. vieve, Lobas Louise, Mauser Anna, Milavec Antonia, Petan Rose, Podnar Helen, Posega Julia, Smrekar Mary, Stefanič Pauline, Stukel Agnes, Stukel Mary, Trlep Frances, Tomac Mary, Verdnik Anna, Vertin Anna, Videtič Barbara, Volf Frances, Vraničar Agnes, Za-lar Dolores, Zaletel Frances Zalokar Mary. Skupaj 55 dedkov in 43 deklet. Zaključek šolskega leta. Letos bo gradjiiralo iz šole sv. Jožefa 46 učencev ter u-čenk (22 dečkov in 24 deklic). Imena teh srečnih graduan-tov so: Dečki: John Adamič, John Ažman, Frank Bradiač, Anton Golobič, Frank Govednik, Matevž Ko-03ivar, Charles Kompare, Frank Kostelec, Jožef Kuzma, Jožef Lavrič, Anton Mali, Lu-dovik Likovič, John Mušič, Frank Ramuta, Charles Papež, Jožef Papež^ Aton Vraničar, Jožef L. ŽelkcJ, Jožef Želko, Frank Zoran, Edward Vesel, Alojz Mušič. . Deklice: Marija Ažman, Florence Benedikt, Marija Blut, Marija Buoar, Marija Flajnik, Ida Frankovič, Marija Gale, Ro-zalija Golobič, Jožefa Horvat, Genovefa Lavrič, Bernarda Legan, Kristina Prus, Marija Puncar, Katarina Rožič, Emma Simonič, Stella Slapničar, Neža Spelič, Julia Tušek, Ana Vertin, Frančiška Videtič, Marija Žagar, Dolores Zalar, Frančiška Želko, Ana Žlogar. Srečna šolska mladina! Doba velikih počitnic je zopet tukaj. Po 10 mesečnem napor nem tfčtanju se boste zopet lahko oddahnili ter pripravili na novo šolsko leto v jeseni; nekateri boste pa dali za vedno slovo nadležnim šolskim klopom in stopili v javno življenje; treba ser bo oprijeti kakega deda, ali pa s študijami še nadaljevati. Zaključek šolskega leta na naši slovenski farni šoli se vrši jutri, dne 15. t. m s primerno slavnoetjo v "Slovenija" dvorani zvečer ob pol 8. uri. Starši in prijatelji naše ljube mladine: dobrodošli! Pri izpitu za brezplačno šolanje na dekliški akademiji sv. Frančiška je letos ,ta čast in srečo doletela gdč. Stello Slapničarjovo, graduantinjo 8. razreda naše slovenske farne šole; nadebudna Stella je hčer ka znanega rojaka Jos. Slapni-čarja v Jolietu. Iskrene čestitke ponosnim staršem, mladi dijakinji pa mnogo uspeha pri nadaljnem učenju. —Na tukajšnji mestni višji šoli (Joliet Township High School) je letos graduiral samo en Slovenec in sicer naš so-brat John F. Zelko, živeč na 901 Scott St. Prihodnje leto, če pojde vse po sreči bomo pa imeli štiri slovenske graduan-te: gdč. Alice Judnič, Wil-lard Grahek, Josip Zalar ml. in Stanko Zupan. — Drugi letnik znanega katol. učrlisca Do La Salle Institute v Jolietu bodo jesetii obiskovali sle-delči lanski graduantje naše I farno šole: George A. Ver 'tin, Edvard Korevec, Anton Pajzderc, Josip Fabijan in Albert Čulik. —Te dni je dospela k svojim starisem na počitnice draže-stna Marion Zalarjeva, iz Whitingga, Ind. Ma Starih srečnega ' so povabili na k*»ik> Joikro^ 50 svojih ožjih sorodnikov in znancev, tako tudi dražeetno nevesto njene starše, stiibe in tete. Te družinske slavnos-ti so se vdeložili poleg drugih gostov tudi trije sorodniki neveste iz Pueblo, Colo: Mrs. Žo-ra Hoag, Mr. Walter Predpvič in Mr. Milan Predovič. Mrs. Zora Hoag, soproga Dr. Wm. Hoag-a se je mudila na obisku pri svoji sestri Mrs. Josip Sitarjev^ tukaj v Jolietu; s svojim bratom "Walter PredovjL-čem se je vrnila domov v Pueblo, Colo, včeraj, med tem ko , ostane Mr. Milan Predovič še4 za nekaj dni v našem mestu na počitnicah. . . Kakor ža omenjeno*, se bo poroka zaročencev Mr. ^John Graheka, in gdč. Mary Koki-čeve vršila dne 21. t m y slo-. vaški cerkvi v Whitingu," Ind. Mnogo sreče in blagoslova že-. limo že vnaprej obema v, novem stanu! Izlet cerkvenega pevskega zbora. 1 Zadnjo nedeljo popoldne so-priredili člani in članice Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa» svoj redni izlet v prijaznem logu v Woolen Mills ol Du Page reki. Zabava je bila iz--borna osobito še vsled tega, ker je pevski zbor počastila s -svojim obiskom znana Pet. A-« hačičeva slovenska godba. Splošno pa moramo ^besih____ S.K.J., ki je dovršila prvo leto sloveče St. Marys višje sole (Coll<^).- v Notre Dame, Ind. Želimo ji mnogo razvedrila! HV' •rii 1 hHJJ i ff;- Rabite pri desertih ■ j«*j • ' Rabite Carnation mleko, kakor bi rabili pravo smetano pri pudingih, desertih in kavi. Bolj se vam bo zdelo to mleko pripravno kot smetana, pa je tudi enako okusno. To irdeko je od zdravih krav; je evapo-rirano, da je gosto kot prava smetana in natočeno v kontraste škatlje do katreega ne more zrak. Carnation mleko je tudi povsem čisto. Kupite to mleko pri grocer ju. Pišite nam tudi po Carnation kuharsko knjigo, katero vam zastonj doposljemo. Carnation Milk Products Company , 2102 Consumers Bldg. Chicago, 111. Carnation Milk Od zdravih krav. Napis na škatlji je rdeč in bel. Sherbert iz mleka.—Vzemi 2 *, skodelici Carnation mleka, 2 škod. mrzle vode, 3 škod. cukra, prece-jenega soka 5 limon, raztolei 3 be- •/ Ijake; prideni Carnation mleka in vode ter pusti vse to vreti. Ko vre, prideni cukra; naj to vre «e par minut dalje; odstrani to pripravo s peči in ohladi. Ko se o- ~ ----------hladi (zmrzne) prideni lemonin starejša hčerka gl. tajnika Ji. ^ ter beljakovino. Pusti, da rg ' - -—- ^ Vse zmrzne in ho postalo podobnd sladoledu. v .. . V Carnation kuharski knjigi je še več drugih navodil. Pišite nam po to knjigo. =5= M ŠTIRI SMRTI. Drama v vasi Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje.) Janez pa, razgret od vina, je s slastjo slušal nje medeno govorico. * t Kmalu je prišel tudi Meh. — V so|)i je bilo nekoliko znanih pivcev iz bližnjih sel in vasi. Ponujali so Mehu in Jane- dar, vsaj metni na ljubo." se je, gledati v stran in iti svojo pot. A vendar je stal ter zrl v njo! In zopet je zazvenel dektetov mehki glas: "Za par minut vendar lehko stopitp v sobo. Brat je notri in več Vaših so-No, pojdite ven- vaščanov. zu piti. Ta pa sta jima vračala. In tako so pili in pili. Pep-ca pa jim je s svojimi šalami kratila čas. Solnce se je močno nagnilo k zahodu in ljudje so se vračali z dela na polju, ko je Janez ko-lovratil proti domu. V glavi mu je bilo neznansko pusto. Kar vrelo mu je v njej. Noge so ga leiztežka nosile. Njiv« tik ceste so plesale okrog njega. Hiše v vasi pa so imele podvojena okna, podvojena vrata, podvojene dimnike, strehe. Ko je prišel na domači dvor, ga je vprašala mati Katra, ki je ravno lupila krompir pred hišo, kako da je tako dolgo izostal in kako da prihaja tako čuden domov. u____Janez, pil si čez mero," je dejala sitarka tiho in z lahkim očitanjem. A sin se je takoj razjezil. "Ha, kaj to komu mari!" je kričal hripavo ter se opotekel v sobo. "Kaj komu mari, kje da hodim. Jaz sem gospodar v hiši, ne pa babe. In če sem pil, sem pil za svoje. Vam ničesar ne zapravim." . Potem pa se je oblečen vrgel na posteljo ter glasno zasmrčal. Na večer pa je v kuhinji pla-kala Alemka. Mati Katra je s sklonjeno glavo sedela na nizkem stolcu. Zdaj in zdaj je dvignila velo, zgrbano lice. Izkušala je tolažiti mlado ženo. A sama je bila istotako potrebna tolažbe. Misli so ji nehate uhajale v preteklost. Domislila se je grožnje umirajočega očeta. Težke slutnje so ji polnile dušo«. V sobi pa je glasno smrčal Janez.... Mladi Megla jei izgrešil svojega življenja pravo pot. Prvi korak je že storil raz to pot, enega, prvega. In vendar ga je ta zmota treščila v globok prepad. Po onem torku, ko je Janez prišel pijan od Meha, je pridno in naporno delal ves teden. A vedno je bil tih in zamišljen. Nihče ni vedejl, se li tako sramuje svojega pregreška, ali pa se huduje nad domačimi in kuje kake nove naklepe____ Bilo je prihodnjo nedeljo. • Janez je sklenil, da pojde takoj po maši na dom, da se mu ne pripeti zopet kaka nezgoda. A bilo je, kakor bi se višje moči poigravale ž njim, moči, ki so morale služiti izpolnitvi očetovega prokletstva. Ko je stopal mimo Mehove gostilne,je ravnokar nesla Pep- ca pivo iz ledenice. "Megla, stopite vendar noter!" Janez je videl zopet oni nasmeh, ki ga je delal otroka proti tej ženski. Zopet je slišal oni sladkozveneči glas, ki je storil, da je vsega zabijal, vsega, samega sebe, domačih. To je bil zapeljivi glas njegove u-sodepolne sirene. (Starogrške pravljice pripovedujejo o sirenah, da so bile pol ptice pol deklice in so s prelepim petjem vabile mornarje k sebi ter jih potem raztrgale. Odtod izraz sirena za zapeljivko.) "Ne; morem, ne morem," se je branil mladi Megla. Trudil =5= Msgr. J. F. Buh-a. In njegova ušesa je zopet za _ ščegetal njen zvonki, nekoliko življenje bodo imeli."-"Bor- ' A oča. se je hitro potolaži V Povečane fttike pok. oe£, saj se ostane najmlajši ot-; rok — Stanko. In zopet je popijal dan za dnevom, in sicer ne sam, ampak vse, kar je prišlo k Mehu, je pilo na njegov raoun. Ljudje pa so govorili to in ono. "Meh je kriv," so rekali nekateri. "Bah, sestra njegova, Pep-ca; ta ga vedno vabi tja," so trdili drugi. "Fej, te izprijene ženske!" — "In ta stari bedak jo posluje." — "Doma pa ima ženo." — "Ne more je več žive videti." "Revica!" — "In ubogi otroci!" —"Vse jim bo za-pil.» — "Vse!" — "Oj, borno prevzetni smeh. Iz krčme pa so zveneli veseli glasovi pivcev. Janez je pogledal po cesti proti domu, pogledal v belordeči obraz devin. Z neznano močjo ga je sililo v krčmo. "He„ Janez!" je vzkliknil v istem hipu poleg njega kmetski fant, "he, kaj boš tukaj zijala prodajal. Le kar noter. Ga bomo pili." Prijel je Meglo za roko ter ga skoro s silo vlekel v hišo. Proti poldnevu, ko so se dru- gi vaščani bili vrnili že od poz- no!" — Keq* je Janezu že pošla goto* vina, ki mu je zapustil oča, je začel prodajati živino iz hleva, zrnje iz hrama, kosce posestva. In poprej cvetoča Meglovina se je bolj in bolj knčila, majala.... Beda in pomanjkanje se je polagoma naselilo v poprej tako srečno domovanje.... IV. Počasi, leno, žalostno so na Meglovini potekali dnevi, se menjevali meseci, minevala le- ne službe, je prijadral domov tudi Janez — pijan. Nekoliko časa je razgrajal in klel po sobi. Potem pa so ga prevladale vinske moči. Le-g^l je ter spal skoro do večera.% Hitro je šlo navzdol z mladim gospodarjem na Meglovi-ni. Nekoliko časa je izostal le ob nedeljah. In vedno se je vračal pijan na dom. V ponde-ljek pa se. mu ni ljubilo delati. Brezposelno, prepadlega in mrkega obraza je postopal in postajal okoli oglov. Z domačimi pa je bil osoren ter jih je neprenehoma priganjal k delu, ki se njemu ni ljubilo. Nad ženo se je razjezil pri vsaki najmanjši priliki. Mati ga je časih svarila, naj vendar pusti zanj in za vse dor mače toliko škodljivo strast pijančevanja. A jezno je odgovarjal, da pije za svoje, da mora delati ves teden in si torej v nedeljo že sme privoščiti kak priboljšek, in da delajo tudi drugi tako. Ko ga je žena enkrat prosila, naj vendar iz ljubezni do dece — imela sta fanta in deklico — ne razsipava in zapravlja, je zarohnel nad njo: "Kaj mi boš ti zapovedovala! Niti beliča nisi prinesla s seboj, in sedaj naj se ti vse pokori ? Če ti ni prav, pa lahko grcjš, odkoder si prišla!" Od tedaj je Alenka molčala. A na tihem in skrivaj je često in često točila vroče solze. Delala je še pridne je, skrbela še bolj za dom, posestvo in odgo-jo otrok. A delo, zapuščenost in globoka srčna toga so ji risali s težko roko svoje neizbrisne znakove v poprej tako kras^ no lice. Starala sej je. Meglovina pa je propadala. Mladi njen gospodar je začel zahajati tudi ob delavnikih k Mehu. Jn kadar je zašel tja, se je redno vrnil pijan na dom. In tukaj je rohnel nad žepi o, nad otroki, nad materjo Katro. Delo pa ga ni več veselilo. Njiv^e so postajale polagoma nerodovitne, ker jih je slabo obdeloval, senožeti in travniki so bili zapuščeni in pusti. Domovina je istotako kazala znakove počasnega, a gotovega propada. In kakor vse to še ne bi zadostovalo užaljenim manom (Mani so bili1 po starorimski veri duhovi rajnikov.) . rajnega očeta, je vzela morilna bolezen še starejšega fanta in deklico. Nesrečno Alenko je to popolnoma potrlo. Teklo je enajsto leto po rr)dt). W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA £ Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj ko^ riptila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zapofcljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank OHISHOLM, MINN. Za spomin si naroČite: krasno in najzadnjo fotografično sliko pok. MSGR. JOS. F. BUH-A. Velik st 8 x 10, cen*, je $1.00, s poštnino vred. Naročilom priložite bančni ček fc]i poštni "Money Order". ELY PHOTO STUDIO, Ely, Minn. POZOR! Slovenci fas Hrvati v Chiaholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino* obrnite se na stari int zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Mfoa. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rjpem jeziku. "Točnost", "Varnost* ia "Postrežba" je naie geslo. STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zvsl-ne Moldovke z rinko in ključem vred .....................$2.50 Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Brusilni kamni po ... .50e in 60e Klepalno orodje po.......$1.25 Kosišea po ..............$1.50 Plehnati osdniki po......50c Starokrajske pile 8 palcev dolge_50c Motike, fabrrško delo---------$1.00 Motike "Struske", ročno kovane na Kranjskem -------------41.75 Ribežni za repo ribat po $1.50 in $1.7J Fabriške motike $1.00 in ta večje po....................$1.25 Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev. Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naro» čilom vred na naslov: STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina i železnino in pohištvom. Slavna društva K. S. K. J., pozor! V«e tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naii tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERI ANSK! SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St. -:- Joliet, Illinois. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. Pla- Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potnjete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne, postrežbe in priporočena . od onih od onih, ki so ž« potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. v PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajsek & dešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. AGITIRAJTE ZA K. JEDNOTO! S. IIS Established 1857 Prijateljstvo banke je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaja potre-be, pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času. . Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun." Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili. NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 m ttMssir mmmh^UBT Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja f i t . I »v V"; . > ' ■ r L^ ' - " •• * v a Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritiu z najboljšim* ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. . t Vloge se lahko začnejo s $5.00, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo že od 1. julija 1.1. ^ j glavno zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK jadranske banke. 82 Cortlandt Street New York, N. Y.