- ,00 SIT LETO XXXI, številka 19, 17. september 1999 Z G 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS TURO kova ■■ POLEG POPOLNE IZBIRE GSM APARATOV VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO HIFI VIDEO TEHNIKE GRABNERJEVA HIŠA ISSN 035 9770351 8 ropHONE Na trgu 7, Mozirje Telefon: 83-90-820 A ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. - CEMENT 50/1 - APNO 25/1 - MODUL BLOK 6/1 V VS€H POSLOVALNICAH Z GRADRCNIM MATERIALOM 795 439 89,90 SIT SIT SIT ZA VEČJE KOLIČINE MOŽNOST OOOATNEGA POPUSTA MEŠALEC ZA BETON LIV SAMOKOLNICA LIV GRANITO GREŠ PLOŠČICE MARAZZI 30x30 cm/m2 ENOROČNA ARMATURA ELEGANCE ZA TUŠ ENOROČNA ARMATURA ELEGANCE ZA UMIVALNIK S SIFONOM IN KOTNIMI VENTILI 42.500 SIT 6.690 SIT 1.790 SIT 13.900 SIT 15.790 SIT PO TOVARNIŠKIH CENAH PROGRAM: TIM LAŠKO, IZOLIRKA LJUBLJANA, CINKARNA CELJE, SIPOREX ZAGORJE, TERMO ŠKOFJA LOKA, NOVOLIT NOVA VAS,... ... .. . , □□STAVA TUDI NA DOM! PLAČILNI PROMET V DOMOVINI Nudimo Vam: - pomoč pri vključitvi v plačilni promet s posebnimi položnicami in nakaznicami - pomoč pri izmenjavi podatkov prek zbirnega centra v družbi Bankart d. o. o. - poslovanje z vključitvijo v elektronsko banko Proklik NLB - sprejemanje gotovine neposredno v centralni trezor, v dnevno nočni trezor ali na vaši lokaciji. S "X Za informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 063-899-52-28 in 063-899-53-33. (p) ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ISSN 0351-8140 Leto XXXI, št. 19, /& Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p,,'X/X Savinjska cesta 4,3331 Necsai»yNXV\X-telefon: 063/83-90-790, xNx telefon in faks: 063/83-90-791, XNV žiro račun 52810-685-13016 % Glavni in odgovorni urednik: ' Franci Kotnik - • sLXboXJ, \\ \\ :%\/'X ‘■X W' XNXxv Stidni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander XVide^Qil^'<3iTii' Sein,:ltefljandR,B^ir,NV; Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, . Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Z Kleniše Begič, Igor Pečnik, Mafij a' nx^XX Sodja-Kladmk, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Kose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, . . Kmetijska svetovalna služba Zavod za gozdove; Nxvsv Tajnica Barbara Zacirkc Računalniška obdelava: Tomaž Pajk '/ Trženje: Helena Kotnik, inobitel 041/793-063 ■■ Naslov uredništva: \sXn\s^X^xSx Savinjske novice ' cestä 4, 3331 Nazarje '\NXX ilefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 \X> savinjske.novice@siol.net Internet: vx^ http//:www.savinj-novice-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Vuvodniku sem doslej že nekajkratrazmišljal o hitrosti časa. Ne morem si kaj, da tudi tokrat ne bi zapisal nekaj besed na ta račun, saj jepred nami nova obletnica. 1. oktobra bo namreč minilo pet let, odkarje naše podjetje izdajatelj Savinjskih novic. Jubilej ni visok niti častitljiv, strinjam se, toda tistim, ki so v tem času pripravili 130 rednih in še nekaj izrednih oziroma posebnih številk Zgornjesavinjskega časopisa, vendarle nekaj pomeni. Ko smo začeli, je bila pozicija Savinjskih novic precej pod sedanjo, to si upam trditi. Postopoma smo se dvigovali in dosegli zelo soliden nivo. Seveda, še daleč smo do cilja, toda pot je prava. To nam vedno znova potrjujete tudi vi, cenjene bralke in bralci. Zaradi vseh naštetih dejstev smo se odločili, da bomo peto obletnico primerno zaznamovali. Prihodnjo številko bomo izdali v nakladi 5.000 izvodov, kar pomeni, dajo bodo poleg naročnikov prejela tudi ostala gospodinjstva. Še vedno si namreč želimo, da bi Savinjske novice zares postale vsakdanji spremljevalec vseh Zgornjesavinjčanov. Tako malo nas je v tej dolini pa imamo po drugi plati sedaj tako malo skupnih elementov. Savinjske novice so bile in ostajajo skupni element, kipovezuje vse občane od Mozirja do Gornjega Grada in Solčave. Da bi bili v prihodnje še bolj aktualni, seveda razmišljamo o tedenskem režimu izhajanja. O tem smo nekaj misli izrekli že lani ob30 letnici časopisa. Letošnja selitev v nove poslovne prostore nas je pri tem načrtovanju nekoliko zmotila, a odločenost ostaja. Je pa povezana tudi spripravljenostjo na drugi strani, torej na strani vas, spoštovani bralci in bralke. Počakajmo na leto 2000, takrat bomo skupaj ugriznili tudi v to jabolko. Še pred tem pa nam s priporočili znancem, sorodnikom in prijateljem pomagajte, da se naš domet še razširi. Potem bomo še močnejši, skupaj bomo tako rekoč nepremagljivi! c—I» \XXXX sa Gracer, Lava 7b, Cejje ' Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dnijpred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na , dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. ,. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. C Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev m oglasov ne ' lektoriramo. dpovedispr oüetje. skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef roha pregnancem slouensha uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 x......hXN ______VV * IZ-------------------- RTG Golte: Kanček upanja predstavlja Unior Zreče...............4 32. MOS Celje: Sejem rekordov.......... .4 OŠ Rečica ob Savinji: Bo tretji graditelj vendarle preavi?................ 6 Mozirski gaj: Deževna in hladna Floriada ‘99 ........... 7 Intervju: Ivan Purnat. župan občine Nazarje............8 Veniše: 55 let osvoboditve Zgornje Savinjske doline....... 11 60 let PGD Okonina: Vedeli, kaj hočejo, in . uspeli................ Alenka Goličnik: x Najuspešnejša zgornje- x x savinjska maturantka.. 14 Inovator, Jože Bider: x Žena podpira tri vogale, mož enega in ženo....... 14 Finale 19. zlate harmonike: Andrej Rak osvojil . \y občinstvo Ljubečne....16 Zgodovina in narodopisje: Naši domači zdravilci.... 20 Tema meseca: Kmetovanje v sožitju z v naravo ..................22 Darko Repenšek in Janko Požežnik: Najbolje ocenjeni sodniški par na SP za mladince .. 30 15. maraton Celje- ; x Logarska dolina: 422 udeležencev.......32 81. športne igre obrtnikov: Zgornjesavinjčani za las ob naslov prvaka ..... 33 Kronika: Huda nesreča v Radmirju.... ....36 Stečaj RTC Golte Kanček upanja predstavlja 32. Mednarodni obrtni sejem v Celju Sejem rekordov V navzočnosti predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in mnogih drugih uglednih gostov so v Celju pred tednom dni odprli 32. Mednarodni obrtni sejem - MOS ’99- Sejemski prostor je letos bistveno večji zaradi nove dvorane, v kateri se poleg ostalih območnih zbornic predstavlja tudi Območna obrtna zbornica Mozirje. llnior Zreče Po tem, ko je že vse kazalo, da rešitve za rekreacijsko turistični center na Golteh ni na vidiku, je znova »zasijala luč upanja«. Stečajni upravitelj Zvonimir Kristijan Mirt je namreč uspel obnoviti razgovore z zreškim podjetjem Unior, ki ima v lasti športni center na Rogli. Toda Unior pri tem očitno računa na pomoč ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Golte so se pred leti zaradi znanih težav znašle v večinski lasti Slovenske razvojne družbe, ki je lani skušala prodati svoj 75-odstotni delež za sto milijonov tolarjev. To ji ni uspelo, saj so v tistem času družbe za upravljanje bojkotirale vse ponujene delnice SRD. Tako je RTC na Golteh dokončno dozorel za stečaj, ki ga je predlagala Komercialna banka Triglav v stečaju. Do takrat je imela družba žiro račun blokiran že 945 dni. Stečajni upravitelj je ugotovil vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti. Med drugim na primer to, da premoženje družbe že dlje časa ni bilo zavarovano. Požar na spodnji postaji žičnice mu je preprečil, da bi do zaključka stečaja mozirsko rekreacijsko središče oddal v najem. Pogovarjal se je z Uniorjemiz Zrečin celjskim Tripexom, na razpis, ki je potekel 24. julija, pa se je javilo le slednje podjetje, ki pa nato pogodbe o najemu ni podpisalo. Mirt je zato sklenil, da bo skušal Golte prodati kot pravno osebo. V nasprotnem primeru bi moral premoženje prodati po delih, kar bi pomenilo dokončen propad centra na Mozirski planini. V zadnjem času so pogovori z zreškim podjetjem Unior znova oživeb. Zrečani so stečajnemu upravitelju postavili nekatere pogoje, od katerih bo odvisno, ah se bodo lotih zahtevne naloge usposobitve centra še pred zimsko sezono. Unior se nadeja pomoči s strani ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter sklada za razvoj malega gospodarstva, do odločitve pa naj bi prišlo že v tehdneh. Franci Kotnik obrtnikov in podjetnikov. Predsednik OOZ Mozirje Franc Benda v razgovoru s predstavnikoma sklada za razvoj malega gospodarstva (foto: F. Kotnik Otvoritev sejma je izzvenela v kritičnih vprašanjih državi, ki se še vedno ne zaveda dovolj, kakšen potencial predstavlja slovenska obrt. Le-ta namreč ustvarja 19 odstotkov bruto domačega proizvoda in zaposluje 18 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Obrtniki so v zadnjih petih letih odprh preko 30 tisoč novih delovnih mest, lahko pa bi jih še 50 tisoč, če bi jim država to omogočila s sistemskimi in drugimi zakonodajnimi rešitvami. Na sejmu, ki bo odprt do 19. septembra, se na 39-000 kvadratnih metrov pokritih in 21.000 kvadratnih metrov zunanjih razstavišč predstavlja preko 1.800 razstavljavcev iz 27 držav. MOS je postal največji gospodarsko poslovni dogodek v državi in kot takšen uživa ugled tudi v Evropi in svetu. Nenehna skrb delniške družbe Celjski sejem za izboljšanje sejemske infrastrukture se je letos izkazala v obliki nove dvorane L, ki je sejmišču prinesla dodat- nih 11.000 kvadratnih metrov razstavnih površin. V omenjeni dvorani se poleg ostalih območnih zbornic pred-stavlja tudi Območna obrtna zbornica Mozirje. Njen izvršilni odbor je že pred časom sklenil, da zbornica najame manjši razstavni prostor, na katerem se lahko v obliki video spotov in s reklamnim materialom predstavijo vsi zainteresirani člani zbornice. Ponudbo je izkoristilo dvanajst subjektov, med katerimi sta tudi občini Mozirje in Nazarje, ki sicer seveda nista članici zbornice. Razstavni prostor mozirske zbornice je v minulih dneh obiskalo že veliko funkcionarjev in poslovnih partnerjev. Med njimi so bili tudi predstavniki Sklada za razvoj malega gospodarstva Republike Slovenije, s katerimi je tekel razgovor o prihodnjih oblikah finančnih spodbud za razvoj Franci Kotnik Mozirski obrtniki so se spet izkazali na športnem področju - na MOS-u so osvojili 2. mesto (foto: F. Kotnik) N»trga7 3330 Mozirje TeL: 0638390810 Fakt: M3 8} 90 811 E-mail: agencija.svit@siol.net Na razstavnem prostoru Območne obrtne zbornice Mozirje se predstavljajo: Občina Mozirje, Občina Nazarje, Turistična agencija Svit Mozirje, Kovinska galanterija Cigale Nazarje, Kovinoplastika Benda Spodnja Rečica, Eltras Solčava, First Rototehni-ka, Mizarstvo Miran Benda Trnovec, Mizarstvo Kovač Ljubija, Gostišče Filač Gornji Grad - Vransko ter sekciji tekstilcev in avtoprevoznikov. PODJETNIŠKI KOTIČEK Kako se razbremeniti Bistvena dela, ki bi se jim moral v celoti posvetiti vsak podjetnik, so razmišljanje, načrtovanje in izboljševanje učinkovitosti tistega, kar že počne. Tega pa seveda ne more delati, če želi vsa dela v podjetju opraviti sam. Da bi našel dovolj časa, mora vsaj del pooblastil preložiti na podrejene. Najprej se morate odločiti, katera dela boste zaupali sodelavcem. Eden od načinov, da ugotovite, katera opravila bi to lahko bila, je, da naredite seznam vseh tistih opravil, ki bi jih drugi namesto vas lahko naredili bolj učinkovito ali ceneje. Izberite sposobne ljudi, ki so delo pripravljeni opraviti. Koliko nalog lahko zaupate sodelavcem, je odvisno od njihove sposobnosti, izkušenosti in zanesljivosti. Pravi ljudje bodo lahko prevzeli zahtevnejše naloge brez vaše pomoči, s svetovanjem in spodbujanjem pa boste lahko v ta namen usposobili tudi manj izkušene sodelavce. Oddajte celotne naloge. Zaposlenim je lažje delati na eni nalogi kot na posameznih delih naloge. Tako boste tudi vi lažje prišli do natančnejše in celovitejše rešitve. Povejte, kakšne rezultate pričakujete. Ko nekomu zaupate določeno nalogo, mu razložite, katere cilje Delovni čas ZPC d.o.o.: ob ponedeljek, torkih in četrtkih od 7.00 do 15.00, ob sredah od 7.00 do 17.00, ob petkih od 7.00 do 13.00. želite s tem doseči, kakšen je pomen njegovega dela, kakšne so omejitve in do katerega roka mora biti delo opravljeno. Prepustite delo pomočnikom. Ko prepustite delo sodelavcu, ga pustite, naj nalogo v miru dokonča. Ob dogovorjenem roku zahtevajte od njega poročilo, sicer pa mu ne glejte stalno pod prste. Zavedajte se tudi, da se na napakah učimo, zato jih sprejmite kot posledico pomanjkanja izkušenj. Nudite pomoč in nasvete. Sodelavcem vedno nudite pomoč, kadar jo potrebujejo, vendar nikoli ne končajte dela namesto njih. Če boste to storili, ne bodo nikoli razvili prepričanja, da so sposobni delo opraviti sami. Sprejmite le končano delo. Če se boste zadovoljili z nedokončanim delom, boste škodovali sebi in sodelavcem. Sodelavci ne bodo dobili potrebnih izkušenj, vi pa boste morali delo končati sami. Pohvalite sodelavca, ki je uspešen. Javno priznanje poveča zadovoljstvo tistega, ki je uspešno opravil nalogo, hkrati pa je to tudi zgled za zaposlene. Zakaj se ljudje kljub prednostim izogibajo delegiranja? Razlogi za to so najpogosteje: pomanjkanje časa, perfekcionizem in strah zaradi napak, prijeten občutek »umazanih rok«, strah pred izgubo avtoritete, prepričanje, da drugi niso dorasli zadevi, in strah pred tem, da vašega dela drugi ne bodo opazili. ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Mozirje Povezovanje z Novim Vinodolskim Znano je in vse bolj se potrjuje, da so lahko povezave med evropskimi karnevalskimi mesti tudi gospodarske in ne samo družabne. V tem smislu je potekal nedavni obisk predstavnikov hrvaškega mesta Novi Vinodolski na čelu z županom Milora-dom Komadino, ki so obiskali Občino Mozirje, Mozirski gaj in nazarska podjetja Glin Žagarstvo, BSH Hišni aparati in Elkroj. Predstavniki Novega Vinodolskega in Pusta Mozirskega pri županu Jožetu Kramerju (foto: C. Sem) V razgovoru z mozirskim županom Jožetom Kramerjem so župan Milorad Komadina, direktor novivinodolske komunale Milenko Butkovič in predsednik tamkajšnje turistične zveze Vladimir Butkovič predstavili svoje mesto in občino ter glavne značilnosti. Izkazalo se je, da obstajajo realne možnosti za tesnejše sodelovanje med obema občinama, zlasti na turističnem in gospodarskem področju. Sklenjen je bil dogovor, da mesto Novi Vinodolski v Mozirskem gaju zasadi svojo gredo, pogovor pa je tekel tudi o prijateljstvu med obema krajema Ob obisku podjetij Glin Žagarstvo, BSHHišni aparati in Elkroj,kjer so tek- li razgovori o možnostih odpiranja predstavništev v tem delu Hrvaške, je bilo ugotovljeno, da je omenjeno področje po tej plati še precej nepokrito, vsekakor pa tržno zanimivo. Društvo Pust Mozirski je kot pobudnik tovrstnih povezav zelo zadovoljno, da se odnosi med Mozirjem in Novim Vinodolskim krepijo. Gostje iz tega lepega kvarnerskega mesta so potrdili, da je bila promocijska akcija, ki jo je mozirsko pustno društvo izvedlo ob njihovem karnevalu v mesecu juliju, zelo odmevna in kot takšna tudi uspešna. Franci Kotnik SIT J? A ' V Šlandrov trg 35,33IO Žalec Tel. 710-0-560 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj SEDAJ TUDI V MOZIRJU (v Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 - v agenciji SVIT) OŠ Rečica ob Savinji Bo tretji graditelj vendarle pravi? Po vseh peripetijah s prvotnim izvajalcem gradnje samostojne osnovne šole na Rečici je bilo, kakor smo o tem že pisali, na novem razpisu za nadaljevanje in dokončanje gradnje izbrano gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Le tega je potrdil tudi mozirski občinski svet. Šlandrov tr| ;2 5,321( Žalci Tel. 710-0-560 PWUO, DA V TRETJE 6RE RADO. BOMO VIDEU, ČE TO DRŽI TUDI NA REČICI. Gradbena dela na reciski soli naj bi znova stekla v teh dneh (foto: B. Kanjir) Zgodba okrog gradnje bi lahko sposobnemu piscu postala hvaležna vsebina za dober roman, žal poln neokusnega črnega humorja. Začetek zgodbe bi verjetno segal vzačetek 70. let, ko so Rečičani ostali brez samostojne osnovne šole. Nadaljevanje bi bilo razvlečeno skozi dobrih 20 let, ko so si mnogi izmed njih bolj ali manj neuspešno prizadevali, da bi popolno osnovno šolstvo v kraju znova zaživelo in pripomoglo k večjemu razcvetu in polnejšemu življenju kraja. Po dolgih letih jim je to tudi uspelo. Tukaj pa se prične “boljši” del zgodbe. Ko se končno poenotijo vse potrebne institucije in da svoj “žegn” _______ tudi država, pride navrsto izbira izvajalca. Le-ta je zaupana občinski razpisni komisiji in občinskemu svetu. Na eni izmed dolgotrajnih sej bivšega občinskega sveta je padla odločitev. Po tehtanju mnogih argumentov, ki so jih predočila na razpis prijavljena podjetja, in burnih razpravah mnogih svetnikov je bilo na pritisk nekaterih izmed njih končno izbrano podjetje Cimperman, ki je ponudilo daleč najbolj ugodno ceno izdelave. Zaradi že takrat negativnega finančnega stanj a na Cimpermanovih računih je verjetno le malokateri svetnik verjel, da bo šlo vse gladko. Župan je predlagal ponoven pregled razpisne dokumentacije, vendar po takrafnizakonodaji ni imel dovolj “moči nad svetniki”. Prevladala pa je cena, čeprav le-ta ne bi smela imeti najvažnejšega vpliva. Na razpisih ponavadi velja, da že razpis-nakomisijaizločinajnižjegainnajviš-jega ponudnika. Kakorkoli že. Cimperman je po slabem letu gradnje zaradi pomanjkanja denarja “vrgel puško vkoruzo” za sabo pa pustil kup neizplačanih podizvajalcev, ki še danes s svojimi terjatvami prihajajo na Občino. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, so dejali pesimisti. Nanovegažupa-nainnov občinski svet je padlobreme reševanja investicije. V uradnem listu je izšel nov razpis in prišle so nove prijave. Zopet se je sestala razpisna komisija in tokrat zaigrala na “varnejše karte”. Izbran je bil velenjski Vegrad. Karte usode pa znova niso iz rokava potegnile pravegaaduta, saj bi zaradi gole formalnosti razpis kmalu zopet padel v vodo. Zaradi pritožbe na izbranega izva-j alca, ki jo je na republiško revizijsko komisijo vložilo podjetje Pluton, jele-ta pregledala postopke pri izbiri in za novega izvajalca izbrala gradbeno podjetje Rudis iz Trbovelj, kije bilo na tretjem mestu med ponudniki. Še sreča, da revizorji niso razveljavili celotnega razpisa, ampak samo odločitev o izbiri. V nasprotnem primeru bi se začetek nadaljevanja zopet zamaknil za par mesecev. Delavci Rudisa v teh dnevih že urejajo gradbišče, da bodo lahko pričeli z delom. Gradnjabo dokončana v naslednjem letu in otroci bodo lahko z novim šolskim letom zakorakali v novo šolo. Če pa ne bo čisto tako, verjetno ne bo nihče več presenečen. Človek se vsega navadi, pa naj bo še tako hudo. Benjamin Kanjir IZVAJALCI DEL NA NOVI REČIČKI OSNOVNI ŠOU St PODAJAJO OBJEKT KOT ŠTAFETNO PALICO. B00SI0A VEDI ALI BOMO SPLOH DOČAKALI KONEC IZGRADNJE. Mozirski gaj Deževna in hladna Floriada ‘99 Tokrat se je vreme zares zarotilo proti organizatorjem mednarodne cvetlične razstave v Mozirskem gaju. Res je kljubovalo že lani, toda vsaj v nedeljo, ko je bila na sporedu povorka ob 20-letnici parka, je bilo vreme sončno. Letos se je deževje vleklo praktično skozi cel konec tedna, zato je Mozirski gaj obiskalo bistveno manj obiskovalcev, kot so pričakovali. Našteli so jih nekaj manj kot osem tisoč. Kljub temu nikakor ne moremo govoriti o katastrofi, saj je bila prireditev odlično pripravljena, obiskovalci pazadovoljni. Najvidnejši slovenski Aoristi so uresničili idejo organ- ni bilo, saj so bile temperature vse prej kot poletne. Organizatorji razstave na čelu s predsednikom ekološko-hortikul-turnega društva Darkom Beletom na vodi (foto: Ciril Sem) izatorjev, dana svojstven način upodobijo cvetlično mavrico na vodi. Iz istobarvnega cvetja vsake od osnovnih barv mavričnega spektra so oblikovali po lastnih zamislih ukrojene kreacije, ki so skupaj tvorile smiselno zaokroženo celoto. Tbdi ostali del parka je bil čudovit: bujne gredice, bogati aranžmaji pod šotori, živahni etnografski objekti... Piko na i so postavili ljubitelji ptic pevk, ki so v Ljubotovem domu znova pripravili enkratno razstavo. Naravno lepoto je dopolnjevala pestra sejemska ponudba pred gajem, kjer je bilo moč kupiti skoraj vse. Thdi gostinska ponudba je bila dovolj široka, da obiskovalci niso odhajali lačni in žejni. No, prehude žeje tudi seveda ne obupujejo. Finančni primanjkljaj, ki ga je prinesla Floriada ’99, bodo pokrili iz rezervnih sredstev, ki so jih privarčevali z zavestjo, da lahko nekoč vreme pokvari prireditev do takšne mere, kot se je to zgodilo tokrat»Z razstavami v parku bomo nadaljevali tudi v letu 2000, res pa je, da bomo morali razmišljati o cenejših izvedbah, ki ne bodo predstavljale tako velikega finančnega bremena. Prvomajski prazniki prihodnje leto bodo dolgi, zato bomo zanesljivo spet pripravili pašo za oči, ki bo v Mozirski gaj privabila obiskovalce od blizu in daleč,« je sklenil svoje razmišljanje Darko Bele. Franci Kotnik - RDEČA - Mateja Derstvenšek, Sevnica- - MODRA-Simon Ogrizek, PUP Velenje -£ -VIJOLlČNA-JožicainJanezKlemenčič, Ljubljana ■ . - ZELENA - Jože Skornšek ml., Mozirje - BELA - jelka Stopar-Metelko, Ljubljana Občina Nazarje Otvoritev šole osrednja točka občinskega praznika V nazarski občini se v tem tednu vrstijo prireditve ob drugem občinskem prazniku. Osrednja slovesnost bo danes ob 17. uri, ko bodo svečano predali namenu novi šolski objekt, v katerem je poleg osnovne tudi glasbena šola. Program prireditev se je začel že minulo soboto s turnirjem v skvošu v Kokarjah. V torek je župan Ivan Purnat na občini priredil sprejem za direktorje podjetij, katerega se je udeležil tudi predsednik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko mag. Janez Kopač. V sredo je bilo srečanje krajanov pri spominski plošči Franu Tratniku v Potoku, včeraj pa še šahovski turnir v Nazarjah. Pred današnjo otvoritvijo šole bo v tamkajšnji dvorani slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim. Zlati grb občine Nazarje bodo prejeli Silvo Forštner iz Šmartnega ob Dreti (za dolgoletno aktivno delo v organih, organizacij ah in društvih KS Šmartno ob Dreti), Anton Krefl iz Pustega Polja (za dolgoletno aktivno delo v društvih in organizacij ah ter pomoč sokrajanom) in Srečko Urtelj st. iz Žlabra (za dolgoletno aktivno delo v prostovoljnem in industrijskem gasilstvu v Nazarjah). Grb občine Nazarje bosta prejela Glasbena šola Nazarje (za prizadevno in uspešno vzgojno-izobraževalno delo ter skrb za kulturno življenje v občini Nazarje) in podjetje B/S/H Hišni aparati (za izjemne dosežke pri razvoju podjetja in ohranjanju delovnih mest). Priznanje župana bodo prejela prostovoljna gasilska društva Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti (za izjemno požrtvovalnost in pomoč pri poplavi 4.-5. nov. 1998). Občinski praznik bodo občani občine Nazarje sklenili jutri s rekreativnim kolesarjenjem na relaciji Račnek - Nazarje - Pobrežje - Brdo - Račnek, v Šmartnem bo popoldan še košarkarski turnir. V primeru slabega vremena bosta obe športni prireditvi v nedeljo. Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad Pogodbo in dogovor potrdili tudi svetniki V zadnji številki Savinjskih novic smo pisali o zapletih, ki so nastali okoli nameravane gradnje mostu v Gornjem Gradu in o možnosti sklica izredne seje občinskega sveta, v kolikor županu Toniju Riflju zapletov ne bi uspelo zgladiti. Očitno je bil župan uspešen, saj so svetniki na izredni seji, kije kljub vsemu bila sklicana, potrdili dogovor oziroma pogodbo z lastnico zemljišča ob načrtovani gradnji in planinskim društvom, ki ima v lasti društveni prostor, tik ob sedanji lokaciji mostu. V kolikor se pred samim podpisom dogovora ne bo zopet zapletlo, potem po besedah župana obstajajo realne možnosti, da se bo začelo graditi še pred novim letom. Most s podpornimi zidovi naj bi bil zgrajen predvidoma v šestih mesecih, nekje do občinskega praznika prihodnje leto. V tem času bodo z delno rekonstrukcijo ceste zagotovili obvoz od nekdanje samopostrežne trgovine do križišča v Spodnjem Trgu. Volk sit in koza cela bi lahko dejali, Gornji Grad in vsi ostali z njim pa bodo kot kaže vendarle prišli do dolgo želenega novega mostu. Takega, ki so ga pred drugo svetovno vojno že imeli. Savinjčan Intervju: Ivan Purnat, župan občine Nazarj*e “Če ni sodelovanja občanov, cilja ne dosežeš.” Lansko leto je občina Nazarje prvič po ustanovitvi leta 1994 praznovala svoj občinski praznik. Svetniki so se odločili, da za dan praznovanja izberejo 18. september. Kako se nazarski župan Ivan Purnat spominja dogodkov ob prvem občinskem prazniku? Spomini na takratno praznovanje so res lepi. Zdi se mi, da so bile vse prireditve za srce in oči; od otvarjanja asfaltiranih cest, odkritja plošče prvi učilni, srečanja krajanov ob obujanju lončarstva in dogodkov iz zgodovine, literarnega večera in športnih srečanj do svečane seje občinskega sveta in ognjemeta. Pričakujem, da bo vsako leto praznovanje občinskega praznika vsebovalo nekaj pomembnega za občane in občino. - Dober mesec po dneh slavja in veselja je Zadrečko dolino prizadela huda poplava, hujša kot leta 1990. Škoda je bila ogromna. Kako je v tem letu dni potekala sanacija, koliko denarja je v ta namen odobrila država? Res se še ni dobro poleglo navdušenje nad praznovanjem prvega občinskega praznika, ko je našo občino prizadela huda naravna nesreča - poplava, kakršne naši ljudje ne pomnijo. V noči s 4. na 5. november 1998 je reka Dreta s svojimi pritoki poplavila vso dolino od Dola pri Gornjem Gradu do Nazarij in povzročila ogromno škodo na komunalnem gospodarstvu - vodovodih in kanalizaciji, cestni infrastrukturi -torej lokalnih in krajevnih cestah, stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektih, v kmetijstvu, industriji in drobnem gospodarstvu. Pri reševanju imetja občanov so se izredno izkazali gasilci vseh treh društev v občini, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci iz Mozirja in Pobrežij. Vsem se za njihovo požrtvovalnost najlepše zahvaljujem. S hrano in obleko sta pomagali humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas, občina pa je nekaj denarja iz sredstev rezerv namenila tistim občanom, ki so imeli poplavljene stanovanjske prostore. Jesenske in zimske mesece smo nato posvečali odpravljanju posledic poplave, saj smo morah čimprej zagotoviti prevoznost tako lokalnih kot krajevnih in tudi gozdnih cest ter mostov v Spodnjih Krašah in Kokarjah, za povezavo kmetije v Šentjoštu z dolino pa smo zgradili del nove ceste. Škoda je bila ocenjena na 448,454.553 tolarjev, država pa jo je priznala le v višini 205,163.373 tolarjev. Kot pomoč občini pri odpravljanju posledic poplave je bilo z njene strani na osnovi računov nakazanih v decembru in januarju 18,395.965 tolarjev. Po zakonu, ki gaje sprejel Državni zbor, je državna pomoč naši občini odobrena v višini 71,026.005 tolarjev, in sicer vletu 1999 29,246.002, v letu 2000 pa 41,780.003 tolarjev. Ta sredstva bo občina prejela šele po potrditvi sanacijskega programa, ki smo ga izdelali na podlagi predračunov za odpravo posledic poplave. Upam, da bomo ta finančna sredstva tudi dejansko dobili. Zal sanacijska dela na reki Dreti in njenih pritokih ne potekajo tako, kot nam obljubljajo pristojne državne službe in izvajalci. Njihovo najnovejše zagotovilo je, da bodo pričeli z deli na nasipu v Nazarj ah v prvi polovici septembra. - Občina Nazarje je v minulem obdobju nedvomno upravičila svoj obstoj, po drugi strani pa delitvena bilanca bivše občine Mozirje še vedno ni zaključena. Kje so razlogi za to? Ivan Purnat: “Zadnje leto je zaznamovano z odpravljanjem posledic poplave” (foto: F. Kotnik) Delitvena bilanca bivše občine Mozirje res še ni zaključena in od preteklega leta ni bilo nobenega napredka. Verjetno je krivda na strani tistega, ki trmasto vztraja pri svoji zamisli o delitveni bilanci. Vsi občinski sveti občin na območju bivše občine Mozirje so že leta 1996 sprejeli sklepe, da se premoženje deli po legi. Na podlagi teh sklepov je potrebno sestaviti pogodbo o delitveni bilanci in jo podpisati. V to je nesmiselno vpletati izvajanje komunalnih dejavnosti, saj vsaka občina po zakonu samostojno odloča, kako oziroma kdo bo v občini opravljal določeno komunalno dejavnost. Sem optimist in upam, da bo delitvena bilanca zaključena do konca letošnjega leta. - Lanska jesen je bila politično vroča, saj so bile po štirih letih spet lokalne volitve. Na njih ste dobili izjemno podporo volivcev. Kako jo sedaj v praksi uresničujete? Na lokalnih volitvah preteklo leto kljub nekaterim napovedim nisem pričakoval takšnega izida. Tako široko zaupanje volilcev - naših občanov, zame jih je glasovalo 85,8 odstotka, je predvsem velika obveza, da bom izpolnjeval program, ki sem ga predstavil ob kandidaturi. Seveda je to odvisno tudi od mojih sodelavcev, članov občinskega sveta in vseh občanov. Lahko si prizadevaš za dosego določenega cilja, a če ni sodelovanja občanov, ga ne dosežeš. Prepričan sem, da dobromisleči ljudje radi sodelujejo na različnih področjih delovanja lokalne samouprave in se skupaj veselijo doseženih uspehov. - Tik pred omenjenimi volitvami se je zgodil še eden izjemno pomemben dogodek: po odločbi ustavnega sodišča je bila Prihova končno priključena občini Nazarje. Vaš komentar? Z odločitvijo ustavnega sodišča so bila zaključena desetletna, neuradno celo večde-setletna prizadevanja večine krajanov Prihove, da se priključijo krajevni skupnosti Nazarje, kjer uresničujejo večino svojih življenjskih potreb. Ker o usodi naselja ni mogel odločiti razum na lokalni ravni in v državnem zboruje to pač storilo ustavno sodišče. Upam, da bodo vsa dotakratna nesoglasjamed krajani čimprej pozabljena in da bodo složno poskrbeli za ureditev svojega naselja. - Po sprejetju novele zakona o lokalni samoupravi delo občinskega sveta sedaj vodi župan. Ocenjujete to spremembo kot pozitivno oziroma kaj je sedaj drugače? S to novostjo je župan dobil še dodatno obremenitev, saj mora sedaj poleg spremljanja sej občinskega sveta te tudi voditi, jih sklicevati in določati točke dnevnega reda. Pri nas ni drugih sprememb, saj že v prejšnjem mandatu, ko je občinski svet vodil predsednik, ni bilo nasprotij med njim in županom, kot se je to dogajalo v nekaterih drugih občinah. - Kaj je bilo v minulem letu postorjenega v občini Nazarje? V obdobju od lanskega praznovanja občinskega praznika do danes je bilo opravljenega kar nekaj dela. Omenjeno obdobje je zaznamovano z odpravljanjem posledic poplave, od dela na terenu do priprave dokumentacije in sanacijskega programa, kajti državane da denarja »na lepe oči«, vse mora biti dokumentirano, za vsak poseg mora biti dovoljenje. V tem času smo nadaljevali z gradnjo glasbene in osnovne šole ter pripravo pogojev za delo popolne osnovne šole, kar je bilo realizirano do 1. septembra. Učenci sedaj lahko v Nazarjah nadaljujejo šolanje v višjih razredih, glasbena šola pa deluje v svojih prostorih. Do šole smo pripeljali toplovod, na katerega se bodo lahko priključila tudi stanovanja v starejših blokih. Za ostale individualne hiše pripravljamo projekt daljinskega ogrevanja. Nanj se bodo gospodinjstva lahko priključila v naslednjih nekaj letih, če bomo od države in programa Phare dobili znaten delež nepovratnih sredstev. Tri odseke cest v dolžini dveh kilometrov imajo občani tudi s pomočjo občine pripravljene za asfaltiranje, kar bomo opravili prihodnje leto. Veliko pozornosti in zagotavljanja pogojev delovanja ter razvoja smo posvetili predšolski in osnovnošolski vzgoji in izobraževanju, glasbeni šoli, kulturnim, gasilskim, športnim in drugim društvom ter organizacijam, kakor tudi velikemu in malemu gospodarstvu, obrti, kmetijstvu in turizmu. - V letu 1998 se je začela gradnja novega šolskega objekta, v katerega so pred dnevi že vstopili šolarji, tako prvošolčki kot osmošolci. Kako je potekala gradnja do sedaj in kako je z načrtovano gradnjo telovadnice? Gradnja novega šolskega objekta in debia adaptacija obstoječega objekta sta potekali po planu, kakor tudi opremljanje šole s pohištvom in učili. Seveda je bila največja delovna mrzlica tik pred prvim septembrom. S pomočjo ravnateljice glasbene šole, ravnatelja osnovne šole in vseh zaposlenih sta bili obe šoli prvega septembra pripravljeni na sprejem učencev. Vrednost do sedaj opravljenih gradbenih del je 202 milijona tolarjev, vrednost nabavljene šolske opreme in učil je 46 milijonov, ostali stroški: komunalno opremljeno zemljišče, idejni in glavni projekt, investicijski program in inženiring pa znašajo 24 milijonov, skupaj torej 272 milijonov tolarjev. Po programu gradnje od spomladi leta 1998 bi do letošnje jeseni morala biti zgrajena tudi telovadnica za potrebe osnovne šole in vrtca, a so občani - predvsem člani športnih društev- terjali proučitev možnosti za gradnjo takšne telovadnice, ki bi služila tudi za potrebe rekreacije odraslih. Različne analize in posvetovanja so terjale svoj čas, tako da z gradnjo še nismo pričeli. Na podlagi soglasja vseh treh krajevnih skupnosti, športnih društev in občinskega sveta se izdeluje nov projekt za telovadnico, ki bo zadovoljevala tudi interese rekreativcev in potrebe občine. Tako bomo z gradnjo pričeli v oktobru ali novembru letošnjega leta in jo zaključili naslednjo pomlad. V času prihodnjih šolskih počitnic bomo adaptirali in dozidah še staro šolo in tako bo do naslednjega občinskega praznika zaključena celotna investicija. - Kateri so ostali projekti, kise jih nameravate lotiti v prihodnjem letu dni? Velik projekt, s katerim se bomo ukvarjali še eno leto, je prej omenjena telovadnica. Zahteven zalogaj bo nedvomno tudi gradnja daljinskega ogrevanja Nazarij. Če bomo z investicijo pričeli, je odvisno od nepovratnih sredstev države in programa Phare. V preteklih dveh letih smo zgradili kanalizacijo in razbremenilnik v Nazar j ah, naslednje leto pa bomo skupaj z Občino Mozirje povečali čistilno napravo v Lokah. Seveda imamo v programu tudi posodabljanje cest, postavitve javne razsvetljave in odpravljanje drugih problemov, ki tarejo občane. Vsi se moramo zavedati, da se v enem letu ne da vsega postoriti. Nadaljevali bomo tudi s prido- bivanjem dokumentacije za ureditev podjetniške cone na Prihovi. Izdelano že imamo študijo in naravovarstvene smernice za zavarovanje nazarskega dela Dobrovelj s Čreto in Krašico v obliki krajinskega parka, kar bomo na občinskem svetu štorih v sodelovanju s prebivalci tega območja. - Vaše misli ob letošnjem občinskem prazniku, vaše sporočilo občanom? Peta obletnica obstoja občine je primeren čas, da pogledamo, kaj vse se je v teh letih postorilo po krajih in zaselkih naše občine in kaj vse je bilo zgrajeno. Vem, da še marsikaj manjka in da imajo občani še veliko problemov in želja, upam pa tudi, da znajo oceniti, kaj se lahko stori in v kakšnem času. Prej in bolje bo opravljeno, če bomo vsi sodelovali in skupaj poiskali najboljše rešitve, ker še vedno velja: v slogi je moč! Vsem občankam in občanom želim, da skupaj upihnemo pet svečk, si zaželimo še naprej dobrega razumevanja in se veselimo ob 18. septembru, prazniku naše občine! Franci Kotnik OBČINA NAZARJE Občankam in občanom občine bazarje istureno čestitamo ob občinshemp raznihu! N A Z A R J ludi v prihodnje vamžeCimo veCihp uspehov na vseh področjih. Župan in občinski svet Šiviljstvo in trgovina VELIKA IZBIRA BLAGA - za kostime in bluze že od 990,00 SIT/m - podloga 599,00 SIT/m - termoflis že od 1.490,00 SIT/m - čipka že od 990,00 SIT/m Možnost plačila tudi s kartico AKTIVA! Na trgu 2, Mozirje Tel.:041 720-571 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 e-mall: info@radiorap-pol2ela-sp,si Galerija Steki Gornji Grad Tihožitja Vrše Žajdela -Hrovat Slikarka Urša Žajdela-Hrovat jeza zgornjesavinjske spremljevalce slikarskih razstav relativna neznanka, saj je za rastavo v Mozirju tokratna v Gornjem Gradu komaj njena druga v Zgornji Savinjski dolini. Seveda pa segajo korenine njene ustvarjalnosti v leto 1986, ko se je v Jaršah prvič samostojno predstavila. Gornjegrajska razstava je njena dvaindvajseta samostojna. Dr. Mirko Juteršek je o slikarki zapisal, da je vseskozi slikala tako kot je sama želela, prepričana, da res dela tisto kar sama hoče. “Vse bolj intenzivno in uspešno se je pričela poglabljati v slikanje bujnih cvetličnih šopkov, tradicionalno slikarsko tematiko, ki je splošna in primerjalno aktualna”, je še o slikarki zapisal Juteršek. Cvetlično tihožitje je v Sloveniji v zadnjih desetletjih ponovno aktualiziral France Slana, zdi pa se, da je postalo v zadnjem času tovrstno slikanje domena prav Urše Žajdela - Hrovat. Slikarka se je namreč z večjimi formati končno odločila konkurenčno izpostaviti svoje čustveno, a hkrati s študijsko doslednostjo utemeljeno upodabljanje barvno nasičenih tihožitij. Srednjeveška galerija v Gornjem Gradu je na pragu jeseni vsekakor dočakala barvno silovitost cvetličnega tihožitja ki poleg že povedanega celovito odstira blagi svet slikarkine notranjosti. Kompozicijo rožnatih barv, prevladujejo pozitivne, je z izbornim nastopom Vika Venišnik čestita Urši Žajdela - Hrovat (foto: Savinjčan) utelesila kitaristka prof. Katja Klemše. Razstavo je, tako kot vse dosedanje, pripravila Vika Venišnik, otvoril pa župan Toni Rifelj. Savinjčan Sklad RS za ljubiteljsko kulturo Srečanja ljubiteljskih kulturnih skupin Mozirska območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti načrtuje v prihodnjih mesecih številna srečanja in izobraževalne seminarje ter delavnice za mentorje z različnih področij delovanja ljubiteljske kulture. Najprej bo na sporedu revija cerkvenih pevskih zborov in skupin, ki bo 10. oktobra na Ljubnem ob Savinji. Letošnje srečanjeljudskihpevcevbo pod naslovom Zapoj z menoj potekalo 24. oktobra v Lučah. Namen srečanja je ohranjanje bogatega ljudskega izročila in prijetno druženje ljubiteljev petja. Petje se lahko izvaja v različnih sestavah (solo, duet, skupina) in je lahko samostojno ali ob spremljavi starih ljudskih instrumentov. 30. oktobra bo sklad organiziral prvi izobraževalni seminar za mentorje plesnih skupin. Iz leta v leto je namreč več novosti na plesno izraznem področju, zaradi česar se kaže potreba po organizaciji plesnih delavnic in izobraževalnih seminarjev za mentorje otroških in mladinskih plesnih skupin. Kraj omenjenegaseminarjaše ni določen. 13. novembra bo po dogovoru z zborovodji odraslih pevskih zborov in skupin potekala glasbena delavnica za odrasle in otroške pevske zbore, ki jo bo vodilaprof. Katja Kovač. Kraj bo izbran glede na prijave in želje udeležencev. Teden dni kasneje bo sledila še gledališka delavnica, ki je bila sicer načrtovana že v prvi polovici letošnjega leta. Na njej naj bi spregovorili tudi o pripravi programov za območno srečanje gledaliških skupin, ki bo februarja 2000. V nedeljo, 28. novembra, bo srečanje instrumentalnih skupin FAMA. Lanskoletno, ki je potekalo v Bočni, je odlično uspelo, zato ga bo sklad pripravil tudi letos. Kraj srečanja še ni določen, vodja območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj pa vabi vse zainteresirane zanaštete projekte, da se čimprej prijavijo. Franci Kotnik Srečanje citrarjev v Velenju Odlični Mojca in Mira Na 11. srečanju citrarjev, ki je bilo 27. avgusta v Velenju, sta nastopili tudi mladi citrarki s Tera pri Ljubnem ob Savinji, dvojčici Mojca in Mira Lenko. Roka pregnancem - Slovenska vas Zbranih že 68,8 milijonov V skupni akciji slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Roka pregnancem - Slovenska vas, ki se je na pobudo Televizije Slovenije začela v mesecu juliju in v kateri sodeluje več kot 120 medijev iz vse države, je bilo po zadnjih podatkih doslej zbranih že 68.790.000 tolarjev. Dejansko nakazani znesek tako že za dobrih deset odstotkov presega napovedano vsoto 63,5 milijona tolarjev. Med nekaj tisoč darovalci sta največja Tobačna Ljubljana in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki sta vsak prispevala po pet milijonov tolarjev. Na vseh poštah in številnih bankah, kjer imajo to posebej označeno, so vplačila v ta človekoljubni namen oproščena provizije. Idejni projekt za vas, ki bo stala na Kosovu, je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije. V teh dneh naj bi bila v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami in lokalnimi oblastmi izbrana lokacija naselja, ki bo rešilo problem bivanja nekaj sto lju- dem. Naselje naj bi vsekakor postavili še letos oziroma pred začetkom slabega vremena in hudega mraza. DS Ob boku zelo znanim citrarkam in citrarjem iz vse Slovenije sta s svojim nastopom, skladbama Barkaro-la in Svetovni popotnik, požele prisrčen aplavz občinstva. Tudi na ta način se ime kraja, občine in Zgornje Savinjske doline pojavi v lepi luči, Mira in Mojca pa si »pilita« nove izkušnje za nastope v javnosti. Lahko jima iskreno čestitamo. ■ Jože Miklavc Mira in Mojca med nastopom v Starem Velenju (foto: J. Miklavc) 55 let osvoboditve Zgornje Savinjske doline Osvobojeno ozemlje sredi nacističnega rajha Pisalo se je leto 1944, torej pred petinpetdesetimi leti, ki je bilo za Zgornjo Savinjsko dolino gotovo eno najbolj znamenitih in ponosnih. Tistega poletja je namreč partizanska vojska izbojevala, sredi tretjega rajha, 500 kvadratnih kilometrovveliko osvobojeno ozemlje. Organizirane so bile slovenske šole, celo bolnišnica in tiskarna, ženske so na volitvah prvič imele volilno pravico. Tistikrat je bila na tem ozemlju tudi zavezniška misija, nekakšna ambasada svobodnega sveta v Gornjem Gradu, s 14. divizijo in Šlandrovo brigado. Tem dogodkom je bilo pri hotelu Štorman na Venišah posvečeno srečanje borcev NOV. Pokrovitelj je bila Občina Nazarje, osrednje besede pa je zbranim spregovoril dr. Matjaž Kmecl. Preko tristo preživelih borcev je v prijateljskem vzdušju ponovno podoživljalo čase narodnoosvobodilne borbe, z njimi pa so se spominjali Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru, Ivan Dolničar, predsednik Zveze združenj borcev Slovenije, Jože Poznič, predsednik območne organizacije ZB Zgornje Savinjske doline, Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad, Aleksander Videčnik, častni občan občine Nazarje, in Ivan Pumat, nazarski župan in pokrovitelj srečanja. Velik je prispevek borcev NOV k današnji neodvisni Sloveniji, tako kot nosijo velik delež zaslug tudi Maistrovi borci in udeleženci desetdnevne vojne za Slovenijo leta 1991, je med pozdravnim nagovorom poudaril župan Pumat. “Tistih tisoč in več Zgornjesavinjčanov, ki so jih pobili pred pol stoletja samo zato, ker so branih svoje slovenstvo in svojo čast, pobih pa jih niso komunisti, je vendar testament za vse nas. Življenja jim niso vzeh zaradi članstva v tej ah oni stranki, vzeli so jim ga zato, ker so hoteh biti to, kar so v resnici bili -po starših in dedih; ker so hoteh bih svobodni ljudje!” \\\I\V\W Dr. Matjaž Kmecl: “Naša skupna nadstranka je svoboda” (foto: Ciril Sem) Pomenljive so bile besede dr. Kmecla, s katerimi je nagovoril prisotne. Globokoumna širina njegovih misli jeblagodejnoorala in poveličevalaslovenstvo, pred sleherno barvo in ideologijo. “Vsega tega si ne bi smeh pustiti vzeti, sicer bomo šli v prihodnost kot lastna laž,” je bil kategoričen slavnostni govornik in zaključil: “Vseeno je, v kateri stranki je kdo: naša skupna nadstranka je svoboda in samostojnost, je prava demokracija s človeškim obrazom, ne demokracija pogoltnosti, je sreča vseh in vsakogar posebej. V imenu te nadstranke, za katero je padlo že ničkoliko idealistov, odkar svet stoji, in za katero se jebojevalatudi ZgomjaSavinjskadolinamed drugo svetovno vojno, smo zbrani tudi danes tukaj - ob obletnici svobodne dežehce sredi tretjega rajha, sre- di zasedene in ustrahovane Evrope. Pa naj pokaže v tej Evropi, če je kdo takrat še imel kaj takega!” Kulturni program so sooblikovali pevci mešanega pevskegazboraizMozirjapod taktirko AntonaAcma-na mlajšega, Godba Zgornje Savinjske doline, katero vodi neumorni Franc Goljuf, in učenci osnovne šole iz Nazarij. Savinjčan Praporščaki na proslavi 55-letnice osvoboditve doline (foto: Ciril Sem) Gasilsko društvo Okonina Vedeli, kaj hočejo, in uspeli Pisalo se je leto 1939, ko so zbrani Okoninčani v prostorih gostilne Četara ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. V šestdesetih letih delovanja so doživljali vzpone in padce, vendar vseskozi neumorno stali ob strani pomoči potrebnim. Nedavno praznovanje, domačim gasilcem so se pridružili kolegi iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, seveda ni bilo namenjeno zgolj obujanju spominov, dasiravno je spoštovanje zgodovine močna opora pri načrtovanju sedanjosti in prihodnosti, ampak so ob tej priliki predali namenu prenovljen gasilski dom, operativna desetina pa je odslej opremljena s petimi modernimi čeladami. Omeniti velja tudi nova dihalna aparata in sploh so se Okoninci izkazali kot le malokje. Relativno maloštevilni so v obnovo doma, ki bo služil tudi ostalim krajanom, ne samo v gasilske namene, vložili preko 3000 prostovoljnih ur. Dva milijona tolarjev je v obnovo vložila tudi Občina Ljubno. Vzrokov za slavje torej v Okonini ni manjkalo. Domačim gasilcem so med ostalimi čestitali ob jubileju Franc Naraks, član predsedstva GZ Slovenije, Roman Krajner v imenu GZ Zgornje Savinjske doline, v imenu odsotne županje se je čestitkam pridružil ljubenski podžupan Stanko Zagožen. Blagoslov prenovljenih prostorov in doma v celoti je opravil župnik Jože Gračner. Savinjčan PGD Okonina je pridobila nova dihalna aparata (foto. J. P.) Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline Izmenjava podeželske mladine Belgije in Slovenije Med 26. julijem in 4. avgustom se je 14 mladih, pretežno iz naše doline, mudilo na obisku pri belgijski mladini. Srečanje je predstavljalo že šesto tovrstno izmenjavo med Društvom podeželske mladine Zgornje Savinjske doline (DPM ZSD) in Katoliško podeželsko mladino iz Belgije (KLJ). Obala severnega morja je nudila inspiracijo tudi za umetniško ustvarjanje Prvi začetki povezovanja segajo v leto 1993, ko se je na svetovnem srečanju podeželske mladine (MIJARC) v Ardenih začelo nekaj plesti med slovenskim in belgijskim taborom. Neformalno šušljanje mladih zanesenjakov je kmalu dobilo moralno in finančno podporo v Evropski skupnosti. In že v naslednjem poletju se je skupina belgijcev po skrbno načrtovanem programu domačinov seznanila z življenj em zgornj esavin-jčanov. Prvotno zastavljen štiri letni program izmenjav je zaradi pristnih prijateljskih vezi že presegel načrtovane okvire in zaenkrat mu še ni videti konca. Projekt izmenjave je bil letos podprt tako na slovenskem ministrstvu za šolstvo in šport, kot tudi pri mladinskih projektih v Evropski skupnosti. Prvi del programa je potekal v francosko govorečem delu Belgije, v Valoniji, drugi pana severnem flamskem. Za zmernejši prehod med savinjskimi gorami in nepregledno flamsko ravnino so gostitelji poskrbeli z nekajdnevnim bivanjem v Ardenih. Med ardenskim gričevjem so mlade savinjske duše spodbudno razpredale:”Belgija vendarle ni tako dolgočasno ravna, ima tudi hribe in gozdove.” Z izhodišča, hiše in bližnje gostilne, so slovenski mladci in mladenke skupaj z belgijskimi kolegi s kolesi dirjali po okolici in odkrivali poti in stranpoti tukajšnjih domačinov. S prižganimi baklami so posvetili tudi v temnejše kotičke gradu iz križarskih časov. Vozili so se po reki in spoznavali sprva nepojmljivo primerjalno prednost čistih, za te razmere že kar kristalnih slovenskih rek, pitno vodo je pa tako ali tako moč dobiti le v plastenki. Pokukali so za grajske zidove Hare Krišna centra. Umirjena organiziranost in predanost idealom je kaj kmalu, tudi na sprva muzajočih se obrazih, zdramila sledi zanimanja in spoštovanja. Zgodil se je težko pričakovani ogled Bruslja z evropskim parlamentom, hišo bodočnosti in njunim nasprotjem centrom za oskrbo brezdomcev, “klošarjev”. Težko je ubesediti misli in občutja ob tolikšnem razkoraku blišča in bede. Po poti piva in hmelja so se prešerni oku-ševalci vozili s kočijo in se počasi pripravljali na večerni piknik s povabljenimi gosti, ki so sodelovali pri organizaciji izmenjave. Srečevali so se stari prijatelji, odvijal se je ceremonial, skratka bilo je nepozabno. Tudi tradicionalne regijske mladinske igre so minile v znamenju gostov iz Slovenije. V Savinjčanih se je po začetni nezainteresiranosti le vzdramil tekmovalni duh in zmaga ni bila naključna. Obala severnomorskega počitniškega mesta Ostende je naslednjega dne gostila navdiha polne ustvarjalce na že tradicionalnem Art projektu tovrstnih izmenjav. Tu imajo udeleženci priložnost, daz umetniško svobodo podoživijo dogajanje preteklih dni. Ob tej priložnosti so jih obiskali tudi predstavniki Evropskega mladinskega centra. Navdušujoča dogovarjanja, zagrizene V zameno, če je temu mogoče tako reči, so s strani župana občine Nazarje Ivana Purnata dobili v uporabo prostorna Lazah nad Kokarjami, kjer je bil nekoč v času usposabljanja vojaški tabor. Med letnimi počitnicami sta na novem tabornem prostoru potekala dva delovna tabora. Taborniki so posekali grmovje, ki se je medtem zaraslo, pokosili ostalo zarast in posadili nekaj smrečic ter drugega drevja. Popravili in premazali so mize in klopi ter postavili ograjo okoli tabora, stopnice med policami, drog za zastavo, ognjišče in sedišča okrog njega. Ker prisegajo na sožitje z naravo, niso pozabili niti na koše za odpadke. Pri vseh naštetih aktivnostih so jim na pomoč priskočili starši, tako da je bilo delo hitreje opravljeno. Seveda je bilo ob tem tudi precej raz- priprave, nova doživetj a, spoznanja in izkušnje, nepozabni večeri, smeh, zabava in pesem povezujejo mlade dveh dežel. Še več, vse to združuje mlade prebivalce majhne doline, ki so in bodo tudi v prihodnje živeli drug ob drugem, si postavljajo podobne cilje in se dopolnjevali s svojo izvirnostjo. Marko Slapnik vedrila in zabave, zlasti zvečer ob tabornem ognju, kar je nenazadnje tudi namen te vrste druženja. Ob zaključku drugega tabora je bil sklican sestanek, katerega so se poleg kraj anov udeležili tudi župan Ivan Purnat, predsednik KS Kokarje Anton Blatnik in predsednik ŠD Dreta Kokarje Milan Krefl. Namen sestanka je bil predstaviti dosedanje aktivnosti tabornikov in zbrati mnenja ter predloge za nadaljnje delovanje. Obstajajo resni načrti tudi za delo v prihodnje. V kolikšni meri se bodo uresničili, ni odvisno samo od pobudnikov, ampak tudi od Občine Nazarje, kokarske krajevne skupnosti in ostalih društev, ki delujejo v kraju. Vsekakor pa so taborniki za dosedanjo podporo županu Ivanu Purnatu iskreno hvaležni. Franc Podrižnik Taborniški rod Sotočje Nazarje Kokarčani oživili dejavnost Skupina mladih tabornikov, večina jih je iz Kokarij, se je pred nekaj meseci odločila, da oživi delovanje taborniškega rodu Sotočje Nazarje. V starem taboru v Žiferju, ki je zamrl zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov, so podrli propadajoče objekte in ga očistili. V ta namen so opravili preko 100 ur prostovoljnega dela. Koordinacija turističnih društev Poletne prireditve privabile veliko obiskovalcev V prijetnem ambijentu kmečkega turizma Vršnik-Govc v Robanovem Kotu so se v četrtek, 9- septembra, zbrali predsedniki turističnih društev naše doline na svoji redni koordinaciji. Kako pomembno je združevanje, je pokazala skoraj stoodstotna udeležba, saj je manjkal le predsednik gornjegrajskega turističnega društva. Sestanka sta se poleg solčavskega župana Vojka Klemenška udeležila direktorja podjetja Zgornja Savinjska d.o.o. Marko Lenarčič in Logarska dolina d. o. o. Gusti Lenar. Na dnevnem redu so se našle prireditve, ki so jih društva organizirala v poletnih mesecih, problematika udeležbe na sejmih in marsikatero pereče vprašanje, ki tare turistične zanesenjake v obeh dolinah. Enoglasni so si bili v tem, da so prireditve v krajih, kjer so bile organizirane, kljub pomanjkanju finančnih sredstev dobro uspele. K temu je vsekakor pripomoglo tudi lepo vreme. Vendar so organizacija in delo na vseh prireditvah le ljubiteljske narave, zato je vse težje prepričati ljudi, da bi sodelovali v “postavljanju” in izvedbi tradicionalnih prireditev, ki v našo dolino privablj ajo vedno več turistov in naključnih obiskovalcev. Uidi sejmi, ki so se jih društva naše doline udeleževala v okviru Zgornje Savinjske doline d. o. o., niso prinesli pričakovanih rezultatov. Enotni so si bili, da sejem Gost tur v Mariboru odstopijo obrtni zbornici Mozirje, ki naj pošlje sekcijo gostincev. Ti bodo s svojo ponudbo zna-U privabiti turiste v naše kraje. Zgornja Savinjska d. o. o. pa se sooča se s problemom registracije. Več o tem smo pisali v prejšnji številki časopisa. Tudi po preoblikovanju podjetja v javni zavod sodelovanje z društvi ne bi smelo biti vprašljivo, je bil mnenja Marko Lenarčič. S skupnimi močmi bi se morab truditi, da širši javnosti predstavijo dolino, pa naj bo to preko prireditev turističnih društev v domačem kraju ali preko sejmov v Sloveniji. Drugače pa je z Logarsko dolino d. o. o., kjer je turizem le ena od dejavnosti, s katerim se podjetje ukvarja. S stacionarnim turizmom so izredno zadovoljni. Opazen je po- rast hrvaških gostov, zato je direktor Gusti Lenar prepričan, da bi bilo smiselno promovirati Zgornjo Savinjsko z Logarsko dolino na hrvaškem področju - Zagreb, Reka. Zaradi deževnega in hladnega poletja pa je upadel izletniški turizem. Ob zaključku koordinacije so si bili udeleženci z županom Vojkom Kle-menškom enotni, da je povezava turističnih društev smiselna in potrebna, saj si vsi v dobni prizadevajo pospeševati razvoj turizma na celotnem področju Zgornje Savinjske doline in ne samo v posameznih občinah. Marija Sukalo Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline Mednarodni tabor reševalnih psov in vodnikov Na vadbišču v Varpoljah je pod okriljem Kinološke zveze Slovenije in v organizaciji domačega kinološkega društva konec avgusta potekal 6. mednarodni tabor reševalnih psov in vodnikov. Tabora se je udeležilo nadpovprečno število udeležencev, ki so z veseljem spoznavali svoje delo, ob tem pa tudi lepote Zgornje Savinjske doline. Reševanje ob naravnih in drugih nesrečah je velikokrat otežkočeno zaradi nanosov raznega materiala, podrtih zgradb, neprepoznavnih sledi in podobnega. Tu nastopijo reševalni psi, ki se skupaj z vodniki usposabljajo za najtežje naloge. Ena izmed oblik usposabljanj je tudi organiziranje mednarodnih taborov, na katerih se vodniki med seboj spoznavajo, si izmenjujejo izkušnje in se marsikaj novega tudi naučijo. Tabora v Varpoljah, ki je bil drugi te vrste na tem terenu, se je udeležbo kar 94 vodnikov s svojimi psi, od tega jih je bilo 21 iz Nemčije. Prišli pa so tudi iz Itabje, Slovaške, Hrvaške in seveda Slovenije. Z druženjem so pričeli 25. avgusta v popoldanskih urah. Postavili so šotore in se pričeli spoznavati s tukajšnjimi razmerami na terenu. Že naslednji dan je po pozdravnih govorih sledilo usposabljanje. Udeleženci so se vsak dan razdelili v več skupin, ki so se porazdelile po vsej dolini. Nekateri so odšli v tukajšnje podzemne jame, drugi v gozdove, na industrijske deponije, v zapuščene zgradbe, skratka na mnoge kraje, kjer so se urili in spoznavali specifiko svojega poslanstva. Ukvarjali so se z iskanjem ponesrečenih ab izgubljenih oseb, delno so spoznavali vrvno tehniko in podobno. Delo je vsak dan potekalo od pol osmih zjutraj vse do treh popoldan. Po tem času je sledil bolj družaben del izleti v okolico ter razne športne aktivnosti. Letos so v podaljšku tabora prvič organizirali Talanov memorial. Z njim so se spomnili sodnika Boža Talana, ki se je lani ob odhodu s podobnega tabora v Zagorju ponesrečil in kasneje tudi umrl. Memorial so sestavili po tekmovalnem principu iz raznih disciplin, kot je sledenje in orientacija. Izredno velik odziv vodnikov, predvsem tujcev, je pokazal, da člani domačega kinološkega društva dobro delajo. Letošnji tabor je bil že tretji v zadnjih nekaj letih. Ljudje se s svojimi psi v Zgornjo Savinjsko dolino radi vračajo, gotovo pa se bodo sem še vrnili tudi tisti, ki so bili letos prvič tu. To zagotavlja zadovoljstvo nad pripravljenimi tereni, dobro organizacijo, predvsem pa nad domačini in odličnim vadbiščem, ki bi bilo v ponos tudi večjim društvom. Benjamin Kanjir Planinsko društvo Rečica ob Savinji Dvajset let po planinskih poteh Dvajset let je minilo, kar so zagrizeni rečiški hribolazci začeli razmišljati o samostojni poti in za začetek ustanovili planinsko društvo. Jubilej so v družbi planinskih prijateljev proslavili na Stonu nad Rečico. Lastnega doma zaenkrat še nimajo, mogoče bo v prihodnosti mo V dosedanjih dveh desetletjih so predvsem delali z mladimi, seveda pa niso pozabili, da so del kraja, saj je bilo rečiške planince moč srečevati v vseh pomembne-jšlh krajevnih oziroma društvenih opravilih. Tako bi lahko na kratko strnili besede predsednika Petra Kolenca, ki jih je name- o razpredati tudi o tem. nil prisotnim. Martin Aubreht, predsednik Savinjskega med-ruštvenega odbora planinskih društev, pa je osvetlil nekatere pomembne mejnike v zgodovini planinstva. Po njegovem se velja držati sprejetih smernic, predvsem je pohvalil delo z mladimi, enako kot županjože Kramer, ki je planinsko slavje pozdravil v imenu občine Mozirje. Okrogla obletnica je seveda lepa priložnost za zahvalo najzaslužnejšim. Bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije so si s svojim delom v planinski organizaciji prislužili Jože Lukač, Stane Gašperič, Darko Glušič in Robi Teržan. Srebrni častni znak sta prejela Ciril Kunst st in Janez Kuhar. V zanimivem kulturnem programu je Franci Rop prebiral svoje pesmi, predstavili so se tudi Lovro Kramer, Mojca Bitenc in Vanj a Vovk, mladi in perspektivni planinci domačega društva. Savinjčan Alenka Goličnik iz Mozirja Najuspešnejša zgornjesavinjska maturantka Matura je pravi “bavbav” vsakega dijaka. Preverjanje znanja ob koncu srednješolskega izobraževanja je preizkus zrelosti, ki pokaže, kaj se je posameznik naučil ne le v srednji šoli, ampak v vseh letih “guljenja” šolskih klopi. Pred maturo se je ob koncu lanskega šolskega leta znašla tudi Alenka Goličnik iz Mozirja, ki pa je na testih zbrala maksimalno število točk, to je 34, kar je uspelo v celi Sloveniji le 2 5 dijakom. SN: Zadnja štiri leta si obiskovala Gimnazijo Lava v Celju. Za tabo je veliko bolj ali manj prijetnih doživetij. Alenka: Ta šola mi je bila zelo všeč. V njej sem se vsa leta dobro počutila, tudi s profesorji smo se dobro razumeli, tako da ni bilo večjih problemov. Tudi za ostale sošolce ne bi vedela, da so imeli s šolanjem in bivanjem v tej šoli kakšne večje probleme. Minilo je zelo hitro. Prehitro! To je res neverjetno, komaj prideš v prvi letnik, že je pred tabo matura. SN: Kar nekako običaj je, da se učenci pritožujejo čez svoje profesorje. Ti se očitno stem nisi ubadala. Alenka: Niti ne. So stvari, ki te mogoče motijo. Tako je povsod. Drugače pa res moram povedati, da nikoli nisem čutila, da bi nas profesorji ovirali ali pa nam kako drugače škodovali. SN: Pravijo, da je bila letošnja matura zelo težka. Se je tudi tebi zdela takšna? Alenka: Ja, res je bila težka. Sicer sem to tudi pričakovala. Predvsem nekateri predmeti npr. slovenščina, ki se mi je zdela obupna, matematika je bila tudi težka, tako tudi nekateri izbirni predmeti. Kemija je bila težka proti mojim pričakovanjem, tako da sem bila nad rezultati res šokirana. SN: Ob takšnih prilikah nastopita tudi strah in trema. Alenka: Prej trema vsekakor je. Ko pa dobim teste v roke in jih odprem, vse izgine. Ne glede na vprašanja, tudi če ne znam, straha pri meni ni. SN: Veliko je razmišljanj, kdaj je pravi čas za začetek učenja za maturo. Vsak dijak ima svoje variante in poglede na to. Kaj misliš ti, je dovolj učenje tik pred zdajci? Alenka: Najboljše je seveda to, da vsa štiri leta delaš po najboljših močeh, saj se ob koncu to zelo pozna. Celo leto smo ponavljah, tako da sem temu sproti sledila. Bolj intenzivne priprave sem imela zadnja dvameseca, kar pomeni učenje preko celih popoldnevov. SN: Bila si med 25. dijaki v Sloveniji, ki so dosegli vse točke. Kdaj si izvedela za ta svoj uspeh? Alenka: Izvedela sem šele na podelitvi v Narodnem domu v Celju. Pred podelitvijo smo se pogovarjali s sošolci, nakar pride k meni ena izmed sošolk in mi čestita. Povedalami je, da imam 34 točk, pa ji nisem verjela. Potem pa se je izkazalo, da je imela prav. SN: In kako se počuti človek v takšnem trenutku? Alenka: Fino. (smeh) SN: Za tabo so že skoraj cele počitnice. Kako naprej? Alenka: Sedaj pa študij. Vpisala sem se na medicinsko fakulteto. Čaka me dolg študij, okoli šest ali sedem let. Potem pa bomo videli. Sedaj še nimam povsem izoblikovanih ciljev glede specializacije. To se bom odločila naknadno. Skratka, čaka me še več dela in truda. SN: Vsak profesor je prepričan, da je prav predmet, ki ga sam poučuje, najpomembne- Alenka Goličnik (foto: B. Kanjir) jši. Pri množici le-teh je to težko in za učence naporno. Te je kdaj prijelo, da bi vse skupaj pustila? Alenka: Tbdi to se zgodi. Posebno pred maturo je bilo tako. Pri njej si izbereš določene predmete, poleg tega pa imaš še ostale. Pri njih pa so pred maturo profesorji ves čas govorih, da moramo pisati še to, pa ono, da je potrebno znanje še preveriti. Takrat mi je bilo res že vsega zadosti. Ampak ker moraš, pač potrpiš in potem nekako kar gre. SN: Morda imaš kakšen napotek za vse tiste, pred katerimi je v letošnjem letu matura? Alenka: Naj resno poprimejo in naj ne čakajo zadnje tedne. Predvsem pa tudi zaupanje vase, resno delo in ne preveč straha. Saj vsaka stvar mine in če si nanjo dobro pripravljen, ne more spodleteti. SN: Verjetno je bilo veliko čestitk, katerim se ob tej priliki pridružujemo tudi vuredništ-vuSN. Alenka: Res jih je bilo veliko. Tbdi z Občine so mi čestitah in mi poslali nagrado, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Lepo je, da se ljudje spomnijo in te opazijo, kar ti daje lepo priznanje. SN: Hvala za pogovor in veliko podobnih uspehov tudi v nadaljnjem študiju. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir. Jože Bider iz Dol Suhe Žena podpira tri vogale, mož enega in ženo Jožeta Bidra iz Dol Suhe pri Rečici pravzaprav ni potrebno predstavljati. Številna priznanja in zlata odličja, ki jih je prejel, preko trideset se jih je nabralo, za inovacije in izboljšave kmetijske mehanizacije in opreme, komaj delno odstirajo podobo inovatorja, ki je in želi biti predvsem kmet. Tudi zadnja zlata medalja z Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni za avtomatski odvzemalnik silaže iz stolpnih silosov je dokaz, da so njegove inovacije evropsko primerljive. Freza avtomatsko odvzema silažo iz stolpnega silosa in jo s pomočjo pnevmatske turbine transportira v hlev. Kot rečeno, je namenjena za okrogel silos, po katerem se vodi s tremi vodili, ki vsebujejo po dva kolesa. V centru silosa je na vodila pripeta cev za sesanje silaže. V cev dovaja silažo z reduktorjem gnana veriga, na kateri so nameščeni noži, ki silažo režejo. Veriga se s pomočjo dveh stožčastih koles vrti okrog centra silosa. Kolesi sta gnani s pomočjo reduktorja, tega pa poganja delovna veriga. Strokovna razlaga, ki je, priznam, ne razumem popolnoma. Bistveno je, da pri Bidrovih sleherno inovacijo, preden jo ponudijo tržišču, temeljito preizkusijo. Sicer pa delajo po naročilu, sinova Bojan in Robert sta v delavnici in še dva zaposlena imajo. Po vsej Sloveniji je lahko zaslediti Bidrovo zaščitno znamko, kako tudi ne, saj so njihovi izdelki trikrat cenejši od ostalih. Jože Bider, v Sloveniji je edini kmet - inovator, je dobro organiziran. Osem hektarov kmetije ima na skrbi, zanimiv sogovornik, ki ne more zatajiti naravne intehgence. Podobnih ljudi bi potrebovali še več, tudi v kmetijstvu, mu povem brez ovinkarjenja. Pri ustanavljanju Kmečke zveze je bil zraven in še kje ga je bilo zaslediti v tistih prelomnih letih, ko se je rojevala slovenska samostojnost. Z Ivanom Omanom sta dobra znanca še iz tistih časov. Tbdi poslovno nista neznanca. Sicer pa Jože Bider meni, da so priznanja in medalje predvsem moralna vzpodbuda. Nenazadnje tudi zastonj reklama, najboljša propaganda pa so kvalitetni izdelki, ki jih ponuja na slovensko in nekaj malega na hrvaško tržišče. Vsebinskih reklamacij Bidrove inovacije ne poznajo. Najboljša reklama in referenca. Med razgovorom je navrgel, verjetno bolj mimogrede, da bo vse prepustil mladim. Še bo migal, saj izklopiti se ne da in njegov nasvet bo še kako dobrodošel. Sin Bojan, ki naj bi ga nasledil, je strojnik po poklicu, torej se za nad- Pri Bidrovih se za nadaljevanje družinske tradicije ni bati (foto: Ciril Sem) aljevanje tradicije ni bati, saj kri ni voda. Zdi se, da dedija precej zaposlujeta tudi vnuka Tomaž in Blaž. Vse ob svojem času, se smejoč namuzne Jože Bider. Že kot otrok je znal spraševati, vse gaje zanimalo. Povsod najdeš ljudi, ki so pripravljeni odgovarjati, tudi taki so, ki svoje znanje ljubosumno čuvajo. Teh je manj. Če bi v mladosti hodil v strojno šolo, bi bilo lažje. V začetku je moral iskati usluge pri raznih obrtnikih. Sam je pač samo kmet - inovator, je razmišljal Jože Bider. Skromen in pokončen, njegova duša se ni navzela zlatega leska priznanj. Tu je še žena Darinka. Kmetujeta in se veselita vnučkov. Na Ptuju so bile dobrote iz njene kuhinje deležne priznanja. Dobrote slovenskih kmetij so doma tudi na Bid-rovi kmetiji. Resnično, žena podpira tri vogale, je vznesen Jože Bider. Tej hvali ženskemu svetu pa ne pozabi dodati, da mož podpira četrtega in še ženo zraven. Šala z kančkom resnice ali sarkazma, kakor komu ljubše. Za državo Slovenijo bomo morali bolje skrbeti, je prepričan Bider. Ob zanemarjenem kmetijstvu in neobdelanih površinah bo Slovenija postala gmajna. Velike perspektive in obljubljene pomoči prej ali slej ostajajo samo velike besede. Oblast forsira razvoj samo na jezik, ko začneš delati, ti stopijo za vrat inšpekcijske službe. Velikokrat nepotrebno in skregano z življenjsko logiko. Vendar življenje gre naprej. Včasu našega obiska so bili Bidrovi sredi priprav na Celjski sejem. Že trinajstič se bodo predstavili obiskovalcem mednarodnega obrtnega sejma. Prepričan sem, da številka trinajst Jožetu Bidru in njegovim idejam ni nesrečna. Savinjčan Matej Špeh in nemški ovčar Ars Fantom žalosti turških mest V evroazijski državi Turčiji že več kot mesec dni preštevajo mrtve. Silovit potres je zahteval grozljivo žetev. Nad deset tisoč ljudi so pod sabo pokopale ruševine. Upanje, elementarna bilka v človeški stiski, je bilo silovito, realnost žal kruta. Dva dni po tresenju tal je na pomoč odšla tudi deseterica Slovencev z reševalnimi psi. Pet dni so garali med ruševinami mesta Yalova. Med njimi tudi znanec zgornjesavinjskih kinologov Velenjčan Matej Špeh z nemškim ovčarjem Arsom. Mednarodna reševalna organizacija IRO (International Rescue Organization) je prizadeti državi takoj po katastrofi ponudila pomoč. S soglasjem uradne Ankare so na pot poslali združeni moštvi Slovenije in Avstrije, seveda skupaj s svojimi pasjimi pomočniki. Z Dunaja z letalom v Istambul, od tam pa so s trajektom odpluli v Yalovo, majhno turistično mestece, ki leži 80 kilometrov od epicentra potresa. Že prvi večer po prihodu so morali improvizirati, saj se je izgubil tovornjakznjihovoopremo. Časaza iskanje ni bilo. Dobro, da so vsi prispeli v delovnih oblekah in obutvi. “Pravzaprav smo se posledic potresa zavedli šele ob prihodu v mesto. Slabo grajene hiše, ki so se v trenutku sesule kot domine, pogled na popotresno bedo me je šokiral. V trenutku nam je bilo jasno, da smo veliko zamudili. Neorganizirano iskanje,brez mehaniza- cije, obupani ljudje, ki so nas prosili, naj pogledamo tudi pri njih. Vsepovsod prisluhi in zelo malo resničnega upanja, da bi bilo pod ruševinami še kaj prida življenja.” Nikogar niso mogli zavrniti, vendarle so poskušali reševati na zgradbah, ob katerih sta bili na voljo težka mehanizacija in osvetlitev. Neznosna vročina je predvsem utrujala pse, je nadaljeval s pripovedovanjem Matej in s pogledom pobožal ovčarja Arsa. Zleknjen pred gospodarjevimi nogami je v pasji glavi sanjal izkušnjo iz Turčije- Preboj psov skozi ruševine je bil izredno težaven, tako da so morali biti vodniki ves čas ob njih. Vse luknje so morali preveriti. Če je bil kanček izgledov, da je pes odkril preživele, so v iskanje poslali še drugega psa in včasih celo tretjega. “Reševalni psi iščejo aktivni vonj Matej Špeh in Ars z ostalima družinskima članoma (foto: Ciril Sem) po človeku. Idealno je, da ni nikogar v zgradbi, sicer obstaja možnost, da bo pes nakazal koga od reševalcev oziroma delavcev. Precej moteč je bil tudi vonj po razpadajočih truplih in smrad iz kanalizacije. Poleg tega pa še neznosna vročina, ki je utrujala pse. Peklenski ritem, razdelili smo se v manjše skupine, da so lahko psi počivali.” Uradno naj bi našli šest preživelih. Matej ni povsem prepričan, njihova naloga je bila iskati znamenja življenja pod ruševinami. Drugi so odkopavali ruševine, tisti, ki so s stroji poskušali priti do preživelih. Lahko daje bilo najdenih še več preživelih, vendar reševalcev nihče ni obveščal, kako uspešno je iskanje. Preizkušnja človeka in psa. V kruti realnosti potrjeno prijateljstvo. Matej in Ars sta neločljiva že pet let, tu je še Matejeva življenjska družica in sin Tevž. Matej in Ars sta člana celjske reševalne enote, sta tudi člana gorske reševalne službe. Torej v službi človeka, ki je zašel v težave ali pa mu jih je, tako kot v Turčiji, naprtila nepredvidljivost narave. Navsezadnje vzrok ni pomemben, važna je zavest, da v trenutku, ko se za prenekaterega sesuje svet, ne ostane sam in brez pomoči. Videti in čutiti z ljudmi, ki so ostanke svojih življenj zlagali na majhne kupe ob nogah. Brez vsega, z golim preživetjem v rokah. Sreča ali nepotrebno naključje? Turek ali Slovenec, sosed ali neznan tujec, popolnoma vseeno. Po šestih dneh iskanja in otopelosti je bil počitek na avstrijskem konzulatu v Istambulu odrešujoč. Od tod je vodila pot ponovno domov. Šest dni z izkušnjo življenja in smrti. Savinjčan Ljubezen je brezračunsko razdajanje, zaljubljenost podzavestno pričakovanje. Skupni imenovalec se imenuje spoštovanje. Savinjčan Finalno tekmovanje za 19. zlato harmoniko Andrej Rak osvojil občinstvo na Ljubečni Prvo nedeljo v septembru se je na Ljubečni zbralo 2 5 najboljših slovenskih harmonikarjev z diatonično harmoniko, ki so nastopili na tradicionalni 19. Zlati harmoniki, ki jo je organiziralo Kulturno umetniško društvo Ljubečna. Na enajstih predtekmovanjih (eno takšnih je bilo 25. junija v Nazarjah) je nastopilo kar 350 “mojstrov”, boljši so se uvrstili v polfinala, ki sta bila v Postojni in Gorišnici, najboljši pa v finale na Ljubečni. V polfinalu v Gorišnici so nastopih tudi Zgomjesavinčani: Primož Zvir iz Šentjanža, Andrej Rak z Brezij in Uroš Točaj iz Lepe Njive. Virtuozno igranje na frajtonarici jevse tri pripeljalo do finala na Ljubečni. Konkurenca je bila izredno močna, kar potrjuje enajst zlatih, devet srebrnih in pet bronastih plaket. Med dobitniki plaket so bili tudi Andrej Rak, učenec Darka Zupana, ki je osvojil bronasto plaketo, Uroš Točaj, njegov mentor je prav tako Darko Zupan, in Primož Zvir, ki si znanje nabira pri Daretu Atelšku, sta osvojila zlati plaketi. Najboljši harmonikar je tako kot lani postal gimnazijec Primož Kerenc iz Formina pri Gorišnici in osvojil ponovno dobil lanskoletni dobitnik pokal, plaketo Avgusta Stanka pa je plakete, osmošolec Andraž Kamnar Andrej Rak, stoji med Primožem Zvirom in Urošem Točajem, je osvojil nagrado občinstva (foto: M. Šukalo) iz Ljubljane. Nagrada občinstva jepri-padla 13-letnemu Andreju Raku z Brezij, ki svoje znanje in spretnost igranja na frajtonarici nabira pri mentorju Darku Zupanu. Poleg bronaste plakete je osvojil tudi majolko, ki jo s pomočjo občinstva podarjata Novi Tednik in Radio Celje. Visoko priznanje je mladem virtuozu na frajtonarici prineslo vabila na različna snemanja na slovenskih lokalnih televizijah, ki se ukvarjajo z razvedrilnim programom. Nas top harmonikarjevso popestrili humoristi skupine Alkotest in Celjskih 5. Za vse tiste, ki si finala niso ogledali, bo v oddaji Iz glasbene tradicije”, ki jo vodijasna Vidakovič, od 29. septembra vsako drugo sredo na prvem programu Radia Slovenija predstavitev nastopajočih na Zlati harmoniki na Ljubečni. Marija Šukalo Daniela Strmčnik iz Luč Simpatična “Šlangerca” Kdor se odpravi zdoma proti večeru in se vrača domov zgodaj zjutraj in če je to še konec tedna, jo je gotovo že srečal. Velikokrat! “Šlank”, mlado, zapeljivo hči Danija Strmčnika -Šlangerja iz Luč. Daniela Strmčnik nadaljuje očetovo glasbeno tradicijo (foto: J. Miklavc) Sadež ne pade daleč od drevesa. Daniela Strmčnik je zagotovo potrditev tega reka. Vse najboljše je pobrala na tem “glasbenem drevesu”, kjer je zrasla, in srečanje z njo, samouko kitaristko in njenim triom je pravo doživetje. No, ta trio sicer pripada vodji ansambla Dobra poteza Andreju Pečniku iz Radegunde. Poleg malce nerodne podobe imena ansambla vse ostalo Štirna in sodelovanje s simpatično pevko in kitaristko Danielo je zares prava poteza. Prav zato bi sam dal ime ansamblu kar Daniela... 22-letna študentka biotehnike in zootehnike si krajša čas z nastopi na manjših prireditvah, študira pa potem, ko ležejo gostje k zasluženem počitku. In le še malo manjka, da bo specialistka za živalske zadeve. Izdala je že svojo prvo zgoščenko, a to bo njena diploma, kot se je v stilu popularnih Šlangerjev pošalila, nato pazapelanajnovejši “šlager”: “Ti zapojem en vokal, če boš za liter dal!” Jože Miklavc Pusto Polje Složnost vaščanov Glede na to, da je pravih kmetov v Pustem Polju žal zelo malo in da se je stari stroj za oranje krompirja povsem iztrošil, se je med vaščani porodila ideja o nakupu sodobne naprave, ki bi vsem “pomagala” pri oranju krompirja. Cena takšnega stroja znaša blizu 200.000,00 tolarjev, kar je za enega pridelovalca krompirja občutno preveč. Osem družin si je zato dejalo: “V slogi je moč!” in s skupno udeležbo, seveda po enakih delih, zbralo denar in kupilo nov stroj. S tem so vaščani Pustega Polja še enkrat dokazali, da je lahko skupina majhnih, vendar složnih ljudi prav tako uspešna kot nekdo, ki je velik. Res je tudi, da se stvar uporablja le enkrat na leto in bi bila velika škoda, da bi vsak kupoval svojega. Dejanje, vredno posnemanja tudi na drugih področjih. ZŠ Zernikov Franc in Matevžečev Srečko z malim Aljažem pred prvo vožnjo Potovanje s kolesom v Avstrijo in Italijo K Slovencem v zamejstvo Odpotovati iz našega vsakdanjika, odlepiti se od skrbi, pozabiti na čas in spoznati nove ljudi in kraje, odmisliti mehka ležišča ter se podati v svet, kljudem, ki imajo naše skupne korenine in zgodovino, ki nas povezuje. Zahteven uvod, ni kaj dodati, o pač; kolesa, spalne vreče... predvsem pa veliko poguma in se pustiti presenetim. Pa smo se odpeljali, mladi in malo manj mladi Mozirjani. Utrinek s poti po Avstriji (foto: JR) Za uvod smo se ogreli do Slemena nad Zavodn-jami. Sledila je prva nagrada - spust v Mežiško dolino in naprej preko meje v Podjuno. Prvi obisk smo opravili v Dobrli vasi pri tamkajšnjem Kulturnem društvu Srce. Lepa beseda lepo mesto najde in nismo se zmotili. Po krajšem postanku smo zapeljali do Drave in po vsiljeni pustolovščini (malo smo se izgubili) smo veselo “privrteli” v Šmarjeto v Rožu. Zaupam vam le to, da od mize nismo odšli lačni in da nam je spanec na senu ugajal. Ob vožnji skozi Rož, ki nosi slikovito ime, ne smemo mimo muzejske domačije slovenskega kiparja Franceta Goršeta. Sveče v Rožu so bile zadnja postaja dolgega, razgibanega življenja tega koroškega kiparja. Ko tudi vi pridete v Sveče, si le oglejte vrt koroških kulturnikov s portreti zaslužnih mož takratnega časa, ki so izdelani v bronu in kamnu. Tbdi vodstvo po kiparjevi galeriji Amalije Feinig pomeni zgovoren oris zgodovine, ko zavedni Slovenci - umetniki niso imeli domovinske pravice in so se tako z obrobja domovine spogledovali z matično Slovenijo. Spoznali smo Slovence, ki krčevito varujejo svoj jezik in kulturo. Vozili smo se po mejah nekdanje Slovenije in namesto, da bi zavili proti Zilski dolini, kot smo to storili lansko leto, smo zavili proti Kanalski dolini. Ukve in Žabnice so znane vsem, ki so kdaj poromali na Višarje. Kot sodobni romarji tudi mi nismo izpustili te lepe priložnosti. Višarje povezujejo narode in imajo velik pomen za slovenske zdomce, tu se srečujejo različni narodi, Slovenci pa imamo tu še posebno mesto. Našo rajžo smo nadaljevali z vožnjo navzdol in prispeli do Rezije. Thdi v tej alpski dolini na drugi strani Kanina smo se z našo slovenščino prav dobro sporazumeli. Poleg dobro znanih pravljic iz Rezije, ki nas tudi kaj nauče, in rezijanskih plesov smo naj bolj uživali v kopanju v alpski reki, bil je namreč vroč poletni dan. O Reziji bi se lahko še veliko napisalo, ampak nam se je kar malo mudilo, saj smo vendar na kolesarjenju in vreme je letos spremenljivo. Po prijetni vožnji, še vedno rahlo navzdol, se poslavljamo od “pravljične” Rezije in se vedno bolj približujemo Furlaniji, kjer še vedno srečujemo slovenske napise na obvestilnih tablah. Med prvimi vasmi, ki smo jih obiskali, je bilaPušja vas, ki je v zadnjem potresu utrpela hude poškodbe. Venčun, kakor ji pravijo Furlani, je znana tudi po mumijah, ki pa jih tokrat nismo uspeli videti. Nekatere nežnejše članice naše odprave so proti takemu ogledu celo protestirale. Mumije torej kdaj drugič, sicer pa nas navdušuje razgibana pokrajina, posejana z vinsko trto in kraško arhitekturo. Proti Čedadu smo doživeli še nekaj prijetnih spustov in prigod v naši druščini, ki pa naj ostanejo skrivnost. Središče beneških dolinic je Šempeter ob reki Nadiži, ki smo jo mimogrede tudi obiskali in se v njej okopah. Za izlet proti Matajurju ni bilo dovolj časa, pa saj nas bo še počakal, smo dejali. Thdi Landrsko jamo si je vredno ogledati, da o Stari gori - znani romarski poti - sploh ne govorimo. Vredno sije ogledati te beneške znamenitosti. Pana “gubanco” ne pozabite, to je spe- cialiteta te doline, še najbolj podobna našemu kolaču. Zapustili smo tudi slikovito Benečijo in “odvrteli” proti Gorici. A domov še ne gremo, smo rekli četrti dan, in v stilu “Mižek fige” odpeljali proti Ogleju. Tam nam zgodovina kraja razodene svoje bogastvo. Koliko ljudi je poromalo v oglejsko baziliko, omenjeno že v letu 313, ki je posvečena devici Mariji, Mohorju in Fortunatu. Od vsega bogastva bazilike so najdragocenejši mozaiki, ki prekrivajo 760 m2 površine, kar pomeni največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta. Pod oglejskim patriarhom smo bili od leta 811 združeni tudi Slovenci vse do Drave na Koroškem. Da bi bili tudi ob morju, smo se odpeljali do Gradeža in spoznah obmorsko gnečo in burjo, ki nas je motila pri vožnji. Po Ogleju smo pričeli pogledovati proti domu, čas je tisti, ki nam ne dopušča nadaljevanja. Ob vrnitvi smo se spogledovali s sončnim mrkom, ki mu ni uspelo, da bi “mrknili” tudi mi, pedala so se vrtela vedno bolj zagnano in postali smo pravi kolesarji, celo na boleče zadnjice smo pozabili, zato pa smo žareli od navdušenja. Opravili smo s čudovitim potovanjem. Jure Repenšek Nova Štifta Številni romarji počastili Marijin praznik Praznik Marijinega vnebovzetja je v Novi Štifti pri Gornjem Gradu še posebej duhovno poglobljen, saj se poleg številnih domačinov in okoličanov, že vrsto let udeležujejo slovesnosti tudi romarji iz Zagorja. Že na predvečer praznika se mladi in stari Zasavci zgrnejo okoli kipa Marije Zvezde na Metuljnem griču ter izpolnijo smisel prehojene poti v molitvah in pobožnostih. Letos so se na praznik Novaštifčani še posebej pripravili. Leta 1888 so namreč domači izseljenci sredi klanca, pod Marijino cerkvijo postavili kapelo, katero so letos v celoti obnovili prav romarji iz Zagorja. Dejanje še posebej lepo odstira odnos, ki se je v dolgih desetletjih stkal med domačini in romarji. Blagoslov kapele je opravil domači župnik Alojz Ratnik, kateri je tudi vodil slovesno somaševanje. Pobožnosti so na predvečer Marijinega praznika sklenili z tako imenovano luško procesijo, z litanijami pred kipom Marije Zvezde. Savinjčan Romarji pred kapelo v Novi Štifti (foto: Savinjčan) Poletna akcija Savinjskih novic in turistične agencije Svit Najbolj duhovite počitniške fotografije V uredništvu Savinjskih novic smo se skupaj s turistično agencijo Svit na začetku letošnjega poletja odločili, da skušamo v počitniških dneh spodbuditi vaš smisel za humor. Za najbolj duhovite počitniške fotografije smo vam obljubili lepe nagrade in obljubo sedaj izpolnjujemo. 1. nagrada: Aleš in voda (foto: Z. Purnat ml.) Peto nagrado (darilni bon turistične agencije Svit v vrednosti 2.500 SIT) smo namenili Ani Podlesnik iz Primoža 41 za njeno fotografijo popotnika, ki ga »napada« stvor v podobi veje. Četrto nagrado, ki je po vred- 2. nagrada: Vodna kopel (foto: Jože Miklavc) nosti enaka peti, smo dodelili Marjani Germadnik s Savinjske ceste 53 iz Mozirja, ki je na morju v objektiv fotoaparata ujela brezskrbna mala nagca. Tretjo nagrado, ki je »težka« 5.000 tolarjev v obliki bona turistične agencije Svit, smo namenili Robiju Weissu iz Spodnjih Kraš 47 za njegov posnetek počitniško utrujenega malčka, ki je zadremal na stolu z muco v naročju. Drugo nagrado (bon TA Svit v vrednosti 5.000 SIT) sije »prislikal« Jože Miklavc iz Velenja s fotografijo Vodna kopel. Miklavcu je uspelo zabeležiti trenutek, ko se mlada dama v Červarju pri Poreču vzpenja po stopnicah, po katerih deževnica »Lilo je še pripisal avtor fotografije. Prvo nagrado - fotoaparat Kodak - smo namenili Zdenku Pur-natu ml. iz Novega naselja 43 iz Gornjega Grada za njegov posnetek Aleš in voda. Da ne bo pomote: fotograf ni slikal mladeniča pri lulanju, ampak je ujel trenutek, ko je bil le-ta v takšnem položaju pred lesenim koritom za vodo, da bi si pov- ršni opazovalec zares lahko mislil, da gre opravljanje potrebe. Hvala vsem za sodelovanje. In če je komu obležala kakšna duhovita fotografija v predalu, tudi še ni povsem 3. nagrada: Zaslužen počitek (foto: Robi Weiss) prepozno. Pošljite jo, morda je vredna objave! Franci Kotnik Avtohiša SELMAR d.o.o. CELJE Mariborska 119, 3000 Celje Tel.: 063/40 62 11, 40 62 13, 40 62 14, Faks: 063/40 62 19 RESNIČNO PRAVI GENTLEMAN MED AVTOMOBILI - NOVI ROVER 75 - z bogato serijsko opremo - z bencinskim in dizelskim motorjem - ugodna cena V ČASU MOSA V CELJU, VAM NUDIMO UGODNE CENE PRI NAKUPU VOZIL BMW, ROVER IN LAND ROVER Možnost opravljanja izpita v CELJU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. Plačilo do 10 obrokov brez obresti. Uradne ure: V PROSTORIH IGEA Nazarje od 8. do 15. ure, tel.: 831 962 Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV V Nazariih: četrtek 23. september ob 8.00 in 17.00 uri. - kolesa z motorjem - osebna vozila - tovorna vozila - avtobuse - traktorje Vozili smo: Rover 75 Prefinjena eleganca Rover. Čistokrvni Anglež. Značilna aristokratska drža je Angležem prirojena tudi ob najbolj turobnem vremenu. Ne verjamete? Poglejte si agenta njenega veličanstva Jamesa Bonda 007! In kaj ima to opraviti z novim roverjem 75? Spoštovane bralke in bralci, prišepnem vam, da prav veliko! Tako zanimive zunanje oblike in arisotkratskega designa notranjosti že dolgo nisem videl. Mogoče bi se bolje izrazil, če bi rekel “doživel”. Kajti sorodstvo z BMW-jem je izjemno dobro skrito. Izrazito je le tam, kjer je to potrebno, in sicer v kvaliteti izdelave in kvaliteti uporabljenih materialov. Novi Rover 75 je razbil teorijo, ki dokazuje, da so si avtomobili med sabo čedalje bolj podobni. Samo poglejte si nemške, japonske, korejske avtomobile! Kaj ugotovite? Življenje postaja dolgočasno! No, in kot pravim, rover 75 je prava milina za oči. Najbolj se bo prikupil mladim damam, ki hlepijo po bogastvu, malce manj mladim, ki so brez denarja, kdor pa je malce starejši in hoče biti pravi gentleman, si bo privoščil »pokromanega« roverja 75. Zunanja linija se z zaobljeno obliko in padajočim zadkom vrača nazaj v preteklost. Visoki boki se počasi prevesijo proti elegantno zaobljenemu zadku, ki s svojo obliko krepi angleškega duha. Sprednji del izžareva moč in eleganco s kromiranimi hladilnimi režami. Luči so okrogle in hkrati elipsaste in se prefinjeno vklapljajo v sprednji del roverja 75. Z dolžino 4.745 mm dela konkurenco VW pasatu in se tako uvršča v zgornji srednji razred. Ali pa ga že presega? Zunanji izgled krasi obilica kroma, ki še dodatno poudarja elegantni značaj. Notranjost je precej moderna s pridihom klasike. Les na armaturni plošči in elipsasto zaobljeni merilniki spominjajo na pretekla leta, hkrati pa kvaliteta izbire materialov in njihova obdelava opozarjajo na sorodstvo z BMW-jem in s sodobnimi časi. Motorji so štirje. Paleta se prične pri 1,8 litra, nadaljuje pri 2,0 in 2,5 V6, konča pa pri 2,0 CDT. Izbira torej ni pretirana, vendar bo gotovo zadovoljila najširši krog kupcev. Oprema je na najvišjem nivoju, odločite pa se lahko za različici club ali connossieur, medtem ko classic z osnovno opremo trenutno ni v ponudbi na slovenskem trgu. Opreme ne bom našteval, saj bi zasedla celo stran. In še vtisi z vožnje. Na razpolago je bila različica s prostornino motorja 1,8 litra in 120 KM. Zame absulutno premalo, za večino ravno dovolj. Sedeži in volanski obroč so izdatno nastavljivi, tako da se udoben položaj najde dokaj hitro. Udobna notranjost, ki deluje zelo bogato, se dopolnjuje z odlično zvočno izolacijo. Rover 75 drvi po cesti skoraj neslišno, prav šokira pa zelo visoka raven udobja. Neravnine in luknje na naših cestah so zanj mačji kašelj. Kdor vozi rover 7 5, se prav gotovo ne bo pritoževal nad kvaliteto vozišča. Udobje je torej več kot odlično. Prav tako vodljivost, vendar na račun udobja avtomobil malce bolj niha v hitro voženih ovinkih. Navdušijo še odlične zavore in tako ugotovim, da kritik pravzaprav ni. Kdor ne verjame, naj preizkusi rover 75 v avtohiši Selmar v Celju. In kdor verjame, ga lahko odpelje domov za nekaj več kot 4,9 milijona tolarjev. Igor Vozili smo: ford puma Mačka nad mačkami Cougar ali puma? Sta vam imeni znani? Razumljivo, kajti obe označujeta isto žival, in sicer pumo, ki jo Američani radi imenujejo cougar. Ampak, da ne bo pomote, tukaj je govora o avtomobilih! Puma je ena, medtem ko je cougar njen večji brat v športni paleti podjetja Ford. Užitke v vožnji s fordom pumo nam je omogočil Avto Krbavac iz Rečice ob Paki. Modema in napadalna oblika sta glavna aduta pume. Verjetno so zaobljene in napadalne linije najbolj všečne ženskemu svetu, medtem ko moški del kupcev raje debatira o motorju in legi vozila na cesti. Reflektorske sprednje luči so elegantno oblikovane in spominjajo na dva velika mandlja. Rahlo dvigajoča se linija bokov se zaključi v prefinjeno oblikovanem zadku, ki vključuje ozke in športne luči. Padajoča zadnja šipa opozarja, da je puma prvenstveno namenjena le dvema. Na zadnji klopi primanjkuje prostora, zato velja pravilo, ki je zapisano tudi v prometnem dovoljenju: 2+2. Notranjost pume je oblikovana športno. Črna armaturna plošča se elegantno dopolnjuje z aluminijastimi dodatki, ki vnesejo prijeten pridih športnosti. Udobni sedeži in dobro oprijemljiv volanski obroč nudijo veliko veselja med vožnjo. Pod motornim pokrovom sta na razpolago dva motorja Šibkejši 1,4-litrski z 90 KM, ki je bil na voljo v testni različici, in 1,7-litrski s 125 KM. Oba s po 16 ventili! Motor z 1,4 litra prostornine ne obljublja preveč. Vendar že ob samem štartu deluje zelo uglajeno. Ob speljevanju prijetno preseneti s prožnostjo, ki jo preko 16 ventilov stopnjuje vse tja do 7.000 obratov. Za povprečnega slovenskega voznika je najšibkejša različica odlična izbira. Kdor rad živi malce hitreje, naj se odloči za močnejšo različico z 1,7 litra in 125 KM. Lega na cesti je presenetljivo udobna in zanesljiva. Nizkoprofilne pnevmatike na prvi pogled ne obljubljajo preveč obdobja (195/50-15), vendar usklajeno s podvozjem presenetijo voznika in sopotnike. Udobje in športnost! Zavore v šibkejši različici nimajo serijskega ABS -a, vendar kljub temu delujejo zanesljivo. Puma je avtomobil, ki je napolnjen s športnim duhom. V nedeljo z njim na izlet čez ovinkasti Vršič, med tednom v službo, zvečer pa v mestni vrvež, kjer tudi manjši parkirni prostor ne dela problemov. Skratka- avto za mlado in staro! Če gaželite preizkusiti, se obrnite na Ford Krbavec v Rečici ob Paki, lahko pa si zaželite tudi večjega brata cougarja! Igor naši domači zdravilci Piše: Aleksander Videčnik Že davno smo obljubili pisati o nekdanjih domačih zdravilcih po dolini. V glavnem smemo trditi, da so to bili bistri ljudje in so imeli med ljudmi velikugled. Nikakor ne smemo govoriti o »paderstvu,« kot so se radi o njih izražali oblastniki, posebno po koncu 18. stoletja, ko se je pričela splošna gonja proti njim, češ da so mazači! Tedaj je število šolanih zdravnikov že toliko naraslo, da je že nastala borba za posel. T\idi lekarnarji so bili pogosti, napoti pa so jim bili domači pripravljala zelišč, ker so jim kvarili posel. Seveda ne moremo vsega tega trditi za stanje v naši dolini do srede 19-stoletja. Na deželi je bilo manj šolanih zdravnikov in lekarnarjev, če pa so že bili, si jih preprosto ljudstvo ni moglo privoščiti, ker so bili dragi. Pa tudi dolgo je trajalo, da so preprosti ljudje zaupali šolanim, saj so imeli v glavnem z njimi slabe izkušnje še iz časov fevdalizma. Tedaj so taki gospodje stali vedno na strani gospode... In se med njo tudi šteli. Seveda niso vsi domači zdravilci opravljali svojega posla enako. Eni so pretežno zagovarjali, drugi zdravili z zelišči in raznimi snovmi, tretji pa so združevali oboje. Redkeje naletimo na pripoved ljudi o ta-koimenovani »črni magiji.« Toda tudi to najdemo v naši dolini, denimo, ko so prenašali bolezen na razna drevesa in podobno. Na Gorenjskem klancu je bila celo zdravilka, ki je po potrebi prestavljala boleče ture na mesto, kjer so bili manj boleči... Vsekakor moramo smatrati naše nekdanje zdravilce kot sestavni del tedanjega življenja. Trdim, da so pomagali preživeti ljudem in živalim, pač po svojih možnostih. Nikakor pa niso bili izkoriščevalci, kot so pogosto današnji »zdravilci,« ki iščejo v svojem poslu le dober zaslužek in marsikdaj razočarajo upajoče lju- di. Nekdanji zdravilci so smatrali svoje delo prvenstveno kot pomoč v zdravju, ki so jo uvrščali zelo visoko v svojem pojmovanju. Živinozdravstvo seveda sodi v sklop obravnavanega. V času med drugo svetovno vojno je primanjkovalo veterinarjev, saj so bili v glavnem vojaki, ker je nemška armada imela še veliko vprežnih enot. Pa so uradno določili domačega zdravilca Weissa iz Kraš za določene veterinarske dejavnosti na tistem območju. In še danes domačini radi pohvalijo izredno sposobnost Weissa in uspehe pri zdravljenju živine. Naj tu omenim, da je to bil človek z velikim znanjem in da je za svoje izobraževanje uporabljal sodobno literaturo, ki jo je imel doma. Torej nikakor ne moremo govoriti o kakšnem »mazaču.« Tako naj omenim, da so številni znani zdravilci črpali svoje znanje tudi iz strokovnih knjig in se tako dodatno izobraževali. Kar spomnimo se na Roka Klemenška v Solčavi. Bil jeznan daleč po deželi kot odličen živinozdravilec, pa tudi ljudem je rad pomagal. Svoje znanje je črpal iz izkušenj po tujini, pa tudi od strokovn- jakov. Končno je ogromno pripomogel za odbiro ovac in po njegovi zaslugi smo dobili »solčavsko« pasmo, ki je pozneje postala »solčavsko-jezerska.« Na najpomembnejših razstavah je za svoje ovce prejemal visoka in odmevna odličja! Malo smo pač nanj pozabili, škoda. V Lučah je živela Terezija Kladnik -Jerčela, ženska kočarskega porekla, vendar zelo razgledana. Umrla je leta 1980. Vedenje o zagovarjanju je dobila od svojih strašev, ki so bili kot zagovarjala zelo znani. Poleg tega, da je zagovarjala, je bila odlična zeliščarka, ki je obvladala to veščino do podrobnosti. Zanimivo, pri zdravljenju ni uporabljala razen zelišč in zagovorov drugih snovi. Če danes razmišljamo o njenih postopkih, sodimo, da je bila globoko verna in je iz notranjosti svoje vere črpala določena verovanja in jih prenašala kot upanje na bolnike. Njene »čarovnije« so bile vse v znamenju Boga. Besedo čarovnije ne smemo jemati dobesedno! (Bomo nadaljevali.) Vozovi kof prevozna sredstva Znano je, da so po izumu kolesa hitro nastajali najrazličnejši vozovi, ki so služili za prevoz ljudi in tovora Seveda so bili prilagojeni potrebam dežele in krajine, v kateri so nastajali. Prva podoba kolesa je bila slična križu, zato so ga imenovali križno kolo. Seveda je uporaba tega kolesa že davno za nami. Podobno kot kolo samo so se razvijale osi voz, od lesene do jeklene. Nas zanima seveda predvsem, s kakšnimi vozovi so vozili naši furmani, saj vemo, da je zaradi obilice lesa, ki so ga tovorili iz doline, bilo prevozništvo pomembna dodatna dejavnostnakmetijah. Manj je bilo v naših krajih razširjeno obrtno prevozništvo! Pa naštejmo nekaj vrst voz, ki so jih poznali naši predniki. Ciza (gare) je bila najenostavnejše priročno prevozno sredstvo po naših kmetijah. Bila je enoosna, zelo okretna, prirejena za ročno vleko. Poznali pa so tudi take z volovsko vprego. Lesenjak je dvoosno vozilo, toda z lesenima osovinama. Šmoler so rekli »ta malemu vozu.« Ponavadi je imel ročice in stranski letvi. Izrazje seveda za domačo rabo, saj izvira iz nemščine in je popačenka iz besede »schmall« kar pomeni ozek. Ajnšpaniger (enovprežnik) je bil lahek voz, največ le za kmečko rabo, saj je imel platišča zelo ozka (5 do 6 cm). Beseda je spet popačenka iz nemščine. Holpalter je bil srednje težak voz, vendar pa je služil le za lažje tovore, platišča so bila široka od 8 do 9 cm. Tudi tokrat gre za nemško popačenko. Platoner je bil tovorni voz, ki je imel nosilnost do 5 ton tovora. Uporabljali so ga največ trgovci za oskrbovalne namene. Seveda so ga imeli tudi prevozniki za medkrajevne tovore. Platišča so bila široka 10 cm. Parizar je bil izrazit tovorni voz. Ime je dobil po tem, ker je baje izviral iz Francije. Uporabljali so ga tudi v naši dolini, saj je imel močno ogrodje, veliko nosilnost in močna platišča tja do 15 cm širine, kar je omogočalo kljubovati slabim cestam. Lojterski voz (lojternik, letvenik) so največ uporablj ali za prevoz sena, pa tudi večje skupine ljudi so prevažali na okinčanih lojternikih. Ponavadi so parizarju odvzeli »špan-gelne,« vstavili ročice, podaljšali sv-oro in ga obdali s stranskima letvama, nanju papoložili klopi. Z njim so prevažali nabornike in skupine, ki so potovale na kakšne večje prireditve. Zakaj omenjamo platišča? Širše je to bilo, večja je bila nosilnost voza. Če je bil parizar opremljen za prevoz tovora, je že sam tehtal kakih 500 in več kilogramov. Nanj so lahko naložili do 1500 kg sena. Naustreznih cestah so z njim prevažali do 6 kubik-ov lesa, odvisno od tega, ali so prevažali platanice ali pa rezan les. Gumar je bil težak voz, vendar je imel na kolesih gumijaste plašče. Tako je lažje tekel in je bil tehnično že bolj dodelan in raztegljiv. Gumar-ji so bili seveda dražji, todapredvsem po drugi svetovno vojni zelo razširjeni. Koleselj so rekli lažjemu vozu brez strehe, imel je jeklene vzmeti, spredaj sedež za voznika (pok), zadaj pa dva oblazinjena sedeža. Voz ni imel vrat za vstopanje. Panič je bil podoben koleslju, le da je imel prek zadnjih sedežev streho. Zapravljivček, rekli so mu tudi »flajšvagn,« je imel dobro vzmetenje, spredaj sedež za dve osebi, zadaj pa neke vrste plato za manjše tovore. Veliko so ga uporabljali mesarji, odtod tudi izraz »flajšvagn,« prevedeno bi to lahko pomenilo voz za meso. Postiljon - sicer znan kot poštni voz. Bil je neke vrste kočija z vrati, pokrit in dobro vzmeten. Z njim so prevažali po poštnih poteh poleg pošte še potnike. Manjši vozovi so bili namenjeni 4 potnikom, dočim je voznik sedel spredaj na višje stoječem sedežu, ki je bil narejen za dvoje kočjažev. Še pred prvo svetovno vojno je tak voz vozil po Zgornji Savinjski dolini. Večina naštetih voz je sedaj le še v spominu starejših ljudi. Nič več ni slišati drdranja voz po cestah, nič več pokov z »gajžlami,« nič več ni slišati vpitja furmanov, ko so priganjali svoje konje... Sedaj pač drvijo po cestah jekleni konjički, veliko bolj brezobzirno kot nekoč njihovi predhodniki -vprežna vozila. Naj še omenimo, da so ponekod tudi drugače poimenovali posamezne od naštetih voz. Rožno maslo Naši predniki so segali po domačih zdravilih, saj drugih ni bilo na voljo. Zdravniki in lekarne so bili daleč, pa tudi eni in drugi predragi za siromašne kmetije, ki so sicer pridelale kmetijske pridelke, toda niso jih imeli kje vnovčiti, saj tedaj še ni bilo zadružnega povezovanja med kmeti. Veljalo je pravilo, da je dobra in skrbna gospodinja imela pred pričetkom zime nabrana zelišča za razne čaje oziroma zdravilne napitke v primeru bolezni v hiši. Povsod pri nas so zelo cenili rožno maslo ali šen-tjernejevo maslo, kot so ga ponekod poimenovali. Ljudsko verovanje pravi, da je večer pred svetim Jernejem »vsaka roža jercneje (rcne-je).« Večer pred praznikom tega svetnika so na veliko nabirali razne rože. Zjutraj, na sam praznik, so maslo skuhali in mu potem dodali sesekljane rože ter to zmes še malo pokuhali. Kot sta pripovedovala zakonca Kladnik - Jerče iz Luč, so šentjernejevo maslo uporabljali kar pogosto, predvsem pa je bilo odlično zdravilo pri prehladu. Ob takih prilikah so ga pregreli in z njim mazali po prsih, nato pa ta mesta dobro pokrili. Baje so maslo uspešno rabili za trdovratne rane, usedline, ki so vsebovale same rože, pa so dajali v primeru želodčnih težav. Seveda je bila gotovo raba tega masla vsestranska, tako ga starejši ljudje hvalijo. Pripovedujejo, da so takega masla imeli pri hišah ustrezno veliko, vsekakor pa po več litrov. Ih je treba poudariti, da so tiste čase bile družine številčne in potrebe po domačih zdravilih kar velike. Šen je bila pogosta bolezen na naših kmetijah. Baje je bilo uspešno mazanje bolnika z šen-tjernejskim maslom, tako, da so maslo pogreli, ga namazali na krpo in potem položili na boleče mesto. To so bile neke vrste otekline, kot pripovedujejo. Že smo omenili znanega zdravilca Zadrečana iz Kolovrata nad Mozirjem. O njem je pokojna Frančiška Konečnik pripovedovala, da je imela njena stara mama bolečo bulo v grlu. Poklicali so Zadrečana, ta je bulo »prepeljal v smreko,« ki se je zatem kmalu posušila. Kako je potekal ta postopek po pripovedi Konečniko-ve. Stara mama je morala stati kaka dva metra pred smreko, Zadrečan pa je obrezal smreko v kolobarju kakih 10 cm široko. Materi je navezal okoli vratu vrvico, ki jo je potem, ko je govoril zagovor, snel z vratu in navezal okoli oskubljenega debla drevesa. Žal besedilo zagovora ni bilo dovolj jasno izgovorjeno, da bi si ga Konečnikova lahko zapomnila. Seveda so imeli zagovarjalci na sploh navado zagovore govoriti bolj šepetaje. To je bila neke vrste skrivnost. Vrvico okoli drevesa je še dodatno previl z neko tkanino. Konečnikova seje spominjala, da je bila smreka stara okoli 5 let in se je seveda zaradi poškodbe na deblu kmalu posušila. Ljudje so verjeli, da je do tega priš- lo, ker je bila na drevo »prepeljana« bula, ki je baje res kmalu izginila... Sama Konečnica je imela kot otrok na pregibu noge (koleno) bolečo bulo. Mati ji je na boleče mesto polagala v smetano pomočen lan, pa tudi na krpi naložen »šnitlah.« Nič ni pomagalo, zato je poklicala zdravilko »Flor-janovko,« znano predvsem v okolici Mozirja. Rekli so ji tudi Florjanova Treza. Odredila je redno nalaganje bukovega listja, namazanega z medom, na boleče mesto. Šlo je za neke vrste obliž. Čeprav je bila bula že temnomodre barve in zelo boleča, je po takšnem zdravljenju v nekaj dnevih izginila. Kmalu se je tvorba odprla in posušila. Če je bil postopek Zadrečana v tej pripovedi že prava čarovnija, je način, kako je zdravila Florjanovka, povsem naraven. Pa tudi Flor-janovka je pogosto zagovarjala, posebno če je šlo za bolezni zob - pa o tem prihodnjič. Benediktinski urbar Kisi 7 Micla Im polehonik, po Orožnu - Polhovnik v polhovniku (dobesedno), Janes Im durrenberg, po Orožnu - Suhover-šnik v suhem vrhu (dobesedno), Primos am patriarchtum, Orožen meni, da gre za Podrečnika, ki je očitno prej bil podložnik patriarha, Merti Im pach, po Orožnu gre za Potočnika za potokom, Ničla Sauersnik, Orožen meni, da gre za Za-veršnika, Jacob am garrengall, Orožen tolmači - Gornji Kos, Janšek an der Fremderhuben, Orožen tega vpisa ne tolmači, Janšek Rosanecz, tudi tega vpisa Orožen posebej ne tolmači, Martin an der ponemer, Orožen tolmači, da gre za kmetijo Podmeršek, bist 8 Gregor Im kanol, Orožen tolmači le ime potoka Kanoljca, gre za kmetijo Kokolj, Herman knyebalt, Orožen tolmači kot kmetijo Knebeij, Herman In der Arlicz, po mnenju Orožna gre za kmetijo Knebeljšek v Orlici, Thomas Spech im Rogatecz, po Orožnu Špeh na Rogaču, Peter Suppan am Stain, kmetija Župan, Peter Labrechtschak, kmetija Lamprečnik, OttoImZernak, Orožen tolmači - kmetijaSernjak, Peter Im Hollenberg, kmetij a Bezovšek v Bezgovj i, Nicus am hynik, ni posebnega tolmačenja, Janško In wudol, Orožen tolmači - kmetija Vodel-šak v Vodolah, In Wentten thomas, Orožen meni, da gre za kmetijo Kalšak. Vse navedbe iz urbarja so napisane dobesedno po izvirniku, zato so zelo pomembne pripombe Ignaca Orožna, pač tam, kjer jih najdemo. V naslednji številki Novic bomo nadaljevali z listom 9. 3§čcmo statt fotografije m Belajeva domačija pod Lepenatko. Sliko, ki je bila posneta leta 1960, nam je poslala Marinka Suhoveršnik iz Gornjega Grada. V sožitju z naravo Prihaja čas zorenja. Obdobje, ko so kmetje, ki med zadnjimi ohranjajo pristen stik z naravo, žanjejo sadove celoletnega dela. Srečo imamo, da se jih lahko domala vsako leto veselimo, saj huda neurja, o katerih poročajo od vsepovsod, naši dolini nekako prizanašajo. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje, da ostane pridnim vsaj ta tolažba. Tržne razmere namreč kmetom ne dopuščajo, da bi zares uživali zlato jesen. Kar naprej seje treba lotevati novih dejavnosti, da kmetija »nese«. Morda pa vam bodo do dodatnega tolarja ali vsaj zamislipomagale tudi današnje vrstice. HIGIENA MOLŽE Kmetovanje v aožitja z naravo Pripravil: Edvard Vrtačnik Dušik Pomen dušika: Dušik (N) je element, ki ga rastline nujno potrebujejo za svojo rast in razvoj. Je sestavni del listnega zelenila in beljakovin in tako vsake žive celice. Vpliva na rast in povečuje energijo fotosinteze. Dušik potuje iz starejših delov v mlajše dele rastline. Zato se znaki pomanjkanja kažejo najprej v starejših delih. Znaki pomanjkanja: Poganjki so kratki in tanki, listi redki, majhni, rumeno zelene barve in predčasno odpadajo. Najprej odpadejo starejši v spodnjem delu rastline. Cvetni brsti in cvetovi so redki. Plodovi so drobni, živo obarvani in predčasno dozorevajo. Pomanjkanje se lahko pojavlja v vsakem letnem času. Znaki preobilice: Rast poganjkov je močna in se podaljša v pozno jesen. Zato ne olesenijo in pogosto pozebejo. Listi so veliki in mesnati, temno zeleni in jeseni pozno ali sploh ne odpadejo. Plodovi so debeli, slabo obarvani, brez okusa in slabo obstojni. Odpornost proti boleznim in mrazu je precej manjša. Pregled hleva in rok se obrestuje tudi v denarnici Samo iz kakovostnega mleka lahko pripravimo dobro mleko in mlečne izdelke. To pa se upošteva in pozna pri odkupni ceni mleka. Zato ne smemo zanemariti zadnje faze pridelave mleka - molže. Dobro opravljena molža vpliva na količino in maščobo mleka. V zadnjih curkih mleka je maščobe največ. Prisotnost drobnoživk, bakterij, kvasnicin plesni mleko pokvari, saj se skisa in dobi neprijeten okus. Da do tega ne pride, moramo upoštevati sledeče: - Higiena hleva (pred molžo ne opravljamo del, pri katerih se dviga prah in širi smrad). - Čistost in zadovoljivo zdravstveno stanje ljudi, ki delajo pri molži in mleku. - Čistost in zdravje krav. - Razkužena molzna enota in vseh površin, s katerimi prihaja v stik mleko. - Mleko se mora ohladiti na 4 do 6 stopinj Celzija. - Posode za shranjevanje in prevoz mleka morajo biti popolnoma čiste. V mleku so vedno tudi celice, ki prihajajo vanj iz vimena ali krvi. Število teh celic se močno poveča pri obolenjih vimena. Še posebej se poveča število belih krvnih teles tudi zaradi nepravilne molže. Škodljive snovi lahko pridejo v mleko z ostanki čistilnih in razkužilnih sredstev iz molznih naprav in posod. Lahko pa so tudi ostanki zdravil, ki jih dajemo kravam, ki imajo obolenja vi- mena. Število drobnoživk in celic v mleku mlekarne redno preverjajo. Kakovost mleka je predpisana in določena. Odvisna pa je od števila klic in celic v mleku. To pa določa tudi kakovostni razred mleka in število trdo zasluženih tolarjev. Nam grozi lakota? Med letoma 1980 in 1990 so se obdelovalne površine na svetu povečale skupno samo za 2 odstotka, svetovno prebivalstvo pa za več kot 17 odstotkov. Povečana proizvodnja hrane za preživetje je bila skoraj izključno posledica povečanih donosov na obstoječih kmetijskih površinah. Večj a intenzivnost in nepravilno kmetovanje pavpliva na kakovost prsti, ki jo obdelujemo. To pomeni, da izgublja na rodovitnosti. Težko je verjeti, da se bo ta trend spremenil. Če za obdobje do 2010 optimistično napovemo 5-odstotno rast obdelovalnih površin (1,5 miljarde ha), se bodo ob porastu prebivalstva za 33 odstotkov obdelovalne površine na prebivalca realno zmanjšale za 21 odstotkov. Kakšen bo naš jutri, je vidno tudi ob le bežnem pregledu podatkov v tabeli. 1990 (v mio) 2010 (v mio) Skupen % sprememb Sprememb a na preb. (%) Prebivalstvo 5290 7030 +33 - Namakalne površine (v ha) 237 277 +17 -12 Obdelovalne površine (v ha) 1444 1516 +5 -21 Travniki, pašniki (v ha) 3402 3540 +4 -22 Gozdovi (brez grmovja) (v 3413 3165 -7 -30 ha) Število prebivalcev in razpoložljivi obnovljivi naravni viri na zemlji (1990-2010) SUŠENJE KRME Da bodo krave pozimi zadovoljne Košnja in sušenje krme je že skorajda za nami. Toda vedeti, kaj in kako vpliva na sušenje, je zelo pomembno. Od tega je odvisno naše ravnanje, če se proces sušenja ne odvija tako, kot smo pričakovali. Neposredno po košnji je krma izpostavljena respiracijskim procesom ali po domače dihanju. Ogljikovi hidrati, zlasti sladkorji in polisaharidi, ki so vrastlinah, se začno razgrajevati vse do končnega produkta ogljikovega dioksida in vode ob sproščeni kemično vezani toploti. Tako s sladkorji bogata krma preide v snov, ki jo kmetje uporabljajo kot gnojilo. S pravilnim sušenjem krma ohrani večji del hranljivih snovi in je primerna hrana živalim v dolgih zimskih mesecih. Sušenje krme z zrakom poteka, če je tlak vodne pare v krmi večji kot v zraku. Poteka pav treh fazah. Od prve, tj. pri vlažnosti krme neposredno po košnji,ko vsebuje večkot80% vode,pa do vlažnosti med 50 in 40%, je hitrost sušenja enakomerna in neposredno odvisna od sušilne sposobnosti zraka oziroma relativne vlažnosti in temperature zraka Prehajanje vode iz rastline vokoliški zrak je podobno izhlapevanju vode sproste površine, kjer se tekočina ne dotika sten. Ko se krma osuši, kapilarne sile v njej niso več sposobne dovolj hitro dovaja- ti vode na površino rastline. Zato se hitrost sušenja upočasni. Začne se druga faza sušenja Pojavi se tudi izhlapevanje v notranjosti rastlin. Vodna para mora zato prehajati skozi že posušeno plast, ki postaja vedno de-belejša. Hitrost sušenja ni več enakomerna. Vse bolj je odvisna od možnosti gibanja vode v rastlini. V tretji fazi sušenja lahko krmo popolnoma osušimo, če jo sušimo več ur z zrakom, ki je segret na približno 100 stopinj Celzija. Pri tradicionalnem načinu sušenja krme na tleh in ob do-suševanju krme s prevetrovanjem s hladnim zrakom pa se le v izjemnih o Potek sušenja travniške krme na tleh v poletnih mesecih primerih osuši na manj kot 16% vlažnosti. V okviru omenjenih zakonitosti je gradient hitrosti sušenja odvisen, če krmo sušimo na tleh, poleg vremenskih razmer še od pogostosti in intenzivnosti mehanskih posegov v sušečo se krmo (obračanje, gnetenje), botanične sestave krme, zaporedja odkosa rastline, ki je v različni razvojni fazi, višine strnišča in hektarskega pridelka. Sušenje je tem hitrejše, čim nižja je relativna vlažnost zraka in čim višja je njegova temperatura ter obratno. Ne smemo pa zanemariti vpliva vetra in sončnega obsevanja. Veter pospeši za-menjavo vlažnega zraka iz neposredne bližine rastlin z bolj suhim iz okolice in tako pospešuje sušenje krme. Sončni žarki pa neposredno segrevajo krmo. Izko-riščenostobeh dejavnikov je tem večja, čim bolj je krma razprostrta in rahlo nasuta. Zato jo je potrebno obračati ali v nekaterih primerih tudi neposredno ali obenem s košnjo zgnesti. Z gnetenjem se rastlinam odpre povrhnjica, da voda lažje izhlapi. 3311 ŠEMPETER Dobrteša v.5a tel.: 00386 (0)63 702 510 tel./faks: 00386 (0)63 702 610 v<»' -0^ y^q te> .Vfc Najugodnejši krediti na zemeljsko knjižni izpisek brez pologa 150 kupcev matiza čaka vikend paket za dve osebi v hotelu Morje Portorož. Za ureditev kredita Posezonski popust do 120.000 SIT + sejemski popust potrebujete le osebno izkaznico in minimalni polog. Pooblaščen prodajalec avtomobilov traktorjev ZETOR ter vseh vrst Mobilnih telefonov Vas pričakujemo! ®tride ■ ram Trgovina za vrt in njegove prijatelje Prihaja čas spravila pridelkov in priprave ozimnice, čas priprave na jesensko setev, čas zaščite nasadov pred škodljivci in zimo ter čas priprave balkonskega cvetja za prihodnjo sezono. Vse, kar potrebujete za našteta opravila, vam nudi trgovina Vrtni hram na Praprotnikovi ulici v Mozirju. V Vrtnem hramu so ne glede na letni čas vedno pripravljeni na sezono. Zato boste v njem našli ustrezno orodje in pripomočke za vrtna opravila, substrate za sajenje, gnojila, razne stimulatorje rasti, semena, čebulice, sadne sadike, zaščitne folije vseh vrst, ograje za nasade in vrtove ter naravi prijazna fitofarmacevtska sredstva. Ob vsej navedeni ponudbi vam pro-dajalci Vrtnega hrama strokovno svetujejo, načrtujejo in po vaši želji tudi opravijo zasaditve. Prodajno blago je nadpovprečno kvalitetno a kljub temu cenovno konkurenčno. Gotovo se tudi vi strinjate, da lahko samo s kvaliteto dosežemo dobre rezultate. Celoletna ponudba trgovine Vrtni hram sta oprema in hrana za male živali. Ta segment ponudbe zajema samo vrhunske proizvode, ki jih v ostali maloprodaji ni mogoče kupovati. Proizvajalci teh proizvodov so Royal Canin, Eukanuba, Purina, Tetra... Lastnik trgovine, diplomirani inženir agronomije Bogdan Fürst, pravi, daje Vrtni hram trgovinazavrt in njegove prijatelje. Tildi vi se lahko prepričate, da je temu res tako! PR Podjetje za urejanje prostora d. d. Koroška 37/b, 3320 Velenje Podjetje za urejanje prostora d.d. iz Velenja se je specializiralo za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju urejanja mest in naselij. Rezultati so že nekaj let opazni, saj se mesto Velenje redno uvršča v vrh najlepše urejenih krajev v Sloveniji, letos pa je prejelo tudi zlato priznanje v evropski konkurenci. V ČAST NAM JE BILO ZLATO PRIZNANJE SODELOVATI PRI TEJ ZMAGI EVROPE ZA LETO 1999 Tudi Vam so na voljo naše storitve: 1. Strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, hal in drugih površin ter čiščenje kanalizacij; 2. Zasaditve in obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnic in okrasnega drevja; 3. Odstranjevanje kosovnih odpadkov in sanacije divjih odlagališč; 4. Obnove krajevnih cest, trgov, pločnikov in zunanjih ureditev ob objektih; 5. Sanacije asfaltnih površin, vključno z obnovo cestno prometne signalizacije; 6. Druge storitve v zvezi z urejanjem bivalnega okolja in vzdrževanjem javne snage v naseljih. Podjetje za urejanje prostora, PUP Velenje d.d., Koroška 37/b, 3320 Velenje, p.p. 82; @ 063/898-170, 063/897-1740, 's\dir.: 041/626-655, ŽR: 52800-601-28190, m.št.: 5836387; d.št.: 79812244; Srg.: 97/00580; ŽP Velenje ČEBELARJEVA OPRAVILA V SEPTEMBRU Ko trka na duri mraz Jesen je pred vrati. Čebele stikajo naokrog, da bi našle še kaj sladkega za svojo medeno golšo, ni in sadni sok, ki se cedita iz jagod in plodov, ki so jih poškodovale ptice in žuželke. Na srečo medene zaloge z vretjem. Čebelarji ste že prejšnji mesec skrčili čebelam panj na prezimovabii prostor (v Primorju to storijo šele v tem mesecu) in jih večinoma z mladimi maticami ter premišljeno prerazporeditvijo satja začeli krmiti. Čebele zaradi stalnega dotoka hrane ne opuste gojenja zalege, toda kljub temu je je vedno manj. Nekoliko več je je le pri družinah z mladimi maticami, ko nadomeščajo primanjkljaj mladih čebel iz obdobja kraljevanja stare oslabele matice. Takrat na začetku mlada še ni mogla pokazati svoje zmogljivosti. Krmljenje v tem mesecu nadaljujete vse dokler čebelje družine ne dobijo zadostnih zalog hrane. Proti koncu krmljenja, ko predvidevamo, da so zaloge polne, preverite pri najbolj sumljivih družinah, ali je hrane v resnici dovolj in koliko jim še manjka.Veljapravilo: bolje preveč kot premalo. Pri takem pregledu panja se vedno prepričajte, ali je v panju zalega. Predvsem bodite pozorni pri ZADRUGA MOZIRJE pred žrelom in na bradi. Ko čebele dobro nakrmite, narede, tako kot pri dobri paši, veliko voščenih prizidkov in mostov med sati. Zato ne smete vleči satov iz panja. Ne bi se mogli izogniti temu, da po nesreči strete kakšno čebelo ali pa celo matico. Zgodi se, da vaše družine napadejo tuje ali domače čebele roparice. Takrat poskrbite, dav čebelnjaku ne bo brez- družinah, ki ste jim zamenjali matice ali pa še niste videli zalege od preležene matice. Če zalege ni, poskusite najti morebitno matico. Če je v panju, jo odstranimo. Ne smemo tvegati, da bi zazimili družino z matico, ki iz kakršnegakoli vzroka ne bi zalegla. Kot je običajno, potem previdno dodamo drugo matico. V tem septembrskem času čebele sprejmejo novo matico z veliko manj odpora. Ko ste čebelarji postorili vse, preverili panje z odpiranjem in listanjem satov, se ponovno lotite opazovanja čebel matičnih ali močno oslabelih družin, ki se niso zmožne upreti roparicam. Med pregledovanjem ne postavljajte Zdaj jih privabljata tudi gozd-tega ni veliko, sicer bi skvaril več satov na kozico, če delate v odprtem čebelnjaku. V njem ali v bližini ne sme biti nobenih medenih ali sladkornih ostankov, do katerih bi imele čebele dostop. Že ena sama, ki odkrije, da lahko napolni želodček z medom ah sladkorjem, sproži v svojem panju alarm in začne se množično iskanje hrane, tudi z ropanjem. Če so roparice že močno prizadele družino, jo je najbolje takoj odpeljati na več kilometrov oddaljeno začasno bivanje. Nanjeno mesto padajte odprt prazen panj, da se roparice zamotijo in prepričajo, da je konec paše. Ostalim družinam v čebelnjaku priprite žrela na širino ene ali dveh čebel. Poskrbite pa tudi, da dobe dovolj zraka skozi zamreženo zadnjo stran panjev. Za odganjanje roparic se uporabljajo tudi druga sredstva: premazi panjev z odbijajočimi vonjavami, škropljenje z vodo, zastiranje žrel s stekleni ploščami ... Ropanje ustavi tudi narava z jesenskim deževnim in hladnim vremenom. Za kmetovalce od A do Z Kdor se v Zgornji Savinjski dolini tako ali drugače ukvarja s kmetovanjem, gotovo že ve, da je Zadruga Mozirje pravi naslov za vse njegove potrebe. Kljub temu ob tej priložnosti ne bo odveč opozoriti na del njene ponudbe, ki je v tem letnem času še posebej aktualen. drobilce za grozdje in jabolka, sode Zadružna poslovalnica Kmetijska preskrba v Spodnji Rečici vam po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih nudi rezervne dele za vse vrste kmetijske mehanizacije in tovorna vozila, gume za traktorje in tovorna vozila, program SIP Šempeter, CreinaKranj in Tehnostroj Ljutomer, stiskalnice in za vino, PVC posode, mineralna gnojila, žitarice in močna krmila. Še bi lahko naštevali a bodi dovolj. O vseh podrobnostih ponudbe Kmetijska preskrba Spodnja Rečica se lahko pozanimate po telefonu 831-338 ali jih, kar bo najbolje, osebno obiščete. Odprto imajo vsak delavnik od 6. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kupljeno blago vam bodo na vašo željo dostavili na dom. S kmetijskim repromaterialom se lahko oskrbite tudi v naslednjih poslovalnicah Zadruge Mozirje: KPC Ljubija - tel. 831-040, Železnina Ljubno - tel. 841-020, Železnina Luče - tel. 844-024, Železnina Radmirje - tel. 841-372 in Železnina Gornji Grad - tel. 843-016. Blago, ki ga potrebujete, vam bodo z veseljem priskrbeli tudi v manjših zadružnih poslovalnicah. Že v lanski kmetijski prilogi smo zapisali, da je Zadruga Mozirje pravi naslov za vse kmetovalce. To še vedno drži oziroma drži letos še bolj, kajti Zadruga svojo ponudbo nenehno dopolnjuje in izboljšuje, da bi bilale-takar najbolj popolna. PR SONČNICA Lepota doma in polja Sončnica izvira iz severne Amerike in Mehike. Od tam so jo ponesli po svetu. Kot kulturna in oljna rastlina se je v 18. stoletju razvila v Rusiji, od koder so jo zopet prenesli nazaj na ameriško celino. V severni Ameriki je sončnica med poljščinami prevzela zelo pomembno mesto v količini pridelave. Širjenje vrst sončnic je vplivalo tudi na njihovo prilagajanje drugim podnebnim razmeram in jo danes srečamo tudi v srednji Evropi in pri nas. Pogled čez prekmurske planjave je v poletnih mesecih zorenja sončnic čudovit. dobesedno izčrpa) in dobro prenaša sušo. Ko se začne razvijati seme, pa potrebuje vodo in jo je v sušnih predelih potrebno celo namakati. Setev poteka od srede aprila do srede maja. Razvijejo se do 2 metra visoke rastline s kosmatim steblom in pecljatimi srčastimi Znanstveno ime sončnic je Helianthus annuus in jo uvrščajo v družino košaric. Divje, izvorne rastline so razvejane in imajo več socvetij. Nam najbolj poznane so hibridi, z enim cvetom. Namen biologov in kmetovalcev je bil vzgojiti rastlino, ki bi enakomerno zorela in imela veliko vsebnost olja. zahtevna rastlina. Ima majhne zahteve glede tal (res pa je, da hranljive snovi iz zemlje listi. Cevasti cvetovi v notranjosti koška so drobni, rumeni jez-ičasti cveti, ki so videti kot cvetni listi. Seme dozori v brez števila plodov od avgusta do septembra. Iz semen iztiskajo olje, ki ga uporabljajo za izdelavo margarin in lakov. Ptice pašo pozimi prav vesele, če jim naredimo iz njih ptičjo pičo. Ostanke semen in zeleni del rastline uporabijo za krmljenje živine. VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO /tCež v* Loke pri Mozirju 24 Tel. 063/832-740 GSM: 041/798-587 Tudi v jesenski sezoni vas vljudno vabimo/ da si na naši vrtnariji v Lokah 24 pri Mozirju, izberete med dvajsetimi barvami mačeh, številnimi barvami lončnih krizantem ter rezanih krizantem in aranžmajev za 1. november. V prepričanju, da boste z našimi rastlinami in aranžmaji zadovoljni, se priporočamo! *Vedelč &04K0- važeća o&td&a! DUSETI Ö.O.O. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/7001170 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER MOTORNIH ŽAG STIHL, JONSERED, HUSQVARNA, SOLO - profesionalne, kmečke in hobby žage - verige, pile, meči, pog. zobniki za vse vrste žag - olja za mešanico in za verige - gozdarska oprema (zagozde, metri, škornji, rokavice, čelade...) -velika izbira rezervnih delov za motorne žage. Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. VABLJENI! Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. 40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI j ingrad gramat TRGOVSKA IN PROIZVODNA DRUŽBA d.d. Medlog 7, CELJE, tel.: 063/451-570, fax: 063/452-028 BETONSKA GALANTERIJA - TLAKOVCI in ROBNIKI (promocijska ponudba) - betonska okna; za hleve, delavnice, gospodarska poslopja - silosni elementi, rešetke za hleve - betonske cevi z ustreznimi pokrovi - najkvalitetnejši betonski zidaki - betonski stebri, plošče - in še in še... BETONARNA (sveže betonske mešanice) IZDELAVA AB MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ KAMNOLOM LIBOJE in PESKOLOM STRANICE UGODNOSTI: PREVOZI, GOTOVINSKI POPUSTI!!! INDUSTRIJSKA TRGOVINA: pon. - pet. 7-15 sobota 7-12 NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ IN IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO NAROČILU ! Priporočene sorte ozimnih žit Kot že vrsto let je tudi za letošnjo setev ozimnega žita strokovna skupina za poljedelstvo pri Upravi Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva pripravila predlog priporočenih sort. Predlog je pripravljen po analizi rezultatov številnih poskusov. Navajamo sorte ozimne pšenice, ozimnega ječmena, ozimne rži in ozimne tritikale, ki so primerne za naše območje. Pridelovanje tritikale je med pšenico in ržjo, ki mu je uspelo zadržati primernost za slabše pridelovalne razmere rži. možno tudi v naši dolini. Oz- potencial za pridelek in kakovost pšenice (delež Tritikala bolje kot pšenica prenaša različne talne imnatritikala je križanec beljakovin) ter odpornost proti boleznim in in podnebne razmere. V dobrih razmerah po pridelku konkurira pšenici in ječmenu, v slabših razmerah (kisla, slabo založena tla, višje nadmorske višine...) pa daje večje pridelke. Pridelovalni stroški za eno tono tritikale so nižji kot za tono pšenice (manjša poraba semena, manj gnojil, možna pridelava brez sredstev za varstvo rastlin). Zrnje tritikale se uporablja za prehrano živali (sorta almo daje v prehrani prašičev boljše rezultate kot ječmen, v prireji mleka in mesa jo lahko mešamo z drugimi žitaricami v količini do 20%), lahko pa ga uporabljamo tudi za peko kruha namesto rži. Optimalni čas setve je do 5. oz. 10. oktobra, v višjih legah do konca septembra. Sejemo 160 -190 kg semena na hektar. Ker se že jeseni razrašča, hitro pokrije tla in na manj zaplev-eljenih njivah herbicidi niso potrebni. Štefka Gottnik j- , Biti mlad - postati star v alpskem prostoru Dejstvo je, da je človek - domačin osnova živega prostora. CIPRA želi z organiziranjem letne konference na to temo opozarjati in dati spodbudo za oblikovanje zavesti javnosti o socialni komponenti trajnosti alpskega prostora. Želi opozoriti na občutljivost tega prostora ter poiskati in izdelati možne rešitve za ohranjanje in spodbujanje kulturne in družbene samobitnosti domačega prebivalstva v alpskem prostoru ter zagotavljanja njihove eksistenčne osnove. O teh vprašanjih se bodo pogovarjali na predavanjih in okroglih mizah udeleženci konference iz vseh alpskih dežel. Slovenijo bo na okrogli mizi zastopaiaUte Logar iz Logarske doline. Cilj konference je poiskati oblike ohranjanja naseljenosti alpskega prostora in kako uresničevati bodočo trajno in okolju primerno politiko ter vzpostavljati dialog med generacijami. Na koncu moram zapisati nekaj besed še obiskovalcem alpskega prostora: srečo imamo, da imamo tako lepe Alpe in tako lepo podeželje, da gremo lahko tja na nedeljski izlet, dihat čisti zrak ali nabirat gobe in gozdne sadeže. Zato ga obiskujmo spoštljivo in obzirno, spoštujmo kmetovo in domačinovo delo in ne delajmo škode in napote. To naj bo naš prispevek kohranjanju tega prostora živega! Zeleni Franček ^ Lepo se je v sončnih jesen-skih dnevih popeljati visoko v Lenart, čez Cit-rijo, se spustiti na drugi strani dol v Krnico in opazovati jesensko pokrajino. Na eni strani vidimo skoraj celo Za-drečko dolino, na drugi se nam odpira dolina Savinje. Živina se pase na zelenih krpah travnikov, ki obdajajo domačije, posejane po okroglih hrbtih. Premalokrat se spomnimo, kako pomembno je ohranjati naš prostor naseljen in omogočati kmetu na gorski kmetiji, da se lahko preživlja. Na srečo ima večina kmetij Zgornje Savinjske doline lepe gozdove, ki pomenijo stalen dohodek in rezervo za slabe čase. Tako nas na naši poti pozdravljajo lepo urejene domačije, nove ali dobro vzdrževane hiše in gospodarska poslopja,oknain vrtovi polnirož,kjer se vidi skrbna roka gospodinj. Naše podeželje je res lepo. Letna strokovna konferenca C1PRE -Mednarodne komisijeza varstvo Alp, ki bo konec meseca oktobra na Bavarskem, je posvečena zelo aktualni vsebini - kakšne so perspektive za prihodnost prebivalcev alpskega prostora in kako vzpostaviti dialog med generacijami. Kajti sodelovanje med generacijami - med starimi in mladimi prebivalci je v tem prostoru življenjska nuja. Vprašanje je, ali Alpe kot življenjski prostor lahko nudijo mladim iz te velike evropske regije perspektivo za pri- t-T Alfa Laval Agri TISNIKAR s.p. PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNIH STROJEV NOVE TRATE 26 * 3330 MOZIRJE tel. in fax. 063/ 833 416 GSM: 041 708 183: 041 346 347 POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER fAlfa Laval Agri VAM PO NAJUGODNEJŠIH CENAH NUDI: - MOLZNE STROJE, MLEKOVODE IN IZMOLZIŠČA - ORIGINALNE REZERVNE DELE TER POTROŠNI MATERIJAL - OPREMO ZA HLEV IN PAŠO Za dodatne informacije pokličite na tel. 063 /833 416 ali 041 708 183; 041 346 347 hodnost? Priča smo nenehnemu odseljevanju mladih iz alpskega prostora, saj doma ne najdejo možnosti za preživljanje. Na kmetijah ponekod ostajajo le starejši. Stanje v Sloveniji je v primerjavi z ostalimi državami še kar ugodno, uspeli smo ohraniti naseljen večji del alpskega prostora. To je velika dragocenost, saj je le stalno naseljen prostor živ in privlačen, tako za domačine kot tudi za obiskovalce. Ohranitev gorskih kmetij in naseljenega prostora je ena od osnov za razvoj turizma, kajti vse več kmetij se ukvarja s turizmom kot dodatno dejavnostjo. Ob odhajanju stalnega prebivalstva pa se ponekod v alpskem prostoru kaže tudi trend doseljevanja, starejši ljudje se po upokojitvi preselijo na deželo, v hišico, o kateri so sanj ali celo življenje. V Zgornji Savinjski dolini imamo srečo, da je tu le malo vikendov in tudi malo vikendašev. Med stalnimi prebivalci, ki morajo trdo delati na zemlji, da se preživijo in med viken-daši, ki na deželo prihajajo le na oddih, nastanejo včasih velike napetosti. Težko je vzpostaviti sodelovanje med stalnimi prebivalci in prišleki. Le če bo alpski prostor svojim prebivalcem, predvsem mladim, nudil možnost preživetja (delovna mesta in stanovanja), se bo na osnovi gospodarskega razvoja alpski prostor razvijal tudi kulturno in tako bo zagotovljen trajnostni razvoj tega prostora. Vrsta/sorta Tip klasa Čas dozorcvnja Višina slame Pridelek Odpcmca preti glav. boleznim Cdpanca prod potanju Cpcmbe OZ. PŠENICA ANA golica sred. zgodaj sred. nizka srednji srednja srednja za lažja tla MARIJA golica sred. zgodaj sred. nizka sred. visok srednja srednja zgod. žetev! ŽITARICA golica sred. zgodaj sred. nizka srednji dobra dobra DEMETRA golica sred. zgodaj sred. nizka srednji srednja srednja za lažja tla SOISSONS resnica sred. zgodaj sred. visoka visok dobra srednja JUSTUS golica sred. zgodaj sred. visoka srednji dobra srednja OZ JEČMEN PLAISANT šestvrstrri sred. zgodaj sred. nizka zelo visok dobra dobra GOTIC šestvistni zgodaj sred. nizka zelo visok dobra dobra COPIA sestvrstni sred. pozno sred. visoka visok dobra dobra OZ. RŽ DANICO sred.pozno visoka srednji dobra dobra EHO-KURZ sred.pozno visoka visok dobra dobra MARDER sred. pozno sred.visoka zelo visoka dobra zelo dobra GZTRmKALA CRERCAL sred. pozno visoka srednji dobra zelo dobra ALMO sred. pozno sred. visoka visok dobra zelo dobra KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Skrajni čas je že, da postavimo na ogled tudi gornjegrajsko glasilo osn-vnošolcev. V preteklem letu so kotna vsaki šoli počeli poleg učenja še marsikaj zanimivega. O vsebini preberi kar v njihovem uvodniku. Par zanimivih vrstic iz glasila pa objavljamo na tej strani. 1) NAJ TUJA SKLADBA: Life - Des ree Ako su to bile samo laži - Plavi orkestar My heart will go on - Celine Dion 2) NAJ DOMAČA SKLADBA: Jaz sem nor - Adi Smolar Cela ulica nori - Kingston Jagode in čokolada - Rok 3) NAJ TUJI IZVAJALEC: Celine Dion Plavi orkestar Spice girls 4) NAJ DOMAČI IZVAJALEC: Adi Smolar Kingston Power dancers 5) NAJ TUJI ŠPORTNIK: Ronaldo Michael Jordan Michael Schumacher 6) NAJ DOMAČI ŠPORTNIK: Primož Peterka Urška Hrovat Brigita Bukovec 7) NAJ ŠPORTNIK VIŠJE STOPČE: Marko Zagradišnik David Mlačnik Anja Irmančnik 8) NAJ DOGODEK NA ŠOLI: Šolski radio Medrazredna tekma 8.a: 8.b 9) V LETU 1999 SI ŽELIM: Lep uspeh in lepe ocene Zdravja in sreče Da bi bil(a) sprejet(a) v šolo, v katero si želim Da ne bi pisali več kot dve kontrolni na teden Članice literarno-novinarskega krožka ČE BI BIL BOGAT... Če bi bila bogata, bi si kupila nov avto. Otrokom bi kupila, kar bi si zaželeli. Veliko bi potoval. Hodil bi v hribe in na morje. Imel bi lepo ženo. Imel bi kuharice in šoferje. Šel bi na Havaje. Kupil bi si kabriolet. Kupil bi si najboljšo hišo, motor in avto. Vsak dan bi hodil ven na kosilo. Kupil bi si velik grad in motor vamaha. Kopal bi se v denarju. Imel bi velik sef. Vozil bi se v dolgi limuzini. Imel bi velik bazen, svoje tovarne, 1000 delavcev. Bil bi župan mesta. Kupil bi si računalnik, zgradil bi si grad. Imel bi 50 vojakov in še 100 NATO-vih letal. Veliko bi dal revnim. Imel bi razkošno hišo, zelo velik bazen in vikend na mor ju. Za tri mesece bi šla na Havaje. Kupila bi si 100 milka čokolad. Šla bi v cirkus in bi si kupila sladko peno na palčki. Šla bi na morje in bi se tam kopala. Z ladjo bi se za dva tedna odpeljala v Avstralijo. Kupil bi si poršeja. Živel bi v palači. Imel bi motorje in čoln. Veliko denarja bi dal tudi revnim. Kupil bi si rešilni helikopter, da bi revne oskrbel z denarjem za hrano in hno. Kupil bi kmetijo in vikend. Učenci 2. razreda Šmartno ob Dreti PET« b.( s -A NAJPOGOSTEJSA UPRASANJA O DROGAH: I. Kako jih izdelujejo? 2..Zakaj so se začela uživati ? 3. Zakaj policija razpečavanja ne prepreči? 4. Kaj spada med droge? 5. Zakaj v šoli tako malo govorimo o drogah in o ljudeh,ki so s tem zasvojeni? 6. Koliko stanejo? 7. Zakaj mamila uvažajo? 8. Kje je izvor mamil? 9. Zakaj se jih je tako težko odvaditi? 10. Zakaj se mladi glede drog ne posvetujejo s starši? II. Kam si jih lahko dajo? 12. Zakaj ne prenehajo prodajati cigaret? 13. Kako se počuti narkoman, ki drogo uživa dlje časa? 14. Zakaj imajo ljudje do narkomanov drugačen odnos? 15. Zakaj ni manj gostiln? 16. Ali narkomani prej umrejo? 17. Zakaj je cena drog tako visoka? 18. Zakaj jemljejo droge predvsem mladi? 19. Kako prepoznaš uživalca drog? 20. Kako pomagati prijatelju,ki uživa drogo? 21. Ali ti jo lahko kdo vmeša v pijačo? 22. Katera droga je najbolj smrtna in najmočnejša? 23. Ali si že zasvojen, če enkrat zaužiješ drogo? 24. Koliko je ustanov za pomoč narkomanom? Na vsa te vprašanja smo poiskušali odgovoriti pri urah etike, tako v 7 kot v 8. razredu. Tamara Mavrič URtyA: GLORIA Uspešni v šoli in na tekmovanjih Najboljši na OŠ Rečica in OŠ Gornji Grad (II.) ŽIVA LENARČIČ, lansko šolsko leto petošol-ka na podružnični šoli Rečica, sedaj obiskuje šesti razred OŠ Mozirje. Rojena je 31. avgusta 1987. Njeno poklicno zanimanje je na področju biologije (velike živali) in odvetniške prakse. Sicer pa je za resno odločitev na voljo še nekaj časa. “Lansko šolsko leto sem tekmovala v veseli šoli. Z avtobusom smo se na prizorišče dogajanja odpeljali vsi veselošolci iz Zgornje Savinjske doline. Odgovarjala sem na kup vprašanj iz najrazličnejših področij (besedoslovja, o Škofja Loki, nemškem jeziku itd.). Največji problem je bila nemščina, saj sem komaj eno leto pri fakultativnem pouku. Sicer pa me zanima kar veliko stvari. Rada berem zanimive in napete zgodbe, plezam po skalah, všeč mi je tudi športno plezanje, pa še na smučanje ne smem pozabiti. Poleg rednega pouka obiskujem naslednje izvenšolske dejavnosti: glasbeno šolo klavirja (pet let), tehnični krožek in angleščino. Med moje najljubše predmete sodijo: spoznavanje narave, športna vzgoja, spoznavanje družbe in angleški jezik. Z branjem in pisanjem sem začela pri šestih letih, tako da sem v prvem razredu to že znala. Najprej sem brala in nato sem se naučila še pisati. Najnižja ocena je bila prav dobrav prvem razredu, in sicer pri matematiki. V petem razredu sem bila odlična. Osvojila sem bronasto Vegovo priznanje ter šolsko in regijsko priznanje iz vesele šole.” JASMINA POTOČNIK je v preteklem šolskem letu zaključila osemletko na OŠ Gornji Grad. Rojena je 9- maja 1984. V tem šolskem letu že obiskuje ekonomsko gimnazijo v Ljubljani. Postati želi novinarka ali pravnica. “V osmem razredu sem dosegla dva državna nivoja tekmovanj in sicer pri slovenskem jeziku in pri likovni vzgoji. Slovenščina je predmet, pri katerem sem dosegla bronasto, srebrno in zlato priznanje. Pisanje spisa mi je bilo bolj všeč kot pa teoretični preizkus znanja. V teoriji je bil poudarek na Tonetu Pavčku in njegovih delih. Kot likovnica pa sem se prijavila na državni natečaj v prometu, katerega pobudnik in pokrovitelj je bil Petrol. Izdelana grafika- kolografija (odtiskovanje) mi je prinesla pohvalo in praktične nagrade. Mesta med desetimi najboljšimi smo izpolnili osmošolci in tudi sodelujoči iz vrtca, torej sodelujoči vseh starosti. Podelitev priznanj je bila v stavbi Petrola v Ljubljani. V prostem času, ki ga je bolj malo, se zanimam za astrologijo, prebiram romane in druge zgodbe, ki pa ne smejo biti predolge in morajo biti zapisane pod zanimivim naslovom. Za razvedrilo rada rišem, kolesarim, telefoniram, se družim s prijatelji in pomagam pri delovanju šolskega radija. Obiskujem novinarski in likovni krožek ter gasilske vaje. Od vseh predmetov sta mi najbolj pri srcu slovenski jezik in likovna vzgoja. Branje in pisanje se je pri meni pričelo v mali šoli. K učenju pa se resno pripravim pred kontrolnimi in spraševanji. Moja najslabša ocena je bila zabeležena pri biologiji v osmem razredu in sicer je bila to dvojka. Kljub temu je bil uspeh v osmem odličen.” IEden najbolj znanih hrvaških hip-hop bandov TRAM II (Target & General Woo) je šele letošnje leto izdal debitantski album. 8. septembra je izšel njihov prvenec z naslovom “Čovječe Ne (Juti Se”, ki je s kakovostno produkcijo enakovreden mnogim tujim izdajam. Za produkcijo vseh osemnajstih skladb na albumu sta zaslužna Kooiade & Dash. Gosti na težko Pričakovanem albumu so DJ 279 iz Londona, Sick Rhyme Sayazz, Ei Bahattee in drugi pomembni pripadniki hrvaške hip-hop scene. Sick Rhyme Sayazz gostuje na najavnem singiu “Malu na stranu”. Poleg običajne CD/CASS izdaje boste “Čovječe Ne (Juti Se” lahko dobili tudi na dvojni vinilni izdaji. “Autoerotic” je naslov druge plošče prekmurskih rokerjev PSVCHO- PATH. Izšla ie nedavno in io dobri poznavalci rock glasbe najbrž že poznate. Pred tednom dni pa je bila skupina že tretjič gost izštekanega voditelja Jureta Longyke na drugem programu Radia Slovenije. K sodelovanju so povabili komponista Draga Ivanušo. ki je z aranžmajem za godala v pesmi “Eating Worms” sodeloval že na plošči. Z godali in drugimi instrumenti naj bi skupina opremila še nekaj drugih skladb. Če ste mislili, da je skupina BOMBE pozabljena, ste se motili. Ravno v teh tednih je namreč minilo deset let od nastanka banda, ki je definitivno pustil svoj pečat v slovenski glasbeni sceni, (n čeprav so si privoščili kar nekaj mesečno pavzo, si lahko obudite spomine na nekatere njihove nepozabne hite. Tako ste vabljeni 9. oktobra na koncert na Metelkovi v Ljubljani. TANJA RIBIČ z veseljem sporoča, da je pravkar posnela nov videospot za skladbo “Julüa”, kjer blesti tudi njen bernardinec Berti. Spot je delo Tanjinega moža Branka Djuriča - Diura. Poznavalci napovedujejo, da bo kot vsi Tanjini spoti doslej posegel po prvih mestih slovenskih video lestvic. SLADKO AVSENIK, najzaslužnejši ambasador Slovenije in slovenske narodnozabavne glasbe po svetu te dni praznuje svojo sedemdesetletnico. Čestitamo in želimo še veliko uspešnih glasbenih let. Alenka Darko Repenšek in Janko Požežnik, mednarodna rokometna sodnika Najbolje ocenjeni sodniški par na svetovnem prvenstvu za mladince Pred dnevi se je sodniški par Repenšek - Požežnik vrnil iz Dohe, glavnega mesta emirata Katar, na skrajnem jugu arabskega polotoka, kjer je od 21. avgusta do 6. septembra potekalo svetovno rokometno prvenstvo za mladince. Po splošni oceni predstavnikov mednarodne rokometne zveze (IHF), ki bdijo nad kvaliteto sodnikov, sta rokometna sodnika iz Zgornje Savinjske doline več kot opravičila nominacijo in sojenje na tem svetovnem prvenstvu, saj sta bila po vseh kriterijih ocenjena za najboljši sodniški par prvenstva. S tem sta samo še utrdila lanski naslov prvega para v Sloveniji. Sicer pa je puščavski emirat Katar sila zanimiva in še bolj bogata dežela. Edina, ki ni pridružena Združenim arabskim emiratom, je četrta proizvajalka zemeljskega plina na svetu, prav tako ima izredno bogata naftna nahajališča. V Katarju še vedno velja klasičen sužnjelastniški odnos, kjer je mogoče žensko enostavno kupiti. Izredno bogati Katarci verjamejo, da jih je po 3000 letih pokore in molitve Alah nagradil z izrednim naravnim bogastvom. V skrajno mohamedanski državici velja stroga prohibicija alkohola. Poleg že naštetih bogastev je Katar znan tudi po pridobivanju biserov iz školjk bisernic. Žal je tokratnemu svetovnemu prvenstvu pečat ponovno dajala politika. Zaradi prisotnosti izraelske reprezentance so udeležbo odpovedale reprezentance Kuvajta, Bahreina, Saudove Arabije in Slonokoščene obale, kar je povzročilo precejšnje težave tako domačim organizatorjem kot mednarodni rokometni zvezi. Slovenska sodnika sta prvo tekmo sodila reprezentancama Izraela in Tunizije, kar je bilo na glede na politični pritisk, ki se je prenesel na rokometno igrišče, izredno težavno in odgovorno. Po izjavi kontrolorja IHF sta Repenšek in Požežnik, kljub velikemu psihološkemu naboju, tekmo pripeljala do konca v velikem slogu, za kar sta dobila visoko oceno in hkrati zaupanje odgovornih, kar se je izkazalo tudi v nadaljevanju prvenstva. Renenšek in Požežnik sta namreč na tem svetovnem prvenstvu sodila najtežje tekme. Od 1078 tekem, kolikor jih je v karieri sodil Darko Repenšek, pravi, da je bila gotovo naj težj a “sveta vojna” med Egiptom in Tunizijo. Peklensko vzdušje, prava vojna med navijači obeh reprezentanc, je seveda psihološki naboj še dodatno zaostrilo, se tekme spominja Darko Repenšek. Žal si je na isti tekmi Požežnik poškodoval prepono, kar je pomenilo, da je moral po priporočilu zdravnika mirovati. Zaradi nesrečne okoliščine nista sodila polfinalnega in finalnega obračuna, kar bi bil zagotovo nekakšen višek dosedanje, več kot uspešne sodniške kariere. Dejstvo je namreč eno; odkar sta na mednarodni sceni, se po sodniški rang lestvici nenehno vzpenjata. Glede na sedanji rezultat, je logično pričakovati, da bosta dobivala težje tekme v evropski ligi. Človeško in povsem normalno je torej slediti cilju, katerega sta si uveljavljena Gornjegrajca zadala (Repenšek sicer živi v Rečici ob Savinji, Požežnik pa v Celju). Zaradi starostne omejitve, po kriterijih IHF si lahko sodnik do 50. leta starosti, upata, da bosta v prihodnjih enajstih letih delila rokometno pravico tudi na članskem prvenstvu in, zakaj ne, tudi na olimpijskih igrah. Z vztrajnim delom in kančkom sreče bosta Repenšek in Požežnik verjetno dosegla tudi ta cilj. Bolj kot to je pomembno, da sta s sedanjim sodniškim angažiranjem dostojno predstavljalainpromovirala državo Slovenijo, slovensko rokometno sojenje in nenazadnje sebe kot sodnika in človeka. Savinjčan Lokostrelski klub Mozirje Odlični nastopi kronani z evropskim rekordom Mozirski lokostrelci so se v minulih dneh udeležili tekmovanj v Ilirski Bistrici, Gradcu in Kamniku. Najuspešnejši so bili prav v slednjem mestu, kjer so v ekipnem delu tekmovanja postavili nov evropski rekord. A pojdimo lepo po vrsti. V soboto, 4. septembra, je bilo v Ilirski Bistrici mini državno prvenstvo v tarčnem streljanju 900 krogov. Med 137 tekmovalci iz slovenskih in hrvaških klubov je bil pri veteranih najboljši Dušan Perhač, takoj za njim pa se je uvrstil Miran Borštner. Pri dečkih in deklicah sta Primož in Janja Perhač osvojila drugi mesti. Dan kasneje je v Gradcu v Avstriji potekal mednarodni turnir v FITA tarčnem streljanju. Pri članicah je zmagala Bernarda Perhač Zemljak, pri članih pa je Dušan Perhač zasedel drugo mesto in ob tem postavil nov državni rekord na 30 metrov - 357 krogov. Minulo soboto in nedeljo je bilo v Kamniku absolutno državno prvenstvo v olimpijski disciplini FITA. Pri članih je v predtekmovanju prvo mesto osvojil Štefan Ošep z državnim rekordom 1.379 krogov. Drugi je bil Dušan Perhač, peti Marko Satler, 12. Ivan Šket, 14. Miran Boštner, 17. Aleksander Smodej in 18. Roman Karničnik. Pri članicah je slavila Bernarda Perhač Zemljak s 1.353 krogi. Pravo vrhunsko streljanje so Mozirjani pokazali v ekipnem tekmovanju. Ekipa v postavi Dušan Perhač, Štefan Ošep in Marko Satler je osvojila naslov državnih prvakov, pri tem pa postavila nov državni rekord v kvalifikacijah 4.049 krogov, izenačila evropski rekord na 27 puščic - 263 krogov in postavila nov evropski rekord na 2 X 27 puščic - 519 krogov. Druga ekipa v postavi Šket, Borštner in Smodej je zasedla šesto mesto. V odprtem delu turnirja so v svojih kategorijah zlata odličja osvojili Zemljakova, Ošep in Perhač, Boršt-nerju pa je pripadla bronastamedal-ja. Letošnji FITA pokal so tako osvoji- li mozirski lokostrelci, med posamezniki pa sta zmagala Štefan Ošep in Bernarda Perhač Zemljak. Dušan Perhač se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Franci Kotnik Lokostrelski klub Gornji Grad Reprezentant Žare Krajnc osvojil državno prvenstvo Tekme v Škofji Loki, ki je štela za državno prvenstvo v disciplini 900 krogov, so se udeležili tudi trije lokostrelci iz Gornjega Gradu. V oblačnem vremenu seje pomerilo 79 tekmovalcev. Žare Krajnc je tudi tokrat dokazal, da je eden najboljših slovenskih lokostrelcev zadnjih let, saj je v članski konkurenci (goli lok) s 787 krogi uspešno obračunal s konkurenco. Krajnčev uspeh sta prav tako v članski konkurenci (ukrivljeni lok) dopolnila tretjeuvrščeni Vojko Majko z 817 krogi in Andrej Kolar z osmim mestom in 799 krogi. Savinjčan LK Indiana Logarska dolina Odličen nastop na evropskem prvenstvu Od 6. do 12. septembra je v Filzmoosu v Avstriji potekalo 2. evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo, katerega se je v sklopu slovenske reprezentance udeležilo tudi osem članov LK Indiana iz Logarske doline. Dosegli so nekaj odličnih rezultatov. Po treh dneh kvalifikacij, ki so štele za odprto prvenstvo Avstrije, je v disciplini lok compound neomejeno pri članih Karli Gradišnik osvojil drugo mesto, enak uspeh pa je dosegla tudi Bernarda Skornšek z enakim lokom pri članicah. Tomaž Praprotnik je zmagal s samostrelom pri članih, Janko Pinter je bil drugi, pri članicah pa je bila najboljša Tatjana Huič. K rezultatom kvalifikacij so zadnji dan tekmovanja prišteli še rezultat finalnega nastopa in tako so dobili rezultate, ki so šteli za evropsko prvenstvo. Pri članih je z lokom compound neomejeno slavilKarli Gradišnik. V isti kategoriji je Bernarda Skornšek osvojila tretje mesto. S samostrelom so tekmovalci LK Indiana dosegli še večji uspeh, saj so Tomaž Praprotnik, Janko Pinter in Gorazd Grosek zasedli prva tri mesta. Tatjana Huič je potrdila prvo mesto iz kvalifikacij v kategoriji članic. V ekipni konkurenci je Slovenija (zanjo sta streljala Tomaž Praprotnik in Karli Gradišnik) osvoji- la drugo mesto. Člani LK Indiana so se domov vrnili zadovoljni, saj so gostiteljem pokazali ne samo dobro športno formo ampak tudi lepote Logarske doline, kjer bo leta 2001 potekalo tretje evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo. BS Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Prvaki ostajajo na vrhu S prvimi tekmami jesenskega dela se je pričela peta sezona Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, ki sedaj že drugo leto poteka na igrišču v Mozirju v organizaciji tamkajšnjega športnega društva. Po kvalifikacijah se je v ligo uspelo prebiti mladi ekipi ŠD Lipa BAG iz Šmartnega ob Dreti in Wyattu iz nazarske krajevne lige, vse ostale ekipe pa so v ligi nastopale že prejšnjo sezono. Rezultati 1. kola, 27. avgusta: Dolman : Wyatt 0:3 b.b., ŠD Lipa BAG: Zadruga 2:1, Poldas-West Blue Jeans : Kozorogi 3:1, Policija: Tekom 6:1, Solčava: Razborje 0:4. Že kar na začetku prvenstva hladen tuš za organizatorja, saj domača ekipa Dolmana ni prišla na tekmo v popolni postavi. Ali je to posledica slabe obveščenosti v ekipi ali njene neresnosti, bo jasno v nadaljevanju, vsekakor pa drži, da je že v začetku izgubila dve dodatni točki. Za največje presenečenje prvega kroga so poskrbeli novinci v ligi, mladi igralci ekipe ŠD Lipa BAG iz Šmartnega ob Dreti, ki so v svoji prvi prvenstveni tekmi premagali favorizirane »zadružnike«. S tem so si pridobili pomembne izkušnje in večjo samozavest, Zadrugi pa je to še en opomin več, da je potrebno vse tekme odigrati z enako mero resnosti in odgovornosti. Kljub navidez lahki zmagi Poldas-West Blue Jeansa proti ljubenskim Kozorogom temu ni bilo ravno tako. Oboji so s precej spremenjenima ekipama prikazali dopadljiv in borben nogomet, odločila pa je zbranost in učinkovitost domačega napadalca Slemenška, ki je z dvema goloma odločil tekmo. Za spremembo so po dveh sušnih letih tokrat odlično startali »policaji«. Okrepljeni z igralci, ki so bili v preteklih sezonah odsotni ali poškodovani, so s prepričljivo in učinkovito igro zlahka odpravili »telco-movce«. V derbiju prvouvrščenih ekip iz lanske sezone so tokrat prepričljivo slavili lanski zmagovalci, ekipa Raz-borja, ki se bo po igralski zasedbi sodeč tudi letos borila za visoko uvrstitev. Solčavani se lahko tolažijo s tem, da so nastopili močno oslabljeni. Rezultati 2. kola, 3. septembra: Telcorn: Razbor je 1:5, Wyatt: Solčava 1:2, Kozorogi: Policija 1:3, Poldas-West Blue Jeans: Zadruga 5:3, ŠD Lipa BAG: Dolman 1:2. Telcomovci se spetprevečukvarja-jo sami s seboj in s svojo staro boleznijo, neudeležbo ključnih igralcev na tekmah. To so s pridom izkoristili vedno razpoloženi in motivirani Razborčani in z visoko zmago zasedli vodilno pozicijo na razpredelnici, ki je po izkušnjah iz lanskega leta ne bodo kar tako izpustih iz rok. Wyatt je tokrat razočaral svoje navijače, še najbolj pa sam sebe. Po začetnem vodstvu in solidni igri v prvem polčasu so v drugem zaigrali precej manj odločno ter tako prepustili ritem igre Solčavanom, ld so s svojimi izkušnjami preobrnili rezultat v svojo korist. Policija nadaljuje s presenetljivo dobro in učinkovito igro. To pot so brez večjih težav premagali Kozoroge, ki ne igrajo tako slabo, vendar je njihova zaključna realizacija porazna. Sledila je prava nogometna poslastica, derbi v pravem pomenu besede, med starima rivaloma Zadrugo in Poldas-West Blue Jeansom. Kljub težkim pogojem (spolzko igrišče) sta obe ekipi prikazali odlično igro s kopico priložnosti na obeh straneh, kjer pa so bili v zaključnih akcijah bolj spretni domačini in zasluženo zmagali. Igralci Dolmana so tokrat prišli v popolni postavi in zabeležili prve točke. Čeprav po prvem polčasu ob vodstvu Šmarčanov ni izgledalo tako, so v drugem domačini vse sile usmerili v napad in uspelo jim je. Rezultati 3. kola, 10. septembra: ŠD Lipa BAG : Wyatt 4:1, Policija: Zadruga 3:2, Poldas-WestBlue Jeans : Dolman 3:2, Kozorogi: Razborje 0:1, Solčava: Tekom 2:2. Vsekakor so najprijetnejše presenečenje začetka prvenstva igralci ekipe ŠD Lipa BAG iz Šmartnega ob Dreti, ki so po nesrečnem porazu v drugem kolu spet prepričljivo zmagali in premagali renomirano ekipo Wyatta. Njeni igralci se morajo nad svojo igro resno zamisliti, saj takšen pristop v nadaljevanju ne bo prinesel nič dobrega. Policija preseneča iz kroga v krog s kvalitetno in požrtvovalno igro. Tokrat so po zaostanku dveh golov Lestvicapo3.kolu: 1. Razborje 3 2. Policija 3 3. Poldas-West Blue Jeans 3 4. ŠD Lipa BAG 3 5. Solčava 3 6. Wyatt 3 7. Dolman 3 8. Tekom 3 9. Zadruga 3 10. Kozorogi 3 z dobro taktiko preobrnili rezultat v svojo korist in bivšim prvakom zadali še tretji zaporedni poraz, sami pa so še vedno v krogu ekip, ki poraza ne poznajo. Mozirski derbi je potekal dokaj izenačeno z obilico priložnosti na obeh straneh. Tekmo je odločil močan strel kapetana Poldas-West Blue Jeansa Mirka Zgojznika, ki je tako svoji ekipi priboril nove točke. Kozorogi res nimajo športne sreče. Po odlični predstavi z lanskoletnimi prvaki niso zdržali do konca in točke so splavale po vodi. Tako ostajajo še naprej na zadnjem mestu , Radmirci pa so z bolj šo razliko v zadetkih zadržali vodstvo. Za tekmo med Solčavo in Telco-mom lahko rečemo, da je bila tekma preobratov. Po izključitvi njihovega vratarja so Solčavani zagospodarili na igrišču in povedli z dvema goloma. Toda to ni bilo dovolj, saj so Nazarčani izenačili in po odličnih obrambah vratarja ta rezultat tudi obdržali ter tako zabeležili prvo točko. 300 10:1 (9) 9 300 12:4 (8) 9 300 11:6 (5) 9 201 7:4 (3) 6 111 4:7 (-3) 4 102 5:6 (-1) 3 102 4:7 (•3) 1 012 4:13 (-9) 1 003 6:10 (-4) 0 003 2:7 (•5) 0 Franjo Pukart Društvo pohodnikov in maratoncev Celje Maratonci odtekli 15. maraton Maratonske poti iz Celja do Logarske doline se je 4. septembra lotilo 422 pohodnikov in tekačev iz Slovenije, Nemčije, Češke in Hrvaške. Zmagovalec je že petič postal Stanko Barber iz Velenja, ki je z zmago dokazal, da na tej progi trenutno nima prave konkurence. Lanskoletno odsotnost Stanka Bar-berjaje najbolje izkoristil Milan Žup-anc iz Mislinje, ki je zmagal na 14. maratonu. Letos se Barber ni pustil presenetiti in je gladko ugnal vso mednarodno konkurenco. Po lanskem deževju, ki je pohodnike spremljalo ves čas pohoda, so organizatorji za letos skušali zagotoviti boljše vreme. To jim je tudi uspelo, saj tako obilnih padavin, kot so bile lani, letos ni bilo. (1:21,07) progi. Že osem let zapored se maratonskega pohoda iz Celja do Logarske doline udeležuje tudi Vlado Janko iz Ljubije, ki pravi, daje najpomembnejša stvar pri tako dolgem pohodu pravilna razporeditev moči. “Malo me je letos motilo le to, da je bila prva okrepčevalnica šele v Šentrupertu, naprej pa je bilo za nas pohodnike dobro poskrbljeno. Za takšen pohod nista dovolj samo telesna priprava in Start maratoncev v Mozirju (foto: Ciril Sem) Novo speljane trase proge se je letos lotilo 422 pohodnikov. Organizatorji so zaradi novega zakona o varnosti cestnega prometa letošnjo progo speljali večji del ob Savinji, tako da so se udeleženci umaknili z asfaltnih površin. Pohoda se je udeležilo okoli 5 0 pripadnikov Slovenske vojske, ki so ta maraton izkoristili kot del priprav in izbirno tekmovanje za nastop na evropskem tekmovanju. Stanko Barber, ki je tudi nosilec rekordnega časovnega dosežka, ki ga je dosegel leta 1993, je za letošnjo progo potreboval 5 ur in 22 minut, kar je za okoli pol ure več kot znaša njegov rekordni dosežek. Med dekleti je največ moči zbrala Vasilija Kos, ki je skozi cilj pritekla dobri dve uri za Barberjem. Med moškimi so bili zmagovalci posameznih etap še Stane Ferfila na 40 km (3:05,22), Franc Oblak na 25 km (1:43,57) in Igor Mernik na 15 km (55,12) progi. Med ženskami so zmagovalke postale še Ines Ivanovič na 40 km (4:16,58), Nevenka Simčič na 25 km (2:12,35)in Lojzka Felicijan na 15 km moč. Predvsem je važno, da tečeš z glavo. Pomembno je razporejanje moči. V mladosti mi ni nikoli bilo ne za kolektivne in ne za individualne športe, rad pa sem hodil. S to hojo sem tudi nadaljeval, predvsem sem veliko hodil med dopustom. Pred leti pa so me kolegi s Polzele, ki so se tega maratona že udeleževali, potegnili Vlado Janko (foto: B. Kanjir) zraven. Za trening smo prehodili pot s Polzele do Podčetrtka. Videl sem, da zmorem takšno pot, zato sem se odločil za maraton. Sedaj že vidim, da lahko držim korak z vsaj 20 let mlajšimi rekreativci. Časovno to pomeni okoli 10 ur za celotno progo. To mi daje novih moči in vliva samozavest. Pri hoji je pomemben tudi zdravstveni vidik, saj je hoja zelo zdrava, poleg tega pa poceni. Zato svetujem tistim, ki še omahujejo, da poskusijo. Nič ni narobe, če odnehaš pred ciljem. Morda ti bo uspelo prihodnje leto. Verjamem, da se bom tega teka udeleževal še v prihodnje. Vsaj še deset let, morda celo več. Moja največja želja je, da bi se pohodniki iz Mozirja in okolice združili v nekakšno sekcijo, morda v okviru planinskega društva. Z mnogimi se srečujem na raznih pohodih, drugače pa stikov nimamo. S skupnimi močmi in združeni bi lahko dosegali še boljše rezultate in se udeleževali še ostalih maratonov. Moj naslednji cilj je trenutno udeležba na maratonu v Benetkah.” Benjamin Kanjir Veteranska liga v malem nogometu Vodijo mozirski tržani Vse bolj popularna veteranska liga malega nogometa, ki jo že kar nekaj let zapored organizira ŠD Vrbovec Nazarje, je tudi v novo sezono privabila deset ekip iz Zgornje Savinjske doline. Spodnja meja starosti ostaja še naprej 3 5 let, sicer pa v ekipah nastopa kar nekaj starejših igralcev, ki se še vedno enakovredno kosajo z mlajšimi vrstniki. Prav to daje prvenstvu še poseben čar. Rezultati 1. kola, 31. avgusta: TA Svit: MVM Trg 1:6, Mizarstvo Potočnik .-Odpisani 3:2, Trnava: Lepa Njiva 4:1, Ljubno : Veterani Lipa 7:3, Hmeljar Loke: Mladost 1:2. Rezultati 2. kola, 7. septembra: Lepa Njiva : Ljubno 2:0, Mladost: MVM Trg 2:7, Hmeljar Loke: Veterani Lipa 4:6, TA Svit: Odpisani 3:0, Trnava: Mizarstvo Potočnik 5:2. Lestvica po 2. kolu: 1. MVM Trg 6, 2. Trnava 6,3. Ljubno 3,4. Lepa Njiva 3, 5. Veterani Lipa 3, 6. Mizarstvo Potočnik 3, 7. TA Svit 3,8. Mladost 3, 9- Hmeljar Loke 0, 10. Odpisani 0. Franjo Pukart NK Veterani Gornji Grad Po porazu v gosteh doma remizirali Clane gornjegrajskega NK Veterani, ime pove, da gre za starejše, vendar še vedno aktivne in srčne nogometaše, poleg igre združuje potreba in želja po druženju in spoznavanju podobnih nogometnih klubov. V ta namem so že pred časom navezali stike z vrstniki iz prekmurskih Črenševcev, kjer so Gornjegrajci gostovali v juniju. Po dokaj bledi in neprepričljivi igri so zasluženo slavili domači nogometaši z rezultatom 5:2. Na povratni tekmi v Gornjem Gradu, povedati moramo, da jo je zopet zagodlo slabo vreme, so se domačini bolje odrezali. V prvem polčasu je gostom us- pelo kar trikrat zatresti mrežo domačega vratarja in enkrat nastrel-jati vratnico, v nadaljevanju pa so domači pokazali več srčnosti in uspeli rezultat izenačiti. Zdaj že starim nogometnim znancem je delil sodniško pravico mednarodni sodnik Vili Krajnc, bistvo vsega pa je družabno srečanje, ki so ga domačini pripravili gostom po odigrani tekmi. Savinjčan 21. športne igre obrtnikov v Celju Zgornjesavinjčani za las ob naslov prvakov Minulo soboto so v sklopu mednarodnega obrtnega sejma v Celju potekale tradicionalne športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. V 21. izvedbi so organizatorji izbor športnih panog nekoliko spremenili, a predstavnikov Območne obrtne zbornice Mozirje to ni oviralo, da ne bi ponovili lanskega uspeha, ko so osvojili skupno drugo mesto. V moški konkurenci so najbolj prijetno presenetili kegljači, ki so po podpovprečnih rezultatih v minulih letih tokrat osvojili sedmo mesto. Malce manj natančne so bile kegljačice, ki so pristale na enajstem mestu. Tenisači so upravičili sloves svoje kvalitete in se za Celjani ter Velenjčani zavihteli na tretje mesto. Enakuspeh je dosegla tudiženskaekipa, kije zaostala le za Celjankami in Mariborčankami. Nogometaši so ostali zvesti svoji športni (ne)sreči, saj se niso uspeli prebiti v nadaljevanje tekmovanja. Zasedli so 15. mesto. Morda bi primanjkljaj dveh oziroma treh točk, ki so na koncu manjkale za skupno prvo mesto, lahko iskali prav na nogometnem igrišču. Oslabljena ekipa za vlečenje vrvi ni razočarala. Najprej je po pravem moškem merjenju moči premagala favorizirane Lenartčane, nato pa je priznala premoč Slovenjgradčanov, kar jo je pripeljalo na solidno šesto mesto. V pikadu so Zgornjesavinjčani za las zgrešili pokal za tretje mesto (bili so četrti), njihove kolegice pa so v tej športni disciplini predse spustile le Ptujčanke in osvojile drugo mesto. Novost na 21. športnih igrah je bila košarka, popularno jo imenujejo »Streetball«, v kateri so bili naši tekmovalci nepremagljivi. Dobesedno so pometli s konkurenco, zato je po svoje škoda, da se je v tej disciplini pomerilo le šest ekip. Zmagovalec namreč v vsaki športni panogi prejme enako število točk kot je sodelujočih ekip. T\idi odbojka je bila tokrat nova panoga, v kateri so se pomerile ženske. Zgornjesavinjčanke sicer niso blestele, so pa s petim mestom solidno zas- topale Območno obrtno zbornico Mozirje. Po napetem čakanju na skupne rezultate športnih iger je bila razglasitev pravo olajšanje. Celjska ekipa, ki je veljala za prvega favorita, je z 81 točkami pristala na tretjem mestu. Točko več je zbrala ekipa mozirske zbornice, s 84 točkami pa je laskavi naslov državnih prvakov osvojila ekipa območne zbornice Slovenj Gradec. Veselje naših tekmovalcev in tekmovalk ter vod-stvazbornice načelu s predsednikom Francem Ben- do je bilo kajpak veliko. Timski duh v ekipi je tisti, ki premaguje tako ugledne zbornice, kot so Maribor, Žalec, Velenje, Kranj in še bi lahko naštevali. Po besedah predsednika športne sekcije Zlatka Vitanca bo mozirska zbornica tudi v prihodnje podpirala športno dejavnost svojih članov, udeležbo na tekmovanjih pa si bodo morali tekmovalci »prislužiti« z dobrimi rezultati. Franci Kotnik Bera pokalov na MOS-u je iz leto v leto večja (foto: F. Kotnik) Lige malega nogometa Začetek lig v malem nogometu Prav gotovo bo tudi vsezoni 1999/2000 na športnih prizoriščih naše doline najbolj zanimivo in množično na igriščih malega nogometa. Jesenski del sezone se je že začel. V osmih krajevnih ligah in medobčinski veteranski ter zgornjesavinjski ligi igra preko tisoč ljubiteljev te priljubljene oblike rekreacije. 0 poteku dogajanj na igriščih bomo v našem časopisu poročali tudi v prihodnje, zato vse organizatorje lig vabimo k sodelovanju pri posredovanju informacij. Krajevna liga Nazarje Rezultati 1. kola, 21. avgusta: Odpisani: Pobrežje 0:4, Zg. Nazarje: L&M Mizarstvo Lukač 3:3, Okrepčevalnica Bohač: KMN Derby - KG Cigale 4:3, ŠD Gmajna: Prodajni center Nazarje 2:2, Wyatt: KMN Emil 3:1, Kokarje: Joples 8:1. Rezultati 2. kola, 29. avgusta: KMN Emil: ŠD Gmajna 6:3, Prodajni center Nazarje: Okrepčevalnica Bohač 2:6, Wyatt: Kokarje 3:1, KMN Derby - KG Cigale: Zg. Nazarje 1:4, Joples: Pobrežje 6:1, L&M Mizarstvo Lukač: Odpisani 2:1. Rezultati 3. kola, 4. septembra: Joples: L&M Mizarstvo Lukač 3:1, Kokarje: Pobrežje 7:0, ŠD Gmajna : Wyatt 1:3, Okrepčevalnica Bohač: KMN Emil 1:4, Odpisani: Derby - KG Cigale 2:3, Zg. Nazarje: Prodajni center Nazarje 4:2. Rezultati 4. kola, 8. septembra: Wyatt: Okrepčevalnica Bohač 0:2, KMN Emil: Zg. Nazarje 0:1, Prodajni center Nazarje: Odpisani 8:3, ŠD Gmajna : Kokarje 3:2, Derby - KG Cigale: Joples 1:8, L&M Mizarstvo Lukač: Pobrežje 3:4. Lestvica po 4. kolu: 1. Zgornje Nazarje 10,2. Joples 9,3. Okrepčevalnica Bohač 9,4. Wyatt 9, 5. Kokarje 6,6. KMN Emil 6,7. Pobrežje 6,8. Prodajni center Nazarje 4,9- L&M Mizarstvo Lukač 4,10. ŠD Gmajna 4,11. Derby - KG Cigale 3,12. Odpisani 0. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 1. kola, 28. avgusta: Policija: Dolman 5:1, Žabe: Ljubija4:l, Lepa Njiva: Polda’s-West Blue Jeans 0:5, Loke-mladi: Hmeljar 2:6, Podvrh: Trg 6:4. Rezultati 2. kola, 4. septembra: Hmeljar: Podvrh 4:8, Žabe : LepaNjiva3:2, Polda’s-West Blue Jeans : Loke-mladi 10:2, Policija: Ljubija 8:4, Trg: Dolman 4:0. Lestvica po 2. kolu: 1. Polda’s-West Blue Jeans 6, 2. Policija 6,3. Podvrh 6,4. Žabe 6, 5.Trg 3,6. Hmeljar 3,7. Ljubija 0,8. Lepa Njiva 0,9. Dolman 0, 10. Loke-mladi 0. Liga malega nogometa Radmirje Rezultati 1. kola, 29. avgusta: Tliristi: Gmajna 5:4, Juvanje : Derby - KG Cigale 2:7, Grušovlje : Odpisani 2:1, Pekarna Kramer: Razborje 0:3 bb, Ni hud*ga: Veseljaki 0:7. Rezultati 2. kola, 5. septembra: Gmajna Juvanje 2:1, Derby - KG Cigale: Grušovlje 1:1, Odpisani : Pekarna Kramer 1:4, Razborje: Ni hud*ga 7:0, Turisti: Veseljaki 3:7. Lestvica po 2. kolu: 1. Veseljaki 6,2. Razborje 6, 3. Derby - KG Cigale 4,4. Grušovlje 4,5. Gmajna 3, 6. Turisti 3,7. Pekarna Kramer 0,8. Odpisani 0,9-Juvanje 0,10. Ni hud*ga 0. Franjo Pukart mkroj] Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prodajni center Latkova vas 84, Prebold INVALIDSKO PODJETJE d.o.o. KEMIČNA ČISTILNICA Poleg industrijske prodajalne Elkroj Prodajni center SAM Latkova vas pri Preboldu nudi vse vrste gradbenega materiala po izredno ugodnih cenah. Prihova 56, 3331 Nazarje Tel.: (063) 833-011 ODPIRALNI ČAS: ob delavnikih od 10.00 - 18.00 ob sobotah od 8.00 - 12.00 V MESECU SEPTEMBRU: - STREŠNIK BRAMAC ŽE OD 145 SIT/kos Z DOSTAVO - OPEKA MODUL 84 SIT/kos POLEG OSTALEGA ČIŠČENJA OBLAČIL VAM NUDIMO TUDI: Do 20% popusta nudimo na ostale izdelke iz prodajnega asortimana. - ČIŠČENJE PREPROG IN USNJENIH OBLAČIL - KRPANJE IN POPRAVILO OBLAČIL Izkoristite akcijske cene. Nekatere so celo nižje kot pred uvedbo DDV. Prodajni center SAM Latkova vas, tel.: 702-250 V trgovini vas pričakujejo vsak dan od 7. - 19. ure. praznovanja ^5s^iobčine Mozirje Torek, 21. septembra ' v > \ \x\ 16.00 uri Začetek EX TEMPORE 99 v Mozirskem gaju ^tek, 23. septembra X\v\V\^^^\ 19.00 uri Predstavitev knjige “Rečica z zaledjem” avtorja Zdravka Novaka v avli OŠ Rečica ob Savinji Petek, 24. septembra 9.00 uri Sprejem udeležencev EXTEMPORE v Mozirskem 9aJu 19.00 uri Okrogla miza na temo Ktmetijsko gozdarska zbor- niča in prilagajanje kmetijstva pred vstopom Slov- \^^^^^^^^^Evropsko unijo v avli OŠ Rečica ob Savinji 8.00 uri Tekmovanje članov gasilskih društev celjske regi-je na športnem igrišču v Lokah 17.00 uri Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Mozir-sX\^v\ \ je v dvorani Kulturnega doma Mozirje 18.00 uri Tekmovanje v košarki za “Markov memorial" na športnem igrišču v Lokah Zaključek EX TEMPORE v restavraciji Gaj 19.00 uri Zaključek EX TEMPORE V.\ Mozirie X':' Nedelja, 26. septembra 10.00 uri Zbor planincev na Mozirski ko N>SosXv\ jevi poti na Boskovec \\Vv Torek, 28. septembra \Sx\NN^N\x 15.00 uri Športno tekmovanje za mali pokal Občine . Mozirje (odbojka na mivki, košarka) na športnem igrišču v todpoSever- Četrtek, 30. septembra 17.00 uri Športno tekmovan Mozirje \xy\ (odbojka na mivki, ko: , „ Lokah N ^ 17.00 uri Športno tekmovanje v tenisu na teniškem igrišču na Rečici ob Savinji Petek, 1. oktobra 16.00 uri Otvoritev športnega igrišča na Gneču in prijateljs- xXvvx ka tekma v malem nogometu ' : a veliki pokal Občine ta) na športnem igril^pT/ Sobota, 2. oktobraXsNV\Jx$\ , 10.00 uri Otvoritev poročne sobe na Savinjski cesti 2 v Mozirju 18.00 uri Razstava slik Anke Rakun in literarno glasbeni večer članov kulturnega društva Slap v galeriji Kul- OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Zanimivosti, posebnosti kot biseri Zgornje Savinjske doline Včasih človek iz besed, mnenj, pogovorov s sokrajani povzame in dobi tudi idejo... Še več, celo občutek potrebe, da mora to zabeležiti, zapisati, sporočiti Nekaj podobnega je tudi mene gnalo, potiskalo v vsebino tega pisma. Se ve, da se naša dolina »postavlja« s številnimi zanimivostmi, posebnostmi, da rečem z lepo prispodobo - biseri. Če jih hočemo naštevati, imenovati od spodaj navzgor podolini, bi najbrž ne mogel in ne smel zaobiti cvetlični gaj v Mozirju, grad Vrbovec v Nazarjah, sramotilni kamen v središču Rečice ob Savinji, zaklad žlahtnih obredno-mašnih cerkvenih oblačil v Radmirju, vešala (gauge) v Homu, katedralo v Gornjem Gradu in še in še bi lahko našteval... Čeo tem razmišljam, kakor je teklabese-da s krajani, in malce dodam še v drugo smer... Je tudi znano, na dlani, da je tudi zbirki slik ime Biseri Zgornje Savinjske doline, ki jo je umetniško ustvaril domači slikar iz doline. Znani in priznani samouki slikar Goran Horvat iz Nizke. V tej zbirki je naslikarsko svojstven način upodobil, ovekovečil značilnosti središč večjih krajev in naselij ter njih posebnosti po dolini.Tako jih je ohranil tudi za zanamce. Seveda, skozi svoje oči ustvarjalca, talenta, uma, rok, marljivosti.. Potem sem na to isto temo razmišljal še malcev drugo smer. Daje nedvomno lahko in je kot zanimivost, posebnost, kot »biser« v tej dolini tudi oseba. Ki jo je vredno in potrebno pisati z velikimi črkami, ki zaradi izrazite izjemnosti močno pozitivno izstopa. Gre za domačina, sokrajana, Mozirja-na. V mislih imam koga drugega kot znanegaznamenitegagospoda Aleksandra Videčnika, sicerupokojenegabančnika. Za našo dolino velikega človeka z vrhunskim mnogoterim pozitivnim delovanjem, delom. Je izjemno vnet, vztrajen, da ne rečem strasten zbiralec in urejevalec »omike« iz zgodovine prednamcev te doline, ustnih, pisnih in drugačnih raznoraznih vsebin, da tako rečem, ljudskega blaga, skozi katerega se zrcali skoraj vso bistvo prenamcev doline. Gospod Aleksander Videčnik se temu ljudskemu blagu posvečaz vsem svojstvom že desetletja. Z vso svojo danostjo, kot rečemo - z dušo in telesom, razumom in srcem. Da bi vse to otel pozabi, izničenju, izgubi. Da bi ostalo. Potem vso to zbrano dediščino ponudi, predstavi, prezentira ter oplemeniti s svojim velikim besednim in humanim darom. Jodanaplanov Savinjskih novicah, kjer jih z navdušenjem, zanimanjem in pričakovanjem prebiramo in pričakujemo že lepaleta pod skupnim naslovom Zgodovina in narodopisje. Poleg tega vse to zbrano in urejeno oblikuje v ločene, vsebinske dele. To so pestre, zanimive knjige. Številne knjige! Ob izidu ene od teh knjig je v uvodnem govoru rekel znani dr. Matjaž Kmecl, da je za Zgornjo Savinjsko dolino gospod Aleksander Videčnik (primerjalno) kakor za Slovenijo (Kranjsko deželo) Valvasor. S temi besedami primerjanja je, mislim, povedano vse. Da tako rečem, vsa veličina, ki jo Aleksander Videčnik na tem področju ima in zasluži. Toda tudi v odnosih vsakodnevnega življenja s sokrajani je on kot »biser«. Kljub svoji veličini je preprost, dojemljiv, soliden, čudovit Nenavadno vsestransko ustrežljiv. V podkrepitev temu povem o njem nedavno tega doživet primer, ko sem se v trgu Mozirje s slabše preglednega dela ceste vključeval z osebnim avtomobilom na prednostno cesto. Tam v bližini je bil in to videl gospod Aleksander Videčnik. Stopil je h glavni cesti, se prepričal, da je prosta in mi z roko dal znak, da se lahko varnovključim. Čudovito! Vedno žal ne znamo dovolj ceniti vrednot tukajšnjih ustvarjalcev. Goranu Horvatu, ki je poleg zbirke Biseri Zgornje Savinjske doline ustvaril še veliko likovnih del, so ukinili materialne bonitete iz naslova svobodnega ustvarjalca. Človek bi rekel hudomušno: narobe svet Politikaokulturipa taka?! Glede ustvarjalca Aleksandra Videčnika pa je bilo veliko presenečenje v negativnem smislu izid glasovanjaZgornje Savinjčanov, ki se je nanašalo na izbor osebnosti leta v dolini za leto 1998, ko se ni nihče zanj opredelil. No, če se še nekoliko drugače usmerim v razmišljanje v zvezi z naslovom in vsebino tega pisma... Mar ni takšen odnos (miselna odtujenost, odsotnost, ignoranca) nas, trenutnega prebivalstva te doline do naših vrhunskih ustvarjalcev tudi v nekem smislu zanimivost, posebnost, »biser«, a žal v negativem smislu, Zgornje Savinjske doline? Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Ni vse zlato, kar se v časopisu sveti! Ob branju intervjuja v zadnji številki Savinjskih novic z gospodom Vrhovnikom, si ne morem več dovoliti, da se kot delavec Smreke iz Gornjega Grada ne oglasim v javnosti in povem nekaj drugačnih resnico vodenju nekaterih podjetij, konkretno Smreke, kjer je ZKZ lastnik z največjim deležem. Sem zaposlen v Smreki Gornji Grad in od nedavnega tudi član Nadzornega sveta, kjer zastopam delavce Smreke. Po osamosvojitvi leta 1991 je podjetje Smreka zašlo v hude težave. Po lastninskem preoblikovanju leta 1993 so postali lastniki podjetja ZKZ Mozirje, LB Velenje in GG Nazarje. V letu 1995 smo kot delež v podjetje vložili tudi delavci v obliki certifikatov in postali 19% lastniki. Leta 1996 je bila po zaključnem računu sklicana skupščina družbenikov. Poslovno poročilo je izkazovalo pozitiven rezultat in za cca 300 milijonov neizterjanih terjatev do naših kupcev. Skupščini je predsedoval g. Vrhovnik. Direktorju uprave g. Miklavcu smo nekateri zaposleni v Smreki postavili vprašanje, ali so vse te terjatve izterljive. Odgovor je bil, da je možno celotno terjetev izterjati. Na skupščini je bil izvoljen tudi Nadzorni svet, ki ga je potem vodil g. Milan Cajner, interese delavcev pa je zastopal g. Krivec, ki je v Smreki zaposlen kot vodjakomerciale.G.KrivecjebilvNad-zorni svet izvoljen na predlog direktor-ja uprave, čeprav se nekateri družbeniki s to kandidaturo nismo strinjali. Na skupščini smo bili preglasovani. Med vodilnimi uslužbenci Smreke pa smo bili tisti, ki smo postavljali neprijetna vprašanja in nasprotovali izvolitvi g. Krivca ožigosani, kot ljudje, ki hočejo uničiti Smreko. Priobravnavi poslovnega poročilaza leto 1997 v mesecu marcu 1998 se je izkazala izguba podjetja v višini cca 40 milijonov tolarjev, vsota neizterjanih terjatev pa se ni zmanjšala. Skupščina je poslovno poročilo potrdila, prav tako Nadzorni svet. Leta 1998 je prišlo zaradi likvidnostnih problemov do zamika izplačila osebnih dohodkov in ostalih obveznosti do delavcev. V mesecu septembru je Sindikat v Smreki organiziral stavko. Stavka je trajala en teden. Po enem tednu nam je uprava s pomočjo lastnikov izplačala zaostale obveznosti in osebni dohodek. Neredno izplačevanje OD se je nadaljevalo tudi po stavki. Območni odbor Sindikata je sklical sestanek, na katerega so bili povabljeni predstavniki lastnikov, republiškega sindikata, najvišji predstavniki občine G. Grad in direktor uprave g. Miklavc Dominik. Predsednik NS g. Cajner je na tem sestanku izjavil, da je vseskozi verjel poročilom o poslovanju in da je bil s strani uprave glede dejanskega stanja zaveden. Enako izjavo je podal tudi g. Vrhovnik. V zapisniku tega sestanka tehizjavnimoč zaslediti, ker se g. Krajnc Andreju, ki je zapisnik pisal, ta podatek ni zdel pomemben. Pri obračunu za devetmesečno poslovanje v lem 1998 se je ugotovilo, da ima podjetje za cca 200 milijonov izgub, terjatve do kupcev niso izterjane, in da podjetje dolguje upnikom za cca 400 milijonov tolarjev. ZKZ je bila izredno aktivna pri pripravi prisilne poravnave. Na skupščini v aprilu 1999 je bila prisilna poravnava s strani družbenikov potrjena in sprejetprogram prisilne poravnave. NS poslovnega poročila za leto 1998 ni obravnaval, prav tako ni obravnaval revizijskega poročila za leto 1998. Na skupščini sta na lastno željo odstopila dva člana NS, g. predsednik Milan Cajner in g. Krivec Forti. Nekateri družbeniki se z odstopom nismo strinjali, ampak smo zahtevali, da pred odstopom NS obravnava poslovno in revizijsko poročilo o poslovanju za leto 1998 indasprejme odgovornostzanas-tali položaj, v katerem se je znašla Smreka. Na skupščini je g. Vrhovnik, kakor tudi g. Cajner izjavil, da je bil s strani uprave zaveden glede dejanskegastan-ja v Smreki, in da je verjel poročilom uprave, kjer pastanje ni bilo prikazano tako kritično. Teh izjav v zapisnik ni vnesel niti g. notar, ki je zapisnik skupščine sestavil, podpisal pa ga je g. Vrhovnik. Namojo pismeno pripombo, da zapisnik skupščine ne vsebuje vsega, kar smo se tam pogovarjali, sem dobil odgovor, da na zapisnik, ki ga sestavi notar, ni pripomb in da lahko spremembo zapisnikadosežem le preko sodišča. Na skupščini sta bila potem izvoljena nova člana NS, g. Tlaker s strani GG Nazarje, na predlog direktorja uprave g. Miklavca pa so izvolili g. Žerovnika, pisca tega pisma, čeprav se nekateri družbeniki s predlogom niso strinjali, ker so hoteli, da se prej ugotovi odgovornost starega NS. Na celjskem sodišču je bila v mesecu juliju potrjena prisilna poravnava in sprejet program ukrepov, ki se bodo izvajali po pravnomočnosti prisilne poravnave. Program je med drugim vseboval tudi odpustitev 25 delavcev. V prisilno poravnavo so lastniki zahtevali tudi brutto OD za mesec januar 1999 in OD do 10.2.1999, ki se je poračunal v mesecu juliju in avgusm. Tak) smo zaposleni ostali pred zimo in naza-četku šolskega leta praktično brez dveh mesečnih osebnih dohodkov. Nekaj let sem mlajši od ljudi, ki danes krojijo usodo Zgornjesavinjčanom. V šoli so me učili o gnilem kapitalizmu, ki samo izkorišča delavce. Sam sem si v vajeniških letih izkusil privatnega mojstra Res je, da smo delali od jutra do večera, toda pri njemu nismo bili nikoli lačni in žejni in naučili smo se delati. Novodobni kapitalisti, ki dolino uprav-ljajo z bivšim socialističnim premoženjem, kajti svoje vodilne položaje so samo prenesli v drug sistem, brez lastnega vložka, pa mislijo svojo oblastobdržati na računnajnižjih slojev in jim je izgleda malo mar, če ti s svojimi družinami vred storijo konec na cesti. Rafko Žerovnik Dol 23a, Gornji Grad ■■EZU radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU POGIN RIB 30. avgusta okoli 13. ure je prišlo do pogina rib v gojitvenem potoku Rečica na Rečici ob Savinji. Policisti so ugotovili, da je Alojz B. z vodno črpalko praznil gnojno jamo in fekalije zlival v zemeljski kanal, ki se izliva v potok Rečica. V potoku je zaradi onesnaženosti poginilo okoli 350 rečnih postrvi. Z dejanjem je Ribiška družina Mozirje oškodovana za okoli 300 tisoč tolarjev. PROMETNA NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI 5. septembra okoli 2. ure zjutraj se je na regionalni cesti izven naselja Radmirje pripetila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi utrpeli hude telesne poškodbe. Janez M. iz Zg. Pobrežij je vozil osebni avtomobil v smeri iz Radmirja proti Gornjemu Gradu. Izven naselja Radmirje, kjer vozišče poteka iz levega ostrega ovinka po klancu navzdol, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v desno izven vozišča in silovito trčil v brežino obcestnega jarka. Pri trčenju sta se hudo telesno poškodovala sopotnika Janez Z. iz Sp. Pobrežij in Aleksander F. iz Trnovca. Kako preživeti v cestnem prometu? Kako se izognemo prometnim nesrečam Najpogosteje prihaja do prometnih nesreč v ovinkih, pred vrhom klanca in v križiščih. Vzrok za to je običajno ovira (tudi neustrezna površina oziroma nagib ceste), ki je zunaj našega pogleda in je ne pričakujemo. Pomebno zato je pričakovanje in predvidevanje morebitnih ovir ter v skladu s tem prilagoditev hitrosti vozila, ki ga upravljamo. SREČEVANJE Z NASPROTI VOZEČIM VOZILOM Predvsem na ozkih cestah pa tudi na ostalih, kjer so ovire, pešci in kolesarji, predvidite, da nasproti vozeči voznik pred oviro zaradi napačne ocene ne bo ustavil, temveč bo najverjetneje zapeljal na levo smerno vozišče. Pravilno ocenite hitrost, razdaljo in čas, ki ga boste porabili do ovire, da se z nasproti vozečim vozilom ne boste srečah prav na oviri in s tem posredno povzročili prometno nesrečo. Kadar vam drugi dajo prednost, se je primerno zahvaliti z nasmehom oz. gesto z roko. S tem pokažemo vljudnost in prometno kulturo. Če nasproti vozeče vozilo prehiteva čeprav se mu približujete, pričnite takoj zmanjševati hitrost in se umikati desno, s tem lahko popravite napačno oceno voznika, ki prehiteva in tudi preprečite hujše posledice. Enako pozorni bodite v križiščih, kjer nasproti vozeče vozilo seka vašo smer vožnje in signalizira, da bo zavilo levo. Bodite pripravljeni, da boste morah ustaviti, ker vas bo voznik spregledal in sekal smer kjub temu, da nima prednosti. Čim opazite neustrezno ravnanje, ga opozorite s svetlobnim znakom, po možnosti vzpostavite “očesni kontakt”. Enako ravnajte, ko se približujete stranskim cestam. Skušajte vzpostaviti “očesni kontakt” z vozniki, ki čakajo, da bi se vključili na glavno cesto. Bodite pripravljeni, da vas bo voznik spregledal in boste morali zavirati, da bi preprečili trčenje. ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od Alojza JUVANA z Ljubnega ob Savinji 11.1.1921 - 5.9.1999 Iskreno se zahvaljujemo za pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Tragično nas je zapustila naša ljubljena Cirila DIJANOŠIČ roj. ČEPLAK 1939-1999 Hvala vsem za izkazano iskreno pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mama in hčerka Andreja z družino. “Glej, zemlja sije vzela kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti!” ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete Helene ACMAN p.d. Žniderjeve z Brezja pri Mozirju (IO.5.1917 - 3.9.1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste jo v velikem številu pospremiti na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše ter podarili cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo g. dr. Butu, ga. sestri Sonji, g. kanoniku Alojzu Žagarju za obiske na domu, celotnemu osebju v domu ostarelih na Polzeti in g. župniku Bračunu, moškemu pevskemu zboru, g. govorniku in g. župniku Ivu Suhoveršniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči domači POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 13.09. do 19.09. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet med, LJUBNO, tel. 0609-633418. 20.09. do 26.09. ŠTAJNER BOJAN, dr. vet. med, MOZIRJE, tel. 0609-641-589, 27.09. do 03.10. PODMENINŠEKJOŽE, dr. vet. med, LJUBNO, tel. 041/724-971. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedeljein prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZAMALE ŽIVALI: dopoldne od7.do 8.30,popoldne od l6.do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 13.09. - 19.09. Franc Tratnik, Pusto polje, tel. 845-263, 20.09. - 26.09. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 27.09. - 03.10. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,041/776-362. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242-Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. Matična kronika zamesec avgust 1999 Rojstva: Rodilo se je 5 deklic in 10 dečkov. Poroke: Ivan Rosenstein iz Rečice ob Savinji in Alenka Krajnc iz Planine, Blaž Finkšt iz Mozirja in Branka Remic iz Spodnje Rečice, Tadej Finkšt iz Mozirja in Urška Vajd iz Mozirja, Tomaž Jakopin iz Mozirja in Bernardka Zajc iz Nizke, Robert Faletič iz Tolmina in Tatjana Šalej iz Tolmina, Boštjan Suhoveršnik iz Bočne in Saša Zagožen iz Bočne, Boštjan Žvikartiz Ravnin AndrejaKešpret iz Velenja, Silvo Zamernik iz Luč in Blaženka Robnik iz Luč Smrti: Martin Šmarčan iz Nazarij, Jožef Marovt iz Ljubije Milo« LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah • prodaja kljuk Za kvalitetne smrekove podboje in vhodna vrata iz lastne proizvodnje so ostale CENE KOT PRED UVEDBO DDV. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popustil I8./I9.9.I999 GENIJ - komedija Režija: Stephen R. Herek Vloge: Eddie Murphy, Kelly Preston Guru G., ki ga direktor televizijske mreže zaposli, se izkaže za pravega prodajnega mojstra. Prevzame TV gledalce in pozneje še vso državo, saj ob prodajanju razširja tudi svoje religiozne izkušnje. Hkrati pa tudi lastnik stanovanja, kjer Guru G. živi, ob njem spoznava svoje napake in zgrešene življenjske nazore. Guru mu pozdravi dušo in srce... 25-/26.9.1999 SIMON BIRCH-drama Režija: Mark Steven Johnson Vloge: Jim Carrey, lan Michael Smith, Oliver Platt, Joseph Mazzello Simon Birch je bil najmanjši dojenček, ki se je kdajkoli rodil v okrajni bolnici. Zdravniki so ga razglasili za čudež in Simon se je tega vse bolj zavedal. Z bistrim umom in ostrim jezikom je kljuboval usodi v podobi tiranske učiteljice verouka in strogega vaškega duhovnika ter celo svojim staršem... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. LRI. VSTOPNINA 500 SIT. KINONAZARJE I8./I9.9.I999 PAST - romantična pustolovščina Režija: Jon Amiel Vloge: Sean Connery, Katherine Zeta-Jones Robert slovi kot največji tat umetnin na svetu. Zato ob tatvini neprecenljive Rembrandtove slike najprej obdolžijo njega. Na sledi mu je preiskovalka zavarovalniške agencije Virginia, ki ga seveda želi ujeti v past... 25./26.9.I999 SKRIVNOST ULICE ARLINGTON - triler Režija: Mark Pellington Vloge: Tim Robbins, Jeff Bridges Univerzitetni profesor Michael živi po smrti žene sam z desetletnim sinom. Občasno mu krajša dneve Študentka Brooke. Oba pa še vedno preganja smrt žene oziroma matere, sicer agentke FBI. Ubita je bila pri opravljanju službenih dolžnosti... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel: 833-080, GSM: 041/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI zavarovanje živali za primer zdravljenja zavarovanje živali za primer pogina ekonomskega zakola in zakola v sili zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta zavarovanje govedi ■ konj na planinski paši zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive DESET LET JARMA Mirko Laznik, direktor Starmanovega hotela na Venišah, slovi daleč naokoli po svoji vljudnosti in gostoljubnosti (verjetno ga je prav zato Zvone Štorman postavil za direktorja). Trenutki, ko bi sedel v hotelski recepciji, so zelo redki, nam pa je kljub temu uspelo, da smo ga ulovili prav tam. (POJEJ IN ZADENI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Ob prvi desetletnici zakonskega jarma para Kotnik & Kotnik smo ju srečali na slavnostnem kosilu v hotelu Štorman v Celju. Videti je, da prvih deset let skupnega življenja ni prav nič načelo njunih vezi, zato jima lahko samo čestitamo. »Danes sem bil za kuho na vrsti jaz, jutri, ko bova jedla doma, boš pa ti,« je ob odhodu Heleni dejal Franci. (ČESTITKE IN POZDRAVI PRESS) GOSTOLJUBNI MIRKO Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Zaskrbljeni boste zaradi slabega počutja in simptomov, ki se bodo pojavili zelo kmalu. Prepričani ste lahko, da je slabo počutje posledico nepravega življenja. Spremenite način, čeprav se vam zdi, da ne gre, in skrbi ne bo. Ljubezen: S partnerjem si bosta ta čas zelo blizu. Velite se bosta pogovarjalo, marsikaj pa bosta razumela brez besed. Na tem področju je vsekakor pred vami lepo obdobje, ki ga skušajte 5m bolj izkoristil Delo: Na tem področju morate vse svoje odločitve temelpto pretehtati. Največ boste lahko zoslužli v projektih, kamor vas bodo pritegnili wš prijatelj. Potrudite se, da boste že od začetka pošteni do drugih in sebe. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Dobro boste razpoloženi in optimistični predvsem v prvi poloviti tega obdobja, v drugi polovici pa boste nekoliko spremenljivega razpoloženja. Predvsem pa vas bodo jezile nekatere stvari, ki pb ne boste mogli obvladati. Imeli boste tudi občutek, da se je vsega nabralo preveč in do trenutni situaciji niste kos. Poiščite nasvet pri sodelavcih. Ljubezen: Preveč boste agresivni in s tem boste partnerja odbijali. Če se boste potrudili analizirati svoje vedenje, boste lahko ugotovili, da ste pogosto zelo sebični in ne razmišljate o tem, da so načni, ki jih uporabljate za dosego svojih ciljev, velikokrat neprimerni. Delo: Čeprav vam denarja ne bo manjkalo, ne boste z obstoječim stanjem zadovoljni. Želeli boste več vendar vam v tem obdobju zvezde na tem področju niso naklonjene. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Večino časa boste dobre volje, čeprav boste imeli občasne glavobole. Radi boste govorili o sebi, ker boste imeli občutek, do se pripravljajo pomembne spremembe in želeli se boste pripravili nanje. Ljubezen: Ker na tem področju prav velikih sprememb ne bo, se boste na trenutke dolgočasili. Pogosto boste imeli občutek, da se s partnerjem nimata koj pogovarjati, zalo mu ne boste več pripovedovali o tem, tej se z vami dogaja. Delo: Pri delu boste noši velite zadovoljstva. Dobili boste nalogo, ki si jo že dolgo želite in hoteli se boste čim bolje izkazati. Sodelavci vas bodo podprli, zato boste v tem času zelo prodorni. Ne pozabite na njihovo nesebično pomoč in se jim primano oddolžite. Rak od 22. 6. do 22. 7. 0"o Počutje: Vaše psihično počutje bo v tem obdobju bolj stabilno, ^ ^ vendar boste kljub temu svoja čustva strogo nadzorovali. Velite vam bo do tega, da se pred drugimi pokažete v luä, ki ste si jo zamislili, zato se sploh ne boste zavedali, kdaj ste resnične občutek potlačili in kdaj ste začeli igrati. Ljubezen: V nekaterih stvareh boste izgubili občutke za realnost, zato se vam bodo zamajala tla pod nogami. Malo boste zavrti na področju izkazovanja čustev. Dobro bi bilo, da se s partnerjem odkrito pogovorite, če pa to ne gre, pa poiščite pomoč pri izkušenih prijateljih. Nikar ne zavajajte partnerja, zameril vam bo. Delo: Na tem področju pa boste zelo uspešni, saj boste iznajdljivi in pridni. Še posebno se boste razveselili šefove pohvale, kar vam bo dalo nove in večje samozavesti. Lev od 23. 7. dO 23. 8. Počutje: Zlasti tisti levi, ki ste rojeni v prvi dekadi, boste v tem času utrujeni in brez energije, vendar to ne pomeni nujno, da je koj narobe. Potrudite se, da boste razmišljali o drugih stvareh in težavam ne boste pripisovali velikego pomena. Uživajte več presne hrane, zlasti če ste imeli zadnje čase težove z želodcem. Ljubezen: Začeli se boste izgubljati v malenkostih in se vračati v preteklost. Ne pozabite, da je pogrevanje in analiziranje stvari, ki so že davno mimo, za vašega partnerja zelo mučno. Obrnite se raje v prihodnost in načrtujte skupaj s partnerjem. Delo: Pri delu boste prizadevni in natančni, soj vam bo zelo pomembno področje samopotrjevanja. Bili morate pazljivejši v odnosih s sodelavci. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: V vseh stvareh boste hoteli imeti prav in tudi no tem področju boste svojeglavi. Okolica vas. bo na to pogosto opozarjala, vendar opozoril ne boste hoteli upoštevati. Če se bodo pojavile zdravstvene težave, lahko krivca iščete v svojih nezdravih razvadah. Ljubezen: Do partnerja boste pogosto žaljivi in surovi. Pred očmi vam bodo le lastne koristi, za katere vaš partner ne bo imel velite posluha. Ker bo vajin odnos precej napet bi bilo bolje, do se za nekaj časa umoknete. S tem si boste prihranili velite žaljivih besed in zamer. Delo: Na delovnem mestu boste s svojimi zamislimi zelo prodorni. Uspelo vam bo dobiti nadrejene no svojo stran in potem vam bodo vrata odprto. Tehtnica od 24. 9. dO 23. 10 Počutje: Prizadevali si boste dajati videz, da je vse v nojlepšem ™ » redu, čeprav nikakor ne bo tako. Pogosto boste polilizaradi stvari, na katere ne morete vplivati in vas zato navdajajo z občutkom nemoči. Naučite se sprejeti dejstva, ki jh ne morete spremenili in jih skušajte uporabiti sebi v prid. Ljubezen Imeli boste občutek, da partner vaše čustvene stiske ne razume, čeprav to ne bo povsem res. Pomembno je, da se z njim pogovorite o tem kaj doživljate. Delo: Pri delu boste uspešni vendar le, če boste delali sami. Izogibajte se dela, pri katerem je nujno potrebno sodelovanje, saj na to ne boste najbolj pripravljeni. Bodite bolj diplomatski. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Z zdravjem ne boste imeli težav. Tisti, ki ste bili v preteklem obdobju bolni, lahko pričakujete, da boste hitro okrevali. Spremeniti boste morali nekatere navade, kar pa tokrat ne bo posebno težko. Energije boste imeli dovolj in po dolgem času jo boste znoli pravilno usmeriti. Ljubezen: Partnerski odnos se bo v tem času poglobil in obnovil. Pred vami je preizkušnja, ki pa je ne boste jemali tako dramatično kot sicer. Zelo hitro vam bo jasno, do lahko stvari, ki nekatere ločujejo, dobri partnerski odnosi le utrdijo. Velite časa boste preživeli s partnerjem, znoli pa ga boste tudi velite bolje razumeli tet v preteklosti. Delo: Veliko več boste zapravili, kot zaslužili, vendar se zaradi tega ne boste pretirano vznemirili. Šele, te boste imeli prazno denarnico, boste začeli razmišljati. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Svojemu zdravju boste mrali posvečati več pozornosti. Samo po sebi umevno se vom zdi, do je vse v redu, čeprav se pogosto naprezate preko moči. Ni priporočljivo, da ste v tem obdobju v stiku z ljudmi, ki bolehajo za katero od nalezljivih bolezni, saj vaša odpornost ne bo največja. Ljubezen: S partnerjem boste v neskončnost premlevali stvari, o katerih sta že veliko govorila. Edini napredek bo, da tokrat ne boste tako očitajoči, kot ste sicer. Ker se zavedate, da vam partner veliko pomeni, se boste trudili, da bi bili čim bolj uvidevni. Izogibajte se pretirane odvisnosti od partnerja, ker si boste s tem napravili več škode tet koristi. Delo: Vaš finančni položaj ni tako slab, tet se vam zdi. Tudi v prihodnje lahko pričakujete, da z denarjem ne boste imeli težav. Seveda pa si ne boste mogli privoščiti razkošja, čeprav vas bo na trenutke mikalo zapravljanje. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. "\A Poaitje: Za svoje zdravje boste upravičeno v skrbeh. Končno boste I morali zbrati dovolj moči in odločnosti, da boste zanj kaj ukrenili. Nikakor ni dovolj, da samo razmišljate in betele, saj le z dobrimi načrti ne boste ničesar dosegli. V tem času boste najbolj občutljivi na grlu in področju glave, ljubezen: Ob partnerju se boste počutili popolnoma varni, zato boste želeli čim več časa preživeti z npm. Če boste sami, se boste počutili izgubljeni in nesrečni. Partner vam bo znal pomagati, zelo pomembno pa je, da ne bo spodbujal vaše odvisnosti od njega. Delo: Pri delu boste naleteli na ovire, kjer ste pb najmanj pričakovali. Ker boste presenečeni, sprva ne boste storili ničesar. Ukrepi, za katere se boste odločili, ne bodo dovolj pametni, bodo po vsekakor boljši kot pasivnost. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Prisiljeni boste razmišljati o svojem zdravju, saj se nikakor ne boste počutili tako, tet ste se nedavno. Seveda to nikakor ne pomeni, da morate iskati vse možne rešitve. Zelo pomembno pa je, da si zagotovite zelo mimo okolje, soj boste zdravi samo,' če boste mirni in sami. Ljubezen: Odnos s partnerjem vam v marsičem ne bo ustrezal, ker se vam bo zdelo, da je vse brez smisla. Nikar tako, nekoliko potrpite, obdobje je prehodnega značaja. Delo: Sodelavci vam bodo marsikaj olajšali, zato se niti ne boste zavedali težavnosti položoja, v katerem se boste znašli. S skupnimi močmi boste stvori uredili, na kar boste resnično lahko ponosni. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Imeli boste občutek, do vam je povsem jasno, kaj hočete, potem pa boste ugotovili, da ste se zmotili. Pod vplivom tistega, kaj si želite, boste pogosto napačno presojali dejansko stanje. No zdravje pa le pazite, nekoliko bolj bodo občutljivo vaša prebavilo. Uživajte več balastnih snovi, koristil po bi vam tudi kakšen dan posta. Ljubezen: Občutek, do partnerjevega vedenja ne morete predvidevan', vos bo begal. Pogosto boste neprijetno presenečeni, saj boste kljub najboljšim namenom dosegli ravno nasproten učinek. Bodite potrpežljivi, predvsem ne dramatizirajte in ne silite v partnerja z nenehnimi vprašanji. Delo: Pri delu boste ustvarjalni, soj končno ne boste obremenjeni s tem, koliko morate napraviti in kdaj. Lahko se boste posvetili stvari, ki vos trenutno zanima in čeprav tokrat ne boste občutili posebnega navdušenja, boste vendarle zadovoljni, da ste se rešili pritiskov. Vse življenje se učimo. Če mislite, da že vse veste, je to zato, ker stalno ponavljate razred. Zaradi najstnikov je starševstvo težko. Najtežje je takrat, ko najstnikov (še) ni doma. Rep je zvest psu, pes gospodarju, gospodar sledi svojemu cilju, cilj pa se zvesto izmika, kot rep psu, ko ga lovi. Žensko z lahkimi nogami zlahka ujameš, težje jo obdržiš. Ne osreči nesrečnih ljudi, da bi te naredili za sebi enakega. Genij je patentiral življenje, trgovec pa mu je navil ceno, ko je zraven zapakiral smrt. 8'-=- Boš videl, če bova veliko vadila, bova nekoč še slavna! Čudovita nadloga prisluškuje: Berta Tavrl -Presneti prah! Povsod gaje polno... se žali mož. -Pod omarami, nad omarami, na mizi, pod mizo... Polno gaje na rožah, na televiziji... -Ne, nateleviziji ga pa ni! ga prekine žena. -Kako.dagatamni? -Tam ga obrišeš ti, ko se plaziš po njem, da bi napovedovalki videl v dekolte. Čez karakter ga ni se čudi: Beder Tavrl -Tine je pa res karakter. Šlatal je našo 'kelnerco', ona pa mu je zato prisolila zaušnico. -In zakaj je zdaj Tine karakter? -Saj veš, da on nikomur ne ostane nič dolžan... Ko otroci odrastejo starši ugibajo: Svet družine Tavrl Naš sin bo avtomehanik. Že zdaj nam redno menja olje. Naša hči bo pa kar gospodinja. Ko bi vi videli, kako pegla svojega fanta... Naša bo šla pa v parlament. Ja? Zakaj? Nikoli noče pospravljati, redno pa nam popravlja poglede nasvet. Tehnika napreduje v obratnem sorazmerju z medčloveškimi odnosi. Pri nas smo tehnično dovršeni. INTERVJU Poznavalec tatvin sprašuje: Berto Tavrl ZN: Zakaj ste se lotili kraje manjših predmetov? Kaj pa mi je drugega preostalo. Delal sem v podjetju, kjer za krajo družbene lastnine nisem dobil dovoljenja. ZN: Se da od kraje preživeti? Nekako krpam konec meseca z začetkom. Lažje bi mi bilo, če bi bili ljudje malo bolj zaupljivi, ne pa da vse zaklepajo in nameščajo alarmne naprave. ZN: Kaj štejete za svoj največji uspeh? Gradbenemu podjetju, ki je gradilo poslovno stavbo, sem kradel cigle. Vsak dan sem jih zmaknil nekaj in nesel domov. Nihče ni ugotovil, zakaj gre toliko materiala za to zgradbo. Zamenjali so tri delovodje, dva direktorja in dve firmi. Ko sem imel hišo, ki sem jo delal v soseščini, skoraj pod streho, in so enkrat čakali na material, sem jim ukradel še delavce. ZN: So vas kdaj zalotili pri dejanju? Sestra od sosede me je ujela, ko sem njeni sestri ravno ukradel 'krancelj'. ZN: Pa vas je prijavila? Ne, še njej sem ga moral. ZN: Se še kdo v vaši družini ukvarja s tatvinami? Brat je šel za odvetnika. ZN: Je v vašem poklicu prihodnost? Je, če si računalniško izobražen. ZN: Kaj to pomeni? Da ukradeš robo in jo prodaš preden zastari. ZN: Ste že od mladih let vedeli, da boste lopov? Seveda! V šoli mi je učitelj telovadbe vedno govoril: 'Iz tebe že ne bo kaj prida...' Mogoče bi postal dober nogometaš, če ne bi žoga pri vsaki igri neznano kam izginila. Preprosto nisem mogel iz svoje kože. Če ni zmanjkalo bencina, je najbrž prišla vlaga v vplinjač. ZN: Kakšni so vaši delovni pogoji? Ob poplavah imam žal največ dela, ker takrat ljudem voda odnaša koristne stvari. ZN: Torej skrbite tudi za ekologijo. Če le morem, počistim vse. ZN: Ste kdaj v nevarnosti? Te dni raje ne kradem drobnice. Zaradi nalovljenih ovc sem imel medveda že dvakrat v hiši. ZN: Vaši kupci vedo, da je roba nakradena? Oni se naredijo malo neumne, jaz pa tudi ne govorim okoli, da me plačujejo s ponarejenim denarjem. ZN: Veliko sreče še v prihodnje! Hvala! Pripomba uredništva: Intervjuvanec ni hotel izdati svojega imena. Intervju je napisan po spominu, zato se za netočnost informacij v naprej opravičujemo. Kaseta in diktafon sta nam izginila neznano kam. ŽGANA GLINA, OBSTOJNA PRI VISOKIH TEMPERA-TURAH SESTAVIL: METOD ROSC > > PUSTNI SPREVOD POLDRAG KAMEN RUMENO- RDEČE BARVE SISTEM MOBILNE TELEFONIJE FR. SMUČAR (SEBAST1EN) FINANČNI MOGOTEC PREBIVALKA NAJMANJŠE CELINE MESTO NA JUGU TURČIJE KIM NOVAK RUSKI TERENSKI AVTO GRŠKI DIDAKT. PESNIK NESVOBODEN PODLOŽNIK V FEVDALIZMU OČE ZMES SNOVI IZ KATERE SE PRIDOBIVAJO ZLASTI KOVINE ARMENSKI REŽISER BEK-NAZAROV NAJVIŠJA GORA V TURČIJI RAZGIBANOST LUKA NA S. NORVEŠKE IME ŠAHISTA KARPOVA SAVINJSKE NOVICE IME AMERIŠKEGA 3REDSEDNIKA CLINTONA MOČVIRSKA RASTLINA VEDA O UŠESNIH BOLEZNIH NAPRAVA ZA REGULIRANJE PRETOKA HR. TISKOVNA AGENCIJA SLOVENSKI ZBOROVODJA (JANEZ) GL. MESTO TIBETA KATARINA IVANOVIČ KOSOVSKI OPOREČNIK DEMAQI KRAŠKA PLANINA V BOSNI JAPONSKA LUKA KUP NA-MLAČENEGA ŽITA DESNI PRITOK DRINE GORA V KIRGIZIJI VZDEVEK MIODRAGA PETROVIČA PUŠČAVNIK, SPOKORNIK KRAJ PRI ŽIROVNICI KRAJ V SUHI KRAJINI BIVŠI NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC [ROALD EDGAR’ SAVINJSKE NOVICE ŠPORTNA PRIREDITEV MESTO NA HOKAIDU AZIJSKA DRŽAVA GL. MESTO SAUDOVE ARABIJE PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE MESTO V ROMUNIJI UREJENOST SODNIK V GRŠKEM MIT. PODZEMLJU AM. PEVKA, LENNONOVA VDOVA (YOKO) KRAJNA KOZJANSKEM ANTON JANŠA DUŠKO LOKIN OTOK ČAROVNICE KIRKE PRAVOSLAVNI CERKVENI PISEC IZ 14. STOLETJA (GLIGORIJ) LAHEK ŠPORTNI ČOLN VRATNI IZREZ PRI ŽENSKIH OBLEKAH IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mmm AKINDIN: Pravoslavni cerkveni pisec (Gligorij) DANKOVA: Gora v Kirgiziji, visoka 5982 metrov ITOZAKI: Japonska luka TOKORO: Mesto na severu Hokaida VRŠAJ: Kup namlačenega žita____________________ Rešitev prejšnje križanke: Arizona, piroman, LB, Bata, Aida, Al, ovčarski (praznik), Pazin, laz, reverz, čutara, Alkmaar, fan, ČE, AZ, iridij, Ekk, nedolžnež, tulipan, magi, Vršaki, ara, ol, Kočo, Kalahari, oda, subdiakon, par, Arto, lava. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 18. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija SVIT Mozirje: 1. Zlatko Štruclj, Prihova 60, Nazarje; 2. Terezija Rop, Novo naselje 41, Gornji Grad; 3. Franc Slemenšek, Radegunda 47, Mozirje; 4. Suzana Kramer, Planina 8, Ljubno. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit vGrabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 19. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 26. septembra 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. CAFFE-TROPIC, a o PRAŽARNA ŽALEC 718-285 Ml VSAKA VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! A TROPI C KAVA i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31270. ŠIVANJE.PO NAROČILU in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN I ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Prodam igre za gameboy in PC (večja količina). Tel. 041/840-771. Telico simentalko, brejo 8 mesecev, odličnih potomcev, prodam. Tel. 041/783-693. 30.000 km. tel. 041/698424. Prodam gorsko, žensko kolo - rabljeno. Cena ugodna. Tel. 832-084. VW golf, letnik 83, kozlički za zakol, prodam. tel. 843-566 in 041/849-021. Koruzo za siliranje prodam. Tel. 041/783-693. Prodam kotno sedežno garnituro, lepo ohranjeno. Tel. 831-747. Prodam Golf JGL, 1.82, reg. do 4/2000. Tel. 835-549. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 832-883. Skobelni stroj za opaž, 4-stranski, 6 vreten, Weinig prodam. Tel. 845-086. Prodam telico limuzin, težko 110 kg. Tel. 845-269. Prodam alfaromeo, 1.86,101.000 km, registriran do 8/2000. Tel. 833-331, popoldan. Prodam fiat tipo 1,4 iES, 5 vrat, dobro ohranjen, 1.95. Inf. 041/608-278. Cirkular za cepljenje in žamanje desk, slamoreznico in vetnek. Tel. 832-370. Prodam suho koruzo v storžih in silažno koruzo. Jože Fürst, Sp. Pobrežje 9, Rečica. Prodam sinthesizer in pisalni stroj. Tel. 832-357. Pujske od 35-50 kg prodam, tel. 709-340. Prodam rabljeno strešno opeko, cca 3000 kom. Tel. 831-933. Prodam bale. Inf. 841-526, zvečer. Prodam Opel Kadet, 5 prestav - cena po dogovoru. Tel. 843-693,041-592-829. Gozd na Brdu pri Mozirju in Dobrovljah prodam. Tel. 041/650-151 ali 061/159-22-34. Nissan terrano SGX, dolga izvedba, 1.94, reg. do 6/2000, veliko dodatne opreme, cena 23000 DEM. Ogled: SB trade, Parmova 41, tel. 061/1329-140. Peugeot 309 GR, metalne barve, 1.90, reg. do 1/00, 128.000 km, prodam. Cena 390.000 SIT. Tel. 041/783-584. Prodam glasbeni stolp Kenwood XD 452, nov, zelo ugodno. Tel. 844459 ali 041/556-623. Prodam golf JGL 1.81 reg. do konca leta, radio + zvočniki, inf. na tel. 833-545. Kartica za mobi, nova, zapakirana, s certifikatom in vso dokumentacijo prodam, tel. 041/32-17-32. Najamem manjše stanovanje ali sobo v Mozirju ali bližnji okolici. Tel. 833-852. Prodam pujske za nadaljno rejo. Tel. 835-299. Prodam satelitsko anteno. Tel. 831-091. Zazidljivo parcelo v obrtni coni na Reneku (Sp. Rečica) prodamo. Tel. 846-022. Prodam toyota RAV funcruiser, 1.96, rdeč, OKTOSERFEST ■ 1 dm, 25.9.. 1.10.. 2.10. amo 7.600 OKTOBERFEST - 2 dni, 25.9V 1.10. samo 18.500 BAVARSKI DVORCI ■ 2 dni, 9.10. samo M RIMINI SAN MARINO-2 dni, li,10. samo 13.700 ■■ TURISTIČNA AGENCIJA j| žit mmmmF —m mmf ^ kJ V tLW NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-90410 -----------_____-J—..----________...: ....i.::::.:.:.. Servis 1 Krbavac Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218 ULTRA, d.0.0. NAZARJE Ultra cene v trgovinah Uliro v Mozirju, Nazarjah in Varpolju. Olje rosllinsko Agragold 5/1..............................................................179,00 Aor kove 100 g........................................................... 139,90 SIT/kom Pivo Loško ploc. 0,5.................................................................115,00 SIT/kom Piščančjo posebno DOLI..................................................1..............499,00 SIT/kg Perutninsko pašteto brez slanine 50g...................................................49,90 SIT/kom Hrano zo pse Pasje sanje 1300g ... 4. ...]l..........................................249,00 SIT/kom UJC papir dvoslojni Palomo 10/1 .....................................................249,00 SIT/kom Pral. proš. Weis. Aeisse 5,4 kg + 3 kom milo SOLCH = GRATIS............................................... 1.299,00 ---------------------------------------------— V vseh naših trgovinah je tudi veliko izbiro svežega meso - perutnine, svinjskega in govejega «8lltaBgiffliflB»agMaasgEagaa»iia8gg8saga8sssRSgiggs^^.vjjiMaiMiwliiMMWiniiniiiiiiniinnnnr-iiii)iw^^ -gBBBBWBBgissgggBBwisaiwigiiiaSia.aaiiaaiBii»^^ ; IneSChe * TÄ, Wgk W '% ■ ■' — nimrn.irmnmrvr.vnnno.mo.o.iMM... IIIIIIIMII|,1"HIIIIIIIIIIM—lllinn'rw» OZIMNICO! ^ ♦ Krompir rdeči in beli................................................................35,00 SIT zo kg Sveže zejje voroždinsko..............................................................45,00 SIT zo kg Čebulo 10/1....................................................................699,00 SIT zo 10kg Česen .............................................................................249,00 SIT zo kg ~ rSb. # ----------------““ Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 220.000,00 R5 campus 3v 7/92 78500 500.000,00 R5 campus 3v 11/91 83000 470.000,00 R5 five 3v 9/95 52000 770.000,00 clio 1,4 RT 3v 5/95 98500 1.100.000,00 R19 limited 1,4 4v 1/96 47000 1.390.000,00 šafrane v6 RXE 3/93 160000 1.995.000,00 škoda favorit 135 LX 9/93 100000 440.000,00 hyundai accent 1,3 4/98 11750 1.280.000,00 seat ibiza 1,2 GLX 4/93 44800 700.000,00 kia sephia 1,6 SLX 5/94 109000 720.000,00 unis golf JXD 4/89 105000 700.000,00 fiattipo 1,4 IES 3/95 114000 820.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA • KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 TRGOVSKO PODJETJE IZKORISTITE JESENSKO VREME IN UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA FASADA DEMIT 5 cm (komplet)....4.715,00 sit SIPOREKS 10-25 cm..................15.990,00 sit MREŽA ARMATURNA 9 x 6...........5.961,00 sit MODUL BLOK................................95 sit CEMENT.............................. 789 sit GRANITOGRES RAKO (imitacija kamna)..2.477,00 sit/m2 SILIKAT OPEKA......................71 sit/kom [ milPOSODE ZA VINO VSEH DIMENZIJ!!!!! | VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE V NAŠIH POSLOVALNICAH V NAZARJAH IN NA LJUBNEM TER SE PREPRIČATE O BOGATI PONUDBI IN PRIJAZNI POSTREŽBI. DELOVNI ČAS NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 -18.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ kJ tu V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 PORTOROŽ VILE NIMFA od 15.000 SIT HOTEL BERNARDIH od 24,500 SIT V BRAČ v septembru in oktobra HOTEL KAKTUS 7 x pol penzion 23.900 SIT JESENI PONOVNO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI lecaii za: - predšolske - šolske - najstnike - odrasle /»/o.; GSM: 041/793 - O 63