Gozdarski vestnik 
y 

Letnik 61, številka 9 Ljubljana, november 2003 
obivanje lesa ~asebnih goz­dovih 
50de pri delu v izvajalskih podjetjih v letu 2002 
andardizacij,e 


ZVEZA 
~ZDARSKIH 
DRUŠTEV C..OVENIJE 
OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU 
Pravila. objave 

Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi:uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. 
Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. 
Navodila za pripravo prispevkov 

Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E./TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal 
of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­
Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekan ci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­
V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. 
---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. 
Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporedni mi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1 ,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. 
Uredništvo GV 

Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 9 1 Vol. 61 • No. 9 
Slovenska strokovna revija z;a gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
UVODNIK 346 ZNANSTVENE RAZPRAVE 347 
360 
STROKOVNE RAZPRAVE 372 
384 
GOZDARSTVO V CASU 390 IN PROSTORU STALIŠCA IN ODMEVI 393 
397 
PREDSTAVUAJO SE 398 
AKTUALNO 399 

Franc FERLIN Slovensko gozdarstvo potrebuje spremenjeno razvojno vizijo 
Mirko MEDVED 

Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
Property conditions and forest operations in private forests 
Anton POJE 

Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Work accidents in Slovenian forestry companies -concession holders in the year 2002 
Janez POGACNIK Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca Mitja PIŠKUR Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov -izhodišca in aktualno stanje 
Jože PRAH Dežela oglarjev v Ljubljani 
Marko ACCETTO Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb v merilu 1 : 50.000 -list Novo mesto ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003 in Komentarja k njej ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003, Založba ZRC, 103 s. 
Košir ŽIVKO Replika na Odgovor na prispevek M.Accetta »Ni vse zlato kar se sveti". Lojze Marincek, Andrej Garni: Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije Gozdarski vestnik št. 61, stran 342 
Jože MORI Gozdarski sektor pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se krepi 
Franc FERLIN Sporocilo v zvezi z obravnavo in sklepi druge redne seje Sveta Zavoda za gozdove Slovenije 



Uvodnik Slovensko gozdarstvo potrebuje spremenjeno razvojno vizijo 
Mineva desetletno obdobje vzpostavljanja, uveljavljanja in razvoja novega sistema v gozdarstvu. V delovanju Zavoda za gozdove Slovenije le leto manj. 
Nesporno je, da smo na samem zacetku gozdarske tranzicije uspeli z uveljavitvijo splošno-družbenega pomena gozdov in gozdarstva skozi Parlament. Ohranitev gozdarske stroke v sedanjem obsegu, v vseh gozdovih, si -glede na takratne scenarije vecjega dela kmetijske politike -prav gotovo lahko štejemo med naše najvecje dosežke. Ob tem se zavedamo, da je v primerjavi s srednje-evropskimi državami, naša Uavna) gozdarska služba -v okviru primerljive strukture nalog, površine in lastništva gozdov-po obsegu zelo racionalna. Zavod za gozdove Slovenije kot f\ien glavni nosilec se je v tem obdobju široko uveljavil in uživa podporo lastnikov gozdov, javnosti in politike. 
Slovenija je med drugim, kot ena izmed prvih evropskih držav, sprejela sodobni nacionalni program (trajnostnega) razvoja gozdov, temeljec na usmeritvah Agende 21 o trajnostnem razvoju jz Ria de Janeira. Z njim je bil dolgorocno predvidel tudi optimalni letni obseg proracunskih sredstev za gozdarstvo; v realni absolutni vrednosti skoraj dvakrat vecji, kot znaša sedanja višina zagotovljenih proracunskih sredstev. Z njim so bile na primer dane tudi podlage za inter-sektorsko sodelovanje in širitev nalog gozdarstva. 
Nesporno pa je tudi dejstvo, da pri uresnicevanju sprejetega programa in sistema na podrocju vlaganj v gozdove, nismo bili uspešni. Ce so bili trendi proracunskega financiranja do leta 1999 še pozitivni, le-ti od takrat naprej nezadržno padajo. Naš program vlaganj se sedaj Je še cetrtinsko uresnicuje. Glede na predloge državnih proracunov naslednjih dveh let, vkljucno s pricakovanimi EU sredstvi, se stanje ne bo izboljšalo. Ce želimo, da se vlagaf\ia v gozdove-kot temelj našega sonaravnega gospodarjenja -res izvajajo v vecji meri, so najprej nujne spremembe sistema financiranja, zlasti v smeri zagotavljanja dodatnih, ne-proracunskih sredstev. 
Dejstvo je tudi, da je javna gozdarska služba Zavoda za gozdove Slovenjje v zadnjih letih proracunsko stalno ogrožena. Stalno je podhranjena tudi javna služba Gozdarskega inštituta Slovenije. Letos smo proracunsko postavko »Javne gozdarske službe« s pomocjo široke podpore politike, vendar ob nasprotovanju kmetijske, uspeli rešiti skozi »Šivankino uho« v okviru proracunskih amandmajev. Široka politicna podpora našim »zelenim barvam« nas lahko opogumlja tudi v prihodnje. Za naslednji dve leti tako -v okviru decembrske proracunske obravnave-ponovno pricakujemo amandmajsko zagotovitev manjkajocih sredstev. Vendar ne vseh, pretežno le za place. Proracunskih sredstev za potrebne materialne stroške pa bo tudi naprej dalec premalo. Na dlani torej je, da so poleg obstojecih proracunskih sredstev, za optimalno delovanje in razvoj potrebni tudi dodatni, neproracunski viii. 
Za uspešnejše reševanje kljucnih sistemsko-organizacijskih problemov gozdarstva, eden takšnih je tudi vprašanje ustreznejše organiziranosti upravljanja z državnimi gozdovi, je nujen nov strateški razmislek v krogu vseh zainteresiranih v gozdarstvu in izven njega, ki bi rezultira] v ustreznih spremembah naše gozdarske politike ter med drugim dal nastavke za dolgorocno -trajnostno -vizijo razvoja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se sicer v okviru njega že pripravlja. 
Mag. Franc FERLIN 



Znanstvena razprava 
GDK: 923.4 : 921 : 3 

Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
Property conditions and forest operations in private forests 
Mirko MEDVED* 

Izvlecek: Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 9. V slovenšcini, z izvlcckom in povzetkom v anglešcini , cit. lit. 10. Prevod v anglešcino: Andrej M. Kolaric, Lektura angleškega besedila: Jana OiWr. 
Pri spevek obravnava razdrobljenost zasebne gozdne posesti v Sloveniji na podlagi nacrtov iz leta 2001 (315 .000 posesti 1 
806.000 ha). V zadnjih 30 letih se je število posesti povecalo za okoli 60.000 in to predvsem v razredu do 1 ha. V istem obdobju je prišlo do velikega zmanjšanja kmeckega prebivalstva. Družinske kmetije imajo v lasti manj kot polovico zasebnih gozdov. Povecanje števila lastnikov-nekmetov je tudi posledica dedovanja in denacionalizacije po letu 1991 . Povprecna zasebna gozdna posest je velika dobrih 2,5 ha in je v lasti 1,6 (so)lastnikov. Družinske kmetije imajo gozdno posest s povprecno površino 5 ha trikrat vecjo kot nekmetje. Lastniki še vedno najvec dela v gozdu opravijo sami, narašca pa najemanje storitev pri pridobivanju lesa. Raba lesa je vezana najprej na potrebe za dom, ostanek pride na trg. Manjši gozdni posestniki vecino lesa porabijo doma. Družinske kmetije vec kot polovico lesa porabijo za drva . Struktura porabe lesa nekmetov je podobna. Lastnikov interes za gospodarjenje z gozdom je odvisen od potreb, od velikosti gozdne posesti in tudi od socialno ekonomskega položaja gospodinjstva. 
Kljucne besede: zasebni gozdovi, razdrobljenost posesti, lastniki gozda , družinska kmetija, pridobivanje lesa, raba lesa, Slovenija 
Abstract: Medved, M.: Property conditions and forest operations in private forests. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 9. In Slove11e, with abstract and summary in English. lit. quot. 10. Translated into English by Andrej M. Kolaric , English language editing by Jana Oštir. 
This paper deals with the fragmentation of private forest property in Slovenia and is based on data from plans issued in the year 2001 (315,000 es tales 1 806,000 ha). In the last 30 years the numbcr of cstates has increased by approx imately 60,000, especially in the category of up to 1 ha. Tn the same period we have witnessed a pronounced fali in rural popu] ati on. Family fanns are the owners of less than one half of all private forests . The rise in the number of non-farming owners has also been generated by inheritance and denationalization processes after 1991. The average private forest estate covers just over 2.5 ha and is owned by \.6 (co-)owners. The average area of private forest owned by a family farm is 5 ha, which is three limes larger than that of non-farmers. The proprietors still perform the major part of all forest work on their own, yet the hiring of services in tirnber harvesting operations is also on the increase. Wood is prirnarily used for domestic needs and only a smaller part of it is put on the market. Owners of smaller estates consurne the majority of the wood at home. Family farms spend more than one half of their wood as fuel. The structure of the wood consumed by non·fanners offers a similar picture. The owner's interesi in forest manage!llent depends mostly on his necessities, on the size of the forest estate and also on the socio-economic status of the household. 
Key word-;: private forest, fragmentation of forest property, forest owners, family farm, forest harvesting operations. wood use, Slovenia 
UVOD 
INTRODUCTION 
Gozd in družba, ki z gozdom gospodari, sta podvržena neprestanemu spreminjanju. V družbi socasno potekata dva, za gospoda1jenje z zasebnimi gozdovi bistvena procesa. Prvi proces je povezan z zmanjševanjem deleža kmeckega prebivalstva, kar vpliva na spreminjanje socialno ekonomske strukture zasebnih lastnikov gozdov. Drugi proces je povezan z drobljen jem in zmanjševanjem gozdne posesti. Pravna praksa pri nas dovoljuje delitev gozdnih zemljišc v lasti nezašcitenih kmetij. Ker so postopki za fizicno razmejitev posesti na terenu zelo dragi, se uveljavlja predvsem solastništvo vec fizicnih oseb na isti gozdni posesti. Oba procesa imata vpliv na posestno strukturo zasebnih gozdov, kot tudi na pridobivanje in rabo lesa ter celotne gozdnogospodarske posledice v gozdovih. 

V Sloveniji je skoraj 60 % površine pokrite z gozdom. Tri cetrtine gozdov je zasebnih. Od leta 
*Dr. M. M. univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije. Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 

_______ ~edved , M .: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
1945 do leta 1991 je bila zasebna lastnina omejena z velikostjo posesti (razlicno za kmete in nekmete) in pri razpolaganju z njo (obvezna secnja in prodaja lesa). Po letu 1991 je bila izvedena denacionalizacija lastnine odvzete po 2. svet. vojni. Lastniki gozdov so dobili vec odgovornosti in pravic (Zakon o gozdovih 1993) p1i gospoda.tjei~u z gozdom. Sprostil se je trg z lesom, ki je bil do leta 1991 v pristojnosti gozdarskih podjetij. Po novi Ustavi (67. clen) iz leta 1991 je pridobivanje in uživanja lastnine omejeno, saj morajo gozdovi poleg gospodarske (za lastnike) opravljati tudi socialne in ekološke funkcije (za družbo). Gibanje po zasebnih gozdovih ni omejeno. 
Na podlagi Zakona o gozdovih iz leta 1993 in Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtih iz leta 1998 izdeluje gozd­nogospodarske in gozdnogojitvene nacrte Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Razdrobljenost zasebne gozdne posesti je zelo velika. Interese in potrebe zasebnih lastnikov je potrebno usklajevati s stanjem gozda, velikostjo posesti in javnim interesom. Clovekove potrebe in interesi p1i gospodmjenju z go2.dom so odvisni od mnogih dejavnikov, predvsem pa omejene s površino gozda. Rezultati raziskav kažejo, da interesi in velikost posesti vplivajo na strukturo poseka. Uresnicevanje nacel sodobnega gospodarjenja z gozdovi, s katerimi poskušamo posnemati delovanja narave, je na manjši posesti težje. Z zmanjševanjem gozdnih posesti, parcel in kompleksov se zmanjšujejo tudi možnosti za racionalno uveljavljanje nacrtov. Za izvedbo nacrtovanih ukrepov so v koncni fazi odgovorni lastniki gozdov. Za razdrobljene gozdove je reže nacrtovati kot tudi izvajati kakovostne ukrepe in s tem usmetjati razvoj gozdov. Lastnikov interes za gospodmjenje z gozdom je povezan z njegovimi potrebami in socialno ekonomskim položajem. Po~estna sestava, predpisi, nacrti in lastnikovi interesi in potrebe po lesu privedejo do realizacije gospo­daJjenja z gozdovi, ki se v najvecji meri izraža s pridobivanjem lesa. 
Povprecna gozdna posest v Sloveniji je manjša od treh hektarov in dodatno prostorsko razdrobljena na povprecno tri komplekse. Populacija kmeckega prebivalstva se zmanjšuje, predvsem pa se ob vstopanju EU zaostrujejo pogoji za obstoj majhnih kmetij, ki so v Sloveniji najbolj pogoste. Vsi ti procesi imajo v pii v na gospodarjenje z go­zdovi,pridobivanje in rabo lesa, predvsem pa tudi na drobljenje zasebne gozdne posesti. 

2 CILJ IN METODA 2 OBJECTIVE AND METHODS 
Cilj prispevka je analizirati posestno strukturo v zasebnih gozdovih Slovenije in njen vpliv na p1idobivanje lesa in rabo lesa. Zasebna gozdna posest je lahko v lasti le enega lastnika gozda ali pa v lasti vec solastnikov, ki ne živijo nujno v istem gospo­dinjstvu. Za analizo posesti na nivoju države so problematicne tudi meje med administrativnimi enotami oz. gozda.t·skimi obmocji, saj je isti lastnik lahko štet veckrat in posredno obravnavan v neustrezni (manjši) velikostni kategoriji posesti. V obmejnih obmocjih imajo lastniki posest tudi v dveh državah. Za razumevanje vsebine je potrebno opredeliti nekatere pojme, ki jih uporabljamo v ptispevku: 
Zasebna gozdna posest: Je skupna površina gozda v lasti ene ali vec fizicnih oseb, kije v naravi in katastru omejena s parcelno mejo ter v zemljiškem katast:ru vpisana na enem ali vec posestnih listih. Zasebno gozdno posest lahko sestavlja vec sosednjih ali prostorsko locenih parcel. Zasebna gozdna posest ni nujno identicna z gospodi1~jstvom, ki imajo gozd v lasti, se pa pokriva v približno 90 % p1i kmeckih in 75% pri ostalih gospodinjstvih (MEDVED 2000). 
Zasebni lastnik/solastnik gozda: Je vsaka fizicna oseba, ki ima gozd v samostojni ali skupni lasti in ima lastnino vpisano na njegovo ime oz. kot solastniški delež v zemljiški knjigi. Solastništvo (idealni delež) je vpisano pri posameznih parcelah. Zasebni lastnik lahko izkaže lastništvo tudi s pogodbo o nakupu, listino o dedovanju ali drugim uradnim dokumentom. Ce je solastnikov vec , z gozdno posestjo obicajno gospodari le eden izmed 
nj ih -pooblašcenec. 
Zasebna gozdna posest in zasebni lastnik gozda sta termina, ki ju v praksi najveckrat uporabljamo kot sinonim, a je razlika v vsebini pomembna. Termina imata enako vsebino Je v primeru. ko je lastnik celotne gozdne posesti posameznik. Ostalih možnih kombinacij pa je veliko. Razlicne možnosti nastopajo že v okviru istega gospodinjstva, kjer ima lahko vec clanov gospodinjstva v (so)lastništvu isto gozdno posest. Razlicni clani imajo lahko v (so )lastništvu tudi drugo (kupljeno, dedovano, ... ) gozdno posest, ki v preteklosti ni pripadala gospodinjstvu (kmetiji). Še bolj raznolike in zapletene so oblike (so)lastništva tam, kjer so prenehali s kmetijsko dejavnostio oz. ni dedicev, ki izpolnjujejo pogoje za dedovanje zašcitene kmetije 
(13. cl. zakona o dedovanju kmetijskih gospo­

Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
darstev) in se gozdovi delijo po fizicnih delih. Enako, po fizicnih delih, se najpogosteje delijo tudi gozdovi, ki ne spadajo v kategorijo zašcitenih kmetij. Zaradi vsega naštetega in zaradi prehajanje lastnine iz roda v rod se permanentno povecuje razlicno število možnih kombinacij in solastniških razmerij, ki so marsikje že absurdna (pare ela velika le nekaj m2, parcele v ozkih pasovih dolgih vec sto metrov, idealni delež l /24 na parceli npr. 0,3 ha, ... ). Vse te kombinacije so enostavne za reševanje (so)lastništva na papi1ju, dolgorocno pa izjemno problematicne pri gospodmjenju z gozdovi. 
Družinska kmetija (Family farm): Je orga­nizacijsko in poslovno zaokrožena celota (kmetijska zemljišca, gozdovi, stavbe, oprema) v lasti ene ali vec fizicnih oseb, ki v okviru istega gospodinjstva gospoda1ijo za skupni racun in izpolnjujejo evropsko primerljive kriterije (EPK). Ti kriteriji so vezani predvsem na površino zemljišc v uporabi in imajo doloceno število velikih živali (glav velike živine­GVŽ) oz. cebeljih panjev. Pogoje za izpolnjevanje EPK izpolnjuje tista kmetija, ki ima v uporabi 1 ha kmetijskih zemljišc ali 0,1 ha kmetijskih zemljišc in 0,9 ha gozda ali vsaj l GVŽ ali vec kot 50 panjev cebel, ali druge pogoje, ki so opisani v metodologiji popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000. 
Nekmecka posest (Non-EPK holding): Vsa gospodinjstva, ki imajo v lasti samo gozd, oz. ne izpolnjujejo kriterijev EPK. 
Število nekmeckih posesti v Sloveniji izredno hitro narašca (poglavje 3). Pred dvema desetletjema je kmecka gozdna posest prevladovala, tako po številu, kot po površini. Zaradi izjemno hitrih strukturnih sprememb kmetijstvu in z njim povezanega upadanja števila kmetij se zmanJSUJe tudi število kmeckih lastnikov gozdov. Kljub temu, da gospodinjstva ne izpolnjujejo kriterijev EPK, pa se jih še vedno veliko ukva1ja s kmetijskimi opravili, predvsem pa z delom v gozdu. Po prenehanju aktivnega ukvaijaf\ia s kmetijsko dejavnostjo ljudje pogosto oddajo obdelovalne površine v najem, v gozdu pa še naprej delajo sami. Do tega pojava ne prihaja samo pri nas, ampak je pogost tudi v drugih deželah, kjer se je kmetijska dejavnost v kratkem casu prestrukturirala in je prišlo do velikega zmanjšanja števila družinskih kmetij. 

Za analizo posestne strukture, pridobi vanja in rabe lesa smo uporabili podatke gozdarskih nacrtov (ZGS 2001 -2010) ter lastnih anketnih (1990 in 1995) in statisticnih raziskav (SURS 2000): 
Posestno strukturo smo analizirali na osnovi zadnjih podatkov iz Gozdnogospodarskih nacrtov (GGN) gozdnogospodarskih obmocij (GGO) za obdobje 2001 -2010 (ZGS 2003). V kombinaciji s podatki popisa kmetijskih gospodarstev, ki je bil izveden v Sloveniji leta 2000 za evropsko pri­merljive kmetije, smo analizirali tudi socialno strukturo lastnikov gozdov (SURS 2002). 
Pridobivanje lesa v povezavi z velikostno strukturo posesti smo proucili z anketiranjem lastnikov gozdov (leto 1995, n = 926). Rezultati so obširno predstavljeni v disertaciji avtorja prispevka (MEDVED 2000). 
Rabo lesa v zasebnih gozdovih smo analizirali s pomoeJO podatkov popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 (SURS 2002) in jo prime1jali z ugotovitvami anketne raziskave iz leta 1995 (MEDVED 2000). 
Preglednica 1: Posestna in socialna sestava lastništva zasebnih gozdov v Sloveniji 
Table 1: Property and social structure of the private forest ownership in Slovenia 
*Podatki GGN GGO 2001-2010  Popis kmetijskih gospo­darstevSURS 2002  Razlika GGN-SURS »Nek.mecka posest«  
Stevilo gozdnih posesti *  314.569  
Število družinskih kmetij (EPK)  76.653  
Razlika: Št. posesti -št. EPK  237.916  
Skupna površina gozdov (ha)  806.240  393.370  412.870  
Povprecna posest (ha)  2,56  5,13  1,73  
Št. solastnikov in povp. površina 1 solastnik.a (ha)  498.825 1,62  

* Izracun temelji na osnovi podatkov v obmocnih nacrtih, ki so v preglednici LS: Posestna sestava zasebnih gozdov v GGO (GGN GGO 2001-2010). Ker podatki niso zbrani na povsem enoten nacin, so številke v drugem stolpcu preglednice le ocena. Pri GGO, ki nimajo podatka loceno za število posesti in število solastnikov (TO, PO, KO, MB, SE) smo upoštevali razmerje 1 : 1,4 (preglednica 2) 

Grafikon l: Struktura števila posesti in pripadaj oc ih površin gozdov po velikostnjh kategorijah posesti 
Figure 1: Structure of nwnber of esrates and appertaininR forest area with reg{m{ to the estate siz.e category 
100% 
80% -1------i 
60%+----­
40%+---­
20%+---­

0%+---­Štev. posesti (N=315.000) Površina gozdov (806.000 ha) 

Glede na predstavljene probleme pri ugotavlja­nju števila zasebnih gozdnih posesti in solastnikov smo poskušali na podlagi razpoložljivih podatkov iz gozdnogospodarskih nacrtov obmocij in popisa družinskih kmetij sestaviti sliko posestnih razmer v zasebnih gozdovih v Sloveniji v zacetku 21. stoletja. Niti število gozdnih posesti, niti število solastnikov gozdov ni absolutno, je le orientacija za primerjavo stanja med razlicnimi gozdno­gospodarskimi obmocji in pripomocek za izra­cunavanje trendov na podrocju drobljenja že tako neugodne posestne strukture v zasebnih gozdovih. 

3 REZULTATI 3 RESULTS 
3.1 Podatki popisa kmetijskih gospo­darstev 2000 in gozdnogospodarskih nacrtov gozdnogospodarskih obmocij za obdobje 2001 -2010 
3.1 Data provided by the Agricultural Census in 2000 and Forest Management Plans drawn up by the Forest Management Regions for the period 2001-2010 
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je imelo 76.653 družinskih kmetij (88,8 % popisanih) v lasti 393.370 ha gozdov (SURS 2002). 
Grafikon 2: Struktura gozdne posesti po gozdnogospodarskih obmocjih in deležu lastniških enot po velikostnih kategorijah posesti (število posesti) 
Fi)?ure 2: Forest property structure byforesr management reJ? ion s and share offi>rest es tare si-;,e categories (number of properties) 

Medved, M. : Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
Grafikon 3. Struktura porabe casa pri gospodarjenju z gozdom 
Figure 3: Structure of the time spellf for forest management 
100% 90% 


• Gojenje in 
goo;;, 
varstvo 
70% 60% 
O Pridobivanje 
•N 
lesa ~ •J 50% 
Cl 
40% 
OOglcd in 
30% nadzor 
20% 101Yo O'Yo 

Do 0,9 l do 4,9 5 do 14,9 15 do 29,9 30 in vec Velikostne kategorije gozdne posesti (ha) 
Družinske kmetije (definicija v popisu) so tiste, ki ustrezajo evropsko primerljivim laite1ijem (EPK). Imajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišc v uporabi, ostale kmetije z manj kot 1 ha kmetijskih zemljišc v uporabi pa morajo izpolnjevati še druge pogoje. Povprecna velikost gozdne posesti v lasti družinskih kmetij znaša 5,13 ha. 
Skupna površina zasebnih gozdov v Sloveniji je 
806.240 ha (Gozdnogospodarski nacrti -GGN za vsa gozdnogospodarska obmocja -GOO, 2001­2010), kar pomeni, da je 412.870 ha zasebnih gozdov v lasti nekmeckih gospodinjstev (51,2 %). Med ta » nekmecka« gospodinjstva spadajo tudi tista kmecka, ki ne izpolnjujejo kriterijev EPK. Število vseh gospodinjstev, ki imajo v Sloveniji v lasti gozd ni znano. Po podatkih GGN GGO je v Sloveniji 

314.569 (izracun na osnovi predpostavk pod preglednica l) gozdnih posesti (povprecno 2,56 ha), kar pa ne moremo povsem enaciti s številom gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. 
Število (so)lastnikov slovenskih zasebnih gozdov se je po podatkih (GGN GGO) povzpelo na skoraj 
Grafikon 4: Ocena pomena gozda kot možnosti zaposlitve pri gozdnem delu 
Figure 4: The assessmellf of.forest's significance for empfoyment opportunities rela ted to works in forest s 

Do 0,9 1 do 4,9 5 do 14,9 15do29,9 30 in vec Vclikostne kategorije gozdne posesti (ha) 

Preglednica 2: Pregled zasebne gozdne posesti po GGO v Sloveniji leta 2000 
Table 2: Private forest property by .forest management region in Slovenia at the end of 2000 
Medved. M.: Posestne razmere ln pridobtvanje lesa v zasebnih gozdovih 

GGO  A-Š tevilo posesti  B-Število (so)lastnjkov  Razmerje A/B  Površina gozdov  Povprecna posest  *Indeks koncentracije  
SLO  314.569  498.825  1,59  806.240  2,56  0,63  
ITO  51.636  72.290  1,40  84.555  1,64  0,64  
2BL  9.394  22.546  2,40  36.042  3,84  0,64  
3KR  9.105  12.730  1,40  58.485  6,42  0,73  
4LJ  40.657  56.089  1,38  118.290  2,91  0,64  
SPO  8.774  12.284  1,40  43 .944  5,01  0,55  
6KO  9.608  13.451  1,40  37.655  3,92  0,67  
7NM  20.000  28.397  1,42  69.200  3,46  0,59  
8BR  19.460  69.200  3,56  57.185  2,94  0,58  
9CE  22.342  37.041  1,66  59.247  2,65  0,59  
lONA  4.700  7.200  1,53  36.286  7,72  0,69  
11SG  5.599  9.279  1,66  42.955  7,67  0,65  
12MB  37.695  52.773  1,40  71.238  1.89  0,63  
13M S  26.485  36.785  1,39  28.650  1,08  0,54**  
14SE  49.114  68.760  1,40  62.508  1,27  0,58**  

Izracunani podatki na osnovi razmerja: število posesti 1 število solastnikov = JI 1,4 
*Osnovo za izracun indeksa koncentracije posesti (k) predstavljajo kumulativni odstotki nosilcev posesti (x) in kumulativni odstotki agregata posesti (y). Indeks koncentracije posesti smo izracunali po obrazcu (WlNKLER 1974): k= l: x,. 1 • Y,-x;· Y,. 1 (i = 1 do n) ; pri tem je n število velikostnih razredov gozdne posesti. 
** Podatki veljajo za posestno strukturo iz leta 1990. Podatki za leto 2000 so v preverjanju. 
499.000. Verjetno je dejansko število solastnikov nižje, saj evidence zaenkrat ne omogocajo pregleda nad solastništvom v drugih administrativnjh in gozdarskih obmocnih enotah. Tako znaša povprecna površina gozda na (so)lastnika le 1,62 ha. 

Upadanje števila kmeckih gospodi nj s tev, predvsem pa denacionalizacija, ki v Sloveniji poteka od leta 1991, in skoraj neomejeno dedovanje imata za posledico nadaljnje drobljenje zasebne gozdne posesti. Leta 1971 je bilo v kategoriji do 1 ha 43,9 o/o posesti, dvajset let kasneje že 54.7 %, leta 2001 paje delež v tej kategoriji narasel že na 62,5%. V velikostnem razredu od 1 do 5 ha se je samo v zadnjem desetletju zmanjšalo število posesti za okoli 13.000 in predstavlja leta 2001 še 27,6 % zasebnih gozdnih posesti. Primerjave v ostalih velikostnih razredih posesti niso možne zaradi spremenjene strukture velikostnih kategorij gozdne posesti v zadnjih nacrtih glede na predhodne. Z denacionalizacijo se je povecala zasebna gozdna posest predvsem gorskih kmetij v SZ Sloveniji, predvsem pa se je povecalo število velikih nekmeckih gozdnih posestnikov. 
V grafikonu 1 je prikazana struktura števila posesti in pripadajocih površin gozdov. Posest vecja od 30 ha je v lasti 0,1 % posestnikov ter obsega 14,4 % površine. Po skupni površini gozdov je enaka kategoriji posesti do 1 ha, le da je ta v lasti 62,5 o/o lastnikov. Opisane kategorije posesti (do 1 ha in nad 30 ha) imajo v lasti komaj dobro cetrtino slovenskih zasebnih gozdov, zato lahko trdimo, da so v Sloveniji najpomembnej še veliko s tne kate­gorije med 1 in 30 ha. V kategoriji 1 do 5 ha je dobro cetrtino vseh posesti po številu in gozdnih površinah. Slabih 6 o/o posesti v kategoriji 5 do 15 ha pokriva nekaj manj kot petino zasebnih gozdov. Le 3,5 o/o posesti v kategoriji lO do 30 ha zavzema cetrtino površin gozdov. 

Za pripravo podatkov GGN GOO 2001 -2010 so imeli gozdarji na razpolago bazo podatkov zemljiškega katastra, ki je v pristojnosti geodetske uprave. Podatki zemljiškega katastra so namenjeni vodenju in vzdrževanju evidenc parcel, atJibutnih podatkov parcel in podatke o lastnikih parcel. Za podrobno analizo na nivoju SJovenije ta baza na ZGS še ni bila uporabljena, zato podatki, ki so obdelani za vsako obmocje posebej, ne upoštevajo lastništva gozdov istega lastnika oz. solastnikov v drugem obmocju. Zato so analize, locene po obmocjih , za osnovni pregled nad stanjem v 
Table 3: lnrensity and number of tree cu/s and conszm1prion of one 's own time (househofds memhers) in rimber harvesting 
Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zase_b_nt_·h--=g=-o_z_do_v_il_1 _ _ ____ _ Preglednica 1: Intenzivnost in število secenj ter poraba lastnega casa (clani gospodinjstva) pri pridobivanju lesa 

Veli kostne kategorij ev gozdne posesti  Povprecni posek na enoto pov. (mJ/ha)  Število secerij v JO letih in povprecna kolicina poseka v letu sccnje (n) (m\)  *Lastno delo pri secnji (%)  **Povprecna poraba lastnega casa pri pridobivanju lesa (ur/leto) (ur/ha) (urim))  
do 0.99 ha  5,2  3.0  7  52  7  15  7  
J do 4,99 ha  2,9  5,0  13  67  22  9  6  
5 do 14,99 ha  2,0  6,6  25  79  58  7  5  
15 do 29,9 ha  2,1  7,4  54  85  {09  5  4  
30 ha in vec  2,1  8,8  127  77  248  5  3  

* Podoben je delež lastnega dela pri spravi lu, pri prevozu so razlike vecje. ** V zadnjih dveh kolonah je za izracun o porabi upoštevana površina, kolicina sccnje in delež lastnega dela pri secnji spravilu in prevozu lesa. 
Sloveniji sicer zadovoljive, a še nepopolne. Število lastnikov in posesti bi bilo ve1jetno nekoliko nižje, povprecna posest pa nekoliko vecja, ce bi hkrati analizirali vse podatke iz zemljiškega katastra na državnem nivoju. Problem omenjene baze podatkov pa je, da se zelo pocasi posodabljajo, tako z novimi lastniki, kot s stanjem zemljišc v naravi (zarašcanje opušcenih kmetijskih površin z gozdom.} 
Prime1java struktur števila posesti po gozdno­gospodarskih obmocjih kaže na velike razlike med njimi. Kot najbolj ekstrenma po razdrobljenosti so obmocja 1-Tolmin in 14-Sežana na zahodu države in na nasprotnem koncu 13-Murska Sobota ob madžarski meji. Grafikon 2 prikazuje strukturo števila posesti po obmocjih v Sloveniji. 
Za prikaz stanja v zasebnih gozdovih v Sloveniji, predvsem za posestne razmere, smo prime1jali povprecno gozdno posest po gozdnogospodarskih obmocjih v Sloveniji in izracunali indeks kon­centracije za leto 2000 (preglednica 2). Indeks koncentracije posesti predstavlja relativno neenakost distribucije posesti v intervalu od O do l. 
Višji indeks kaže na vecjo koncentracijo posesti v posameznih velikostnih razredih gozdne posesti, oziroma na vecanje neenakosti porazdelitve. Nižji indeks predstavlja enakomernejšo porazdelitev gozdne posesti v posameznih velikostnih razredih gozdne posesti. Neposredna odvisnost med povprecno velikostjo posesti in višino indeksa koncentracije posesti ni tesna. 

3.2 Pridobivanje lesa 

3.2 Timber harvesting 
Pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih v Sloveniji se pri secnji uporablja predvsem motorna žaga. Strojna secnp je bila uporabljena le v posameznih primerih. Pri spravilu je prevladujoca tehnologija spravila po tleh s kmetijskimi trakt01ji . Zaradi relativno nizkih koncentracij poseka se tudi na žicniških terenih gradijo vlake in traktorsko spravilo kombinira z rocnim zbiranjem lesa do vlake. 

Na pridobivanje lesa ima velikost posesti zelo velik vpliv. V preglednici 3 so prikazani nekateti rezultati raziskave iz leta 1995 (MEDVED 2000). Pogostnost secenj (število v lO letih) narašca z velikostjo posesti. Posredno z velikostjo narašca tudi kolicina posekanega )esa v letu secnje . Intenzivnost secenj (m·'/ha) je višja pri manjših posestnikih. Relativno najvec dela opravijo lastniki sami v kategorijah 5 do 30 ha. Poraba casa za pridobivanje narašca s kolicino poseka. Na manjši posesti so pri delu manj ucinkoviti in porabijo vec casa na enoto proizvoda. 
Ana1iza porabe casa za delo v gozdu predstavlja samo del porabe casa pri gospodarjenju z gozdom. Analizirali smo tudi cas potreben za nadzor in oglede ter za gojenje in varstvo gozdov. Razlike v porabi casa, tako absolutne kot tudi relativne, so za razlicna opravila po velikostnih kategorUah zelo velike. V najmanjši kategoriji gospodinjstva porabijo v povprecju 20 ur letno za gospod<ujenje z gozdom, v najvecji pa skoraj 400 ur. Skupna poraba casa, preracunana na hektar površine, je pri najvecji kategoriji petkrat nižja kot v kategOJiji do 1 ha. Zelo se razlikuje tudi struktura. V najvecji kategoriji porabijo 63 % casa za pridobivanje lesa, 20 % za gojenje in 17 % za oglede in nadzor. V najmanjši kategoriji porabijo za pridobivanje 37 %, gojenje in varstvo 9 % in najvec 54% za oglede in nadzor (grafikon 3). 

_________ M_e_d_v_ed, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
Grafikon 5: Pomen rednih (letnih) in obcasnih donosov lesa za domaco porabo 
Figure 5: Sign(ficance of regu/ar (ann ua!) and occasional yield of wood for the domestic use 
Pomen rcd11ih donosov ks:~ z~ dom~co rlJbo r Pomen obcasnih de>nosov lesa z~ dom~co rnbo 
90 XO ;;. 70 
o 
o 60 
~) 
0 
';j -10 
;g 30 20 
10 


Grafikon 6: Pomen rednih (letnih) in obcasnih donosov lesa za prodajo 
Figure 6: Significance of regu/ar (annual) and occasional yield of wood for rhe sale 

Du 0,9  1 do -l,Q  5 Jo  1 5 Jo  JO 111 ve(  Do 0.9  1 do 4,9  5 do  J 5 Jo  30 in ~<<i't  
~~~  14.')  ~9.'l  h<t  l-1.,9  2'l,<)  
Velikost ne brcgorijc gonb1c po.<.cslt lhn)  

Grafikon 7: Struktura domace porabe in prodaje lesa po drevesnih vrstah 
Figure 7: Structure of domestic utifiz.ation and sale ofH•ood according to tree !_\pe 

Medved , M. : Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
Grafikon 8: Struktura domace porabe in prodaje lesa (iglavci in listavci skupaj) po glavnih sortimentih 
Figure 8: StrucJUre ofdomestic utili:ation and sale oj"11·ood (both conifers and broad-leaved trees) according ro principal assoru11ents 

Kako pomembni  so  razlicni  cilji  lastnikov  pomembno). Najprej smo analizirali odgovore za  
gozdov pri gospodarjenju  z  gozdom  smo  pri  posamezna vprašanja. Za ugotavljanje razlik med  
anketiranju ugotavljali  s  petstopenjsko lestvico  velikostnimi kategorijami  smo  uporabili razlicne  
Likertovega tipa. Vprašani so svoje mnenje izrazili  metode analize variance, neparametricni  Kruskal - 
z  oceno  1 do  5 ( J- nepomembno , .... 5-zelo  Wallis test in test porazdelitve frekvenc x2 . Lastniki  

Grafikon 9: Primerjava strukture porabe lesa za kmetije (kme) in nekmete (nekrne) iz raziskave leta 1995 z rezultati popisa družinskih kmetij ( EPK) iz leta 2000 
Figure 9: Comparison ofstrucntre ofl·rood consumprion onfanns and non-farming holdings based on the dota from the srudy conducred in 1995 and resulrs from census offann esrares in 2000 
100 ,0 ---P1 odajll __ K mc 1995 90.0 --o--Prc•d ~_ia_E P K 2000 
----·Proda.Ja_t\'ckmd995 
---Dom-urug o Kmcl995 
--o--l) nm -dn1go_EPK 2000 
---Dom-dn a Km ei90j 

D\l J 1 il() 5 5 do ! s 15 d () .\0 :'i ad .\O V C 1 ikO~ t ~ 11 ZU TI C p tl S c q 1 1 h <l 1 


Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
gozdov sami opravijo precej dela v gozdu. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo pomen svojega gozda, ki daje možnost zaposlitve pri gozdnem delu. Razlike v odgovorih po velikostnih kategorijah potrjujejo vsi testi, tudi med kategorijama pod 1 ha in 1 do pod 5 ha, kjer so razlike sorazmerno majhne, a vendar statisticno znacilne. Kar 99 o/o oz. 95 o/o anketiranih v prvih dveh velikostnih kategorijah ocenjuje, da je gozd nepomemben (1) ali malo pomemben (2) zaradi možnosti dodatne zaposlitve. V ostalih kategorijah ta delež upade na 84 % (5 do 15 ha), 70 o/o (15 do 30 ha) in 46 o/o v najvecji kategoriji nad 30 ha. Le 10% najvecjih posestnikov ocenjuje, da je gozd zelo pomemben zaradi možnosti dodatne zaposlitve. Ce upoštevamo njihovo nizko letno zaposlitev (povprecno 248 ur pri pridobivanju lesa-preglednica 3), je odgovor lastnikov razumljiv, saj to predstavlja komaj mesec in pol letne zaposlitve. 
Veliko vecji pomen kot delu v gozdu lastniki p1ipisujejo lesu kot surovini za domace potrebe in tndi za prodajo. 



3.3 Raba lesa 

3.3 Use of wood 
Pomen rabe lesa smo analizirali z metodološko enakimi tipi vprašanj petstopenjske lestvice Likertovega tipa kot v predhodnem poglavju. Ce lastniki pridobivajo les v gozdu vsako leto, imenujemo to redni donosi lesa. V primeru, da sekaj o les le vsakih nekaj let pa uporabljamo termin obcasni donosi lesa. Pomen rednih in obcasnih donosov lesa smo analizirali loceno za domaco porabo ter za prodajo. 
Velikost posesti ima zelo velik vpliv na razlike med odgovori o pomenu rabe lesa. Pomen lesa za domaco porabo se znacilno razlikuje v obeh najmanjših kategorijah. Kar polovica vprašanih v kategoriji do 1 ha je odgovorila, da so redni donosi za domaco porabo nepomembni, le tretjina pa jjb meni, da so pomembni do zelo pomembni. Že v naslednji kategmiji, 1 do 4,9 ha, je bilo le še cetrtino odgovorov, da to ni pomembno in kar 56 %jih meni , da so redni donosi lesa za domaco porabo pomembni do zelo pomembni . Pomen lesa v kategorijah nad 5 ha ni vec tako ociten, neznacilne so razlike med tretjo in cetrto velikostno kategorijo gozdne posesti, saj lastniki med 5 in 30 ha pripisujejo temu gospodarskemu cilju enak pomen . 

Najvecji lastniki gozdov redni domaci porabi lesa pripisujejo med vsemi najvecji pomen. 
Rednim, vsakoletnim donosom lesa za domaco porabo lastniki pripisujejo vecji pomen kot obcasnim (grafikon 5) celo v kategorijah do 5 ha, ceprav opravljajo secnjo le obcasno. Tudi obcasni donosi, so za manjše lastnike manj pomembni kot za vecje. Pomen obcasnih donosov lesa se med kategorijami nad 5 ha ne razlikuje znacilno. Podrobna analiza je pokazala, da je 45 % anke­tiranih na vprašanje o obcasnih in rednih donosih odgovorila enako. 
Pomen rednih in obcasnih donosov lesa narašca z velikostjo posesti in jim v kategmijah nad 5 ha pripisujejo podoben pomen . Med redne letne donose za domaco porabo lahko uvršcamo predvsem drva, ki so potrebna vsako leto za ogrevm'\ie. Med obcasne donose za domaco porabo štejemo predvsem les za druge potrebe (obnova gospodarskih poslopij, gradnja hiš, postavljanje ograj, vinogradov, ... ). 
Lastniki gozdov ne uporabijo vsega lesa doma, pac pa ga tudi prodajajo. Nekaterim predstavlja zaslužek od prodanega lesa redne in nujno potrebne prilive v letnem proracunu gospodinjstva, nekaterim pa le dodaten zaslužek. Temu primerno se razlikujejo tudi odgovori o pomenu rednih in obcasnih donosov lesa za prodajo. Veliko manjših lastnikov gozdov zaradi lastnih potreb lesa niti ne prodaja. 
Za lastnike gozdov do 5 ha so redni donosi lesa za prodajo vecinoma nepomembni oz. malo pomembni in le za 2% lastnikov pomembni. Kljub sorazmerno veliki podobnosti odgovorov v obeh najmanjših kategorijah, kjer z analizo variance nismo odkrili razlik (Scheffe, LSD), pa prime1java strukture odgovorov (x~ rest) odkriva statisticno znacilne razlike. Enak rezultat daje tudi Kruskal ­Wallis test, ki dela analizo va.riance z rangiranimi vrednostmi. V naslednjih treh velikostnih kate­gorijah pa nastopajo velike razlike. V kategoriji 5 ­14,9 ha je še vedno 72 o/o anketiranih odgovorilo, da je ta gospodarski cilj zanje malo pomemben oz. nepomemben. V naslednji (15-29,9 ha) je takih odgovorov še 49 %, v najvecji pa 15 %. Za dve tretjini anketiranih v najvecji kategoriji pa je ta gospodarski cilj precej oz. zelo pomemben. 
Precej vecji pomen obcasnim donosom lesa za prodajo, v primetjavi z rednimi, pripisujejo lastniki v kategoriji 5-14,9 ha. Nekoliko vecji pomen imajo 
Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
obcasni donosi tudi za lastnike v kategoriji L do 4,9 ha, v obeh najvecjih kategorijah pa so ri donosi manj pomembni od rednih. Za lastnike v najmanjši kategoriji pa niti redni niti obcasni donosi ne predstavljajo pomembnega gospodarskega cilja. 
Zakljucimo lahko. da imajo obcasni donosi znacilno razlicen in narašcajoc pomen do kategorije posesti 5 ha, v vseh treh kategorUah nad S ha pa imajo do tega gospodarskega cilja lastniki precej podoben odnos. Ce je pri domaci porabi lesa razlika med rednimi in obcasnimi donosi sorazmerno majhna, pa pomen prodaje lesa kaže, da so redni dohodki od lesa bistveno pomembnejši kot le 
obcasni . 
Zakaj je domaca poraba lesa za gospodinjstva pomembna veliko povedo tudi podatki o sorti­mentni strukturi posekanega lesa na družinskih kmetijah. 
3.4 Sortimentna struktura rabe lesa na družinskih kmetijah 

3.4 Assortment structure of wood use on family farms 
Podatki temeljijo na poseku, ki so ga opravili na družinskih kmetijah v casu od l. 6. 1999 do 3l. 5. 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000, SURS 2002). Od okoli 1,3 milj. m-1 pose­kanega lesa je bilo listavcev 6S %, od tega Je 15 % za prodajo. Od skoraj enkrat nižjem poseku iglavcev (35 %) pa jih vecino prodajo (23 % ). 
Sortimentna struktura kaže, da dobro polovico lesa na družinskih kmetijah porabijo za energijo, desetino vsega lesa pa porabijo za nadaljnjo predelavo ali uporabo doma. Prodajo najvec hlodovine (28 %) in drv (6 % ). Preostali les za trg predstavlja les za celulozo (3 %) in drogovi ter drug tehnicni les (2 %). 
Strukturo domace porabe lesa iz popisa kme­tijskih gospodarstev leta 2000 smo primerjali z rezultati anketiranja lastnikov gozdov iz leta 1995. Slednje podatke smo obdelali ponovno in sicer skupaj vse tipe kmeckih gospodinjstev loceno od nekmetov (crtkane crte v grafikonu 9). Pri tem smo analizirali strukturo porabe lesa za domace potrebe -loceno za drva, za druge potrebe in les za prodajo. 
Razlike v strukturi porabe lesa kmetij (polne crte) so v obeh raziskavah minimalne. Ceprav so trendi v strukturi porabe lesa nekmeckih gospo­dinjstev podobni, odstopanja nakazujejo, da ima socialnoekonomski status gospodinjstva tudi pomemben vpliv na strukturo rabe in prodaje lesa. Najpomembnejša pa je v vseh primerih velikost posesti. 


4 RAZPRAVA 
4 DISCUSSION 
Pose.stna struktura zasebnih gozdov se zaradi uveljavljene prakse dedovanja v Sloveniji poslab­šuje. Po letu L991 je k temu dodatno prispevala tudi denacionalizacija. Število lastnikov zasebne gozdne posesti narašca, povecuje pa se tudi število vseh lastnikov zaradi delitev posesti. V zadnjih tridesetih letih je najbolj naraslo število najmanjše posesti do 1 ha, ki v skupni strukturi presega šest desetin. Kljub temu, da je ta posest po površini sorazmerno skromna (14 % vseh zasebnih gozdov), pa je za lastnike pomemben vir samooskrbe z lesom. Zaradi denacionalizacije se je izbolj šala posestna struktura vecje gozdne posesti predvsem v kategoriji nekmetov. 
Z narašcanjem števila lastnikov se slabšajo pogoji za aktivno in nacrtno gospodarjenje v razdrobljeni posestni strukturi. Lastnikove potrebe so tiste, ki narekujejo, predvsem v kategorijah do S ha, izjemno velike potrebe po lesu listavcev za domaco porabo. Vec kot polovico lesa na družinskih kmetijah se porabi za energetske namene. Prodaja lesa, predvsem redna, je za lastnike do 5 ha skoraj nepomembna. Z narašcanjem velikosti posesti raste delež iglavcev v strukturi poseka in se povecuje delež lesa za prodajo. 
Lastniki še vedno precej dela v gozdu opravijo sami. Tudi cas v katerem se pojavljajo najtežje nezgode v zasebnih gozdovih (tretj ino popoldne in tretjino ob koncih tednov) kaže, daje najvec secnje realizirano v casu, ko delajo lastniki s svojimi pomocniki sami in istocasno kaže na .sliko socialne strukture lastnikov -vecinski delež nekmetov. Zaradi majhnega obsega dela na manjši posesti, so ti pri delu tudi manj racionalni in porabijo za pridobivanje lesa enkrat vec casa kot najvecji posestniki. Da bi na manjši posesti povecali racionalnost pri delu in optimirali predvsem prevoz lesa, se za secnjo odlocajo obcasno -le vsakih nekaj let. Zaradi nezmožnosti za opravljanje dela (staranje, zmanjševanje kmeckega prebivalstva) se v zasebnih gozdovih povecujejo potrebe po najemanju storitev. Ker so storitve v drobni posestni 
Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 

strukturi (posek Je nekaj m' letno) za podjetnike manj zanim.jve, je njihov delež vecji pri lastnikih, ki imajo vecjo posest. Zato je veliko storitev v zasebnih gozdovih opravljeno kot medsosedska 
pomoc. 
Lastniki gozdov uporabljajo opremo za delo zelo 
dolgo, dokler se ne iztroši in vsaj delno amortizira. 
Vlaganje v nakup tehnološko moderno opreme je 
med lastniki gozdov pogosto ekonomsko tvegano, 
a zaradi potreb po neodvisnosti od drugih in 
predvsem sezonskega dela v gozdu, kljub temu 
nujno. 

Posestna sestava, opredeljena z velikostjo in socialno ekonomsko kategorijo, ima tudi gozdno­gospodarske posledice (MEDVED 2000, VONCI­NA 1997). Podrobna analiza podatkov za dve gozdnogospodarski enoti je pokazala, da lesna zaloga v gozdovih narašca z velikostjo posesti, kar je posledica stalnih potreb lastnikov po lesu za kurjavo. Realizacija možnega poseka je višja v manjših veli kostnih kategorij ah posesti. Naj vec etata realizirajo na mešanih kmetijah ( 100 o/o), najmanj pa v gozdovih nekmeckih gospodinjstev (83 %), ki so najmanj ekonomsko odvisni od do~odka iz gozda. Kmecka gospodinjstva z 92 % realizacije etata dokazujejo, da je kmetu gozd pomembna surovinska in denarna rezerva. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi s prime1javo podatkov za nekatere gozdnogospodarske enote s prevladujocimi zasebnimi gozdovi. V enotah z vecjo gozdno posestjo so lesne zaloge praviloma višje. Seveda velikost posesti ni edini dejavnik, ki vpliva na stanje gozdov, dejstvo pa je, da že desetletja na manjši posesti bolj intenzivno gospodati zaradi zagotavljanja potreb po energiji. Razdrobljenost gozdne posesti ima velik vpliv na gospodarjenje z gozdovi. Socialno ekonomski položaj in potrebe po lesu dodatno narekujejo strukturo rabe lesa. 
Delo v gozdu ostaja v domeni lastnikov. Narašca število podjetnikov, ki nudijo gozdarske storitve. Tako lastniki, kot podjetniki, se morajo za boljše rezultate v prihodnosti bolje organizirati, povezovati in združevati v stanovskih in lokalnih združenj ih. Vendar to še ne bo rešilo problemov nadaljnjega diObljenja zasebne gozdne posesti. Te probleme bo potrebno reševati tako na lokalnem kot na državnem nivoju z ustreznimi politikami na podrocju dedovanja (gozdnih zemljišc), davkov, okolja, kmetijstva in gozdarstva. 


S SUMMARY 
Due to the established practise of inheritance in Slovenia the property structure of private forests is deteriorating. Since 1991 the denationalisation process has been contributing to this aggravation. The number of private forest owners is increasing and so is the total number of all owners, due to land division. In the last 30 years the biggest rise has occurred in the number of smaller estates with an area of up to 1 ha, which exceed sixty percent of the total structure. Despi te the fact that the total size of these estates covers a relatively modest area (14 % of all private forests), they still represent an important source of self-supply with wood. Due to denationalization, the property structure of larger forest estates has improved, particularly in the category of non-farmers. 
With the increase in the number of owners the conditions for active and well-planned management in the fragmented property structure environment are deteriorating. It is the owner's needs which dictate, especially in the categories of up to S ha, an exceptionally large need for wood of broad­leaved trees for the domestic use. On family farms, more than one half of the wood is consumed for energy purposes. The sale of wood, particularly regular saJe, is considered unimportant by those owning up to 5 ha of forests. Proportionally to the estate' s size increases the share of conifers in the structure of tree cut and the share of wood for saJe. 
In general owners still carry out a fair amount of the forest work on their own. The time of occurrence of the most severe accidents in private forests (one third in the afternoon and one third during the weekends) indicates that the major part of tree fel1ing is performed in those time periods when the owners and their assistants work on their own and simultaneously reveals the real picture of the owners' social status -the predominance of non-farmers. Because of the mjnor amount of work on small er estates the owners tend to be less rational in performing the tasks and spend twice as much time on timber harvesting than do the owners of the largest holdings. ln order to rationalize and optimize the work on smaller estates, particularly the transport of wood, the owners only occasionally decide on tree felling-every few years. Due to the fall in the capability to perform work (aging, fall in rural population), in private forests, the need of 

Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 
private forest owners for engaging service sector is increasing. Since the service providers are not interested in work on small-sized forest estates (with a tree cut of only few m-' per annum), the share of hired services is much greater among the pro­prietors of larger holdings. Because of this sitnation, a large portion of the services in private forests is still carried out as neighbourly assistance. 
Forest owners use their work equipment for a very long time, until it is worn out or is at least partly amortized. Investing into the purchase of technologically advanced, modern equipment is economically risky, yet due to the need for independence and especially because of the seasonal concentration of work in forests this frequently proves to be a necessity. 
The property structure, determined by the size and the socio-economic category, also influences the forest economy in generaL A detailed analysis of data for two forest management units has demonstrated that the growing stock in forests increases proportionally to the estate's size, which is a consequence of the owners' permanent need for wood for fuel. The realization of the allowed tree cut is higher in the smaller size categories. The largest amount of allowed annual cut is accom­plished on part-time far ms (tOO % ), whi le the smallest is realized in forests owned by non-fanning households (83 % ), which are economically the least dependent on forest related revenues. Farming holdings with their 92 % of annual cut realization prove that the forest stili represents an important source of raw material for the farmer as well as a financial reserve. We reached similar findings by comparing the data from some other forest management units where pri vate forests prevail. In units with larger forest estates the growing stock is generally higher. Of course the estate's size is not the only factor, which influences the forests' condition, yet it is well known that for decades already, forest management has been more intensive on smaller estates, which is due to energy needs. The fragment ati on of forest property exerts a major irnpact on forest management. The socio-economic status and needs for wood additionally determine the structure of wood use. 

The work in forests remains in the domain of the owners. Yet the number of private providers of forestry services is on the rise. In order to attain better results in the future, both owners and entrepreneurs need to become better organized, connected and joined together in professional associations and in associations of forest owners. However, this alone will not salve the problem of fmther fragmentation of private forest estates. This issue should be resolved on the local and also on the state level by means of approptiate policies in the field of inheritance (of forestland), taxation, environment, agriculture and forestry. 


6 VIRI 
6 REFERENCES 
Gozdnogospodarski nacrt gozdnogospodarskega obmocja Tolmin, Bled, Kranj, ............ ... (nacrti za vseh 14 GGO (2001-2010), Zavod za gozdove Slovenije, 2003. 
MEDVED, M., 2000. Gozdnogospodarske posledice posestne sestave slovenskih zasebnih gozdov (Con­sequcnces of Property Structure on Forest Management in Slovenian Small Scale Private Forests), Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. 228 s. 
Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000 (Agricultural Census. Slovenia 2000), Statisticni urad republike Slovenije (Statistical Office of the Republic Slovenia), Ljubljana 2002. No. 777, 256 s. (www.sigov.si/zrs/) 
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojilvenih 
nacrtih. Uradni list RS, št 5-242/1998. Ustava Republike Slovenije, 199l. VONCINA, S., 1997. Znacilnosti in spreminjanje posestnih 
razmer na zahodnem Pohorju. -Višješolska diplomska naloga, Ljubljana, BF -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 70 s. 

WINKLER, I., 1974. Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike. -Disertacija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta-gozdarstvo, 331 s. 
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. 1995. Ur. l. 
RS, št. 70-3295/95. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30-1299/93. Zakon o kmetijskih zemljišcih (uradno precišceno 
besedilo). 2003. Ur.l.RS, št. 55-2750/03. 





Znanstvena razprava 
GDK: 304: (497.12) 

Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Work accidents in Slovenian forestry companies-concession holders in the year 2002 
Anton POJE* 
Izvlecek: 
Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002. Gozdarski vestnik. 61/2003. št. 9. V slovenšcini . z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cii. lit. 3. Prevod izvlecka v anglešcino: Anton Poje. Prevod povzetka v anglešcino in lektura angleškega besedila: Jana Oštir. 
V 14 vecjih gozdarskih izvajal~kih podjetjih, ki so koncesionarji v državnih gozdovih Slovenije, smo tudi v letu 2002 analizirali poglavitne kazaJnike varstva pri delu po posameznih dejavnikih in jih primetjali s preteklimi obdobji. Analiza je pokazala. da se je število ( 172). pogostnost ( 12.2 nezgodi/zaposlenega) in resnost (26.6 izgubljenih dni/JJezgodo) nezgod, kakor tudi število nezgod na proizvodnjo lesa (2,2 nezgodi/10.000 m·') povecalo. 
Kljucne besede: varstvo pri delu. delovna nezgoda, pogostnost, resnost. delovne razmere 
Abstract: Poje, A.: Work accidents in Slovenian forestry companies-concession holders in the year 2002. Gozdarski vestnik, Vol. 61/ 2003, No. 5-6. In Slovene, with abstract and summary in English, li1. quot. 3. Abstract translated into English by Anton Poje. Summary transJated into English by Jana Oštir. English language editing by Jana Oštir. 
We have analysed some of the major indicators of work safety in all 14 concession holders in Slovenian national forests and compared them to data from previous years. Analyses showed that the number of accident s (172), the ir frequency (1 2.2 accidents/all employees), severity (26.6 days lest/accident) and number of accidents per volume of production (2 .2 accidents/ 10,000 m') increased in 2002. 
Key words: safety at work, work accident, frequency. severity, work conditions 
1 UVOD 
INTRODUCTJON 

Nezgoda je na prvi pogled zelo nepredvidljiv pojav, kar se kaže v nemoci njenega napovedovanja. Vzrok nepredvidljivosti je v nepregledni množici vplivov, kakor tudi v razlicnih smereh njihovega delovanja 
. in povezovanja. Odkrivanje stanja, tako delovnih razmer kakor tudi lastnosti dela in delavcev pri katerih so se nezgode zgodile, nam pomaga, da se pri preprecevanju nezgod osredotocimo na tiste dejavnike, pri katerih je nezgod najvec ali pa so najpogostejše. 

2 METODE DELA 
2 RESEARCH METHODS 
Tako kot že nekaj let, so nam službe za varnost pri delu tudi za leto 2002 posredovale podatke o nezgodah, ki so se pripetile v 14 gozdarskih izvajalskih podjetjih. Vsa ta podjetja imajo dva­jsetletno koncesijo za opravljanje gozdarskih del v državnih gozdovih. Podatki so bili posredovani na obrazcu 5. ki jih zbira tudi Republiški inšpektorat za delo ter v datotekah , ki so bile poslane po elektronski pošti. V letih 2001 in 2002 smo na katedri za gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire uspeli s pomocjo programskega jezika Visual Basic izdelati elektronski šifrant, enak pri­rejenemu mednarodnemu šifrantu, ki smo ga uporabljali v preteklih raziskavah nezgod. Na ta nacin smo preprecili napake zaradi ponovnega vnosa podatkov in omogocili njihovo hitrejšo obdelavo. Poleg omenjenih virov so nam službe za varnost pri delu posredovale tudi podatke o številu zaposlenih v neposredni gozdarski proizvodnji in o kolicinah lesa, ki so ga ti delavci pridobili. 
*asist. A. P., univ.dipl.inž.gozd .. BE Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83. 1000 Ljubljana 
Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
.._ 
Iz zbranih podatkov smo izracunali osnovne kazalnike stanja varstva pri delu, kot so število, resnost in pogostnost nezgod po razlicnih dejav­nikih in jih primerjali s povprecnimi vrednostmi preteklih treh let ter preteklega desetletja. V analizo smo vkljucili samo tiste nezgode, ki so se zgodile v letu 2002. Vsi podatki so bili obdelani s programskim paketom MS Office-Excel. 

3 REZULTATI ANALIZE 
3 RESULTS OF ANALYSIS 

3.1 Splošno 

3.1 General 

3.1.1 Lastništvo gozdov in nezgode 
3.1.1 Ownership of forests and accidents 
Pri posploševanju rezultatov na državne gozdove Slovenije je potrebno upoštevati to, da se je glede na pridobljene podatke, 8 oz. 4,6% nezgod zgodilo pri delu v privatnih gozdovih, 147 oz. 85,5% v državnih gozdovih, ostalo pa na skladišcih, mehanicnih delavnicah, žagah ali pa ta podatek ni znan. Ce prime1jamo podatke o posekanih kolicinah lesa Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov, in podjetij, ugotovimo, da 8% gozdne proizvodnje iz državnih gozdov opravijo podjetja s pomocjo podizvajalcev, 92% pa z lastnimi delavci. 


3.1.2 Število\ pogostnost in resnost nezgod 
3.1.2 Number, frequency and severity of accidents 
V letu 2002 so se v primerjavi z ·le:torn 2001 poslabšali vsi kazalniki varnosti pri delu (pre­glednica 1, preglednica 2, grafikon 1 ). Tako se je skupno število nezgod po veJikem zmanjšanju v letu 2001 zopet nekoliko povecalo in sicer na 172 nezgod. Razlike v številu nezgod med podjetji so razumljive zaradi razlicnega števila zaposlenih in obsega dela. Število nezgod se je povecalo predvsem v vecjih podjetjih. 
Posledicno z narašcanjem števila nezgod je narasla tudi pogostnost nezgod, kar ni vedno samoumevno. Število vseh zaposlenih, ki vpliva na izracun pogostnosti nezgod, je bilo namrec v letu 2002 enako kot v letu 2001. Skupna pogostnost nezgod je tako dosegla raven iz leta 1999 (grafikon l) in je bila 12,2% nezgod na število vseh zaposlenih. Razlike med podjetji so dokaj visoke, od 3,8% pa do 20,0%. Na pogostnost vpliva število zaposlenih v neposredni proizvodnji, saj predvidevamo, da 
PreglcJnka 1: Število, pogostnost in resnost nezgod v letih 1999 do 2002 
Table 1: Numhe1; Jrequency and severity of accidellts from 1999 to 2002 
GG obmocje/koncesionar (Forestry regionlconsession holder)  ŠTEVILO NEZGOD (Number) št. (n)  POGOSTNOST NEZGOD (Re/at ive frequency) v % vseh zaposlenih (in %of all employees)  RESNOST NEZGOD (Severity) dni/nezgodo ( days!accident)  
Leto (Yeor)  1999  2000  2001  2002  1999  2000  ·2001  2002  1999  2000  2001  2002  
SLOVENIJA  213  225  154  172  ]2,3  13,6  10,9  12,2  27,8  21,8  26.0  26,4  
TOLMIN/Soško gozdno gospodarstvo Tolmin d.d.  13  15  7  7  11,0  18,9  9,5  9,3  23,9  26,1  17.6  31.9  
BLED/GG Bled d.d.  17  18  18  18  10,6  11,0  11,4  12,2  22,2  28,0  19,8  15,8  
KRANJ/Ego1es d.d.  2  4  5  2  2,7  8,5  15,2  5,9  27,0  28,0  17,2  19,0  
LJUBLJANA/Gozd Ljubljana d.d.  5  3  8  3  7,2  4,4  12,3  4,6  76.2  12,3  46,0  13.3  
POSTOJNA/ GG Postojna d.d.  25  23  15  22  13,2  9,3  12,4  16,8  23,0  14,4  14,8  19.5  
KOCEVJE/Gozdarstvo Grca d.d.  29  38  16  20  16,4  23,0  10.1  13,2  31,9  18.4  44,5  38,5  
NOVO MESTO/GG Novo Mesto d.d.  33  34  23  30  14,0  )4,5  10,0  12,7  21,0  23,2  23,7  22,2  
BREŽICE/GG Brežice d.o.o.  14  6  10  5  20.3  9.0  15.6  8,5  44,1  32,0  16,4  25.0  
CELJFJGozdno gospodarstvo Celje d.d.  4  7  5  3  5,2  9J  6,6  3,8  65,5  20.6  19,6  56,3  
NAZARJE/GG Nazarje d.d.  9  7  8  9  11,4  9.2  10,5  13.0  42,9  19.4  27.6  26,7  
SL. GRADEC/GG Slovenj Gradec d.d.  33  25  20  22  13,6  12,4  10,9  16,8  22,3  18,4  17,4  32.4  
MARIBOR/GG Maribor d.d.  22  29  15  19  16,7  23,5  12,1  15.2  18.8  27.7  39,1  31,4  
SNEŽNIK/Snežnik d.d.  5  11  4  9  12,2  23.0  8,7  20,0  18.0  8,8  24,6  
MURSKA SOBOTA/Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota d.d.  2  5  3  3,1  8,3  5,0  10,5  21,8  6.3  
GozdV 61 (2003) 9 



Ta/Jic 2: Accidents and wood production in Slovenia 's srate-o\l'necl forests 
Poje, A. : Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetj;h Slovenije v letu 2002 Preglednica 2; Nezgode in proizvodnja v slovenskih državnih gozdovih 

LETO /Year  1990  1999  2000  2001  2002  
ŠTEVILO NEZGOD 1 Number of accident s  477  213  225  154  172  
1 SECNJA V 1000 m 1 Cutting in 1000 m3  1089  738  809  763  778  
ŠT. VSEH ZAPOSLENIH 1 Number of all employees  5529  1731  1658  1409  1409  
RESNOST NEZGOD ( dn ilnezgodo) Severity of acddents 1 (day/accident)  25,2  27,8  21,8  26,0  26,4  
POGOSTNOST NEZGOD (v % vseh zaposlenih) Frequency of accidents 1 (in % of all employees)  8,6  12,3  13,6  l0,9  12,2  
ŠT. NEZGOD NA LO.OOO m3 PROIZVODNJE Number of accidents per 10.000 m3 of production  4.4  2,9  2,8  2,0  2,2  
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI Number of \·vorkers in production  2087  1258  1146  978  971  
PROIZVODNOST V m1/DELAVCA V PROIZVODNJl Productivity in m3 per worker in production  522  586  706  780  801  
ŠT NEZGOD NA 100 DELAVCEV V PROIZVODNJI Number of accidems per 100 workers in production  22.8  16,9  19,6  15,7  17,7  

imajo ti najvec nezgod. Ce upoštevamo v izracunu pogostnosti nezgod samo zaposlene v neposredni proizvodnji, je ta pogostnost 17,7% (preglednica 
2). 
Kazalnik, ki je v preteklih letih kazal zelo ugoden trend zmanjševanja, ro je število nezgod na obseg proizvodnje, je v letu 2002 v prime1javi z letom 2001 narasel za 10% na 2,2 nezgodi/10.000 m' (preglednica 2). Kljub temu pa ni presegel vrednosti iz leta 2000, ko je bilo število nezgod izjemno visoko. Število nezgod na obseg proizvodnje je med posameznimi podjetji nihalo od O, 74 do 4,23 nezgode/] 0.000 m '. 

Grn fi kon 1: Nihanje pogostnosti nezgod v državnih gozdovih Slovenije 
Grc1ph 1: Accidentfi·equency oscillatinn in Slovenian stme-oll'ned fores/s 
Že rako visoka resnost nezgod se je v letu 2002 še nekoliko povecala, ceprav nima neposredne povezave s številom nezgod, in je bila enaka 26,4 dneva na nezgodo (preglednica 1 ). V izgubljenih dneh so upoštevani koledarski dnevi od zacetka do zakljucka bolniškega staža ali pa do konca leta 2002. Nezakljucenih primerov je bilo 8 oz. 4,6% vseh nezgod. Dejanska resnost nezgod za leto 2002 bo po zakljucku bolniškega staleža teh nezgod še nekoliko višja. Porazdelitev resnosti nezgod je desno asimetricna, kar pomeni, da je bilo najvec nezgod v razredih s krajšimi izostanki (grafikon 2). Tako je v leru 2002 najvec nezgod zahtevalo od 6­
~ 
>­
(.) 
c. 
ll> 
::J O" 
QJ 
U: 
:;:, 
lil 
.8 
lil 
o 
Ol 
o 
o.. 


Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Grafikon 2: Porazdelitev izgubljenih dni 
Graph 2: Distriburion of days /ost 


':> ,~ ,'=> ~~ G:J'V '<;,\:) (()~ 
<').,~ "~ 

,, ,o ,o ,o ,o ,o ,o ,o ,o e-' 
\ '<;, ..,_'<:J o~ 
..,_<;:) "" \ i' "'>" ~><" '=>" ';:) \ 
';:)\ ';:)\ 
<').,~ 

oo " ~' ~ ~' t> ~' <.) ~ o~ 
oo 

(() oo " t,O t,O oo oo oo 
~'lj 
" 
..,_'<:> 

'1-" "'>" t." G:J" 
"" 

Izgubljeni dne-..1/Days lost 
[~-~~~ n~~g~·di·R~-_-freq~~Y-= -~ ----~?el~-':~-~2~~~1i_~nih d~ii~u~~~~i~g~-;Tciays los_t 1 
10 dni odsotnosti z dela, kar skupno pomeni 25% vseh izostankov zaradi nezgod. Kljub naj vecjemu številu nezgod v tem razredu, pa je bil tu delež vsote izgubljenih dni le 7,4%. Najvecji delež vsote izgubljenih dni ( 42%) je v razredu z nad 60 izgubljenimi dnevi. To pomeni, da !Oo/o nezgod (najhujših) povzroci najvec izgub. 
Grafikon 3: Starost poškodovanih 
Graph 3: Age of injllred v.-wkers 


4 ŽARIŠCA NEZGOD 
4 FOCAL POINTS 

4.1 Lastnosti poškodovanih 
4.1 Characteristics of the injured Vsi poškodovani so bili moškega spola. Vec kot polovica poškodovanih je bilo v casu nezgode starih med 41 in 50 let, kar je nekoliko vec kot je povprecje med obdobjem od leta t997 do 2001. V prime1javi s tem povprecjem je bilo manj poškodovanih v 
~ 30.0 
>-. 
u 
c 25.0 
Q) 
:l 
O' 20.0 
~ 
~ 
15.0 
c:r. 
u 
o 
Q) 10.0 
N 
Q) 
c 5.0 
>N 
Q) 
Q) 
0.0 
o 


over 50 
up lo 25 

SlarosVAge (lel/years) 

1%  -"""  
Educated work er  
32 %  
Invalid 1 Invalid  
/  '  3%  
Ne~olani dela..ec  //Gozdarski tehnik  
1 Non-educated , /  1 Fore slry  
work er  technic1an  
60%  2%  
Deloi.Od}a. loo.ec 1  
Foreman. hunter  
2%  



Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjill Slovenije v letu 2002 


<1) ai o  do 0,5 up to  0,6-1  2-5  6-10  11-15  16-20  21 -25  26-30  nad 30 over 30  
0,5  
Staž/Work experience (let/years)  
r;::=------------·------­-­1 L~ 2002 --99-01 --91-oo ..  

Grafikon 4: J7..obrazba poškodovanih 
Graph 4: Education of injured workers 
Pomožni delao,ec 1 Auxiliary worker '-, Šolani delao.ec 1 

star os ti od 22 do 3 5 1 et (grafikon 3). Od vseh poškodovanih jih je bilo 17% samskega stanu, 3% jih je živelo skupaj s starši, 79% pa jih je imelo svojo lastno družino. Izobrazba poškodovanih je bila nizka, saj so s 60 % prevladovali nešolani delavci (grafikon 4). Najvec poškodovanih delavcev (56,4%) je imela od 16 do 30 let delovnih izkušenj, kar se približno ujema s povprecjem iz obdobja od leta 1999 do 2001. Izraziti konici , ki presegata obe povprecji , povprecje obdobja 1991-2000 in povprecje 1999-2001, sta v razredu od 2-5 Jet ter 16-20 let delovnega staža (grafikon 5). 
Nezgode starejših delavcev so posledica zmanjšane zmogljivosti ob enakih zahtevah po ucinkovitosti pii delu, pri nekate1ih pa posledica neizkušenosti zaradi menjave delovnega mesta. Pti mladih je poglavit11i vzrok v neizkušenosti. Ukrep za zmanjšanje števila nezgod je torej izobraževanje delavcev ter premestitev starejših delavcev na manj naporna deJavna 111esta ali ptilagoditev zahtev njihovim zmogljivostim. 
Grafikon 5: Staž poškodovanih 
Gmph 5: Work experience of injured workers 
4.2 Kraj, okoljski dejavniki in dejavnost ob nezgodi 
4.2 Place, environmental factors and working activity at accidents 
Najvecji delež nezgod v letu 2002 se je zgodil v gozdu (84% ), kar kaže na to, da kljub temu, da se delovanje nekaterih podjetij širi tudi na druga podrocja, gozdarska dejavnost v obravnavanih podjetjih še vedno mocno prevladuje (pregled­nica 3). Med nezgode v gozdu smo šteli tiste, ki se zgodijo v sestoju, na vlaki, gozdni cesti ali na pomožnem skladišcu v gozdu . Ostale nezgode (16%) so se zgodile zunaj gozda (mehanicna delavnica, CMS, žagarski obrat, drugo), kamor smo šteli tudi prevoz lesa, saj po našem mnenju, na to delovno fazo dejavniki okolja nimajo tako velikega vpliva kot npr. na secnjo. Zanimivo je, daje resnost nezgod zunaj gozda vecja kot v gozdu. 
Naravne razmere, kjer se je zgodila vecina nezgod, se v splošnem ne razlikujejo veliko od povprecja iz obdobja 1999 do 2001 (grafikon 6). Še vedno se vec kot 60% nezgod zgodi v casu ko drevje ni v soku, v enoslojnih sestojih, pri sortimentnem nacinu pridobi vanja lesa in pri prostornini obde­lovanega sortimenta do 0,5 m). Obcutno vec nezgod v primetjavi s preteklimi obdobji je bilo na terenih s 5-15% nagibom, na tleh pokritih s secnimi ostanki, v pretežno iglastih sestojih in pri obdelavi dreves s prostornino od 0,3 do 1 ,O m', obcutno manj pa pri lepem, jasnem vremenu. Grafikon p1ikazuje samo tisto kategorijo posameznega dejavnika okolja ali gozdarske znacnice , pri kateri se je zgodi) najvecji delež nezgod. 
Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
~----

Grafi kon 6: Dejavniki okolja in gozdarske znacnice po prevladujocih kategorijah 
Graph () _-Prevcllent category of environmenta/ and jorestry facto rs 
NAG!B TERENAS-15% (Sio~e-5-15%) e~ ,,-,..-,j,,.,_,..,.;~=:!:-_:,~~-=-~======~l 
..,.,.,~~~~~!!"",.. ~~-'3
CPS SEC NJE-NI V SOKU (Period of cuning-Not ln sap) ·<>: ~--~-~·.,..~~;i . :-;;~.-1-111;;r~-~-f~· ~
~~~.. ~~·~·~-=~.::.~.~~-~
~rr;-:-~i~ 
OBLIKA SESTOJA-ENOSLOJEN ( Foresl type-One canopy layer) ,...,.--:: -:..J NACIN PRIDOB.-SORTIIII'.ENTNI(vVood product. method-Assol1ment m.) .1"!1 ~ "-"-""--""' STANJETAL-NE-SUHA(Groundcondition-Undry} #:' ~~~"" ,.... ~~.flo~.-=: -r; 1~­
IIREMENSKI PODATKI-LEPO. JASNO (Weather-Fine) OBDELOVAN! SORTIMENT-DEBLO (Handled ass011ment-Trunk) OCENA TEr-AP_ ZRMA-UGODNO (Air temperature estimation-Suitable) DREVES NA VRSTA-
SMREKA JELKA (Tree species-Spruce. Fir) :=. 2"-:_~ ·__;m: 
PROSTORNINA OBD_ DREVESA-0.3-1 .O m3 (Vol ume of hand, tree) ~ .. ~~~~~~~=~~~~i~~iii;;~~~r§l 
~'1i'L.,..-~~
PROSTORNINA OBD. SORTIMENTA-do 0.5 m3 (Volumeofhand. asson.) • """· .,.;,.. ·•=-.-.-->~., -::=:~ MEŠ. DR EV. VRST· PRETE!NO IGL. (Shares of tree spec1es-Mainlyconifers) -~= ':"= TLA -SECNI OSTANKI (Ground co'-'" ring-Cutting cddmenls) JE~-~---~--~--~~--~~--r:::=~=~-------------_j 
' """''3::-:J
~--.99:61"-• 0% 10% 20% 30% ~0% 50% 60% 70% 
02002 

Preglednica 3: Nekateri kazalniki varstva pri delu glede na dejavnost in kraj nezgode v letu 2002 
Table 3: Some indicators of safety at work in re!atio1r to work activities and place of accident in 2002 
Število nezgod Number of acciJems št. (!1)  Delež nezgod Pt:.rC{!ntttge accidents %  Resnost nezgod (Severity) Izgubljenih dnUnezgodo Days losi/accident  Število nezgod na 10.000 rn-' Number uj' accident s 10.000 nr' šl.xlO.OOO m'l 777.529 m1 nxlO.OOO m3/ 777.529 nl''  
Aritmeticna sredina Arilhmerical me an  Modus* Modus''- 
Dejavnost (Working activity)  
Gojitvena dela 1 Silviculture  12  7  15.9  l-5 (33%)  0.15  
Secnja 1 Cutting  92  56  25.6  6-10 (26%)  l.\8  
Spravilo 1 Skidding  29  18  23.1  6-10 (38%)  0.37  
Prevoz lesa 1 Transport  4  2  21.8  16-20 (75%)  0.05  
Osebni prevoz Personal transport  3  2  9.7  11-15 (67%)  0.04  
Popravila 1 Repairs  lO  6  26.1  16-20 (40%)  0.13  
Drugo 1 Other  14  9  47.5  16-20 (21%)  0.18  
Skupaj 1 Total  164  100  2.11  
Brez podatka 1 Missing values  8  0.10  
SLOVENIJA  172  26,4  6-10 (25%)  2.21  

Kraj nezgode (Place of accident)  
V gozdu 1 In forest  144  84  26.2  6-10 (27%)  1.85  
Izven gozda 1 Out of forest  28  16  29.0  16-20 (33%)  0.36  

*-Modus  1-5 (33%):  -od 1 do 5 izgubljenih dni na nezgodo (33% vseh nezgod je bilo v tem razredu);  
-from 1 to 5 days last per accident (33% of al 1 the accident s we re in this class)  
GozdV 61 (2003) 9  365  


Poje , A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Grafikon 7: Porazdelitev nezgod po urah dneva 
Graph 7: Distriburion of accidents per how·s of the day 
c 
4l 
::J 
o­
~ 
(jj 
0:: 
:0 
o 
Ol 
N 
(]) 
c 
•N (]) 
lii 
Cl 


3-5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16-22 
Ura/Hour (h) 
r -~2002 --99-01 --=--91-0~ 
1 
Med dejavnostmi, kjer se je zgodilo najvec nezgod, sta mocno prevladovala secnja (56%) in spravilo (18%). Delež secnje se je tako v primerjavi s preteklimi obdobji povecal, medtem ko se je delež nezgod med Jocnim spravilom in osebnim pre­vozom nekoliko zmanjšal. Pod drugo (9%) so Llvršcene nezgode, ki so se zgodile npr. na žagarskih obratih, CMS in med negozdarsk.imi dejavnostmi (preglednica 3). Pri dejavnostih, ki smo jih uvrstili pod drugo, je bila resnost nezgod najvecja. Tako je bilo na nezgodo povprecno izgubljenih 47,5 dni (aritm.sredina), 21% nezgod pa je imelo za posledico od 16 do 20 bolniških dni (modus). Secnja in spravilo sta imela modus med 6 in 10 
Grafikon 8: Porazdelitev nezgod po dnevih v tednu 
Graph 8: Distribution of accidents per week days 
-;i 
a> 
o 

izgubljenih dni na nezgodo . Najmanjša resnost nezgod je med gojitvenimi deli. 
Pri primerjavi števila nezgod na 10.000 mJ proizvodnje je smiselno, s podmeno, da podjetja za vso posekana kolicino lesa sama opravijo tudi spravilo lesa, med seboj primerjati le ti dve proizvodnji fazi. Pri ostalih namrec ne vemo, kakšna je bila proizvodnost po posamezni fazi ali dejavnosti. Tako se je na vsakih lO.OOO m-1 lesa zgodilo 1,18 nezgode pri secnji in 0,37 nezgode pri spravilu lesa oz. prikazano nekoliko nazorneje, pii secnji se je zgodila ena nezgoda na 8.475 m\ pri spravilu pa na 27.027 m3 posekanega lesa. 
Za zmanjševanje števila nezgod je potrebno ukrepati tako v gozdu kakor tudi pri dejavnostih 

Pon/Mon Tor/Tues SreJWed Cet/Thurs PetJFri Sob/Sat Ned/Sun Dan v tednu/Day 
§_2oo2-~o _ .. _ __:_~ 

___________ Poje, A. : Nezgode pri _delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Grafikon 9: Porazdelitev nezgod po mesecih 
Graph <J: Distribution of accidents per months 

14.0 .,------,------------,,---------;--------;------,--------,-----.....-----...,....--, 
;e 
-:: 12.0 
o 
c ~ 10.0 
O" 
~ 8 o 
(ii 
er: 
'O 6.0 
o 
Ol N 4.0 
Q) 
c 
N 
~ 2.0 
Q) 
o 


zunaj gozda. Pri dejavnostih v gozdu, predvsem pri secnji in spravilu, bi tako zmanjšali število nezgod, ki imajo relativno krajše bolniške staže, medtem ko bi z zmanjševanjem števila nezgod izven gozda zmanjševali število nezgod z daljšim bolniškim stažem. Resnost nezgod lahko zmanjšujemo tudi z uporabo zašcitnih sredstev. 
4.3 Cas nezgod 
4.3 Time of accidents 
V letu 2002 se je naj vec nezgod zgodilo ob 9. ter 
11. in 12. uri. V primetjavi s povprecji preteklih obdobij najbolj povecal delež nezgod ob 8. in 9. uri, torej v casu najvecje delovne aktivnosti. Zmanjšal pa se je delež nezgod ob 10. uri, kar lahko razložimo s casom maJice (grafikon 7). 
Tedenska razporeditev nezgod se na splošno ne razlikuje veliko od povprecij preteklih obdobij. Ponedeljek je še vedno dan z najvecjim deležem nezgod. Ta delež je za )eto 2002 še nekoliko bolj poudarjen, saj se je ta dan zgodilo kar cetttina vseh nezgod. V nasprotju s preteklimi obdobji, pa se je nekoliko vec nezgod zgodilo tudi v sredo (22,7%) (grafikon 8). Ta nihanja lahko razloži mo z neogretostjo v ponedeljkih in najvecjo aktivnostjo v sredo. 
Pri pojavljanju nezgod med letom moramo omeniti vsaj nekaj posebnosti, ki se kažejo v letu 2002 kakor tudi v zadnjem ttiletnem obdobju (99­01). Junij je postal mesec z najvec nezgodami (11,6% ), oktobra se še vedno zgodi najvec nezgod med jesenskimi meseci (8,7%), ceprav je to v letu 2002 veliko manj poudarjeno, spomladi pa je še vedno najvec nezgod marca (9,9%). Mesec februar (7,0%) postaja skupaj z decembrom (5,8%) mesec z najmanj nezgodami v zimskem delu leta. Podpovprecno število nezgod se je leta 2002 zgodilo meseca julija, avgusta in septembra. Vec nezgod (55,8%) se je zgodilo v prvi polovici leta (grafikon 9). 

Ukrepi za zmanjševa~e števila nezgod morajo biti usme1jeni predvsem na cas najvecje delovne aktivnosti, torej na cas okoli 9.ure, na sredino tedna in ter na posamezne najproduktivnejše mesece. saj med delom prihaja do utrujenosti. Najucinkovitejši so sistematicni odmori, obiski služb, ki so zadolžene za varnost pri delu ter seznanjanje delavcev z negativnimi posledicami utnuenosti in posledicno zmanjšane zbranosti. Zbranost pri delu je še toliko bolj pomembna ob ponedeljkih, ko delavci še »išcejo« normalni ritem dela. 
4.4 Potek nezgod 
4.4 Type and course of accidents 
Pri poteku nezgode, še vedno prevladujejo nezgode, ko se delavci poškodujejo pri padcu ali zdrsu (37,8) in nezgode, ko se delavci poškodujejo na delih drevesa (37,8%). Te so predstavljale v letu 2002 tri cetrtine nezgod. V primerjavi s preteklimi obdobji, se je povecal predvsem delež poškodb zaradi padca ali zdrsa (grafikon 10). 


Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Grafikon 10: Porazdelitev nezgod glede na njihov potek 
Grnph 10: Distribution of accidents by type and course 


Padec/ Fali Del drevesa/ Motorna Rotno ~lovni stroj/ Žicna vrv/ Drugo/ Other Part of tree žaga/ Chain orodje/ Hand Working Wire rope saw tools machinery 
Potek nezgode/Type and course of accident 


Potek nezgode nam nakazuje neposreden vzrok za nezgodo. Majhen delež nezgod z delovnimi sredstvi in orodjem kaže na uporabo zašcitnih sredstev, obvladanje dela z delovnimi sredstvi in nato, da so delovna sredstva relativno varna. Velik delež nezgod ob predmetih dela pa kaže na pomanjkanje pravega varnega nacina dela oz. slabo tehniko dela in podcenjevanje nevarnosti. Zdrse in padce lahko povzroci neustrezna obutev pa tudi nepazljivost pri premikanju po terenu ali delih drevesa. 
4.5 Vzroki nezgode 
4.5 Causes of accidents 
Vzroke nezgod, ki so jih ob raziskavi nezgod ugotovili ali ocenili porocevalci, smo razdelili na subjektivne in objektivne. Tako se je v letu 2002 81 o/o nezgod zgodilo zaradi subjektivnega vzroka, od katerih je bila nepazljivost in nerodnost povod za 73%, nepravilni postopek za 17%, neupoštevanje varstvenih navodil za 5% in drugo za 4% nezgod. Od nezgod zaradi objektivnih vzrokov (19%) pa se jih je 88% zgodilo zaradi nenadnega, nepred­vidljivega dogodka. Ucinkovit ukrep za pre­precevanje nezgod kot posledic subjektivnih vzrokov je zmanjšanje tempa dela in s tem povecanje zbranosti med delom. 

4.6 Posledice nezgode 
4.6 Consequences of accidents 
V letu 2002 so tako kot v predhodnih obdobjih med vrstami poškodb prevladovale zmeckanine, ki so navadno posledice udarcev. Njihov delež je 58% vseh nezgod in za slabih 10% presegajo deleže v preteklih obdobjih (1991-2000, 1999-2001). Visok delež zmeckanin med vsemi primetjanim leti je razumljiv, saj le malo zašcitnih sredstev lahko prepreci te vrste nezgod (npr. kovinske kapice na 
cevljih). 
Od poškodovanih telesnih delov je bilo najvec poškodb nog ( 40%) in rok (27% ), manj pa glave in vratu (18%) ter trupa (15%), kar se z manjšimi odstopanji ujema s povprecji preteklih obdobji. Podrobnejša analiza telesnih delov pa je pokazala, da dobro tretjino vseh poškodb predstav lj aj o poškodbe glave, prsi, gležnja in stopala. Od povprecij preteklih obdobij je obcutno višji delež poškodb podlakti, prsi, gležnja in stopala, obcutno nižji pa je delež poškodb oci, prstov rok in prstov nog (grafikon 11). 
Zašcitna sredstva niso preprecila nezgod, ceprav so bila v vecini primerov uporabljena. Vzrok je v tem, da zašcitna sredstva ne morejo kljubovati vsem virom nezgod. Tako npr. celada ne more prepreciti poškodbe glave, ce delavca zadane padajoce drevo, zašcitni cevlji ne morejo prepreciti poškodbe 
Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
Grafikon li : Poškodovani telesni deli 
Gra ph 11: !nju red body par fs 

16.0.-~~----~-,--,-,-~--.-.-~-,,-,-~_,~,_~-,--~~ 
14.0 
12.0 10 o 8.0 
6.0 
4.0 
2.0 

0 . 0~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 
gležnja ali stopala, ce je vir nezgode deblo in zašcitna mrežica ne more prepreciti poškodbe obraza pred napeto vejo. Tako osebna varovalna sredstva ne zmanjšujejo nevarnosti, njihova dosledna uporaba pa le delno zmanjšuje posledice nezgode. Za zmanjšanje tveganja med delom je nujno upoštevanje vseh navodil za varno delo, znanje o varni tehniki dela in stalna pazljivost. 
POVZETEK 
V sodelovanju s 14 gozdarskimi izvajalskimi podjetij, ki imajo koncesijo v državnih gozdovih SlovenUe, smo za leto 2002 analizirali pojavljanje nezgod v teh podjetjih. Podatke so nam posredovale službe za varstvo pri delu sodelujocih podjetij na elektronskih šifrantih, ki so bili narejeni po v preteklih letih uporabljenih mednarodnih šifrantih. 
Rezultatj za leto 2002 kažejo, da so se vsi poglavitni kazalniki varstva pri delu poslabšali v primetjavi z letom 2001. V letu 2002 se je tako zgodilo 172 nezgod, pogostnost je bila 12,2% nezgode na vse zaposlene, resnost 26,6 izgubljenih dni na nezgodo in število nezgod na proizvodnjo lesa 2,2 nezgode na 10.000 mJ. 
Najvec nezgod se je zgodilo nešolanim delavcem (60%), delavcem starim od 41 do 50 let (51,2%) in delavcem z 16 do 30 let delovnega staža (56,4%). Najvecji delež nezgod na leto delovnega staža je med 0,6 in 1 letom (25%). 

V gozdu se je zgodilo 84% vseh nezgod, ostalo pa med prevozom lesa in oseb, v mehanicni delavnici, na žagarskem obratu in drugje. Med dejavnostmi z najvec nezgodami prevladujeta secnja (56% vseh nezgod) in spravilo lesa (1.8% ). Med secnjo in spravilom lesa je bilo najvec nezgod z resnostjo med 6 in lO izgubljenimi dnevi na nezgodo. Resnost nezgod med opravili zunaj gozda (29,0 dni) je vecja kot pri opravilih v gozdu (26,2 dni). Pri secnji se zgodi ena nezgoda na vsakih 8.475 m' , pri spravilu pa na 27.027 rn~ lesa. Glede na okoljske dejavnike se je vec kot 60% nezgod zgodilo: v enoslojnih sestojih, pri sortirnentnem nacinu pridobivanja lesa, pri prostornini sortimenta do 0,5 m1 in v casu , ko drevje ni v soku. 
Kot že v preteklih letih, se je tudi v letu 2002 najvec nezgod zgodilo ob 9. uri (23,3%), na zacetku delovnega tedna (ponedeljek, 25,0% ). Nekoliko vec od triletnega in desetletnega povprecja je bilo nezgod tudi ob sredah (22,7% ). Nadpovprecen delež nezgod v p1irne1javi s preteklimi obdobji je bil meseca junija ( 11,6% ), podpovprecen pa v avgustu (7%) in septembru (7%). 
Najpogostejša neposredna vzroka za nezgode 

Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 _____ _ 

(75 ,6%) sta bila padec in stik z deli drevesa, posredni vzroki pa so subjektivne narave, kjer je nepazljivost in nerodnost povod za 73% nezgod. Od poškodovanih telesnih delov je bjlo najvec 
nezgod glave, prsi, gležnja in stopala. Med vrstami nezgod pa še vedno prevladujejo zmeckanine, ki so posledica udarca. 
Glede na analizo lahko zakljucimo, da se je varnost pri delu v letu 2002 v primerjavi z letom 200l nekoliko zmanjšala, na kar kažejo kazalniki varnosti pri delu. Ukrepi za zmanjšanje števila nezgod bi morali biti usmerjeni v izobraževanje delavcev, tako mladih kakor tudi starejših, ki se teže prilagodijo zahtevam novega delovnega mesta. Posebno pozornost je treba nameniti tudi negozdarskim dejavnostim, saj se je izkazalo, da je resnost nezgod v teh dejavnostih vecja. Med gozdarskimi dejavnostmi paje še vedno v ospredju secnja, ki mocno prevladuje po številu nezgod. Število nezgod v casu najvecje proizvodnosti bi morda lahko zmanjšali z umi1janjem tempa dela, s sistematicnimi odmori in s tem povecevanjem zbranosti med delom. Še posebno bi bilo to 
potrebno v zacetku delovnega tedna. Majhno 
število nezgod, povzrocenih z delovnim sredstvom ali orodjem, kaže na dobro obvladanje dela z relativno varnimi delovnimi sredstvi in uporabo osebnih varovalna sredstev. Vecje število padcev in nezgod ob predmetih pa dela kaže na slabo tehniko dela. 
6 SUMMARY 
In collaboration with 14 forestry companies who are concession holders in Slovenian national forests, we have analysed the accidents which occurred in these companies in the year 2002. The relevant data was pravi ded by the departments and services for occupational safety in those com­panies and it was supplied in electronic forms, modelled on internationally used forms from previous years. 
The results for 2002 show that all the major work safety indexes have dete1iorated in comparison to 2001. In the year 2002, 172 accidents occurred, the frequency was 12.2 accidents per all employees, the severity was 16.6 days last per accident and the number of events per volume of production was 
2.2 accidents per 10,000 rn~. 

The majority of accidents happened to unski il ed workers (60% ), to workers between 41 and 50 years of age (51.2 %) and to workers with 16 to 30 years of work experience (56.4 %). 
Forest work accounts for 84 % of all the accidents, while the rest ocem-red during the transport of wood and persons, in the workshop, in the sawmill and in other locations. The activities with the greatest number of accident events were cutting (56 % of all the accidents) and skidding (18 %). During cutting and skidding the lm·gest number of accidents were of such severity which resulted in 6 to 10 days ]ost per accident. The severity of accidents happening outside the forest 
(29.0 days) was greater than that of accidents occurring during forest work (26.2 days). There was one accident per each 8,475 m3 during cutting and one per 27,027 m-' during skidding. With regard to environmental factors, more than 60 % of the accidents occurred in even-aged stands, using the assortment method, with volume of assortments up to 0.5 m~ and at a time when the trees were not in sap. 
As in previous years, in 2002 the largest number of accidents occurred at 9 o, clock (23.3 
%), at the beginning of the working week (Monday, 25,0% ). The nurnber of accident event s on Wednesdays (22.7 %) was somewhat higher than the 3-year average and 10-year average. An above average share of accidents in comparison to the previous years was al so noted in the month on June ( 11.6 o/o), whiJe the number of accidents in August (7%) and September (7%) was below average. 
The most frequent direct cause of accidents (75.6 %) were fali and contact with tree parts, while the indirect causes were of a subjective nature, i.e. ca.relessness and clumsiness which brought about 73 % of the accidents. The most frequently injured body parts wcre the head, chest, ankles and feet. With regard to type of injury the most common were contusions produced by hitting against an object or tree. 
On the basis of the analysis it is possible to conclude that work safety in the year 2002 has deteriorated slightly in comparison to 2001. This is demonstrated by the work safety indexes. Measures aimed at reducing the number of 

Poje. A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 
1-1 
accidents should focus on educating the workers, both younger and older ones, who find it difficult to adapt to the requirements of a new workplace. Special attention needs to be paid to non-forestry activities, as it has become obvious that the severity of accidents during such activities is greater than in others. Among forestry activities the most dangerous remains cutting, where the number of accidents highly exceeds other activities. The number of accidents in the time of the highest productivity could probably be reduced by slowing down the work tempo, systematically introducing breaks and thus improving concentra­tion and alertness at work. This would be most advantageous at the beginning of the work week. The small number of accidents caused by or in vol ving work tools and means of work points at a good mastering of work with rela ti vel y safe work means and at the use of personal pro tee ti ve equipment. The larger number of falls and accidents involving objects indicates poor work techniques. 

7 VIRI 
7 REFERENCES 
LIPOGLAVŠEK, M., 2000. Nezgode pri delu vecjih gozdarskih družb v Sloveniji leta 1999 -prime1java z obdobjem 1991-1999, -Gozd . V. 58, 10, s. 432-438 
LIPOGLAVŠEK, M., 2001. Nezgode v državnih gozdovih Slovenije leta 2000, -Gozd. V. 59. 10, s. 429-436 
LIPOGLAVŠEK, M., POJE, A., 2003. Varnost pri delu v državnih gozdovih Slovenije leta 2001, -Zbornik gozdarstva in lesarstva, 70, s. 119-148 
Strokovna razprava 


GDK: 907.2: 181.48: "1976-2001": (497.J2Krvavec) 

Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca 
Janez POGACNIK* 

Izvlecek: Pogacnik, J.: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smuci.~c v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 9. V slovenšcini, cit. lit. 13. 
Avtor obravnava problematiko nacrtovanja smucišc na Krvavcu: primerja površine nacrtovanih smucišc v letu 1976 s stanjem na terenu v letu 2001. Alternativni predlog nacrta smucišc iz leta 1976 se razlikuje od sprejetega urbanist·icnega nacrta . Predlog je nastal na osnovi krajinske analize. ki je upoštevala primernost površin za smucanje in pricakovane vplive na naravne prvine okolja (naravni sistemi). Nove, povecane površine smucišc (19,3 ha) so zajele zelo obcutljive in ranljive površine. S tem je mocneje prizadet vodni režim, vegetacija in knlturna krajina. Povecala se je erozija (nova žarišca erozije) in nevarnost snežnih plazov, prizadete so obcutljive vrste divjadi (gams in ruševec). Povecane površine smucišc niso vkljucile potencialnih površin (29.3 ha) na manj ranljivem obmocju. Obseg in pomembnost vpliva smo analizirali na izlocenih in opisanih oblikah stanja fitocenoz (ekoloških enot). Na urejenih smucišcih so vidni vplivi pomembnejši. kolikor vkljucujejo bolj ranljiva ekološko enoto. 
Kljucne besede: vplivi, naravni sistemi, urejanje smucišc, ustrezna smucišca, ekološka enota. Krvavec. 
1 UVOD krajinsko podobo. Naravne prvine se razvrednotijo in zmanjšujejo se možnosti za trajno sonaravne rabo 
Pri urejanju smucišc na obmocju Krvavca so prostora (KOEP 1975). 

prevladovali ekonomsko-tehnicni vidiki, premalo Urbanisticni nacrt Krvavca ( 1973) je predvidel le pa so bili upoštevani glavni sistemi okolja (naravni smeri smucarskih prog, brez prostorske razmejitve, sistemi), ki jih je treba varovati glede na njihove ocenil je skupno potencialno površino smucišc ter možne vplive in upoštevati pri urejanju smucišc. Z potrebni obseg žicnih naprav in njihovo lokacijo. Ni analizo stanja urejenih smucišc lahko ugotovimo, pa analiziral vidnih posledic na že urejenih površinah v koliki med so se uresnicile napovedi pred 25 leti smucišc . Študija, ki je opravila krajinsko analizo za opravljene krajinske analize, in koliko so bile obmocje Krvavca, je proucila primernost površin za upoštevane usmeritve za vzdrževanje smucišc na smucanje in napovedala, katere pomembne vplive na 

naravnih osnovah z ustreznimi biotehnicnimi 

naravne sisteme je treba upoštevati (kot so erozija, ukrepi. Predpostavljamo, da so vidne posledice vodni režim, vegetacija, snežni plazovi, živalstvo, urejanja smucišc vezane na stopnjo pomembnosti gozdarstvo in kulturna krajina) pri urejanju smucišc napovedanih vplivov na naravne sisteme. Napo­na posameznih predelih obmocja Krvavec (POGAC­vedani vplivi se v veliki meri prostorsko navezujejo NIK 1976). Študija ponuja osnovna izhodišca za na fitocenoze ali ekološke enote, ki so bile izlocene urejanje smucišc na naravnih osnovah in alternativni in opisane v krajinski analizi. 
predlog smucišc. 
Slovenski gorski svet ima izredne prednosti za 
Kaj ugotovimo, ce stanje smucišc, nastalo v 
razvoj letnega turizma, vendar zelo omejene 

zadnj ih 25 letih, primerjamo z nacrtovanim 
možnosti za zimski turizem. Za te dejavnosti je konceptom omenjene študije? Na osnovi odstopanj 

znacilna zahteva po ohranjenem in ekološko 

lahko ocenimo posledice, hkrati pa lahko ponovno uravnoteženem naravnem okolju, zato je potrebno preverimo uporabnost metode za ustrezno izbiro ekološko planiranje in urejanje krajine. Celotno smucišc s krajinsko analizo. P1imerjalna analiza naj obmocje Krvavca obravnavamo kot gozdni prostor, služi kot vzpodbuda in pomoc za podobne pristope v skladu z dolocbo Zakona o gozdovih. 
p1i vseh vecjih posegih v gozdni prostor, saj bomo 
Izkušnje alpskih dežel kažejo, da urejanje 

le tako p1icakovane vplive lahko uspešno omejili v smucišc zelo škodljivo vpliva na vodni režim, sprejemljive meje. 
pospešuje erozijo in odpira nova žarišca, pospešuje snežne plazove, moti življenjski prostor prosto * mag. J. P. univ. dipl. inž. gozd. Kebetova ulica 25, 4000 živecih živali in zelo neugodno ucinkuje na Kranj 
Pogacnik , J.: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanJa s rn ucisc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca 
PROBLEMATIKA IN :METODA DELA 
Resnejše razmišljanje o nacrtovanju smucišc v 
Sloveniji se je zacelo v 60. in 70. letih. Študija Zimski 
turizem v Sloveniji (1970) je prva nakazala 
dolgorocno politiko razvoja. Sledile so ji študijske 
obdelave posameznih obmocij. Njihov namen je bil 
strokovno in kriticno ovrednotiti družbeno­
ekonomske možnosti za razvoj tmizma in rekreacije. 
V ospredju so bila proucevanja potencialov smucišc 
glede na funkcionalne, tehnicne in ekonomske 
rešitve. Zato tudi dokumentacija takratnega 
nacrtovanja smucišc najveckrat ni bila vezana na 
celovite prostorske analize, ki bi upoštevale ne gati v ne 
vplive, ampak je ostalo pri opisovanju razmer v 
prostoru. Na.ravovarstvene in krajinske vrednote so ·bile pozabljene ali potisnjene na stran. 
Urbanisticni nacrt Krvavca ( 1973) je predvideval 
izgradnjo v štirih fazah. Sestavni del nacrta je bil 
pravilnik, ki med drugim dolocal: površine se smejo 
uporabljati le v namenu, kot jim ga doloca nacrt; 
na zašcitenih površinah se ne sme spreminjati 
agrarnih in gozdnih površin; za smucarske proge 
je treba izdelati idejne nacrte; na urejenih smucišcih 
je treba zasaditi travno rušo in urediti odvod­
njavanje. Po tem nacrtu je prijavljena lokacijska 
dokumentacija RTC Krvavec -2. del (1977). 
Lokacijska dokumentacija je le formalno vklju­
cevala uporabne rezultate za izbiro smucarskih 
površin iz študije, napisane v ta namen (POGAC­
NIK 1976). Ker je lokacijska dokumentacija prevec 
odstopala od alternativnega predloga smucišc v 
študiji, je Samoupravna interesna skupnost 
kranjskega gozdno-gospodarskega obmocja 
zahtevala spremembe. V ta namen je bil izdelan 
krajinsko-ureditveni nacrt, ki je obravnaval 
neposredne ukrepe za vzdrževanje krajine na 
naravnih osnovah na obmocju Krvavca (POGAC­
NIK 1978). Predvidenih ukrepov niso dosledno 
izvedli. Sledili so projekti za umetno zasneževanje, 
razši1janje smucišc in žicnih naprav, ki so vse manj 
upoštevali rezultate krajinske analize in dane 
usmeritve za vzdrževanje krajine. 
Po 25 letih je avtor prispevka bolj zaradi rado­
vednosti opravil pregled obstojecih smucišc in 
primerjalno analizo stanja z nacrtovanim alternativ­
nim predlogom. Spremembe med nacrtovanim 
alternativnem predlogom in usmeritvami ter stanjem 
na terenu ocenjujemo v nizu naslednjih vprašanj: 

-kje in na kakšne površine so se smucišca razširila, -katere ustrezne površine po alternativnem predlogu še niso vkljucene v urejena smucišca. 
-kako so prizadeti proucevani naravni sistemi, 

-kako so napovedane stopnje pomembnosti vplivov vidne na terenu, -kje in v kakšnem obsegu so vidne posledice? Primerjalne rezultate se da razbrati iz p1iložene 
skice na karti ( 1: 1 0.000), kjer je vrisan alternativni predlog smucišc. Skica obstojecih smucišc je nastala na osnovi ocene stanja na terenu. ki je­bolj za orientacijo. saj podatki niso metricni -primerjana z osnovno karto alternativnega predloga. Posamezne znacilnosti ilustrirajo še fotografije iz obeh obdobij. Prizadetost naravnih sistemov na konkretnih površinah ocenjujemo po ekoloških enotah. Skico obstojecih površin in sprememb nadalje primerjamo z zbirno karto vplivov in s karto ekoloških enot v alternativnem predlogu . Ekološke enote namrec najmocneje dolocajo pomembnost vplivov, zlasti erozije ter vplive na vodni režim, vegetacijo in kulturno krajino. V alternativni predlog vkUucena karta ekoloških enot ali fitocenoz (POGACNIK 1976) služi kot najpomembnejši pripomocek pri napovedi proucevanjh vplivov. Ekološke enote na obmocju Krvavca so opisane glede na rastlinsko sestavo ter kažejo medsebojne genetske povezave in ekološke znacilnosti. Pri proucevanju posamezne enote je bila opravljena inventarizacija nastopajocih rastlin, dolocena taina enota, kamnitost, ustaljenost in erodibilnost tal (MARINCEK 1975). Na osnovi opisanih ekoloških enot so bile opisane tudi sukcesije (ZUPANCIC/MARINCEK 1975). Za ostale preucevane vplive podajamo le znano splošno ugotovitev. 
3 ANALIZA UREJANJA SMUCIŠC 
3.1 Opis stanja naravnih dejavnikov in opravljene krajinske analize 
Obmocje Krvavca zajema najjužnejši del Kalškega grebena in je mocno pomaknjeno iz centralnega gorovja Kamniških Alp v Kranjsko-Mengeško ravnino. Leta 1976 je krajinska analiza zajela 351 ha površine. Najvišja višinska razlika obmocja je okoli 500 m (Gospinec-Veliki Zvoh), 90% površin je na nadmorski višini 1300-2000 m . Prevladujejo 

· ·c~., 
~ .... '\ ~ 
11 Azdli-.... ---_·, 
'I.J ~· g\~ ·'~ ~\ ~ 
•"' /' ~ "... :~ .. '.' . \ 
sthucišca 
i 
\ 
pgornja 
pQs~ajn 
r. : .spod uj;;. 
po~.ta1jd, 
1 
1 
v a v e 10 ·ooo 
A L T E R N A T I V :N PREDLOG ZA 
S M U·C T S C A 


\ 
\t (,, ., ... , ... . . 
~ ,. / •'. •i v '"-/. ... SKICA SMUCIŠC NA KRVAVCU STANJE LETA 2001 nacrtovane površine smucišc povecane površine smucišc opušcena nacrtovana smucišca 


Pogacnik , J .: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1 9~6 do 2001 na obm o cju Krvavca 
" ~ 
"' 
.a,.~ 

~~ z 
:(J 
q; 
E i'l 
:~ 
~~ 
> 
.-..; 
~ t, ~& !i 
o 
> ~:­
;:> 
lG 
:E 
...J 
g:j 
"' 
o 
• 

~· •• 1  -if. .c; ·<. ~ ~ t ~ -'O ~ 1;: ~ u (,. o "' o 1 . ·"' .: 1:1:_\ .. ,:..· L; -~{ ·'  "' " f ~ ~­:;; ~ •  • .#" ) J l ) ~~_) ) '~), •J ) • ) ) J o o B ·~  i  /  o Ln .... "' ~ ~ ~ z "' ~ ~ ;., /::: .., ~ "" > "" " -<: Q = o ~ z )!_j r:::: 1-· ~  
GozdV 61 {2003) 9 


Pogacnik , J.: Primerjava stanja , nacrtovanj a in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca 
1 




Slika 2: Na zahodnem delu obmocja Kžišca že urejena smucišca (stanje 2001) 



Sli ka 5: Pretežno še ne urejena smucišca Tihe doline in Velikega Zvoha. (staf\ie 1976) 
južna gladka pobocja z nagi bom 5--60%. Geološka podlaga je dolomit in dolomitiziran apnenec. Podlaga ima izrazito tlotvorni pomen, saj je poleg reliefa in gospoda1jenja z rastlinskim pokrovom najmocneje vplivala na tvorbo tal (STRITAR 1972/ 73). Oblike tal so: humusno karbonatna, plitva rendzina, kompleks rendzin, 1java rendzina in rjava kar·bonatna tla (MARINCEK 1975). Pri vegetaciji je kartirano 18 ekoloških enot, ki so podrobno analizirane in prikazane v preglednici l. V si naravnih dejavniki so clenjeni v tri stopnje ranljivosti. Izdelani modeli ranljivosti in njihovo preverjanje na terenu so omogocili napovedovanje vplivov na naravne sisteme (vodni sistem, erozijo, snežne plazove, vegetacijo, živalstvo, gozdarstvo in kulturno krajino). Naravni sistemi so poimeno­vane glavne sestavine okolja, ki jih je treba varovati glede na njihove možne vplive. Te bi povzrocilo urejanje smucišc. Na zbirni karti vplivov je jasno vidna diferenciacija prostora glede na pomembnost pricakovanih vplivov. Primernost površin za smucanje smo dolocili z modelom tako, da smo upoštevali dejavnike: strmin o (30% ), oblika terena (20%), orientacijo (15%), nadmorsko višino (15%), vegetacijo (10%) in tla (10%). Alternativni predlog smucišc je zajel funkcionalno povezane površine tako, da je zajel pretežno najprimernejše površine za smucanje in cim manj površin, kjer smo p1icakovali zelo pomembne ali pomembne vplive na naravne sisteme. Zaradi funkcionalno tehnicnih povezav je bilo v smucišca vkljuceno nekaj ranljivih oziroma zelo ranljivih površin, tudi dve pogojno nacrtovani progi v Tihi dolini in za prenosno žicnico na Kriški planini (okoli 6,0 ha). Opravljena primerjava planiranih smucarskih prog in alterna-

Slika 6: Urejena smucišca Tihe doline in Velikega Zvoha (stanje 2001) 
tivni predlog smucišc študije je pokazala, da bi bilo treba za usklajeno rabo prostora racunati na nižjo kapaciteto smucišc (za okoli 20%), kot je pred­videval urbanisticni nacrt. Nekatere od planiranih smucarskih prog bi bilo treba delno spremeniti ali opustiti in prestaviti posamezne žicne naprave. 
3.2 Pregled pomembnejših razvojnih trendov 
V casu izdelave opisane krajinske analize se je zacel intenzivnejši razvoj zimskega turizma na Krvavcu. V letu 1973 je nastal urbanisticni nacrt, dostopno dvosedežno žicnico pa je zamenjala nova kabinska sedežnica z urno kapaciteto 900 ljudi; podaljšana je bila tudi gozdna cesta do planine Jezerca. Odprta smucišca so lahko sprejela okoli 2.000 smucarjev. Ta smucišca so bila: od Gospinca do Doma na Krvavcu in na vrh Krvavca in Tiho dolino ter iz Tihe doline na Njivice. Na smucišcih so bile postavljene sedežnica Gospinec-Dom na Krvavcu, krožna žicnica Zanjivec-Gospinec, dvosedežnica Gospinec-vrh Krvavca, dvosedežnica Gospinec­Tiha dolina in dve vlecnici Tiha dolina-Njivice. 
Navedimo še nekaj osnovnih razvojnih dejav­nikov, ki so vplivali tudi na naravne dejavnike v zadnjih 25 letih. 
l. Smucišca so razširili na novo nacrtovane površine in kapaciteto povecali za 3.200 smucarjev. Na Krvavcu je sedaj urejenih 104 ha smucišc, na katerih lahko smuca okoli 5.200 smucarjev. 
2. Dogradili so nove žicne naprave (dvose­dežnico Tiha dolina-Veliki Zvoh, dvosedežnico Dom na Krvavcu-Ktiška planina in vlecnico Kriška planina-Kržišce) ter prenovili naprave iz Tihe doline na Njivice. 
11 Pogacnik, J.: Primerjava stanja, nacrtovanja rn izvajanja urejanja s mucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmoc j u Krvavca 
Preglednica 1: Analiza površin po ekoloških enotah 

Ekološka enota (e.e.) -obstojeca raba  po v. ha  s.n.s. ha.  p.p.s ha  3+4. ha  %. e.e.  o.n.s ba  o/o e.e.  stop. ran.  
1  2  3  4  5  6  7  8  9  
l. Adenostylo-Piceetumfil.-s1nr. gozd  17,0  - - - - 1,0  5,8  1  
2. Adenostylo-Piceetum typ.-smr. gozd  37.0  3,3  1,2  4,5  1,2  - 2  
3. Adenostylo-Piceetwn caf.-smr gozd  2,5  - - - - - 3  
4. Adenostylo-Fagerum asp.-buk. gozd  16,0  - - - - - 1  
5. Adenostylo-Fagetwn hom.-buk. gozd  56,0  - - - - - 3  
6. Adenosry/o-Fagetum f Picea-Abies-Helleborus niger -y pašnik osvaja gozd  12,0 16,0  -5,1  0,4  0,4  0,3  1,0  8,3  2  
7. Rhod.-Rhodendretum lar.-rušje-mac.  5,0  10,1  63,1  - - 3  
8. Rhod.-Rhodendreton mug.-rušje  29,0 33,0  2,5 15,5  4,5 - 7,0  24,1  - - 3  
9. Nardetum stricrae-pašnik, ravne lege na blagim nagibu  15,5  47,0  9,5  28,8  1  
10. Nardus stricta., Carexfirma, Sesleria varia­pašnik, valovito blago pobocje  10,0  7,2  - 7,2  72,0  0,8  8,0  1  
Il. Carex Ferruginea, Helleborus niger­pašnik na rjavi rendzini  40,0  23,2  1,3  24,5  61,2  3,5  8,7  1  
12. Seslerio varia, Hel!eborus niger, pašnik  1,5  - - - 2  
13. Seslerio varia, Helleborus niger, Picea excelsa-pašnik s smreko  9,0 13,0  3,5 8,7  1,0 0,6  4,5  50,0  1,0  11,1  2  
14. Seslerio-Sempervieretum-pašuik +grmišce  9,3  71,5  - - 2  
15. Nardus stricta-Phws mugo-pašnik  8,0  5,6  1,0  6,6  82,5  1,5  18,8  2  
16. Carex ferruginea-Helleborus niger-Erica carnea-Rhorodenron hirsutum -pašnik z Eriko in slecom  31,0  2,9  2,8  5,7  18.4  11,0  35,5  2  
17. Nardus stricta-Sesleria varia-Hel/eborus niger-Pinus mugo -pašnik in rušje  10,0  6,5  1,5  8,0  81,0  - - 2  
18. Združba trave okoli staj Skupaj  10,0  0,8  0.8  10,0  - - 1  
351  84,8  19,3  104,1  29,7  29,3  8,3  

Pojasnila k preglednici: rubrika 3 s.n.s. =sedanje stanje urejenih nacrtovanih smucišc; rubrika 4 p.p.s. =povecane površine smucišc, ki niso bile nacrtovane; rubrika 6 o.n.s. =opušcene nacrtovane površine; to je površine, ki še niso vkljucene v rabo alpskega smucanja: rubrika 9 =je dolocena stopnja ranljivosti ali obcutljivosti posamezne ekološke enote. in sicer: l =delno ranljiva, 2 =ranljiva in 3 =zelo ranljiva. Opomba: Stopnja ranljivosti ekoloških enot je bila ekspertno dolocena (Marincek, 1975) za namene proucevanja vplivov pri krajinski analizi. 
3. 
Zgradili so infrastrukturo za umetno zasne­ževanje: vodno zajetje na vrhu Velikega Zvoha, elektricno-vodno napeljavo in postavili snežne topove. 

4. 
Pod RTV oddajnikom in na pobocju Kržišca so postavili dve skakalnici za deskanje. 

5. 
S planine Jezerca do zgornje post.aje dostavne žicnice na Gospinec so zgradili novo cesto in podaljšali cesto prek Tihe doline do Doma ter RTV oddajnika na Krvavcu; prav tako so dodali odcep ceste do hotela na Kriški planini. 

6. 
Na vsa smucišca so utrdili poti, da so postale primerne za dostop s traktmjem in ostalo mehani­zacijo za vzdrževanje objektov. 


7. 
Zrasla so nova prenocišca: hotel na Kriški planini, nove pocitniške hiše, razširili so Dom na Krvavcu. 

8. 
Zgornjo postajo žicnice so obnovili in razširili s skladišci za mehanizacijo in gorivo. 


3.3 Primerjalna analiza smucišc in ekološke posledice 
V preglednici 1 podajamo analizo smucišc glede na alternativni predlog, ki smo ga oblikovali na osnovi temeljite krajinske analize. Predlog je zajel -upoštevajoc pogojna smucišca -okoli 115 ha površin. To je okoli 10 ha vec, kot to ponujajo sedaj urejena smucišca. Trasa smucišc se povrhu bistveno 
Pogacn ik . J.: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca Preglednica: 2: Pregled skupnih površin po stop1~i pomembnosti pri cakovanega vpliva na naravne sisteme 
Stopnja vpliva  s.n.s. po v. ha  s.n.s. % razm.  p.p.s. po v. ha  p.ps. % razm.  s.n.s.+ p.p.s. ha  s.n.s .+ p.p.s. %  o.n.s. po v. ha  o.n.s. % ram.z  
Delno pomemben.  46,7  55,0  1,3  6,7  48,0  46,1  14,8  50,5  
Pomemben  30,5  36,0  8,5  44,0  39,0  37,5  14,5  49,5  
Zelo pomemben.  7,6  9,0  9,5  49,3  17,l  16,4  -­ -- 
Skupaj -- 84,8  100,0  19.3  100,0  104,1  100,0  29,3  100,0  

razlikuje. Sedanja ureditev vkljucuje 19,3 ha površin , ki niso zajete v alternativni predlog. Površine so predvsem razširili na ranUive in zelo ranljive površine, kjer so pricakovani pomembni ali zelo pomembni vplivi na naravne sisteme. Ostalo pa je še 29,3 ne vkljucenih nacrtovanih površin na manj obcutljivih ekoloških enotah. 
Razširjanje smucišc je zahtevalo mocno poseganje v varovalne gozdove. S stališca funk-­cionalne povezanosti in enakovredne izrabe površin bi morali pri vkljucenju najbolj ranljivih površin poseg vsestransko presoditi. Dolgoletno pro­ucevanje razmer na obmocju Krvavca nam omogoca, da lahko z gotovostjo trdimo, da vsaj dve tretjine (okoli 13 ha) teh površin ni bilo primerno urejati za namene alpskega smucanja. Na teh zelo ranljivih površinah je bil tako velik poseg nerazumljiv tako zaradi zahteve po varnem smucanju kot zahteve po enakomerni rabi vseh urejenih površini. Nerazumljive so številne povezave med smucišci preko varovalne vegetacije (glej sliko 4 ). Urejevalci smucišc niso upoštevali ne krajinske analize ne sprejetih zakonskih obveznosti, saj je urbanisticni nacrt izrecno prepovedal poseganje na varovane površine (gozdove), hkrati pa zahteval vgraditev travne ruše na prizadetih površinah (9. clen pravilnika). Spomnimo, da je bil vecji del površin že zašciten kot vodozbirno obmocje, obmocje Velikega Zvoha celo zajeto v predlog Krajinskega parka Julijskih Alp. 


V preglednici 2 so prikazane stopnje pomemb­nosti pricakovanih vplivov na naravne sisteme. Z visoko stopnjo zanesljivosti smo jih ugotovili tako, da smo primerjali zbirno karto vplivov in na novo pripravljeno karto-skico urejenih smucišc. Pri tem lahko trdimo, da se ugotovljena stopnje pomembnih in zelo pomembnih vplivov na vodni režim, erozijo, kulturno krajino in vegetacijo prekriva s stopnjo ranljivosti ekoloških enot. V alternativnem predlogu je zajetih 55% delno ranljivih površin in le 9% zelo ran1jivih površin. Ranljive in zelo ranljive površine so bile vkljucene v alternativni predlog smucišc zato, da so omogocile osnovne funkcionalno-tehnicne povezave vseh ustreznih površin smucišc . Na povecanih površinah smucišc paje 6,7% površin manj ranljivih in kar 49,3% zelo ranljivih. Ne vkljucena so ostala nacrtovana smucišca (29,3 ha) na manj ranljivih in ranljivih površinah (predvsem na obmocju Kržišca). 
Na splošno lahko tudi trdimo, da je z urejanjem smucišc prizadeta obcutljiva divjad (izginila so ugotovljena rastišca ruševca in zmanjšal se je area] gamsa), povecala se je nevarnost snežnih plazov. Ni pa mogoce trditi, da bi nastali vplivi na gozdarstvo. Iz opisanih vplivov na naravne sisteme ugotavljamo, da so bistveno prizadete zlasti vse ekološke funkcije gozdov (funkcija varovanja gozdnih zemljišc in sestojev ter hidrolo.ška, biotopska in klimatska funkcija), prav tako socialne (zašcitna, rekreacijska, turisticna in estetska). 

Zaradi krcitve gozdov in grmišc, zlasti na pobocjih, ki imajo vecji nagib, se je mocno poveca~o erozijsko delovanje, povecan je površinski odtok m s tem oslabljen vodni režim. Posledice erozije so vidne na terenu, zlasti v usekih in nasipih preoblikovanega terena, zaradi priprave smucišc ali izgradnje infrastrukture. V casu najvecjih posegov je bila voda pri izviru za vodovodno zajetje po~ Krvavcem kalna. Po opravljenih delih so pogosti sneo-olomi in vetrolomi ob robovih smucišc, snu·eka se ~ocno suši. Vplivi na erozijo, vegetacijo in vodni režim so vecji tudi zato, ker sanacijski ukrepi, ki so bili sprejeti z izdelanimi projekti, niso .. b.ili dosledneje opravljeni. K vecji škodi in škod~tvtm vplivom so prispevali zato, ker so po izvedbi dolocenega projekta naknadno razšitjali smucišca ali celo povsem na novo izravnavati teren ter skušali le ohraniti naravno uttjene travne površine na valovitem terenu. Planirana proga po jarku v zašcitnem vodnem pasu, ki bi po alternativnem predlogu smucišc morala odpasti, je bila d~mal~ po celem spodnjem delu zgrajena na grobo, cetud1 se ne vzdržuje. 
Pri opazovanju vidnih posledic smo ugotovili, da so te v vecji meri odvisne od ranljivosti ekološke enote, zato jih posebej podajmo v nadaljevanju. 
3.4. Vidne posledice 
Ugotavljamo, da so vidne posledice nepos_redno vezane na površine, kjer smo pricakovali zel~ pomembne ali pomembne vplive na er~zij~, vodm režim in vegetacijo. Posledice so nadalje v1dne na vseh površinah, kjer se je z izravnavo terena povse~1 unicil ves talni profil, prav tako so vidne na travmh površinah, kjer po posegu ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje. . 
Za oceno pomembnosti vizualnega vphva smo izbrali sledeca merila: 
1. 
Zelo pomemben vpliv: kamenje zajema na~ 90% površine. Posledice so vidne iz vecjih razdalJ K.ranjsko-Mengeške ravnine. 

2. 
Pomemben vpliv: na izravnani kameni podlagi slabo uspela zatravitev, po površini razsuto kamenje, 

3. 
Delno pomemben vpliv: pretežno ohranjen naravni tal ni profil, le do 30% izravnano ali so vidni sledovi zaradi gradnje infrastrukture. 


Vizualne motnje so v najvecji meri povezane z ranljivostjo ekološke enote. Tako so zelo motec~ robovi urejenih smucišc ali tras žicnih naprav skozi gozd in ruševje ter vecji useki ali nasi~i, nasr~_li pri gradnji cest in poti. Ocenjujemo, da_ je _povrsn:.na dolžinah robov okoli 5 km in da pok.11vaJo povrsmo 2,5 ha. V saj toliko je tudi ne saniran ih površin pri posegih na zelo ranljiva obmocja. Zelo mote~a in neurejena je krajina pri skakalnicah za deskanje na snegu, in sicer: 
Pogacn ik , J .: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca 

-pod stolpom RTV, kjer je prizadeta naravna vrtaca, obrasla z ruševjem (slika 4); 
-dve skakalnici ob smucarski progi na Kržišce s posegom v smrekov gozd, teren pa je modeliran (slika 2). 
Pomembni viwalni po~egi so vidni povsod tam, kjer je teren izravnan na zelo ranljivih površinah ter na vseh površinah, kjer je izravnava terena unicila ves taJni profil; prav tako pri manjših usekih in nasipih, nastalih ob gradnji infrastrukture. Te površine-ocenjujemo jih na 16 ha-niso primerno sanirane, ceprav so delno zatravljene. 
Delno pomembni vplivi so vidni na polovici 

obmocja. 
Vidne posledice pri urejanju smucišc je zelo prizadelo krajinsko podobo obmocja. Po usmeritvah krajinske analize bi morali varovati najvrednejše naravne in kulturne vrednote. Pri vrednotenju krajine po gravitacijskih obmocjih (POGACNIK 1976) je bilo obmocje Kriške planine ovrednoteno kot najvrednejše, zato ni bilo predvideno za ureditev smucišc . Ugotavljamo pa, da je tudi to obmocje mocno prizadeto: 
l. Izsekane je okoli 30% dolžine v vrsto zasajene snu·eke, ki je posestna meja in krajinska znacilnost. Poseg je oslabil tudi preostalo mejo (JO% sušic). 
2. Na severnem delu Kriške planine je izravnan 

.\ valovit del pašnika (okoli 1 ha). ki je imel najbolj ohranjeno naravno vegetacijo. 
3. Ob južnem delu zasajene meje je speljana 

neuttjena pot do odprtega izkopa peska na pašniku. S cesto je prizadet zgornji del urejenega hudournika ter pašnik ob ce~ti, ker ga razdira erozija. 
4. Vprašljiva in vizualno moteca je gradnja pocitniških hišic na planini Jezerca (slika 8). 
4 RAZPRAVA 
Pomanjkljivo urejanje smucišc zelo neugodno vpliva na naravne sisteme in na krajinsko podobo v casu, ko površine ne prekriva snežna odeja . Mocno poseganje v obmocje varovalnih gozdov pri povecanem urejanju smucišc izven ustreznih površin, ki jih je nakazala krajinska analiza, je na obmocju Tihe doline vsaj za 3 ha teh površin neuterneljena tudi s stališca funkcionalnega povezovanja smucišc. Mocno se je namrec povecala nevarnost smucanja zaradi zožene doline. Na krajši razdalji je sticišce vec smucarskih prog, vzdolžno ob otroški progi in vlecnici (glej p1imerjavo slik S in 6). Tako se tudi raba više ležecih površin ni bistveno povecala. Nerazumljivo je, zakaj niso bila upoštevane usmeritve za varovanje in sanacijo bolj ranljivih površin. V vecji možni meri bi morali šcititi varovalne gozdove in ruševje ter v cim manjši meri uniciti talni profil. SmucaJji bi se lahko v vecji meri prilagajali valovitemu terenu, kar bj moralo biti temeljno izhodišce urejanja smucišc v obcutljivem gorskem svetu. Vse preoblikovane površine na obcutljivih ekoloških enota bi morale 

Pogacn ik , J.: Primerjava stanja, n acrtovanja in izvajanja urejanJa smucišc v obdobju 1976 do 200 1 na obmocju Krvavca 
biti dosledno utrjene s travno rušo, kot je pred­videvala opravljena in sprejeta prostorska do­kumentacija. Ceprav v casu nastajanja smucišc pri nas še ni bilo sprejete ustrezne zakonodaje, so bile znane izkušnje sosednjih držav. Omenimo samo Navodila za planiranje, gradnjo, vzdrževanje in nego smucišc in pripomockov v Avstriji ( 1977), ki so jih pripravili na osnovi dotedanjih izkušenj. Nerazumljivo je tudi, da vzdrževalec smucišc ne odstrani s površin ležecega kamenja ter ne uredi robov smucišc, usekov in nasipov ob smucišcih, cestah in poteh. Tudi vse ostale motece vizualne vplive bi upravljavec smucišc moral odpraviti, da bi dobilo obmocje urejen videz in bi mu omogocil pospešeni razvoj poletnega turizma, hkrati pa bi zmanjšali škodljive vplive urejenih smucišc. Vsako nadaljnje poseganje v ta prostor more biti temeljito prouceno, urejanje vsega obmocja pa bi morale bolj dosledno spremljati inšpekcijske službe. Tako dragocen prostor v Sloveniji ne smemo enostransko in le gospodarsko izkorišcati, ampak vzeti v obzir tudi druge interese. Pri tem moramo upoštevati pricakovane škodljive vplive na naravne sisteme. Pomembnejši pricakovani vplivi na naravne sisteme zahtevajo tudi zahtevnejše biotehnicnc ukrepe. 
5 ZAKLJUCEK 
Proucevanje stanja smucišc na Krvavcu v letu 2001 je pokazalo, da je bil pripravljeni alternativni predlog urejanja smucišc primerna strokovna osnova za izbiro ustreznih površin za smucišca . Površine, ki so se urejale izven alternativnega predloga, na zelo ranljivih in ranljivih površinah, so zelo prizadele naravne prvine okolja, za katera smo škodljive vplive pricakovali. Na osnovi prime1jale analize lahko po 25letih podamo sledece zakljucke, ki naj bi služili za bodoce delo pri urejanju smucišc: 
l. Dopolnjena prostorska zakonodaja mora opredeliti, da je treba za obmocje smucišc nujno izdelati krajinsko-ureditveni nacrt. Nacrt mora s krajinsko analizo zajeti ustrezno usklajene površine za smucišca. predpisati mora usmeritve za varovanje naravne, kulturne in ostale okoljske vrednote ter predvideti neposredne, nujne bio­tehnicne ukrepe glede na pricakovane vplive na naravne sisteme. 
2. Z zakonskimi predpisi je treba dolociti sankcije, ce pride do odstopanja pri izvedbi 
krajinsko-ureditvenega nacrta, ce investitor ali uprav lj alec smucišc strokovno ne opravi vseh predvidenih ukrepov ali ce redno ne vzdržuje in neguje urejenih površin. 
3. Pristojne inšpekcijske službe morajo izvedbo nacrta odgovorno spremljati, in sicer ne le do zacetka obratovanja smucišc, ampak tudi glede na predvideno vzdrževanje in nego ureditvenega 
obmocja smucišc. 
4. Škodljive in že vidne posledice dosedanjega urejanja smucišc morajo upravljavci ustrezno sanirati, na kar bi jih morale opozoriti ustrezne inšpekcije. Dokler obmocje ni sanirana. pristojne službe ne smejo dovoliti nobenega posega v ta prostor, cetudi bi bile posodobitve opreme še tako nujne. 
6 POVZETEK 
Slovenski gorski svet ima izredne prednosti za razvoj letnega turizma, vendar zelo omejene možnosti za zimski turizem. Na obmocju Krvavca se je pospešen razvoj zacel šele takrat, ko je bil izdelan urbanisticni nacrt (1973). Nacrt je predvidel le smeri smucarskih prog brez prostorske razme­jitve, ocenil je skupno potencialno površino smucišc ter potrebni obseg žicnih naprav in njihovo lokacijo. Ni pa dovolj upošteval že vidnih posledic dotedanjega razvoja. Zato je bila opravljena krajinsko analiza za ožje obmocje Krvavca, ki je pokazala, kje so primerne površine za smucanje, in napovedala, kje in s kako pomembnimi vplivi na naravne sisteme moramo racunati pri urejanju smucišc v gorskem .svetu. Podana so bila osnovna izhodišca za urejanje smucišc na naravnih osnovah in izdelan neposredni alternativni predlog smucišc za okoli 110 ha površin (POGACNIK1976). Po 25 letih smo napravili pregled obstojecih smucišc in opravili primerjalno analizo sedanjega stanja smucišc z nacrtovanim predlogom. Ugotavljamo nastale spremembe med nacrtovanim alternativnem predlogom ter sedanjo ureditvijo smucišc. 
Alternativni predlog je zajel tudi okoli lO ha pogojenih površin, ki bi zahtevali izjemne biotehnicne ukrepe. Ocenili smo, da je sedaj urejenih srnucišcjh okoli 104 ha. Pri urejanju smucišc so nastali bistveni odmiki od alternativnega predloga smucišc pri vkljucevanju novih površiJ1. Na novo je vkljuceno 19,3 ha površin, v katero je zajeto tudi le okoli 4,0 ha pogojnih smucišc. 
Pogacnik , J.: Primerjava stanja, nacrtovanja in izvajanja urejanja smucišc v obdobju 1976 do 2001 na obmocju Krvavca 
Površine so bile predvsem razši1jene na ranljive in zelo ranljive površine (na 49,3%), kjer so pri­cakovani zelo pomembni vplivi na naravne sisteme. V alternativnem predlogu je zajetih 55% delno ranljivih površin in le 9% zelo ranljivih površin. Ostalo pa je še 29,3 ha ne vkljucenih nacrtovanih površin na manj obcutljivih ekoloških enotah. Pri izvajanju izvedbenih nacrtov so nastala bistvena odstopanja, predvideni biotehnicni ukrepi se niso dosledno izvedli. Zaradi krcitve gozdov in grmišc, zlasti na pobocjih, ki imajo vecji nagib, se je mocno povecala erozija, povecan je površinski odtok in s tem oslabljen vodni režim. Posledice erozije so vidne, zlasti v usekih in nasipih preoblikovanega terena. Pojavljajo se snegolomi in vetrolomi ob robovih smucišc in mocnejše sušenje smreke. 
Pri tem lahko trdimo, da se ugotovljene stopnje 

pomembnih in zelo pomembnih vplivov na vodni režim, erozijo, kulturno krajino in vegetacijo prekrivajo s stopnjo ranljivosti ekoloških enot, kar je pokazala podrobnejša analiza po 18 ekoloških enotah, ki so bile popisane in opisane v krajinski analizi. Ugotavljamo tudi, daje z urejanjem smucišc prizadeta obcutljiva divjad (izginila ugotovljena rastišca ruševca in zmanjšan area! gamsa), povecana je tudi nevarnost snežnih plazov. Ni pa mogoce ugotoviti, da bi nastali vplivi na gozdarstvo. Iz opisanih vplivov na naravne prvine okoUa lahko trdimo, da so bistveno prizadete zlasti vse ekološke funkcije gozdov, funkcija varovanja gozdnih zemljišc in sestojev, hidrološka, biotopska in klimatska funkcija ter od socialnih funkcij gozdov: zašcitna funkcija-varovanje objektov, rekreacijska, turisticna in estetska funkcija gozdov. 
Vidne posledice so neposredno vezane: 

-na površine, kjer smo pricakovali zelo pomembne ali pomembne vplive na erozijo, vodni režim in vegetacijo; 
r 
-na vse površine, kjer se je z izravnavo terena povsem unicil talni profil; -na travne površine, kjer po vecjih posegih ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje. 
Nerazumljivo je, zakaj niso bila upoštevane usmeritve za varovanje in sanacijo bolj ranljivih površin. Vsako nadaljnje poseganje v ta prostor mora biti temeljito prouceno; urejanje vsega obmocja pa bi morale doslednejše spremljati inšpekcijske službe. 
Opravljena primerjalna analiza smucišc na Krvavcu potrjuje, da je uporabljena metoda nacrtovanja ustrezne izbire površin za smucanje z napovedovanjem vplivov na naravne sisteme primeren in potreben pripomocek za nacrtovanje smucišc, kot tudi za preverjanje ali napovedovanje vplivov za druge vecje posege v gozdni prostor. 
7 VIRI 
Dom Plan Kranj. 1977. Lokacijska dokumentacija RTC Krvavec IL faza. 
KOEP, N., 1975. Alpen-Umwelt ohne Zukunft? Entwicklung und Zwischenergebnisse des Forschungs­projekts Achenkirch, Erich Schidt Verlag. 
MARINCEK, L., 1975. Kartiranje in opis ekoloških enot ali fitocenoz za potrebe krajinske analize na obmocju Krvavca. rokopis. 
POGACNIK, J., 1976. Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri nacrtovanju smucišc v gorskem svetu~ Zb. gozdarstva in lesarstva, 1976, št. 2, s. 22J-3l4. 
POGACNIK. J., 1976. Krajinska analiza in ureditev smucišc na obmocju Krvavca, študija. 42 str .. 18 kart. POGACNIK, J., 1978. Krajinsko ureditvneni nacrt smucišc RTC Krvavec. projekt. 34 str., 8 graf. prilog, 9 virov. POGACNIK J., 2001. Zbrani terenski podatki o obsegu in stanju smucišc v letu 2001. Projektno podjetje Kranj : 1973. Urbanisticni nacrt Krvavec STRITAR, A., 197211973. Rabe tal, podiplomska predavanja. BF Ljubljana. Urbanisticni inštitut Slovenije, 1970. Zimski turizem, Ljubljana. ŽUPANCIC, M., 1975. Sukcesije opisanih razvojnih oblik fitocenoz na Krvavcu, rokopis. 
Richtlinien fi.lr die Planung, den Bau, die Erhallung und die Pflege von Schiabfahrten und Aufstigshilfen, Arbeitsauschuss der Konferenz der beamteten Natur­sctzrefercnten Osterreich. 1977. 
Zakon o gozdovih. 

Strokovna razprava 
GDK: 935 + 85 
Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov ­izhodišca in aktualno stanje 
Mitja PIŠKUR* 
Izvlecek: Piškur, Mitja: Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov -izhodišca in aktualno stanje. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 9. V slovenšcini, cit. lit. 10. 
Prispevek poda definicije osnovnih pojmov s podrocja standardizacije, predstavi slovensko standardizacijo in status evropskih standardov. Podrobneje prikaže pregled veljavnih slovenskih standardov na podrocju gozdnih lesnih proizvodov. Prikaže tudi ureditve na podrocju gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji, Ceški in Nemciji . 
Kljucne besede: standardizacUa, lesni proizvodi, Slovenija. 
1 UVOD 
Na podrocju standardizacije je prišlo v zadnjem desetletju do nove zakonske ureditve. Ustanovljen je bil Slovenski inštitut za standardizacijo, ki se je preoblikoval iz Urada za standardizacijo in meroslovje. Z vkljucevanjem Slovenije v evropske integracije so nastale nove okolišcine tudi na podrocju standardizacije in rabe standardov. 
Novejše stanje na podrocju gozdnih lesnih proizvodov je v slovenskem gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji malo poznano. Zaradi tega je smisleno osvetliti nekatere vidike na podrocju standru·dizacije ter predstaviti veljavne standarde. 
2 IZHODIŠCA 
2.1 Definicije osnovnih pojmov s podrocja standardizacije 
• Standardizacija je dejavnost vzpostavljanjc1 dolociL glede na dejanske ali možne težave za skupno in ponavljajoco se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem 
podrocju,· 
• 
nacionalna standardizacijaje standardizacija, ki se izvaja na ravni posamezne države; 

• 
evropska standardizacijaje standardizacija, v katero se vkljucujejo ustrezni organi evropskih držav; 

• 
mednarodna standardizacija je standardizacija, v katero se vkljucujejo ustrezni organi iz vseh držav. 

• 
Standard je dokument, ki nastane s konsen­zom in ga sprejme priznani organ in ki doloca pravila, smernice ali znacilnosti za dejavnosti in njihove rezuLtate ter je namenjen za obco in 


veckratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podrocju; 
• 
nacionalni standard je standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv javnosti; 

• 
evropski standard je standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti; 

• 
mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardi­zacijo in je dosegljiv javnosti. 

• 
Organ za standarde je standardizacijski organ, priznan na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni, katerega osnovno dejavnost, opredeljena v statutu, sta priprava in sprejemanje standardov, ki so dosegljivi javnosti; 

• 
nacionalni organ za standarde je organ za standarde, priznan na nacionalni ravni kot nacionalni clan usrremih mednarodnih in evropskih organizacij" za standardizacijo. 


2.2 Slovenska standardizacija Slovenske standarde sprejema Slovenski inštitut za standardizacijo (v nadaljevanju Inštitut), ki ima 
vlogo slovenskega nacionalnega organa za stan­darde. Inštitut je clan mednarodnih organizacij: 
• 
ISO (Mednarodna organizacija za stan­dardizacij o); 

• 
IEC (Mednarodna elektrotehniška orga­nizacija); 

• 
ETSI (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde). 


* M. P. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot2, 1000 Ljubljana 

Piškur, M. : Slovenska standardizacija na p o drocju gozdnih lesnih proizvodov -izhodišca in aktualno stanje 
V evropskih organizacijah CEN (Evropski komite za standardizacijo) in CENELEC (Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki) bo Inštitut postal polnopravni clan s 1.1.2004. Za izpolnitev pogojev za vstop v organizacijo CEN je bilo potrebno privzeti najmanj 80 % evropskih standardov in sprejeti evropsko primerljive postopke in nacine sprejemanja in rabe standardov. Vse te zahteve pa so prinesle nekatere novosti tako na podrocju dela tehnicnih odborov, kot tudi na podrocju navajanja standardov v slovenskih predpisih. Pri sprejemanju nacionalnih standardov je prišlo do omejitve produkcije izvirnih slovenskih standardov, ki morajo biti notificirani preden stopijo v veljavo po dolocilih Uredbe o postopkih notificiranja na podrocju standardov, tehnicnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti (2000). 
Znotraj Inštituta obstajajo tehnicni odbori (TC), ki so strokovni posvetovalni organ v okviru Inštituta, in imajo vec funkcij (prevajanje standar­dov, priprava standardov, sodelovanje v evropskih standardizacijskih telesih, sprejemanje stan­dardov, ... ). Sestavljajo jih clani in predsednik. Nacin sprejemanja standardov (ali drugih tehnicnih specifikacij, ki predstavljajo normativni dokument z tehnicnimi zahtevami, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev) opredeljuje Navodilo 
o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s podrocja slovenske nacionalne standardizacije (2002). Nove naloge TC so predvsem: 
• 
privzemanje evropskih standardov, 

• 
predlogi za program dela, 

• 
predlogi za prevajanje, 


• 
sodelovanje v tehnicnih odborih CEN pri nastajanju in sprejemanju evropskih standardov in 

• 
seznanjanje industrije z novostmi na podrocju standardov. 


Sprejeti novi slovenski standardi so objavljeni v prilogi Sporocil, ki jih izdaja Inštitut. V njem so objavljeni tudi preklici slovenskih standardov. V sako leto izide tudi Katalog SIST, s pregledom standardov, ki vsebuje sezname po podrocjih ICS (Mednarodna klasifikacija za standarde), po umaknjenih standardih, po referencnih oznakah in po tehnicnih odborih. Vsebuje tudi predloge standardov po podrocjih, po referencnih oznakah in po tehnicnih odborih. 
Pri nastajanju slovenskih standardov (tudi pri prevodih evropskih standardov) je pomembna stopnja nastajanja. Ta ima naslednje stopnje: 1 -Projekt (pottjena pobuda), 2-Stopnja notifici­ranja, 3 -DSIST (delovni osnutek), 4 -OSIST (osnutek standarda), 5 -KSIST (koncni osnutek standarda) in 6 -SIST (izdan slovenski standard). 
V principu temelji standardizacija na pro­stovoljnosti, zato je taka tudi uporaba slovenskih standardov -SIST (v nadaljevanju SIST). Izjemo predstavlja obvezna uporaba, ki je lahko dolocena s predpisom. Predpis, ki doloca obvezno uporabo standarda, se mora po dolocilih novega Zakona o standardizaciji ( 1999) sklicevati na SIST. Obveznost uporabe SIST je torej lahko dolocena le s pred­pisom, ki ga (jih) na dolocenem podrocju praviloma predpisujejo resorna ministrstva. 
2.3 Status evropskih standardov 
Evropski standardi (z oznako EN) predstavljajo na nivoju držav clanic EU usklajene standarde, ki s sprejemom v posamezni clanici postanejo nacio­nalni standardi. 
Slovenski standardi so lahko bodisi privzeti bodisi izvirni. Mocno prevladujejo privzeti evropski in mednarodni standardi. Tuji standardi so vecinoma privzeti v angleškem jeziku, naslovi so objavljeni v slovenskem jeziku. Z Zakonom o standardizaciji (1999) je urejeno podrocje priprave, sprejema in izdaje slovenskih nacionalnih standardov ter njihove uporabe. SIST se lahko pripravi z oblikovanjem izvjrnega besedila ali s privzetjem mednarodnih standardov (ISO, IEC), evropskih standardov, predstandardov, predlogov standardov (EN, ENV, prEN). Privzemanje tujjh nacionalnih standardov (npr. DIN -Nemcija, BS -Velika Britanija) je sporno, ce na podrocju že obstaja evropski standard ali pa ce je v nastajanju (prEN). V primeru direktiv novega pristopa pa bi tako ravnanje pomenilo hujšo kršitev evropske zakonodaje. 
Vecina evropskih standardov je smiselni del implementacije direktiv. V tesarstvu je še posebej aktualna evropska direktiva o gradbenih proizvodih (CPD), ki temelji na oznacevanju s CE znakom, ki omogoca proizvajalcem neoviran dostop na skupen evropskj trg. Podrocje je urejeno s harmoniziranimi sistemskirru standardi, ki predpisujejo postopke in potrebne metode ter nacin potrjevanja skladnosti, ki privede do CE znaka. Posamezne preizkusne 
Piškur, M.: Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov -izhodišca in aktualno stanje 
metode so opredeljene v podpornih standardih, ki so navedeni znotraj sistems!Gh standardov. 
Na podrocju gozdnih lesnih proizvodov še vedno velja direktiva starega pristopa iz leta 1968, ki opredeljuje klasifikacijo neobdelanega lesa (68/89/ EGS). Ker gre za direktivo starega pristopa, v njej ni navezave na evropske standarde, dolocila so vsebovana v samem tekstu direktive. Pomemben vidik te direktive je oznacevanje (A/EGS, B/EGS, C/EGS), ki je dovoljeno le z upoštevanjem dolocil direktive. V Sloveniji je bila direktiva imple­mentirana s Pravilnikom o merjenju in razvršcanju gozdnih lesnih sortimentov (2003). V tem pra­vilniku gre za kombinacijo vsebin iz direktjve in vsebinami evropskih standardov, ki so vsebovani v samem predpisu. 
3 PREGLED VELJAVNIH 
SLOVENSKIH STANDARDOV NA 
PODROCJU GOZDNIH LESNIH 
PROIZVODOV 

Standardi na podrocju gozdnih lesnih proizvodov zajemajo podrocja terminologije, merjenja di­menzij, merje~a napak in razvršcanja po kakovosti glede na drevesno vrsto. Ta podrocja pokriva tehnicni odbor TC LES Okrogli in žagani les (paralelna s CEN TC 175 in ISO TC 218). 
Glede na zahteve po privzemanju evropskih standardov so se v zadnjem letu sprejeli skoraj vsi standardi s podrocja gozdnih lesnih proizvodov. Vecina privzetih standardov je bila sprejeta preko Sveta inštituta, predvsem zaradi neurejenosti in 
Preglednica 1: Seznam relevantnih terminoloških standardov SIST 
JEZIK  SLOVENSKI STANDARD  EVROPSKI STANDARD  
SL  SIST EN 844-1:1998 Okrogli in žagani les-Terminologija ­l. del: Skupni splošni izrazi za okrogli in žagani les  EN 844-1: 1995 Round and sawn timber ­Terminology -Part 1: General terms common to round timber and sawn timber  
SL  SIST EN 844-2:1998 Okrogli in žagani les-Terminologija -2. del: Splošni izrazi za okrogli les  EN 844-2:1997 Round and sawn timber-Terminology -Part 2: General terms relating to round timber  
SL  OSIST 844-3 Okrogli in žagani les-Terminologija-3. del: Splošni izrazi za žagan les  EN 844-3:1995 Round and sawn timber-Terminology-Part 3: General terms relating to sawn timber  
EN  SIST EN 844-4:2003-Okrogli in žagani les -Terminologija -4. del:~ Izrazi ~ za strukturo lesa  EN 844-4: 1997 Round and sawn timber ­Terminology -Part 4: Terms relating to structure content  
SL  SIST EN 844-5:1998 Okrogli in žagani les­Terminologija-5. del: Izrazi, povezani z merami okroglega lesa  EN 844-5:1997 Round and sawn timber-Terminology-Part 5: Terms relating to dimensions of round timber  
EN  SIST EN 844-6:2003-Okrogli in žagani les -Terminologija-6. del: Izrazi za izmera žaganega lesa  EN 844-6:1997 Round and sawn timber-Tenninology -Part 6: Terms relating to dimensions of sawn timber  
EN  SIST EN 844-7:2003 Okrogli in žagani les -Terminologija -7. del: Izrazi za biološko zgradbo lesa  EN 844-7: 1997 Round and sawn timber ­Terminology -Part 7: Terms relating to anatomical structure of timber  
SL  SIST EN 844-8:1999 Okrogli in žagani les-Terminologija -8. del: Izrazi, povezani z znacilnostmi okroglega lesa  EN 844-8:1997 Round and sawn timber-Terrninology -Part 8: Terms relating to features of round timber  
EN  SIST EN 844-9:2003 Okrogli in žagani les­Terminologija-9. del: Izrazi za znacilnosti žaganega lesa  EN 844-9:1997 Round and sawn timber­Termino1ogy -Part 9: Terms relating to features of sawn timber  
EN  SIST EN 844-10:2003 Okrogli in žagani les -Terminologija-10. del: Izrazi za razbarvanost in napad gliv  EN 844-10:1998 Round and sawn timber-Terminology -Part 10: Terms re1ating to stain and fungal attack  
EN  SIST EN 844-11 :2003 Okrog]j in žagani les ­Terminologija-11. del: Izrazi za razgradnje lesa zaradi insektov  EN 844-11; 1998 Round and sawn timber -Terminology-Part 1L Terms relating to degrade by insects  
EN  SIST EN 844-12:2003 Okro~~:li in ža~~:ani les­Terminologija-12. del: Dolatni izrazi in splošno kazalo  EN 844-12:2000 Round and sawn timber ­Terminology -Part 12: Additional terms and general index  
GozdV 61 (2003) 9 


Piškur, M.: Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov-izhod i šca in aktualno stanje Preglednica 2: Seznam re\evanlnih standardov SIST za merjenje dimenzij in znacilnosti lesa 

JEZIK  SLOVENSKI ST Al"\IDARD  EVROPSKI STANDARD  
EN  SIST EN 1309-1:2000 Okrogli in žagani les- EN 1 309-l: 1997 Round and sawn timher - 
Meioda metjenja izmer - Method of measurement of dimensions- 
l. del: Žagani les  Part 1: Sawn timber  
EN  SIST EN 1310:2001 Okrogli in žagani les- EN 1310: 1997 Round and sawn timber-Methods  
Metoda merjenja znacilnosti lesa  of measurement of features  
EN  SIST EN 131 ];2001 Okrogli in žaga ni les- EN 131 l: 1997 Round and sawn timber-Method  
Metoda merjenja biološke razgradnje lesa  of measurement of biological degrade  
EN  SIST EN 1315-J :2000 Razvršcanje po  EN 1315-1:1997 Dimensional classification - 
izmerah-l. del: Okrogli les listavcev  Part 1: Hardwood round timber  
EN  SlST EN 1315-2:2000 Razvršcanje po  EN 1315-2:1997 Dimensional classification- 
izmerah-l. del: Okrogli les iglavcev  Part 2: Softwood round timber  
EN  Opomba: ne obstaja kot slovenski standard,  prEN 1309-2: Round and sawn limber-Method of  
na nivoju CEN pa je še v razvoju  measurement of dimensions -Part 2: Round tim.ber  

neorientiranosti v delovanju TC LES Okrogli in žagani les. Potrebe po sprejemu brez obravnave v TC LES pa so izhajale tudi iz potreb prilagajanja slovenske zakonodaje evropskim direktivam, med drugim tudi direktivi 68/89/EEC, ki opredeljuje klasifikacijo neobdelanega lesa, na podlagi cesa je nastal Pravilnik o metjenju in razvršcanju gozdnih lesnih proizvodov (2003). 
Po mednarodni klasifikaciji za standarde (ICS, v okviru ISO) spadajo standardi s podrocja gozdnih lesnih proizvodov v podrocje Lesna tehnologija (79) v skupino 79.040 Les, hlodovina in žagan les. Terminološki standardi spadajo v podskupino 01.040.79 Lesna tehnologija (Slovarji). 
Pregled veljavnih slovenskih standardov je predstavljen v preglednicah l, 2 in 3. Legenda za preglednice: 
• 
kolona Jezik oznacuje jezik v ve1javnern slovenskem standardu (SL-v slovenskem jeziku, EN -v angleškem jeziku); 

• 
v koloni Slovenski standard je popoln naziv slovenskega standarda; 

• 
v koloni Evropski standard pa popoln naziv originalnega evropskega standarda. 


Evropski predlog standarda prEN 1309-2 ni privzet kot slovenski standard, je pa pomemben referencni dokument znotraj drugih standardov (pri SIST EN 1315-1 in 2, SIST EN 1316-1.2 in 3, SIST ENV 1927-1,2 in 3) . Vecina privzetih evropskih 
Preglednica 3: Seznam relevantnih standardov SIST za razvršcanje po kakovosti JEZIK 
SLOVENSKI STANDARD EVROPSKI STAl"'DARD 
SJST EN 1316-1:2003 Okrogli les listavcev-EN 1316-1: !997 Hardwood round timber ­EN Razvršcanje po kakovosti-l. del: Hrast in Qualitalive classification -Part 1: Oak 
bukev and beech 
EN SIST EN 1316-2:2003 Okrogli les listavcev-EN 1316-2:1997 Hardwood round timber-
Qualitative classification-Part 2: Pop)ar Razvršcanje po kakovosti -2. del: Topol 
SIST EN 1316-3:2003 Okrogli les listavcev-EN 1316-3:1997 Hardwood round t.imber-
EN Razvršcanje po kakovosti-3. del: Jesen. 
Qualitative classification-Part 3: Ash and 
javor in platana maples and sycamore 
SIST ENV 1927-1 :2003 Razvršcanje EN 1316-1:1997 Qualitative classification of EN okroglega lesa iglavcev po kakovosti ­softwood round timher-
l. del: Smreke in jelke Pari 1 : Spruces and firs 
SIST ENV 1927-2:2003 Razvršcanje EN 1316-2:1997 Qualilative classification of EN okroglega lesa iglavcev po kakovosti ­softwood round timber-
2.del: Bori Part 2: Pines 
SIST ENV 1927-3:2003 Razvršcanje EN 1316-3:1997 Qualitative classificalion of EN softwood round timber-Part 3: Larches and okroglega lesa iglavcev po kakovosti ­
3. del: Macesni in duglazije douglas firs 

1 
,, 
SIST 1014: 1998 Gozdni lesni proizvodi -Opomba: Izvirni slovenski standard, reference na SL Hlodi iglavcev JUS standarde 
OSIST: 1015 Gozdni lesni proizvodi-Opomba: Osnutek izvirnega slovenskega standarda, SL reference na JUS standarde, postopek ustavljen Bukovi hlodi 

GozdV 61 (2003) 9 387 

Piškur, M.: Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnill proizvodov -i zhodišca in aktualno stanje 
standardov v preglednicah l in 2 je v postopku ali pa v programu za prevajanje v slovenski jezik. 
Predlog slovenskega izvirnega standarda PSIST 1015 Gozdni lesni proizvodi-Bukovi hlodi ima v zadnjih Objavah (priloga Sporocil SIST) oznako OSIST 1015 (oznaka OSIST pomeni osnutek standarda), postopek sprejemanja pa je ustavljen (SIST 2003b, SIST 2003c). 
Evropski standardi predstavljajo okvir sistema urejenega trgovanja. Standardi dolocajo nacin razvršcanja po dimenzijah (SIST EN 1315-1,2), nacin me1jenja dimenzij in napak lesa. Pri listavcih so poleg kakovostnih zahtev opredeljene tudi minimalne dimenzije (premer in dolžina). Evropski standardi pri listavcih opredeljujejo kakovostne razrede za okrogli les brez namena rabe. Pri iglavcih sicer niso opredeljene minimalne dimenzije, je pa sistem dolocanja kakovosti razdeljene v dva dela. V prvem so podane kakovostne zahteve za les brez znanega namena uporabe (A, B, C, D), v drugem pa so podana kakovostna merila pri trgovanju v primeru znane uporabe (vendar brez zahtev, ki so prepušcene sporazumu med prodajalcem in kupcem) . 
4 UREDITEV NA PODOCJU 
GOZDNIH LESNIH 
SORTIMENTOV V DRUGIH 
DRŽAVAH (AVSTRIJA, CEŠKA 
IN NEMCIJA) 

4.1 Sistemska ureditev na podrocju gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji 
Avstrijska ureditev na podrocju standardov gozdnih lesnih proizvodov sledi privzemanju evropskih standardov, v prakticni rabi pa prevladujejo nacionalne uzance (Osterreichischen Holzhandel­suzancen-OHU). Sistem je zasnovan podobno kot p1i evropskih standardih (SANDLER 2001): 
-dolocanje kakovosti, 
-locevanje po dimenzijah (dolžina, premer), 

-locevanje po namenu uporabe (sortimenti z dolocili o dimenzijah in kakovosti). Pri iglavcih in listavcih obstajajo trije opredeljeni kakovostni razredi (A, B, C). 
Sortimenti so: F-okrogel les za rezan furnir, S -okrogel les za lušcen furnir, A -kakovosten okrogel les, B -okrogel les normalne kakovosti, C -okrogel les slabše kakovosti. Obstajajo še posebni kakovostni razredi C+ (slaba kakovost), BB -1javi hladi. Kombinirane oznake AlB oznacujejo kombiniran hlod s kakovostjo A in B. Pri listavcih p1idejo v poštev F. S, A, B in okrogel les za pragove. Poleg navedenih pa obstaja še cela vrsta posebnih sortimentov (npr. les za kurjavo, velika skupina industrijskega lesa namenjenega za papirna in celulozno industrijo ter industrijo lesnih plošc). 
Evropski standardi niso povsem primerljivi z uzancami OHU, saj vsebujejo štiri kakovostne razrede, avstrijske uzance pa tri. Iz tega izhaja neprimerljivost kakovosti po razredih. 
4.2 Sistemska ureditev na podrocju gozdnih lesnih proizvodov v Nemciji 
V Nemciji so Direktivo 68/89/EEC prevedli v svoj pravni red leta 1969. Na njeni podlagi sloni "Trgovsko sortiranje po kakovosti za neobdelan les·' (HKS fUr Rohholz-Handelsklassensortienmg ftir Rohholz) (Handelsklassensortierung fur Rohholz (HKS-Rohholz), Rundholzsortierungs­vorschrift -RSV 88). Poznajo štiri kakovostne razrede (A, B, C. D), z oznako se lahko oznacijo le prvi trije (A/EGS, B/EGS, C/EGS). Znotraj kakovostnih razredov pa so tudi opredeljeni sortimenti po namenu uporabe (npr. v kakovostnem razredu A spada okrogli les za rezan furnir, za lušcen furnir, .... ). Po posameznih zveznih deželah so kakovostni razredi opredeljeni razlicno natancno. Zaradi ohlapno opredeljenih pravil dolocanja kakovosti okroglega lesa se zavedajo pomena novih evropskih standardov, ki postavljajo jasne kriterije in zmanjšujejo možnosti sporov. 
4.3 Sistemska ureditev na podrocju gozdnih lesnih proizvodov v Ceški republiki 
S procesom vkljucevanja v Evropsko unijo so v Ceški republiki potekale aktivnosti v dveh smereh. Pri implementaciji Direktive 68/89/EEC so se navezali na zakonsko ureditev v Nemciji. Pravno gledano je težko smiselno implementirati direktivo starega pristopa z zastarelimi vsebinami. Prakticno so prevedli direktivo v obliko zakonskega predpisa, podali pa so tudi pravno razlago in usmeritve za rabo. Poglavitno vodilo paje bilo izpolnjevanje pred pristopnih pogojev za vstop v EU. Na podrocju standardov so pri vzeli vse evropske standarde, ohranili pa nekaj svojih, ki zajemajo vsebine, ki jih 
Piškur, M.: Slovenska standardizacija na podrocju gozdnih lesnih proizvodov -izhod i šca in aktualno stanje 
ne pokriva noben evropski standard. Zelo po­

membni so še vedno veljavni standardi o sorti­mentih glede na namen rabe. Pri prodaji lesa poudarjajo dogovor med prodajalcem in kupcem (možna uporaba Avstrijskih uzanc -OHU). Leta 2002 so izdali priporocena pravila za me1jenje in sortiranje lesa v Ceški republiki -Doporucenf pravidla pro mefenf a tfldnf drfvf v Ceske republice (2002), ki so priporocena tudi s strani ministrstva za kmetijstvo. V njihje opredeljena celotna vsebina, ki se nanaša na me1jenje, kakovostne razrede, nacine dolocanja napak, opredelitev in razvršcanje sortimentov, ... V najvecji možni meri so upošte­vani evropski standardi (pri merjenju napak, izmerah lesa, .. . ). Kot priloga so dodane sorti­mentne tablice za drevesne vrste in namen uporabe z opredeljenimi dopustnimi napakami in dolocili o dimenzijah. 
Pot, ki jo je izbrala Ceška republika, predstavlja zanimivo rešitev, ki bi jo vetjetno lahko smiselno uporabili tudi v Sloveniji. Za to pa so potrebni tako kadri kot tudi širša pripravljenost gozdarstva in lesno predelovalne industrije za tehnicno urejanje podrocij v obliki dob1ih poslovnih obicajev (kot npr. v Avstriji, Nemciji, Ceški republiki). 
5 ZAKLJUCEK 
Namen slovenske standardizacije se je v zadnjih letih približal težnjam, ki se odvijajo v Evropski uniji. Z namenom odstranjevanja ovir v lrgovanju nastajajo evropski standardi na številnih podrocjih. Standardi se sprejemajo s soglasjem clanic Evropske Unije. Standard ni vec sredstvo obveznosti in prisile, nasprotno -proizvajalcu omogoca nemoten dostop in primerljivost izdelkov. Na podrocjih, ki jih urejajo evropske direktive novega pristopa, je raba evropskih standardov nujna za možnost ugotavljanja skladnosti in pridobitve CE r znaka. Na nekaterih podrocjih evropski standardi zagotavljajo varnost pred dodatnimi nacionalnimi zahtevami. Seveda pa v dolocenih segmentih še vedno na koncu veljajo sporazumi med poslovnimi subjekti, ki pa se lahko nanašajo tudi na evropske .standarde. Standard je Lahko koristen pripomocek pri trgovanju. Tržna cena gozdnih lesnih sortimentov pa je dolocena glede na kakovost, potrebe kupcev (lesnopredelovalne industrije) in stanja na trgu . 
Les je predragocena surovina za enostavno dolocanje kakovosti . Za dolocanje in razvršcanje sortimentov je potrebno širše znanje in sposobnost prepoznavanja kakovosti tudi na podlagi znanja o lesu in tehnologijah predelave lesa. To pa zahteva visoko usposobljene kadre, ki bodo znali poiskati presek med kakovostjo lesa, tehnološkimi procesi v lesnopredelovalni industriji in stanjem na trgu. 
6 VIRI 
2002. Doporucenf prav id la pro mei'enf a tl'fdnf dffvl v Ceske republice. Elektronska verzija, 56 str. Internelni naslov: (datu)ll 15.6.2003) http:// www.silvarium.cz/soubory/doporucena pravidla.pdf 
Handelsklassensortienmg fUr Rohholz (HKS-Rohholz), Landesforsten Rheinland -Pfalz Internetni naslov: (datum 15.6.2003) htip://www.foej-ring.de/download/ hks-rlp.pdf 
Pravilnik o merjenju in razvršcanju gozdnih lesnih proizvodov. -Ur. l. RS , št. 72/2003 
Rundholzsortierungsvorschrifr -RSV 88. Landesfor­stverwaltung nordrheim-Westfalen Internetni naslov: (datum 15.6.2003) http://www.fbg-serkenrode.de/ Rundholzsortierune-.pdf 
SANDLER. J ., 2001 . Holz richtig aus ge formi -hoherer Erlos. Niederosterreichische Landes-Landwirt­schafrskammer. 42 str. 
SIST. 2002. Navodilo o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s podrocja slovenske nacionalne standardizacije. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana 
SIST, 2003a. Objave 6/2003 XIII, 6. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljubljana 
SIST, 2003b. Program priprave nacionalnih standardov v slovenskem jeziku 2003-L Vlfl, l, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana 
STST, 2003c. Program priprave nacionalnih standardov v slovenskem jeziku 2003-2. VIII, 2. Slovenski inštitut za siandardizacijo. Ljubljana 
Uredba o postopkih notificiranja na podrocju standardov. tehnicnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti. -Ur. l. RS, št. 66/2000 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
Dežela oglarjev v Ljubljani 

Dežela ogla1jev se je predstavljala v prestolnici, v galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije. Že pred casom se je projekt predstavil na krajevnih druženjih v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji, v obcini Litija, na sejmu v Trstu, na sejmu Alpe­Jadran, na mednarodni konferenci o podeželju na Otoccu in še kje. 
Pokrajina na prehodu posavskega hribovja v dolenjsko gricevje je na mah podobna pokrajinam v Sloveniji, veliko gozda, vasice in cerkve. Iskali smo posebnost kraja, ki jo predstavlja v oglmjenje, ki je nedvomno ne samo slovenska, temvec tudi evropska posebnost. Lahko recemo, da pomeni ogla1jenje kulturno identiteto kraja Dole pri Litiji in razvoj podeželja. Pokrajino v okolici Dol pri Litiji, le 70 km loci od Ljubljane. 
Oglmjenje, je živo še danes, saj letno gori še na 

2.000 ha gozdov celo do 30 kop. O ogla1jenju govorimo, ce les segrevamo pri omejenem pristopu ali brez pristopa zraka, tako da les ne gori, ampak le poogleni, se pretva1ja v lesno oglje. 
Tehnika izdelave oglarske kope sestoji iz: 

-Priprave kopišca, ki so danes, blizu hiš, zaradi bližine elektrike in vode, predvsem pa lažje nadzirajo sam potek oglenitve. Biri morajo dobro utrjena in v zaveuju. 
-Priprave lesa. Kvaliteta oglja je najbolj odvisna od vrsre lesa in njegovih lastnosti, kot so vlaga, starost, zdravost ter oblika in dimenzija. Najboljše oglje je iz bukve, belega gabra, gradna in leske. 
-Zlaganje kope. Drva oglmji najprej navozijo okrog kopišca, nato pa jih pricnejo zlagati. Na sredino kopišca zabijejo tri kole. strženice ter povežejo z obroci. Tako nastane nekakšen dimnik. Na dno vecina ogla1jev položi dve tršcici v obliki križa, za sreco pri kuhanju oglja. Nato okoli stržena gosto zlagajo polena, debelejša zložijo v sredino kope, drobna pa navzven, vlažna drva zlagajo v zgornji sklad z debelejšin1 koncem, obrnjenim navzdol. Najveckrat ogla1ji postavljajo kope z dvema skladoma drv in na zgornjem skladu oblikqjejo še glavo kope. Ko oglar odreže stJ·ženice na vrhu glave, je kopa zložena in pripravljena za 
-Pokrivanje kope. V ra namen pred osutjem z zemljo, kopo prekrijejo s smrekovimi vejicami, listjem. senom ali svežo travo. To imenujejo grasa. Nato pa sledi crnjenje. Z osipanjem kope pricnejo v vznožju. Zemljo nato nanašajo hkrati v višino in širino kope ter jo obenem zbijajo. Ko je crnjenje koncano, postavijo na zemljo pokoncno in precno kalan ice. 
-Kuhanje ali oglenitev. Sledi zažiganje kope z vrha in Lo po stari navadi opravi ženska. Oglar mora z dna kope dvignili ogenj po stržem1 do vrha. Šele takrat. ko zadela stržen. lahko pricne z naprav lj anjem lukenj, za odvajanje dima, od vrha do vznožja glave. Ko na vznožju pricne prihajati svetel dim, je kopa kuhana. Oglar zapre vse odprtine ter pusti kopo stati do dva dni, da se ohladi in lahko pricne z razdiranjem ali štoranjem kope. 

Oglatji zlagajo kopo 

Kopa velikanka, 120 prostor­nih metrov oglarski drv, ob tednu gozdov v l. 2002 
Oglar za pripravo lesa. transport do kopišca, zlaganje kope in kuhanje oglja, do razdiranja, porabi pri povprecno veliki kopi okrog 43 dni. Pri vecjih kopah, ki dajejo 8 ton oglja, pa okrog 47 dni. To opravlja v vecini sam z družino, le pri crnjenju si oglatji med .seboj tudi pomagajo. Trije do štirje hkrati se razporedijo okrog kope in pricnejo nameravati zemljo. Delo je tako hitrejše in lažje in tudi kvaliteta nanosa prsti je boljša, daje pri samem kuhanju manj težav. 
Tudi pri razdiranju kope je delo skupinsko. Skupino najveckrat sestavljajo trije do štirje oglmji in povprecno veliko kopo v enem dnevu tudi razdrejo in oglje polnijo v vrece . Ogla1ji dobijo za 1 kg oglja okoli 0,36 EUR. 1 prostorninski meter oglarskih drv pa daje okoli 100 kg oglja. 
Vse to znajo naši ogla1ji, dolski oglmji, k.l tudi svoje znanje dobro prenašajo na .svoje potomce. Pri tem jim dobro pomaga Osnovna šola. 
Celoten postopek oglarjenja je bil prikazan v slikah in maketah v galeriji Gozdarskega inštituta. Tudi kopo smo zastavili, zastavil jo je oglar Brinovec z oglarco, ki so bile zelo skromne, omogocale so le malo zavetja. Razstavljeno je bilo tudi oglje razlicnih drevesnih vrst, ki se prodaja v vreckah , z etiketo, ki predstavlja s loven~ko oglje za žar z Dol, ki je-verjemite-najbolj kvalitetno in drugic, ko ga kupite, le poglejte na to znamko. 
Lahko pa ste si ogledali še likovna dela, ki so nastajala na dveh likovnih delavnicah ob Tednu gozdov v 1. 2002 in l. 2003. Dela so narejena v vecini z dolskim ogljem, obeh delavnic se je udeležilo 60 ljubiteljev dela z ogljem. Te delavnice vodi Kulturno društvo Venceslav Tavfer pod vodstvom Staneta Kmetica in Toneta Sveršine. Odvijala se bo tudi v l. 2004, kamor ste vabljeni. 
Kopa 
Foto Jože Prah 


Gozdarstvo v casu in prostoru 
Poleg likovnih del, je bilo še nekaj fotografij iz 

l. 2002, ki govore o osrednji prireditvi ob tednu gozdov, ki se je odvijala ves mesec ravno na Dolah pri Litiji. Takrat smo kuhali oglje v kopi, v kateri je bilo preko 100 metrov drv. Danes imajo ogla1ji v vecini primerov manjše kope, zložijo tja do 60, 70 metrov drv. Razstavljeno je bilo še osnovno oglarsko orodje. 
Gozdarji na Obmocni enoti Brežice, Krajevni enoti Radece Zavoda za gozdove Slovenije, smo predstavljali svoje delo tudi v zloženkah in Gozdni kroniki zadnjih deset let. V okviru Andragoškega centra Slovenije in Zavoda za gozdove, delujeta tudi dva študijska krožka, v Svibnem in Sopoti, ki sta se predstavljala s svojimi kronikami in zloženkami. 
Kaj pa turisticni vidik? 

Preživeti noc z oglatjem in prespati v oglarski kolibi, je nedvomno doživetje. Seveda pa želimo obiskovalca, raziskovalca ali tjstega. ki išce kvalitetne posebnosti, zadržati na obmocju dalj casa . 
Na majhnem podrocju skoraj skozi celo ]eto lahko najdemo kope v razlicnih fazah. To je omogocilo povezati razlicne kraje v Oglarsko ucno pot, kateri je dodano še specificnost ostalega obmocja (bogata naravna in kulturna dedišcina) . Pot je Planinska zveza Slovenije umestila v svoj register poti in pot je oznacena na karti Posavsko luibovje, ki je izšla v lanskem letu. V ponudbo na oglarski poti se vkljucujejo tako oglarji, kot lovci z Dol s svojim lovskim domom. Po poti vas lahko vodijo tako gozda1ji kot lokalni tUlisticni vodniki z Dol. 
Podrocje se bo obogatilo še z informacijsko pisarno in p1iložnostnim muzejem. Lahko gov01imo še o Oglarski šoli kuhan ja oglja. V se to daje možnost odpiranja razlicnih sfer proucevanj, razlicnih delavnic, naravoslovnih dni ... 
Nikakor ne smemo pozabiti na oglarske dneve, skupni pohod, kolesarski skok ... , ki združujejo domacine v skupne akcije in skupne nastope na trgu, pod oglarsko blagovno znamko. 
Ogla.J.jenje je vezano na kovacije, kovac ije na ... In tako imamo sklenjene razlicne kroge dela in razmišljanj. Naš oglar ni vec samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zarašcenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temvec postaja ucitelj, raziskovalec in vodic . Poleg oglja prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolcnika, meda do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico. Zaposlitev dobijo še drugi nosilci podeželja. 
Vse to si lahko preberete v knjigi Dole pri Litiji, kraj, kjer živi oglarstvo, ki je izšla v 1.2002 ob Tednu gozdov. 
Prihodnost oglarstva je v prvi vrsti odvisna od primerne prodajne možnosti oglja in podeželskega menedžmenta, za kar se v veliki meri zavzema Center za razvoj Litije, kot npr. z vzpostavitvijo podeželskega razvojnega jedra. 
Oglmjenje omogoca ohranitev identitete ob­mocja. In paradigma samosvojosti skozi naravne in grajene posebnosti, samo še nadgrajujejo dogodki, predvsem pa prijaznost zadovoljnih ljudi. 
Obišcite nas. 

Razstavo smo skupaj postavili s pomocjo Toneta Svršine, Vinkota Brinovec, Aleša Šeška, Zorana Kosa, Braneta Gajica in Roberta Krajnca ter sponzorji: Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna skupnost Dole, Ogla1ji, Društvo žena in deklet z Dol, Kmetijska zadruga Trebnje, Rudi Thrs in drugi. 
Jože PRAH, revirni gozdar Zavod za gozdove Slovenije 

Stališca in odmevi Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb v merilu 1 :50 000 .. 
list Novo mesto ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003 in Komentarja k njej ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003, Založba ZRC, 103 s.* 
Javna predstavitev tiskane vegetacijske karte in Komentruja k njej je bila 16. 10. 2003 v Mali dvorani ZRC SAZU. Predstavil ju je L. Marincek. 
Po predstavitvi sem se oglasil k razpravi. Kriticno oceno vegetacijske karte gozdnih združb v merilu 1 : 50.000 -list Novo mesto, ki sem jo podal v razpravi po predstavitvi, sem dopolnjeno podal tudi na l. seji biološkega dela IV. razreda SAZU za naravoslovne vede, ki je bila v torek ll. novembra 2003. Mojo oceno je sprejel tudi IV. 
l. razred za naravoslovne vede dne 20. novembra 2003 
in predsedstvo SAZU dne 26. novembra 2003. 
V zacetku svoje razprave sem postavil nekaj vprašanj, nato opozoril na napake pri kartiranju vegetacijskih enot v posamicnih obmocjih in v Komentarju k njej, ter na koncu delo celostno ocenil. 
Po vprašanju, kdo sta bila recenzenta pred­stavljenega dela, ki ju ne omenjajo, zahvaljujejo pa se jima v Komentarja (str. 15), je L. Marincek odgovoril, da na taka vprašanja ne bo odgovmjal. 
Recenziji hranita Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in ve1jetno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Kakršni koli sta bili, sta zadostili formalnostim, ki jih zahtevata imenovani ministrstvi, znanstveni resnici, kot kaže moja ocena, pa ne. 
Omenjata in zahvaljujeta pa se N. Otaševicu, univ. dipl. inž. gozdarstva za strokovne pripombe 
v Komentarju, vendar se te nanašajo (po njegovi izjavi) v glavnem na gozdnogospodarsko in gozdno gojitvene tematiko in še to le za obmocno enoto Brežice Zavoda za gozdove Slovenije. S tem se postavlja resno vprašanje ustreznosti strokovne ocene komentatja. 
Tudi na vprašanje, ali je res, da so za sodelavce pri ponovnem kartiranju gozdne vegetacije, od katerih nobeden nima izkušenj pri tem zahtevnem 
delu, priredili enodnevni seminar ter jih nato napotili na vegetacijsko kartiranje, L. Marincek ni odgovoril. 
GozdV 61 (2003) 9 
V nadaljevanju sem pripomnil, da so podobno kot pri vegetacijski karti v meiilu 1 : 400.000 (MARIN­CEK et al. 2002) tudi tokrat uporabljeni podatki Gozdno vegetacijske karte v meJi lu 1 : 100.000 Biroja za gozdarsko nacrtovanje v Ljubljani (Ž. KOŠIR et al. 1974) (v nadaljevanju Biro) oziroma podatki gozdno vegetacijskih kart v merilu l : 10.000 ter elaborat gozdnih združb gozdnogospodarske enote Soteska (CAMPA 1972), ki ju ne omenjajo, prav tako tudi ne avtorjev gozdnovegetacijskih kart in elaboratov (L. Campa, I. Smole). V odgovoru na to ugotovitev je L. Marincek pojasnil, da elaborate (ki imajo pliložene vegetacijske karte) ne more šteti med prave vire, ker da niso bili objavljeni. Nedosledna temu stališcu je, da sam v Komenta.tju citira svoja dva elaborata km· hinajstkrat. 
Ker je avtor karte L. Marincek po zadnjem vprašanju zapustil dvorano, nadaljr:Uih vprašanj nisem zastavljal in prešel na oceno gozdno vegetacijske karte po posamicnih obmocjih, ki jih dobro poznam. 
GORJANCI 
Tokrat sta avt01ja priznala in popravila nekaj napak, ki sem jim jih pokazal pri oceni vegetacijske kat'te 
1 
: 400.000 (ACCETTO 2003. s. 154) in p1ikazala strnjene površine fitocenoz asociacije A runco­Fa.gerum Ž. Košir 1962, prav tako tudi vecje površine fitocenoz asociacije Savensi-Fagerum Ž. Košir 1962 (napake v vegetacijski karti v me1ilu 

1 
: 400.000 pa ostajajo). Kot kaže oblika tokrat kartiranih vegetacijskih enot, sta to skoraj gotovo povzela po gozdno vegetacijski karti v merilu 

1 
: 10.000 Biroja. 


Druge napake (ACCETTO 2003, s. 154) pa ostajajo: v razsežni vegetacijski enoti Lamio orvalae-Fagetum s. lat. (vzhodni del Gmjancev) so zlasti v nižji nadmorski višini razširjena aconalna bukovja Hedero-Fagetum (Ž. KOŠIR 1962, 1979) 
" Uredništvo je prispevek zaradi prevelikega obsega skrajšalo 


Stališca in odmevi 
1994, Arunco-Fagetum. V merilu 1 : 50.000 bi jih prav zato morali prikazati, vendar jih išcemo zaman, prav tako kot cona1na bukovja Hacquetio-Fagetum Ž. Košir 1962. Ker pa žal aconalnega bukovja z bršljanom ne priznavata (MARINCEK et al. 2002, 2003) in ga ekološko sporno uvršcata v zadnje imenovano conalno bukovje, bi se to moralo odraziti v arealih te vegetacijske enote. 

Sicer pa je znano, da bi vzhodni del Gorjancev morali obvezno ponovno vegetacijsko kartirati, ker je bilo to obmocje (razen v enem primeru) km·tirano na gozdnogospodarske karte brez plastnic (specialk za to obmocje tedaj ni bilo), zaradi cesar so lahko a.reali vegetacijskih enot na karti prostorsko manj zanesljivo km·tirani. Tudi iz oblike areala te gozdno vegetacijske enote lahko sklepamo, da sta jo prevzela iz karte Biroja. 
V soteski Kobile je vegetacijska enota Querco­OstJ)'etum s. lat. na karti prikazana le na enem .kraju, v naravi pa se pojavlja v isti soteski še na dveh krajih kot tudi v soteski Pendi1jevke. 
KRAKOVSKI GOZD 
Pogled na vegetacijske enote v karti je presenetljiv. Krakovski gozd, do zdaj poznan po številnih naravnih posebnostih (floristicnih in vegetacijskih), je zdaj postal znamenit še po eni posebnosti: sodec po vegetacijski karti je to edini primer na svetu, kjer se naravne gozdne združbe pojavljajo v obliki kvadratov, pravokotnikov v smeri sever-jug ali vzhod-zahod in drugih mnogokotnjkih, njihove meje pa so v glavnem ravne crte . Ne vemo in tudi v Komentarju avtOJja ne omenjata, ali so kartirali sestoje ali parcele posestnikov gozdov. Zagotovo je le to, da to niso resnicni areali gozdnih združb. 
Nekdanji državni gozdovi Krakovskega gozda s površino okoli 600 ha so bili vegetacijsko kartirani v merilu 1 : 10.000 (ACCETIO 1972) v okviru enotne asociacije (tedaj še po vzoru Tomažica (1939) in domneve, da gre za dve asociaciji) s štirimi subasociacijami, ki so ostale nespremenjene, le da sem jih kasneje (ACCETTO 1974) vkljucil v dve asociaciji. Avtmja omenjene gozdno vegetacijske karte in elaborata ne poznata in ju zato tudi ne omenja ta. 
Primerjava te gozdno vegetacijske karte iz leta 1972 (prevedene brez podrobnosti v merilo 
1 : 50.000) s sedaj predstavljeno karto, kaže na popolno razhajanje glede mej kartiranih arealov. To velja tudi za gozdni rezervat Krakovo (odd. 38), katerega gozdno vegetacijska karta (v merilu 
1 : 5.000) je bila celo objavljena v delu, ki ga citirata avtorja obravnavane gozdno vegetacijske karte (str. 24, 27). 
Napacno so na številnih krajih omeJene w dolocene vegetacijske enote tudi v zasebnih gozdovih. Na primer: 
-V bližini zaselka Veliko Mraševo gre za vegetacijsko enoto Pseudostellario-Carpinetum Accetto (Tomažic 1939) 1974 in ne Vaccinio myrtilli-Carpinetwn s.1at., podobno tudi v obrobju gozda južno od zaselka Jelše; 
-v locenih kartiranih površinah v južni polovici Krakovskega gozda (vegetacijska enota 7) gre, razen v ožji gozdni sosešcini nekdanje logarnice v Poljanah, za združbe asociacije Pseudostellario­Carpinetum in ne Abi o albae-Carpinetum s. lat. (na to kaže navzocnost crne jelše, doba, rnigalicnega šaša in drugih znacilnic teh gozdov); 
-na gozdni površini pri zaselku Cucja Mlaka je travniška površina uvršcena v vegetacijsko enoto 
Abio albae-Carpinetum; 
-vzhodno od ravnega dela ceste od Zameška proti zaselku Dolnje Ravno pred travniki ni kartiran pas hrastovo-gabrovih gozdov (enota Pseudo­stellario-Carpinetum), ki se konca pri potoku Sajevec. Pri kartiranih primarnih crnih jelšev jih v tem obmocju gre pretežno za drugotna crna jelševja; 
-na gozdni površini severno od Hrvaškega Broda ni pravilno kartirana enota Pseudostellario­Quercerum Accetto 1974 (v naravi je razši1jena le v srednjem pasu te gozdne površine, kjer je bil zahodno od gozdne ceste izkopan reprezentancni talni profil (PRUS 1992) v fitocenozi subasociacije 
Pseudostellario-Quercetum leucojetoswn aestivi 
Accetto 1995, pri kartiranih primarnih crnih je1ševjih v tem obmocju gre pretežno za drugotna jelševja; 
-severno od gozdne ceste med zaselkom Sajevce in logarnico Poljane so na gozdnih površinah med travniki razširjene fitocenoze asociacije Pseudostellario-Quercetum in ne Pseudostellario-Carpinetum; 
-ob jugozahodni meji gozdnega rezervata Kr ako vo so razširjene fj tocenoze asociacije Pseudostellario-Quercerum in ne Pseudostellario­
Stališca in odmevi 
Carpinetum, v severozahodnem delu istega gozdnega rezervata in v njegovi sosešcini ni km·tirano crno jelševje; 
-obmocje Trstenika ne moremo kar v celoti prišteti k primarnemu crnemu jelševju, saj gre v njegovem osrednjem delu za stadije sukcesijskega razvoja in še bi lahko našteval. 
Pogled na vegetacijsko podobo Krakovskega gozda nam hkrati kaže, da je bil dokaj neenotno km·tiran. Ponekod so izlocene zelo majhne površine vegetacijskih enot, drugod pa vecjih oe prikazujejo. 
Pravo podobo gozdne vegetacije Krakovskega gozda bomo torej dobili le s ponovnim kartiranjem in upoštevanjem do sedaj izvedenih tovrstnih del. 
GRICEVNATO OBMOCJE MED KRŠKIM IN KRMELJEM 
Iz pogleda na ta del karte se prepricamo, da prevladuje vegetacijska enota Casraneo sativae­Fagerwn s. lat., le manjše ter tu in tam srednje velike površine gozdov pripadajo drugim vegetacijskim enotam. Ce primetjamo isto obmocje na vegeta­cijski karti v merilu 1 : 400.000 (MARINCEK et al. 2002), kjer v pretežni meri nista upoštevala le kmetijskih in urbanih površin, vecjih, bistvenih razlik ne bomo opazili. Ce pa primerjamo obrav­navano vegetacijsko karto v vecjem merilu 
(1 : 50.000) s karto Biroja, ki je bila izdelana po predlogi kart v merilu 1 : 10.000 in 1 : 50.000 ter predstavljena v mar-Ušem merilu (1 : 100.000), pa na slednji dobimo vec informacij o gozdni vegetaciji, kar je povsem nerazumljivo. 
Pojavljajo pa se še težje napake, ki popolnoma razvrednotijo ne samo to, temvec tudi v preteklem letu tiskano karto v merilu 1 : 400.000 (MARIN­CEK et al. 2002), o kateri sem kriticno že pisal (ACCETTO 2003, s. 152-156), in le še dodatno pottjujejo mojo oceno. Poglejmo si le tri primere: 
Prvi primer: Na karti v metilu 1 : 400.000 med Otoccem, Mokrim poljem in Brusnicami ter južno od njih je kartirana vegetacijska enota Melampyro vulgati-Quercetwn petraeae s. lat., na isti gozdni površini na vegetacijski karti v merilu 1 : 50.000 pa prevladuje vegetacijska enota Blechno-Fagetum s. lat. (prej omenjena enota se pojavlja le v manjšem otocku). 
Drugi primer: Na gozdnem obmocju med potokom Radulja, Karteljevim in Šmatjeto pre­vladuje na vegetacijski karti v merilu 1 : 400.000 
vegetacijska enota Lamio orvalae-Fagerum s. lat., na isti gozdni površini na vegetacijski karti v merilu 
1 : 50.000 pa prevladuje enota Hacquerio-Fagetum Ž. Košir 1962. 
Tretji primer: Na razsežnem gozdnem obmocju med Stražo, Srednjim Lipovcem, Gornjim Glo­bodolom in Mirno Pecjo prevladuje na vegetacijski karti v merilu 1 : 400.000 vegetacijska enotaLamio orvalae-Fagetum s. lat., na obravnavani karti pa enota Hacquetio-Fagetum (prej omenjena vege­tacijska enota se pojavlja le v obliki manjšega otoka). V tem delu vegetacijske karte, ki je povzeta (s prevedbo enote Hedero-Fagetum (Ž. Košir (1962, 1979) 1994 v Hacquetio-Fagetwn) po karti Biroja, dobimo manj informacij o gozdni vegetaciji kot na karti v manjšem merilu 1 : 100.000 Biroja. 
Kako je potem mogoce, da je prišlo med obema posodobuenima in celo delno ponovno kartiranima kartama v tako kratkem casu, manj kot letu dni, do tako velikih razlik? 
Postavlja se vprašanje, katera od obeh vege­tacijskih kart je sedaj verodostojna, saj ne v Komentmju k vegetacijski karti 1 : 400.000, niti v Komentarju k sedaj predstavljeni karti ne izvemo, katera obmocja so ponovno kartirali. Zastavlja se tudi vprašanje, kateri karti naj verjamemo? Kako bosta take "kardinalne" napake opravicila avtotja, si ne predstavljam? Kako bosta opravicila ogromna vložena sredstva? 
V Komentatju k vegetacijski karti so sintaksoni opisani zelo skopo in pomanjkljivo (str. 16), vec podatkov pa dobimo o gozdno gospodarski, gozdno gojitveni in drugi problematiki, ki je povzeta iz gozdno gospodarskih nacrtov bolj ali manj tocno in tudi napacno (str. 23). Komentar je tako povsem zgrešil svoj osnovni namen -opis gozdnih združb. Pri nekaterih sintaksonih je opisana njihova nadaljnja clenitev in sinsis­tei11atska uvrstitev kar v razdelkih »Raba prostora« ali »Optimalna raba prostora« in podobno (na straneh 33, 43, 50, 56, 60, 64, 68, 92), kamor ta tematika zagotovo ne sodi. 
Pri razvršcanju gozdnih združb po vegetacijsldh pasovih v uvodnem razdelku omenjata (str. 12), da so bukovja Hacquetio-Fagetum ponekod spreme­njena v brezove gozdove Pteridio-Betuletum pendulae s. lat., za fitocenoze iste asociacije pa trdita (str. 79), da so nastale samo z degradacijo 
Stališca in odmevi 
gozdov belega gabra Abio alhae-Carpinetum, Vaccinio myrtilli-Carpinetwn. 
Problematicni so tudi opisi razvojnih smeri, ki temelje ponekod na netocno povzetih razvojnih poteh npr. na str. 26 (primerjaj ACCETTO 1972, s. 21, 1974, s. 367) ter nesmiselnih in nejasnih strokovnih predpostavkah, kakršni dobimo na isli strani. Prvi primer: »Po golosekih se uveljavijo grmovnice, .... v drevesni plasti pa Alnus gluti­nosa, .. . <<Drugi primer: »Opušceni pašniki ....... se najprej zarastejo z drugotnimi gozdovi crne jelše ..... «.Avtorja bi pac morala vedeti, da razvojna pot do zrelejših gozdnih združb (tudi drugotnih crnih jelševij) poteka po zaporedju stadijev sukcesijskega razvoja. 
Poleg omenjenih napak in spodrsljajev so v Komentruju še številne druge strokovne napake. 
Vec kot ocitno je, da sta recenzenta prezrla vrsto nadaljnjih nepravilnosti, ali pa njunih pripomb avtorja nista upoštevala. 
Angleški povzetek je vsebinsko izredno skro­men, hla·ati pa se nekateri splošni ekološki podatki, kot so srednje letne temperature, srednje letne padavine in nadmorske višine, navedene za posamicne sintaksone v slovenskem delu le-tega, razlikujejo od navedb v angleškem povzetku (glej strani 30, 38, 42, 52, 55, 58, 91 in prirnerjaj s stranmi 99, 100, 101 in 103). V tem povzetku se pojavljajo celo iste napake kot v Komentarju k vegetacijski karti v merilu 1 : 400.000 (npr. na strani 99, kjer nepravilno uvršcajo asociacijo »Piceo abietis­Quercerwn« v conalne gozdne združbe in na isti strani napacna letnica za avtorjem sintaksona M. Wraber 1966 namesto 1969). 
Številnih napak v pisanju latinskih imen rastlin, napacnih letnic za avtmji sintaksonov in drugih napak pa podrobno ne bom našteval. 
Vec kot ocitno je, da pravi recenziji tako vegetacijske karte kot tudi Komentarja k njej nista bili opravljeni. 
S tiskanjem dveh vegetacijskih kart in komen­tarjih k njima s tolikimi napakami sta avtorja L. Marincek in A. Carni pokazala izredno neodgo­varnost, površnost ali nedoraslost delu, ki so jima ga zaupali. 
Tiskana vegetacijska karta gozdnih združb v merilu 1 : 50.000 je torej kombinacija: zastarelih podatkov rokopisne vegetacijske karte Biološkega inštituta ZRC SAZU v enakem merilu, pose­dobljene ponekod s podatki vegetacijskih kart Biroja (1 : 100.000 in 1 : 10.000) na pravno sporen nacin, pregrobih in celo napacnih podatkov in nam ne daje prave podobe gozdne vegetacije lista Novo mesto. 
To pa sproža vrsto vprašanj: Kakšen je smisel tiskanja nedokoncanih in strokovno nepreve1jenih vegetacijskih kart? 
Koliko casa bosta Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Ministrstvo za kmetij s tvo, gozdarstvo in prehrano RS denarno podpirala tisk takih kart? 
Koliko casa bo Gozdarski inštitut Slovenije dovoljeval, da se bo njegova intelektualna lastnina pojavljala v drugih vegetacijskih kartah brez njegove privolitve? 
Koliko casa bosta Znanstveno raziskovalni center SAZU in njegov Biološki inštitut Jovana Hadžija dovoljevala: da se v tiskanih delih, ki jih izdajata obe znanstveni instituciji pojavlja pravno sporno pridobljena intelektualna lastnina, da se s tako slabo kvaliteto dela in na tako lahkomiseln nacin zapravlja njun ugled, da vodita to delo imenovana avtmja in svojo površnost prenašata celo na mlajše raziskovalce. 
Zapis ob koncu. Kriticna ocena obravnavane vegetacijske karte je najboljši odgovor na prispevek 
L. Marincka inA. Carnija v Gozdarskem vestniku, 61, 7-8, 2003, s. 342. K njemu bi dodal le še tole: Veseli me, da sta številne napake v vegetacijski karti gozdnih združb v merilu 1 : 400 000 in Komentarju k njej, ki sem jih navajal (ACCETTO 2003, s. 152­156), koncno priznala, .saj na njih nimata pripomb, prav tako kot tudi ne na oceno »Ni vse zlato, kar se sveti«. 
dr. Marko ACCETTO 

Seznam uporabljenih virov je dostopen pri avto1ju. 
Stališca in odmevi 
Rep lika na Odgovor na prispevek M.Accetta >>Ni vse zlato kar se sveti«. Lojze Marincek, Andrej Carni: Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije Gozdarski vestnik št. 61, stran 342 
V kolikšni meri je mogoce upoštevati mnenje L.Marincka in A.Carnija (oziroma meni nepoznane nomenklaturne komisije) o položaju združbe Hedero-Fagetum v naši gozdno vegetacijski odeji, naj opozorim na obsežna prirastoslovna razisko­vanja v združbah bukovih gozdov, ki jih je pred kJatkim objavil Marjan Kotar v tej strokovni reviji . Medtem ko je v združbi Hacquetio -Fagetum ugotovil dobne priratske (naj mi gozdmji oprostijo ce na tem mestu uporabljam poenostavljen izraz) okoli 8 m3/na hektar, je v združbi Hedero-Fagetwn ugotovil okoli 11m3/ha. To je tudi razumljivo, saj združba Hedero-Fagetum naseljuje zelo globoka paraklimaksna tla v zmerno razgibanem reliefu gricevja medtem ko naseljuje združba Hacquetio­Fagetum le srednje globoka pokarbonatna tla, in to kot conalna združba v izpostavljenih zmerno strmih do strmih legah. 
Povprecni dobni prirastki teh združb ugotovljeni s temi prirastoslovnimi meritvami se povsem pokrivajo tudi z rastišcnimi koeficienti, ki so postavljeni na podlagi ekoloških in vegetacijskih kriterijev. Tudi to je bilo nedavno objavljeno v tej reviji. Za gozdarstvo je fitocenologija zanimiva le za pravilno opredelitev gozdnih rastišc s pomocjo gozdnih združb, ki so opredeljene po vseh kriterijih Braun-Blanquetove šole, vegetacijska sestava pa le kot indikator rastišcnih razmer in za zaznanje (v casu vegetacije) združbe v naravi. 
Kako gozdarji sprejemajo take sedaj ponujene karte majhnih meril, bi avtorji te karte lahko ugotovili ravno na tem primeru omenjenih bukovih združb, ki sta na karti združeni in obravnavani kot »drugo ime za isto združbo« (sinonim). Lahko bi jih, na primer, vprašali ali obravnavajo bukove gozdove na Pešceniku (Hacquetio-Fagetum) podobno ali enako kot bukove gozdove na Brezovi rebri (Hedero-Fagetum). S tem kriterijem-kako sprejemajo karto gozdarji -se povezuje še poseben problem antopogenih progresijskih stadijev razlicnih združb, ki so na karti opredeljeni kot samostojne gozdne :združbe. Po nacelu sonaravnega gospoda1jenja bi morali gozda1ji v teh »združbah« usmerjati gospodarjenje regresivno, t.j. proti naravnemu razvoju vegetacije, ce bi hoteli ohranjati sedanje »gozdne združbe« (antropogene vzdrževani stadiji). Ce pa bodo gospoda1ili po meri naravnega razvoja vegetacije pa se bodo gozda1ji v naslednjih gozdno ureditvenih obdobij ali gozda1ji naslednjih generacij znašli pred novo vegetacijsko odejo, pred novo »gozdno združbo<<. K sreci to niso operativne karte in ne bodo mogle povzrociti še tovrstne škode. 
Gozda1ji potrebujejo za nacrtovanje in opera­tivno delo fitocenološke karte izdelane na kartografskih podlagah s plastnicami, najprimerneje v merilu L 10.000. V geološko homogenem okolju, posebno v gorskem svetu z velikim deležem trajno varovalnih gozdov v merilu 1:25.000, v ravninskem svetu, posebno v predelih kjer se gozdna vegetacija razvija pod vplivom talne ali celo poplavnih voda, pa v merilu J :5.000. Še vecja merila so bila uporabljena pri obravnavanju gozdov s posebnim namenom (n.pr. v primestnih gozdovih). Karte velikih meril so operativne karte gozdarja in jih ni smiselno (razen kot primer) niti fizicno mogoce samostojno publicirati. Ker pa so uporabljene pri izdelavi kart majhnega merila, so s tem tudi posredno publicirane. Gozdno vegetacijska karta majhnega merila, kot je naša karta 1:100.000, je bila izdelana za potrebe izdelave prvih gozdno­gospodarskih nacrtov obmocij in na njej je prikazano po katerih kartografski kartah velikega merila je bila izdelana. 
Na koncu se ob tej inflaciji gozdno vege­tacijskih kart majhnega merila (medtem smo dobili še karto list Novo mesto 1 :50.000!) vprašam , zakaj Biološki inštitut pri SAZU izdeluje le karte gozdnih združb in izdaja le na pol potiskane papirje? Saj je Botanicni institut pri SAZU poklic an za preucevanje celotne vegetacijske odeje. Ali zato, ker za ruderale ali travniške vegetacije ni že izdelanih vegetacijskih kart, ki bi jih lahko modificirali, povzemali in prekršcevali združbe? Kartografska predstavitev celotnega vegetacijske odeje in ne le gozdne bi bilo smiselna, karta uporabnejša, nakazale bi se 


Stališca in odmevi 
dejanske smeri razvoja vegetacije, med drugim tudi zarašcanje ali razgozdovanje z vsemi pomembnimi prehodnimi stadiji med kmetijskimi zemljišci in gozdovi, in koncno bi bil tisk take vegetacijske karte bistveno cenejši kot tisk posameznih parcialnih kart Kot primer, bi si lahko ogledali vegetacijske karte in doku­mentacijo h kartam pri sosedih, morda od juga do severa Italije (merilo 1 :25.000). 
Za gozdarje je ob obstojecih gozdno vege­tacijskih kartografskih predlogah pomembno le, da bi pridobili kvalitetne operativne karte še za predele, kjer te še niso izdelane. 
dr. Košir ŽIVKO 

Predstavljajo se 
Gozdarski sektor pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se krepi 
V septembru 2003 smo na Sektorju za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije priceli z delom štirje gozdarji. Kot je znano, je do sedaj na podrocju gozdarstva na KGZS opravljal delo samo en gozdar -Jože Jeromel. Z dodatnimi zaposlitvami sicer ne bo mogoce rešiti vseh problemov clanov in opraviti vseh nalog, saj bi zbornica za zadovoljivo delovanje gozdarskega sektorja potrebovala okrog 70 gozdarskih strokovnjakov. Kljub temu pa prihod novih gozdaJjev pomeni korak naprej. 
V si šti1je gozdarji smo bili prej zaposleni na Zavodu za gozdove kot terenski gozdarji. Zato zelo dobro poznamo potrebe in probleme gozdnih posestnikov in jih bomo prav gotovo znali ustrezno zastopati in jim pomagati iz težav. 
In katere so glavne naloge 
gozdarskega sektorja ? Poleg tega, da smo zbornicni gozdatji >>advokati« svojih clanov, nas cakajo v bližnji prihodnosti številne naloge. 
Ena najbolj nujnih je certificiranje gozdov. Ceprav je sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji uveljavljeno že desetletja, je naša država edina v Srednji Evropi, ki še nima certifikata, ki bi potrjeval, da je gospodarjenje z gozdovi sonaravno in trajnostno. Certifikat izdaja posebna vseevropska organizacija za certificiranje gozdov s sedežem v Luxemburgu (PEFC). Za pridobitev pa je potrebno kar nekaj priprav in financnih sredstev. V primeru, da Slovenija certifikata ne pridobi, bo že v kratkem izvoz tako okroglega lesa kot polizdekov in koncnih izdelkov iz lesa mocno omejen. Ker se lahko certificiranje izvede samo na pobudo lastnikov gozdov, je trenutno Zbornica edina organizacija v Sloveniji, kije v zasebnih gozdovih sposobna izvesti certificiranje za celotno Slovenijo. 
Gozdarski sektor svoje clane zastopa tudi pri sprejemanju lovske zakonodaje ter pri problematiki škod po divjadi, ki postaja vse bolj pereca. To je še posebej aktualno v zadnjem casu, ko poslanci v parlamentu sprejemajo novi Zakon o divjadi in lovu. Novi predlog zakona je za gozdne posestnike in kmete v mnogocem nespodbuden in jih postavlja celo v slabši položaj, kot so ga imeli po starem lovskem zakonu. Zato se zavzemamo, da novi zakon lastnike gozdov in kmetijskih zemljišc enakovredno upošteva, saj lahko umnim gospodarjenjem v najvecji meri pozitivno vplivajo na življenjski prostor prosto živecih živali. 
Zelo pomembna naloga Zbornice je tudi vecanje ucinkovitosti gospodatjenja z zasebnimi gozdovi. Poleg tega, da je lesni trg pri nas še vedno dokaj neurejen, je v zadnjem casu vse bolj problematicna tudi nizka realizacija gozdno gospodarskih nacrtov v zasebnih gozdovih, saj so ti danes popolnoma neorganizirani in posledicno slabo informirani ter vecinoma neucinkoviti pri delu v gozdu. 
Gozda1ji bomo budno spremljali razmere na lesnem trgu, zastopali clanstvo pri sprejemanju gozdno gospodarskih in lovsko gojitvenih nacrtov, prizadevali si bomo za povecanje subvencij za gojenje in varstvo gozdov ter sredstev za vzdrže­
Predstavljajo se 
vanje gozdnih cest, pomagali zainteresiranim clanom pri pridobitvi subvencij za ku1jenje na biomaso, sodelovali pri uvajanju strojne secnje. Sodelovali bomo tudi pri projektu NATURA 2000. V kriznih razmerah, kot je npr. letošnji izbruh lubadmja, bomo poskušali lastnikom gozdov cim bolje pomagati s koristnimi nasveti za odpravo posledic ter pri pridobitvi ustreznih subvencij in davcnih olajšav. Ena kljucnih nalog zbornice je tudi svetovanje in izobraževanje njenih clanov na vseh podrocjih gozdarstva. 
Za zadovoljivo izvajanje nalog bo potrebno dobro sodelovanje s sorodnimi institucijami doma in v tujini. Delovanje gozdarskega sektmja bo seveda javno, kar pomeni, da bodo clani zbornice 
o delu gozda1jev redno obvešceni preko razlicnih medijev, v zimskem casu pa bomo organizirali tudi številne sestanke z gozdnimi posestniki po vsej Sloveniji. 
Za konec še kadrovska zasedba gozdarskega sektmja: Jože Mori, vodja sektorja za gozdarsko svetovanje, tel.: (Ol) 241 63 62, GSM: 041 366 514, E-mail: joze. mori @kgzs.si 
Igor Kotnik, vodja oddelka za koordinacijo svetovanja, (Ol) 241 63 80, GSM: 041 366 526, E-mail : i2"or.kotnik@kgzs.si 
Jože Jeromel, vodja oddelka za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, zadolžen tudi za podrocje Maribora, Ptuja in Murska Sobote. Telefon: (02) 88 29 325, 
GSM: 051 414 364 E-maiL joze. jeromel @ce.kgzs .si Andrej Andoljšek, vodja oddelka za gozdarsko 

svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, zadolžen tudi za podrocje Novega mesta. Telefon: (Ol) 837 32 54, GSM: 051 335 685 E-mail : andrej .andoljsek@li.k!lzs.si 
Egon Rebec, vodja oddelka za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, zadolžen tudi za podrocje Kranja. Telefon : 
(05) 734 41 66, GSM: 051 344 880 
E-mail: e!!on.rebec@siol.net Upamo, da bomo z našim delom v cim vecji meri 

zadostili potrebam naših clanov  In si istocasno  
pridobili njihovo zaupanje.  
Jože MORI  

Aktualno 
SPOROCILO 
v zvezi z obravnavo in sklepi druge redne seje Sveta Zavoda 
za gozdove Slovenije* 
z dne 21. 11. 2003 
Svet Zavoda za gozdove Slovenije se je na svoji drugi redni seji z dne 21. 11. 2003 seznanil z Informacijo o predlogu rebalansa proracuna za leto 2004 in predlogu proracuna za leto 2005 oziroma s posledicami, ki bi jih predloga, ce bi bila takšna sprejeta, prinesla za financiranje javne gozdarske službe in sofinancira1~e vlaganj v gozdove v nasledruih dveh letih. Svet Zavoda je z zaskrbljenostjo ugotovil, da za zagotovitev delovanja javne gozdarske službe za leto 2004 
"Državni zbor je z dopolnili 12. 12.2003 zagotovil dodatna sredstva za javno gozdarsko službo za leti 2004 in 2005 
GozdV 61 (2003) 9 
primanjkuje 231 milijonov SIT (6% predloga spremenjenega proracuna), od tega 190 mjlijonov SIT za naloge Zavoda za gozdove Slovenije in 41 milijonov za naloge Gozdarskega inštituta Slovenije. V predlogu proracuna za leto 2005 se ta primanjkljaj v celoti nadaljuje. Zaradi tega Zavod, ob nespremenjenem številu delavcev javne službe (745)-slednje je glede na primerljivo strukturo nalog, površino ter lastništvo gozdov dokazano nižje kot v številnih srednje­evropskih državah-in minimalnem deležu materialnih stroškov (16%), ce bi tako ostalo, ne bi mogel uskladiti prihodov in odhodkov svojega financnega nacrta. 
Aktualno 

Svet Zavoda je nadalje ugotovil. da je za sofinanciranje nujnih vlaganj v gozdove -glede na potrebe opera ti v nega programa -primanjkljaj še bistveno vecji, saj za leto 2004 primanjkuje 657 milijonov SIT, za leto 2005 pa 733 milijonov SIT. To predstavlja kar 67% oziroma 70% višine predlaganih sredstev teh dveh proracunov. Glede na izhodišca optima\ nega programa v Programu razvoja gozdov v Sloveniji pa je ta primanjkljaj še neprimerno vecji (znaša nad 2.3 milijarde SIT). 
Svet Zavoda je zato s svojimi ugotovitvami in sklepi -poleg Vlade in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano -seznani 1 tudi Državni zbor (Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter Odbor za finance), od katerih pricakuje ustrezno podporo in ravnanje, med drugim pri pricakovanih amandmajih v okviru decembrske proracunske obravnave. 
* * * 
Vodstvo Zavoda je Svet seznanilo tudi z 

Informacijo o pripravi dolgorocne viz1je razvoja Zavoda za gozdove Slovenije ter o njenih glavnih izhodišcih . Vizijo priprav Ua posebna interna delovna 

skupina s sodelovanjem predsednika Sveta. Le-ta nastaja kot odgovor na-v zadnjih letih ponav}jajoco se-proracunsko ogroženost javne gozdarske službe Zavoda, kakor tudi na spremenjene razmere oziroma potrebe s strani države, lastnikov gozdov in javnosti. 
Bistvo nove vizije razvoja je v prestrukturiranju in racionaliziranju obstojecih ter uvaja1'Uu novih nalog javne službe, kakor tudi v širitvi in uvajanju drugih, dodatnih (storitvenih) dejavnosti Zavoda oziroma z njimi povezanih neproracunskih virov sredstev. 
Svet Zavoda je podprl pripravo takšne vizije razvoja in naložil vodstvu Zavoda, da do spomla­danske seje pripravi predlog ustreznega strateškega dokumenta za obravnavo. Obenem je Svet vodstvu Zavoda naložil tudi pripravo programa za njeno uresnicevanje. Svet Zavoda je dal tudi formalno pobudo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da le-to cimprej pricne proces priprave sprememb politike razvoja gozdarstva kot celote, na podlagi katere bi se reševala vsa tista vprašanja, ki presegajo okvire Zavoda za gozdove Slovenije. 
Mag. Franc FERLIN 
Predsednik Sveta Zavoda 

Gozdarski vestnik, LETNIK 61 • LETO 2003 • ŠTEVILKA 9 
Gozdarski vestnik, VOLUME 61• YEAR 2003• NUMBER 9 
Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor(Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž.ivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic 
Dokumentacijska obdelava(lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vestnik@gov. si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TAR NLB d .d. 02053-0018822261 
Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana 

Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8. 000 SIT. za dijake 
in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. 
Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT 
Izdajo številke podprlo/ Supported by 
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS 

Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora(Opinions expressed by authors do not necessarily ref/ect the policy of the publisher nor the editorial board 





~b LIV 
LIV HIDRAVLIKA 
izdelava hidravlicnih žerjavov, komponent in nadgradenj, d.o.o. Postojna 
Industrijska c.2 
6230 Postojna 
p.p. 77 
Slovenija 
tel.: +386 (0)5 728 37 OO 
fax: +386 (0)5 728 39 05 
http:/ 1 www.liv.si 
e-mail: liv@liv.si 


Podjetje LIV Hidravlil<a,d.o . 
. ' 
je priznan proizvajalec hidravlicnih žerjava in hidravlicne opreme za gozdarstvo Naši že rjavi so že vrsto let v pomoc tal<o domacim , kot tudi gozdarjem v Franciji, Nemciji, Italiji, v deželah bivše Sovjetske zveze in Indoneziji. 

Proizvajam o vrsto razlicnih žerjavov. s katerimi lahko zadovoljimo takorekoc vse potreb. Žerjavi nosilnosti od 30 do 350 kNm (od 3 do 35 tn razlicnih dosegov (od S do 12.5 n so primerni za vgradnjo na traktoi · in na velike kamio n 

CPCD01Iill~D1IC3 CJD1JffiC300Du ITJ0CPC30~C3o0o o~ ~C3CD[J)~D0~o 
~premite svoje tovornjake s hidravlicnimi zerjav 'i Liv