IADNA AKCIJA! Vsa^a nz-čna oseba ki v ^su od 1 do 30. septembra 2011 na deponijo v Kokarjah [bivši 7arifu?ni dnm} pnr-^i;a vsi kot 100 kg rnl sadnih produktov, prejme kjpvn, s kalefint su^ftiujs v nagradnem £rehanju, \i katenenri se isireDsmm posarnezn kafllpodeJi 11 nagrad: LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN SRD AN PANIČ 5. p Kokarje 1. S331 Nazarje Tol.: 031 GflS 19B D&IOvni tSfi: od B.tiD do 1^.00 in od 13.00 cfo 13.00 Pogo:' Doielne nagradne ak^ ia so ofcjavl.enr na sedeli.' fMdjeija v Krtkarjah 1 WH!TE RABSIT O^TDoOg CČMČE m\2AJBC »f: WnW«mul* M 1.I« Uiku m.:B91Illjt ČISTIMO!!! o (& topeč? POLETNA KOLEKCIJA TOPER T DO - 40% f 2 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Tretja stran Kdo bo v prihodnje vladal Sloveniji? V času, ko zaključujemo pripravo za tisk tokratne številke Savinjskih novic, predsednik države Danilo Türk še ni seznanil javnosti s svojo odločitvijo glede razpustitve parlamenta in razpisa volitev. Ne glede na to lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da bomo na volišča odšli še letos, predvidoma 4. decembra. Trenutni rezultati javnomnenjskih anket napovedujejo volilno zmago Slovenski demokratski stranki na čelu z Janezom Janšo, ki pa si ne želi samo zmagati, ampak dobiti prepričljivo večino oziroma več kot polovico sedežev v državnem zboru. V SDS se namreč zavedajo, da je za korenite spremembe v Sloveniji v parlamentu potrebna dvotretjinska podpora. Janez Janša se zato zavzema tudi za oblikovanje predvolilnega zavezništva s pomladnimi strankami, toda v Slovenski ljudski stranki so takšno možnost že zavrnili, v Novi Sloveniji pa so prav tako zelo previdni, saj je njihov primarni cilj po hudem porazu leta 2008 ponovno priti v parlament. Če Janši niti solo niti v navezi z ostalima de-snosredinskima strankama ne bi uspelo sestaviti zadostne večine, ostajata v rezervi še dve možnosti: vključitev Desusa v koalicijo ali pa tako imenovana velika koalicija s Socialnimi demokrati, ki kljub padcu vlade v prej omenjenih anketah držijo drugo mesto na lestvici strank. Janša je konec spomladi veliko koalicijo Pahorju dobesedno ponudil, a jo je ta zaradi odpo- ra znotraj SD zavrnil. Janša mu je nato odpisal, da je »vlak odpeljal«, politični analitiki pa te možnosti kljub temu ne izključujejo povsem, še posebej če bi v obeh strankah namesto egoizma in ozkih interesov prevladala bolj državotvorna miselnost. Za gospodarslvo, ki v tem trenutku najbolj potrebuje razbremenitev, bolj konkurenčno poslovno okolje in delujoč pravni sistem, velika koalicija ni tabu tema, se pa gospodarstveniki in podjetniki sprašujejo, ali bi bila Slovenija v tem primeru manj skorumpirana in bolj pravna ali pa bi si koalicijska partnerja samo »razdelila plen«? Kaj bi se dogajalo z državnimi podjetji - bi jih nova vlada še vedno držala v obstoječem obsegu in s tem za krog izbrancev zagotavljala odlično plačana delovna mesta ali pa bi naredila selekcijo in zadržala samo nekaj strateško najbolj pomembnih? Kaj bi se zgodilo s preobsežnim in premalo učinkovitim javnim sektorjem - bi si ga nova vlada upala zmanjšati? Ali bi končno izpeljali pre-potrebno pokojninsko in reformo trga dela? Vprašanj je ogromno, odgovorov pa v tem trenutku bistveno manj. Prihodnost Slovenije bo v marsičem odvisna tudi od volilne udeležbe, ta pa od izbire obrazov in rešitev, ki jih bomo imeli na razpolago volivke in volivci. IZ VSEBINE: 39] ^_J Tema tedna: Padec Pahorjeve vlade pospremljen z željami po spremembah..................................4 Gospodarska zbornica Slovenije: Zlati in srebrni inovatorji BSH Hišni aparati Nazarje...................................5 Občina Nazarje: Za redno čiščenje prodišč in urejanje brežin ni dovolj denarja.......................7 Občina Ljubno: Župan povabil gospodarstvenike na delovno srečanje..............................................9 'S^-- sj»! Poslovni sistem Glin: Nove tržne priložnosti iščejo tudi v tujini..................................................10 Logarska dolina: Dan mehke mobilnosti.......................................11 Črna kronika: Voznica trčila v nabrežje.....................................22 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 39, 30. september 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 ID Padec Pahorjeve vlade pospremljen z željami po spremembah Tema tedna NOVE VOLITVE V DECEMBRU? Prejšnji teden so poslanci izglasovali nezaupnico aktualni vladi, saj je proti listi ministrskih kandidatov, na katero je premier vezal zaupnico, glasovalo 51 od 88 prisotnih, za je glasovalo 36 poslancev, eden se je glasovanja vzdržal. S tem so potrdili željo po predčasnih volitvah, do takrat bo Pahorjeva vlada opravljala tekoče posle. Predčasne volitve bi odpadle le z izvolitvijo novega mandatarja, ki pa ga v predpisanem roku ni predlagal nihče od možnih predlagateljev. Padec vlade po izjavah političnih analitikov ni presenečenje, predsednik republike dr. Danilo Türk pa je opozoril, da trenutno politično dogajanje močno poglablja krizo pri nas. NAJVERJETNEJŠE PREDČASNE VOLITVE Z izglasovano nezaupnico Pa-horjevi vladi so se odprla vrata predčasnim volitvam, vendar lahko predsednik vlade, ki zaupnice ni dobil, zahteva ponovno glasovanje o zaupnici, ki pa jo lahko veže le na kakšno drugo odločitev. Če zaupnica tudi v drugem poskusu ni izglasovana, se glasovanje ne more več ponoviti. Ker do predloga novega mandatarja ni prišlo, naj bi predse- dnik republike Danilo Türk počakal, da se izteče 30-dnevni rok od izglasovane nezaupnice, nato pa razpisal predčasne volitve. Pravniki si sicer niso enotni v stališču, ali mora Türk v vsakem primeru počakati, da omenjeni rok poteče, ali pa lahko svojo odločitev sporoči že prej. Ob upoštevanju roka poslanci predvidevajo, da bo oktobrska seja še potekala normalno, novembrska pa bo odvisna od tega, ali bodo razpisane predčasne volitve. Nov državni zbor mora biti izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. Po teh izračunih bi državljani lahko znova volili med 29. novembrom in 20. decembrom. KAKŠNE SO PRISTOJNOSTI VLADE V ODHAJANJU? Nekateri člani vlade že opozarjajo, da bo zaradi neizglasovane zaupnice zastala cela vrsta zakonov, saj lahko vlada v odhajanju opravlja le tekoče posle. Ker takšnega položaja na slovenski politični sceni še ni bilo, je vladna služba za zakonodajo preučila zakonodajo in pripravila pojasnila, kaj vlada sme in ne sme početi v času po dobljeni nezaupnici. Tako v tem času vlada ne more sprejemati novih zakonskih projek- tov, s katerimi bi uresničevala svoje politične usmeritve. Sme pa podati nove zakone v zadevah, ki ne morejo biti opredeljene kot izvrševanje kakršnekoli strankarske politike, hkrati pa so po naravi stvari neodložljive. Kot primer so v mnenju navedene naravne nesreče. Vlada prav tako lahko naprej uresničuje tiste zakonodajne projekte, kjer gre za prilagajanje slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu in ki temeljijo na ustreznem državnem zakonodajnem programu. Še naprej lahko v državnem zboru pojasnjuje zakone, ki so bili ob izglasovani nezaupnici že v državnem zboru, njeni ministri lahko izdajajo tudi predpise, katerih pripravo izrecno predvideva kateri od že sprejetih zakonov. Ostali predpisi, ki bi jih ministrstva izdala po lastni presoji, pa načeloma niso dopustni. Naša anketa Spremembe na političnem parketu Številni gospodarstveniki in ekonomisti so prepričani, da je padec slovenske vlade dobra stvar, seveda, če bo za njo prišla nova, ki bo izvedla reforme in spodbujala gospodarstvo. A kdo bo tisti, ki bo znal popeljati Slovenijo iz krize? JaniSedovšek,Šmihel Zdi se mi, da bi bile najboljše volitve, da bi se zamenjali vsi poslanci. V parlament bi morali priti pošteni ljudje. Prav tako se mi zdi, da je čas, da v politiko stopi nov obraz, samo pri nas ga ne vidim. Da pa bi se kaj pri nas spremenilo, bi bilo mogoče potrebno uvesti obvezne volitve, saj o vsem odloča pogosto le peščica, ki se odloči, da bo odšla na volitve. Mojca Ošep, Robanov Kot Zelo slabo spremljam politiko. Kljub temu da je vlada padla, sploh ne razmišljam o tem, kaj bo sedaj. Anica Šorli Dimec, Rečica ob Savinji Rabimo nove obraze v politiki. Sama bi najraje videla Vlada Pezdirja, Mira Cerarja, Mateja Lahovnika in še nekatere. Nič ne bi imela tudi proti novi stranki. Pri današnji politični klimi pri nas pa imam občutek, da bo ponovno zmagala Janševa SDS. Stanko Flere, Pusto Polje Zame osebno so boljše predčasne volitve, saj imam občutek, da si nihče ne upa predlagati novega mandatarja. Zdi se mi, da bi v politiko morali vstopiti mlajši ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Le tako bi prišli do določenega vala, ki bi Slovenijo popeljal iz krize. Kar pa se strank tiče, mislim, da ne rabimo nobene nove, še obstoječih je preveč. Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti Skoraj vsi današnji politiki imajo nekaj masla na glavi, zato rabimo nove obraze v politiki s svežimi idejami. Kakšne nove stranke sicer ne vidim, bolj pa spoštujem odločitve nestrankarskih posameznikov, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Kdo bo potencialni zmagovalec volitev, bo odvisno od ko-aiicij, kako se bodo povezovale. Trenutno se mi zdi, da ima rahlo prednost opozicija, kot je to navadno pred vsakimi volitvami. Brigita Štober, Kokarje V tem trenutku je za spremembo na politični sceni potrebno zamenjati tako poslance kot ministre, sem za predčasne volitve. O konkretnih novih obrazih pa ne bi mogla kaj reči, ker ne spremljam politike. Zadnji čas ne gledam niti dnevnikov niti poročil. Samo zato, ker mi gre današnje dogajanja na slovenski politični sceni na živce. Sicer pa se mi zdi, da je Pahor marsikdaj želel sprejeti dobro odločitev, a so mu drugi to preprečili. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Tema tedna, Aktualno ODZIVI NA IZGLASOVANO NEZAUPNICO VLADI V svojem zadnjem nagovoru po izglasovani nezaupnici je odstavljeni predsednik vlade Borut Pahor zagotavljal, da je ob veliki količini problemov najprej rešil najpomembnejše, torej tiste, ki vplivajo na stabilnost naše dežele, novi vladi tako ostaja reševanje ostalih težav. Vso pozornost je treba usmeriti naprej v prihodnost, je mnenja predsednik SDS Janez Janša, ki nadalje zagotavlja, da bo SDS vse sile usmerila v združevanje moči za čim boljšo afirmacijo programov za čim hitrejšo rast in delovna mesta. Pri tem je prepričan, da mora biti prihodnji razvoj države drugačen od tistega, ki ga je izvajala vladajoča koalicija. LDS bo po besedah predsedni- ce Katarine Kresal še naprej igrala konstruktivno vlogo in poskušala sprejemati za državo koristne odločitve. SLS z Radovanom Žerjavom na čelu je prepričana, da Slovenija sedaj dobiva priložnost za nov zagon, potrebnega pa bo veliko optimizma, da bo država z novimi ukrepi prišla do nujno potrebnih sprememb. Da Slovenija potrebuje premik, je prepričan tudi predsednik Zares-a Gregor Golobič. Pri tem poudarja, da je najbolj pomemben premik v glavah politikov, saj je država v resni vsesplošni krizi. V DeSUS-u so glasovali proti sedanji vladi, ker menijo, da slednja s tako slabo podporo ne more izvesti korenitih reform. Tako v DeSUS-u kot SNS so prepričani, da je radikalne spremembe treba izvesti čim prej. Tatiana Golob Iztok Podkrižnik, poslanec SDS v državnem zboru: »Slovenija vsak dan globlje pada na svetovni lestvici konkurenčnosti. Pahorjeva vlada ni predlagala ukrepov in reform, ki so za Slovenijo ključnega pomena za nadaljnji razvoj. Če pa je iz strani premiera Boruta Pahorja že bil kakšen dober predlog, pa ni dobil dovolj podpore v sami koaliciji ali kar je še huje, v lastni skupini. Pomembno je opozoriti tudi na delovanje bančnega sektorja, ki ne sledi razvojnemu gospodarstvu, kar je zaskrbljujoče. Posledično se nam kaj hitro lahko zgodi, da nam dobra podjetja pobegnejo v bolj konkurenčna okolja. Zame osebno so predčasne volitve najbolj logična rešitev v trenutni politični krizi, v kateri se nahajamo. Slovenija nujno rabi stabilno in močno vlado, ki bo s pravimi ukrepi in nujnimi reformami popeljala to našo lepo deželo v bolj mirne vode. Je pa seveda odvisno od volivk in volivcev, kaj si zares želijo.« GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (GZS) Zlati in srebrni inovatorji BSH Hišni aparati Nazarje V Ljubljani so v torek, 20. septembra, pripravili slovesno razglasitev nacionalnih priznanj za najboljše inovacije leta 2010. Gospodarska zbornica Slovenije je ta dogodek pripravila že devetič po vrsti. Najboljšim med izbranimi z regijskih razglasitev so podelili dvanajst zlatih, 23 srebrnih, enajst bronastih priznanj in dve diplomi. Zbornica bo v oktobru pripravila razstavo nagrajenih inovacij. Kar 80 odstotkov je bilo prijav za take inovacije, ki so nastale v sodelovanju med različnimi podjetji, univerzami in institucijami tako doma kot v tujini. Na regionalni ravni so prejeli letos 243 prijav inovacij, pri katerih je sodelovalo 777 inova- torjev, kar priča o velikem potencialu, ki ga ima Slovenija na tem področju. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da inovacije prihajajo iz vseh vrst gospodarskih subjektov, od malih do velikih, iz različnih regij in tudi različnih panog. Veliko število dokazuje vitalnost in inovativnost slovenske- ga gospodarstva, kar lahko pospeši izhod iz krize in dvigne našo konkurenčnost. Ponovno so se odlično odrezali inovatorji nazarske družbe BSH Hišni aparati in prejeli zlato in srebrno priznanje. Zlato je dobila inovacija Espresso avtomat TE5, pri kateri so sodelovali inovatorji Darko Ogrizek, Simona Robnik, Igor Žibret, Matjaž Ur-šej, Igor Štorman, Peter Miklavc, Matej Kramer, Vili Porčnik, Branko Zavolovšek, Jože Skok, Jože Ošep, Uroš Urankar. Nov aparat, ki ga odlikuje vrsta vrhunskih tehnoloških in okolju prijaznejših rešitev za pripravo kave in kavnih napitkov. Aparat srednjega cenovnega razreda je primeren za domačo uporabo in je plod slovenskega znanja in razvoja. Na voljo je na trgih celotne EU, Rusije in Zahodnega Balkana. Srebrno priznanje so za inovacijo Nov kuhinjski aparat MUM5 styline prejeli inovatorji Andrej Blago-tinšek, Aleš Brečko, Uroš Jegrišnik, Matej Čater, Peter Kovačič, Igor Zager, Stane Mazej, Aleksander Stro-janšek, Miro Brezovnik, Dušan Re-bernik, Marko Lenošek, Gregor Ročnik, Aleš Semprimožnik in Peter Leskovšek. Marija Lebar Inovatorji nazarske družbe BSH Hišni aparati so prejeli zlato priznanje za inovacijo Espresso avtomat TE5. (Fotodokumentacija GZS) Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 5 Iz občin GORNJI GRAD Polovična zapora ceste skozi trg Zaradi obnove sprednje strani fasade na objektu Posojilnica poteka promet skozi Gornji Grad od mesnice Rup do Stare pekarne izmenično enosmerno. Promet je urejen s prometno signalizacijo - semaforjem. Zaradi del v tem času ni možno parkiranje ob cesti. Fasada Posojilnice je bila že dolgo časa nujno potrebna obnove, saj je bil odpadajoč omet nevaren tako za pešce kot vozila. Večstanovanj-ska stavba je v lasti občine in zasebnih lastnikov. Občina se je za ob- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Promet preko Gornjega Grada začasno (Foto: Štefka poteka izmenično enosmerno. Sem) novo prijavila na javni razpis kmetijskega ministrstva iz ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Pred začetkom del je potrebovala soglasje vseh solastnikov stavbe, ki so hkrati soinvestitorji. Delež sofinanciranih sredstev iz omenjenega ukrepa je 85 odstotkov priznanih stroškov. V začetku avgusta se je izvajalec lotil obnove zadnje strani, sedaj teče obnova sprednje, nato sledi še stranskih delov fasade stavbe iz leta 1904. Štefka Sem Realizacija proračuna v prvem polletju manj kot polovična Na 9. redni seji se je v torek, 20. septembra, sestal rečiški občinski svet. Svetniki so se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna v letošnjem prvem polletju. Odločali so o nekaterih ponudbah za odkup ali odprodajo občinskih zemljišč, obravnavali pa so tudi problematiko zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Poročilo o realizaciji proračuna je podrobneje predstavila računo-vodkinja Irena Štorgelj. Na prihod-kovni strani je bilo v prvem polletju 30,40 odstotka prihodkov, to je nekaj manj kot 826.000 evrov. Precej- OBČINSKI SVET GORNJI GRAD šen del razlike v realizaciji gre na račun sredstev za most v Trnovcu, ki od države še niso bila nakazana. Skupni odhodki so znašali 1,032.877 evrov in predstavljajo 29,10 odstotka letno planiranih odhodkov. Svetniki so postavili nekaj vprašanj v zvezi z zneskom turistične takse in stroškom za medobčinsko redarstvo. Župan Vinko Je-raj je pojasnil, da se prava turistična sezona prične v poletnih mesecih, kar se bo gotovo odrazilo tudi na višjih prihodkih od turistične takse. Glede redarstva je povedal, da je treba plačevati določen znesek, na prihodkovni strani pa iz tega naslova ni sredstev, ker redarji niso izrekli nobene kazni. Občina je prejela tudi ponudbo za odkup nepremičnine v središču trga. Ponudbo je predhodno obravnaval odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami in ocenil, da je nepremičnina za občino sicer zanimiva, vendar je ponujena cena izrazito previsoka. Treba je namreč upoštevati, da je objekt pod spomeniškim varstvom, zato je pri prenovi mogoče pričakovati velike omejitve. Svetniki so občinsko upravo zadolžili, da pridobi cenitev nepremičnine in nato prične s pogajanji glede cene. Ob pobudi Društva upokojencev Nazarje o razrešitvi situacije v javnem zdravstvu v dolini so svetniki sprejeli sklep, da je potrebno najprej dopolniti odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, saj občina Rečica ob Savinji ni vpisana kot soustanoviteljica. Menili so, da je prav, da se reševalna in ostale potrebne službe uredijo v Nazarjah in tako ne bo potrebno zdravstva seliti iz doline. Marija Lebar Svetniki obravnavali prvi rebalans proračuna Člani gornjegrajskega občinskega sveta so na prvi jesenski seji 22. septembra največ časa posvetili rebalansu proračuna za leto 2011. Kot je uvodoma povedal župan Stanko Ogradi, je rebalans potreben, saj do sprememb prihaja tako na dohodkovni kot odhodkovni strani. Razlog so trije večji projekti, ki se trenutno izvajajo, to so kanalizacija Bočna, objekt At-temsov trg 23 in rekonstrukcija ceste skozi Bočno. Zaradi odstopanj in nepredvidenih del, ki se morajo izvesti, je rebalans nujen. Prvi rebalans predvideva skoraj tri odstotke manjše prihodke, odhodki naj bi se povečali za skoraj pet odstotkov. Razlika je nasta- la zaradi načrtovanih prihodkov za sredstva z razpisov, ki pa jih bo občina prejela šele ob zaključku del. Kot večji odhodek je bilo omenjeno tudi plačevanje razlike v ceni za odvoz komunalnih odpadkov, saj se zaradi uredbe vlade o zamrznitvi cen te storitve ne morejo podražiti. Župan Ogradi je omenil, da bo občina morala zagotoviti tekočo likvidnost s premostitvenim kreditom. Med drugim je še povedal, da se zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli lotiti vseh načrtovanih projektov. Izpostavil je tudi velike stroške projektnih dokumentacij in že omenjeno financiranje projektov, za katera dobijo povrnjen del sredstev šele po plačilu vseh stori- tev, kar od občinske blagajne zahteva velika sredstva. Rebalans je preučil odbor za proračun in predsednica odbora Cvetka Mavrič je podala ugotovitve. Odbor je rebalans podprl s priporočilom, da je v prihodnjem letu potrebno racionalizirati odhodke, ki se večajo, in iskati nove vire prihodkov, ki se manjšajo. Podobno mnenje je podal nadzorni svet občine. Predsednica Polona Mavrič je dejala, da se vidi zmanjševanje državnih prihodkov za občine in bo zelo pozitivno, če bodo ti prihodki ostali vsaj pri podobnem znesku tudi v bodoče. Opozorila je na veliko pazljivost pri odhodkih občine in dodala, da bo zaradi investicije v šolo potreben še en rebalans. Nadzorni svet na sam rebalans ni imel pripomb. Na seji so svetniki v drugem branju potrdili Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulture. Z mesta predstavnice za stike z javnostjo občinskega štaba civilne zaščite so razrešili Ireno Drobež in namesto nje imenovali Klementino Veršnik. Za novega poslanca v skupščino Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje so imenovali Uroša Boršna-ka. Le-ta je nadomestil dosedanjega člana, pokojnega Jakoba Filača mlajšega. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Iz občin, Šolstvo SANACIJA PO POPLAVAH V OBČINI NAZARJE B | V«V V * |«V V « • • | V« Za redno čiščenje prodisc in urejanje brezin ni dovolj denarja Jesenski čas je obdobje, ko prihaja do pogostejših neurij in poplav, v zadnjih štirih letih sta Savinja in Dreta s pritoki kar dvakrat poplavljali. Med zgornjesavinjskimi občinami sta septembrski poplavi v letu 2007 in 2010 najbolj prizadeli občino Nazarje. Ministrstvo za okolje in prostor je na območju občine ocenilo škodo prve od omenjenih poplav v vrednosti dveh milijonov in 200 tisoč evrov, brez škode na vodni infrastrukturi, evidenco o le-tej vodi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Občina je uspešno sanirala večino poškodovane infrastrukture, dela pa jim še ne bo zmanjkalo. Direktor občinske uprave Samo Begič opozarja predvsem na preventivna dela, ki bi varovala pred poplavami. USPEŠNI PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV Program sanacije naj bi bil zaključen v letu 2010, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je ministrstvo redni sanacijski program podaljšalo še v to in predvidoma v prihodnje leto. V zadnjih dveh letih so z ministrstvom podpisali dve pogodbi, skupaj vredni 956.000 evrov za poplavo septembra 2007, poleg tega pa še pogodbo v vrednosti 64.000 evrov za sanacijo po poplavi septembra 2010. Gre za strogo namenski denar, ki se lahko porabi le za odpravo posledic, ki jo ujme pustijo na infrastrukturi in javnih objektih. Z do- deljenimi sredstvi so zaključili obnovo doma kulture, veliko del je še v teku. »Občina Nazarje je pristala na drugem mestu za Železniki glede na višino odobrenih sredstev za sanacijo poplavljenega območja. To je terjalo od občinske uprave veliko dela in truda,« je povedal Begič. VELIKO CEST, VELIKO ŠKODE Med opravljenimi deli so sanacije številnih cest v občini. Občina Nazarje je namreč sestavljena iz petnajstih naselij, samo preko Drete je sedem mostov in brvi (od vseh teh je z vidika poplavne varnosti le en ustrezen), prav tako imajo veliko kilometrov cest, ki so bile zaradi plazov in usadov potrebne poštene sanacije. Številne lokalne in gozdne ceste so že sanirali, na sanacijo čakata še cesti v Potoku, ki je bil v teh poplavah najbolj prizadet kraj v občini. Za večjo poplavno varnost je ARSO Celje uredil suhe zadrževalnike na Mostnem grabnu, v letu 2012 se bodo po planu večja sredstva s strani ARSO vložila v sanacijo vodnih infrastruktur-nih objektov v občini. REŠITEV ČIŠČENJE PRODIŠČ IN UREJANJE BREŽIN Tudi čiščenje prodišč rek Drete in Savinje, urejanje brežin, čiščenje strug potokov in joh pod mostovi zagotavljajo večjo poplavno varnost. Neustrezni mostovi z johami, teh je kar šest od sedmih, so velik Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič (Foto: Štefka Sem) krivec za razlitje Drete izven struge. Ravno iz tega razloga so se odločili za gradnjo novega mostu v Spodnjih Krašah, kar je načrtovano za prihodnje leto. »Tudi Šmartno bi bilo varnejše pred poplavami, če bi bil most ustreznejši,« je povedal Begič. »Sanacija škode iz leta 2007 je skoraj zaključena, ostala je le še odprava posledic na nekaj kategorizira- nih in nekaterih gozdnih cestah. Po lanskoletnih poplavah je bilo največ škode na vodovodu v Lačji vasi in Pustem Polju. Tam trenutno poteka podvrtavanje preko reke Drete, kjer bo nova vodovodna napeljava. Veliko škodo je utrpela tudi cesta na odseku Zavodice-Čreta, kjer je nastal velik usad. Začeli smo s pilotiranjem in izdelavo škarpe. Tudi plaz na Sv. Joštu in hudourniški pritok, ki je ogrožal hiši Krulec in Moličnik, smo sanirani. Pri Molični-ku je izvedena samo prva faza sanacije. Poleg tega je ureditev IOC Priho-va rešila težavo treh vodotokov, ki so v preteklosti poplavljali na območju med Prihovo in podjetjem BSH. Nazarje po zagotovilih strokovnjakov ne bi bilo tolikokrat poplavljeno, če bi redno izvajali čiščenje prodišč, urejali brežine in v kolikor bi zgradili tri predvidene zadrževalnike na Dreti, kjer bi se voda kontrolirano lahko izlila ob neurjih. Poplavna varnost bi bila prav tako bistveno izboljšana, v kolikor ljudje ne bi za vodotoke nasipali raznih materialov ter ostankov po sečnji. Žal finančnih in drugih pogojev za to še ni in posledice so takšne, kot jih vidimo,« je dodal Begič. Štefka Sem Poleg številnih domov občanov je bil leta 2007 poplavljen tudi dom kulture v Nazarjah. (Foto: UK) TEDEN OTROKA V VRTCIH MOZIRJE IN RECICA OB SAVINJI Medse vabijo otroke, ki ne obiskujejo vrtca Prihodnji teden bodo vrtci in šole širom Slovenije obeležili mednarodni teden otroka. V ta namen bodo v enotah mozirskega vrtca v Mozirju in na Rečici ob Savinji ves teden vrata na stežaj odprta tudi tistim otrokom, ki čas odsotnosti staršev ne preživljajo v njihovi sredini. Vzgojno varstveno osebje obeh enot bo za svoje varovance pripravilo pestro dogajanje. Za popestritev bodo medse povabili tudi tiste otroke, ki dopoldneve večinoma preživljajo v varstvu dedkov in ba- bic ali kakšnih drugih prijaznih tet. Prikazali jim bodo vrtčevski utrip, se jim pomagali vključiti v organizirane aktivnosti in jih toplo sprejeti. V Mozirju bo tema tedenskega dogajanja povezana s trenutno sila aktualnimi Smrkci, ki jim bodo otroci pomagali izdelovati hiške, šli z njimi na gozdno pot ali se podali v pravljični kotiček. Na Rečici bodo izdelovali strašila, z njimi in jesenskimi plodovi okrasili igrišče ter se skupaj poveselili ob praznovanju jeseni. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 7 Oglasi '4 TUJI JEZIKI Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel:+386 3 587 20 50 e-mail: info@uni-tri-velenje-drustvo.si URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (Stolpič B) - OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova 60, Velenje - STEP: Plesna šola » Step« Velenje, Prešernova 22 Velenje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje (telovadnica) - KNJIŽNICA VELENJE: Šaleška 21, Velenje - KS LEVI BREG - FOITOVA: Krajevna skupnost Levi breg, Foitova 2, Velenje - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Pra-protnikova ulica 7, Mozirje - CVIU: Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Kidričeva cesta 19, Velenje - VILA ROŽLE: Sončni park Velenje v Vili Rožle - OBČINA ŠOŠTANJ: Sejna soba Občine Šoštanj - MZPM: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje (Vila Mojca) - GALERIJA VELENJE: Galerija Velenje, Titov trg 5, Velenje - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Ko-željski, Jenkova cesta 4, Velenje - GIMNAZIJA VELENJE: Učilnica Šolskega centra, Trg mladosti 3, Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - RIBIŠKA KOČA: Ribiška koča ob jezeru Velenje, Cesta na jezero 7b, Velenje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2, Velenje (zbor pred bazenom) - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - RADIO VELENJE: Stari trg 15, Velenje Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 17.10.2011 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I. Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 19.10.2011 8.00 ANGLEŠKI JEZIK - ZAČETNI Fanika Sagmeister UNI SR 19.10.2011 10.00 ANGLEŠKI JEZIK II. Fanika Sagmeister UNI SR 19.10.2011 11.30 ANGLEŠKI JEZIK III. Fanika Sagmeister UNI PO 17.10.2011 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I. Magda Žist OŠ MPT TO 18.10.2011 15.30 ANGLEŠKI JEZIK II. Magda Žist OŠ MPT TO 18.10.2011 17.30 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT PE 21.10.2011 8.00 NEMŠČINA - GOVORNA KOMUNIKACIJA Marija Klemenšek Glasbena šola PO 10.10.2011 9.00 NEMŠKI JEZIK - PRVI KORAKI Manca Potočnik Glasbena šola TO 18.10.2011 16.00 NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI Manca Potočnik Gimnazija Velenje SR 19.10.2011 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Smajs LU Velenje TO 18.10.2011 10.00 ITALIJANSKI JEZIK Neva Trampuš MZPM PO 17.10.2011 13.00 ŠPANSKI JEZIK - NADALJEVALNI Isaura Alor Perez OŠ Šalek PO 17.10.2011 15.00 ŠPANSKI JEZIK - ZAČETNI Isaura Alor Perez OŠ Šalek RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE 13.10.2011 17.00 INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA Dinka Benič OŠ Gorica PE 14.10.2011 9.00 RAČUNALNIŠTVO Mateja Podvratnik LU Velenje TO 11.10.2011 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE -ZAČETNI Boris Šalej UNI TO 11.10.2011 13.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE -IZPOPOLNJEVALNI Boris Šalej UNI GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor SR 19.10.2011 10.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?* Branka Mestnik UNI ČE 20.10.2011 15.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA Nataša Meh Peer Galerija Velenje *prva in tretja sreda v mesecu SKRBIMO ZASE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 17.10.2011 13.30 NOVINARSTO Mira Zakošek Radio Velenje TO 18.10.2011 10.00 KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST Sonja Bercko Knjižnica Velenje TO 18.10.2011 11.00 BRALNO DEBATNI KROŽEK Sonja Bercko Knjižnica Velenje TO 11.10.2011 8.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik KS Levi breg - Foitova ČE 20.10.2011 9.00 BEREMO IN KUHAMO S SRCEM * UNI *vsak drugi četrtek LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 11.10.2011 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc CVIU TO 18.10.2011 16.00 KIPARSTVO Stojan Kneževič Vila Rožle TO 11.10.2011 8.30 USTVARJALNE DELAVNICE Veronika Blagotinšek Občina Šoštanj SR 12.10.2011 8.30 USTVARJALNE DELAVNICE Veronika Blagotinšek MZPM ČE 20.10.2011 15.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OS Gorica GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 17.10.2011 14.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I. Frenk Kadliček UNI PO 17.10.2011 15.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II. Frenk Kadliček UNI PO 17.10.2011 18.30 IGRAMO NA TOLKALA Frenk Kadliček UNI PO 17.10.2011 10.00 GODBA NA PIHALA Aljoša Pavlinc Glasbena šola TO 18.10.2011 15.00 CITRE Marjan Marinšek OŠ Livada SR 19.10.2011 16.00 KITARA I. Franjo Jurovič OŠ Livada SR 19.10.2011 18.00 KITARA II. Franjo Jurovič OŠ Livada ČE 20.10.2011 16.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ I. Jože Šumah CVIU ČE 20.10.2011 18.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ II. Jože Šumah CVIU PE 21.10.2011 8.00 PETJE V SKUPINI Tadeja Cigale UNI HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 10.10.2011 17.00 BONSAJ Matjaž Modrijan OS MPT ČE 13.10.2011 15.30 SADJARSTVO Andreja Dermol UNI PE 21.10.2011 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 17.10.2011 8.00 KLEKLJANJE I. Tilka Kompare UNI PO 17.10.2011 10.00 KLEKLJANJE II. Tilka Kompare UNI TO 18.10.2011 17.00 KLEKLJANJE III. Tilka Kompare UNI TO 18.10.2011 15.00 KLEKLJANJE IV. Tilka Kompare UNI PO 26.9.2011 8.00 KLEKLJANJE I. Erika Pajk DU Mozirje PO 26.9.2011 10.00 KLEKLJANJE II. Erika Pajk DU Mozirje PO 26.9.2011 16.30 KLEKLJANJE V. Erika Pajk OŠ Livada SR 19.10.2011 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II. Jožica Grobelnik UNI SR 19.10.2011 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I. Jožica Grobelnik UNI REKREACIJA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 17.10.2011 16.00 IGRAJMO BRIDŽ Jože Groznik Ribiška koča PO 3.10.2011 11.00 VADBA V VODI ZA SENIORJE Denis Doblšek Bazen Velenje PO 19.9.2011 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV. Mirjana Merzdovnik OŠ Šalek TO 4.10.2011 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI -ZAČETNI Irena Menih OŠ Gorica TO 4.10.2011 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I.* Irena Menih OŠ Gorica TO 4.10.2011 18.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II.* Irena Menih OŠ Gorica SR 14.9.2011 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I. Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 14.9.2011 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II. Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 14.9.2011 18.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III. Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada TO 4.10.2011 17.30 PLESNI KROŽEK I. Alojz Fidej STEP SR 5.10.2011 17.00 PLESNI KROŽEK II. Alojz Fidej STEP PE 7.10.2011 10.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP SR 19.10.2011 18.00 ČI GONG I. Adil Huselja ŠC Velenje SR 19.10.2011 19.00 ČI GONG II. Adil Huselja ŠC Velenje ČE 20.10.2011 8.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja ČE 27.10.2011 8.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja PE 21.10.2011 18.00 FOLKLORNI PLES Katja Rizmal OŠ Gorica * krožki polno zasedeni, na razpolago je nov krožek Ohranjanje gibčnosti za začetnike Hi Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 C Organizacije, Iz občin UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Že četrt stoletja skrbi za izobraževanje starejših Z jesenjo se začne študijsko leto tudi na UNI tri, kot na kratko imenujejo velenjsko društvo, ki je po nastanku druga najstarejša Univerza za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Možnost različnih izobraževanje je tako pestra, da ni mogoče našteti vsega, tudi letos so pripravili več novosti. O vsem tem je nekaj več povedala predsednica Marija Vrtačnik. Cilj izobraževanj za starejše je aktivno in zdravo življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. V svoje vrste želijo pritegniti tiste, ki bi se sicer morda zapirali doma, saj marsikdo po upokojitvi meni, da je postal nepotreben. Da temu ni tako, se lahko prepriča v različnih oblikah izobraževanja, saj je danes vseživljenjsko učenje nuja za vsako uspešno družbo. Ohranjanje naše dediščine in tradicije ter prenašanje teh znanj na mlajše genera- cije je neprecenljivo. Na UNI tri skrbijo za medgene-racijsko sodelovanje, saj se veliko njihovih prireditev odvija v šolah in pri tem sodelujejo tudi mladi. Strpni odnosi med različnimi generacijami in razumevanje drug drugega je kvaliteta, ki jo gojijo. Prav gotovo pa veliko pomeni tudi druženje, saj se »študenti« navežejo na skupino, skupaj praznujejo in v življenjskih težavah drug drugemu nudijo podporo in pomoč. »Poleg naštetega je naše poslanstvo tudi opozarjati na probleme starejših ljudi in vzpodbujanje prostovoljstva. V zadnjem času opažamo, da se dviga število moških, ki najdejo zanimive vsebine v naši ponudbi. Letos bomo imeli vpisanih okoli 800 ljudi, s katerimi bo delalo 42 mentorjev. Naša članarina je dostopna za vsakogar, Predsednica društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik (Foto: Marija Lebar) saj velik del sredstev za delovanje pridobimo od donatorjev. Posebej se moram zahvaliti vsem, ki nam zagotavljajo brezplačno uporabo prostorov. Med njimi je tudi Društvo upokojencev Mozirje, kjer naši krožki delujejo resno in zelo aktivno,« je povedala Vrtačnikova. Tudi letos so izdali publikacijo imenovano Ustvarjalci, kjer je poleg preglednega urnika in označenih novosti tega študijskega leta tudi precej utrinkov in delovanja krožkov v minulem letu. Kot posebnost je Vrtačnikova izpostavila praznovanje 25-letnice društva, ki jo bodo obeležili s slovesnostjo v februarju 2012, in sodelovanje v projektu Velenje - evropska prestolnica kulture, ko bodo v novembru 2012 pripravili mednarodni festival vezilstva. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Župan povabil gospodarstvenike na delovno srečanje Gospodarstveniki in občinski svetniki so se polnoštevilno odzvali županovemu povabilu. (Foto: Marija Lebar) V četrtek, 22. septembra, so se na Ljubnem zbrali predstavniki gospodarstva v občini, območne obr-tno-podjetniške in Savinjsko-šaleš-ke gospodarske zbornice, člani občinskega sveta in župan Franjo Naraločnik, ki je bil tudi pobudnik dogodka. Po izredno razgibani in konstruktivni razpravi so v zaključku povzeli, da časi gospodarstvu sicer niso naklonjeni, je pa gospodarstvo v občini Ljubno v dobri kondiciji in njegovi predstavniki so zadovoljni, saj občina zagotavlja ustrezno družbeno okolje in je pri svojih ukrepih gospodarstvu v podporo. VLAGANJE OBČINE V GOSPODARSTVO Župan je v svojem nagovoru povedal, da je zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj v občini zapisano v statutu občine. To uresničujejo tako, da spremljajo rezultate v gospodarstvu, sprejemajo ustrezne prostorske akte in v skladu s svojimi nalogami, pristojnostmi in predpisi pospešujejo razvoj gospodarstva. Omenil je izgradnjo Industrijsko poslovne cone Loke, kjer je zagoto- vljeno ustrezno okolje tako za male kot za večje poslovne subjekte. Občina je v to cono vložila okoli milijon evrov sredstev, od tega 400.000 evrov pridobljenih na državnih in evropskih razpisih. Cona je zaživela, tam je več najuspešnejših podjetij, vendar pa je nekaj zazidalnih zemljišč še na voljo. Tako kot v podjetjih, so ugodni tudi kazalniki razvoja ljubenske občine na različnih področjih. »Na podlagi doseženega ugotavljam, da smo navkljub neprijazni situaciji, ki investicijam in razvoju gospodarstva ni naklonjena, uspe- li najti pravo pot. Ta omogoča gospodarski razvoj občine in zgornjega dela naše doline,« je dejal župan Naraločnik in k besedi povabil gospodarstvenike. TOKRATNI DOGODEK NAJ BO ZGLED OSTALIM Tako direktorji družb kot samostojni podjetniki so menili, da se je najbolje zanašati na lastne sposobnosti in vire, vendar pa so z delovanjem občine v prid gospodarstva zadovoljni. Komunikacija med obojimi je nujna in tokratni dogodek bi moral biti zgled tudi ostalim županom v dolini. Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, je dodal, da splošna pesimistična klima, ki vlada v državi, ne prinaša nič dobrega. »Treba je delati, treba se je truditi in pri tem spoštovati tudi moralne vrednote,« je dejal. Podjetnik in poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik je omenil strukturna neskladja v našem izobraževalnem sistemu, ko skoraj ni dobiti kadra s poklicno izobrazbo ali pa ima ta premalo praktičnih izkušenj. S to ugotovitvijo so se strinjali ostali sogovorniki. Omenili so tudi težave pri razvoju, ki jih povzroča neustrezna cestna infrastruktura. O zadnjih informacijah glede umeščanja trase tretje osi je spregovoril direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Zanimivo videnje glede ponudbe na turističnih kmetijah pa so predstavili prisotni gostinci in predstavniki Obr-tno-podjetniške zbornice Mozirje, ki so menili, da je to zanje večkrat nelojalna konkurenca in da so gostilne zaradi zahtevnih predpisov v slabšem položaju, saj poslujejo pod neenakimi pogoji. Marija Lebar Savinjske novice št. 38, 23. september 2011 39 Gospodarstvo, Informacije POSLOVNI SISTEM GLIN Nove tržne priložnosti iščejo tudi v tujini Na nedavno minulem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je s svojimi izdelki predstavljalo, kot že več let doslej, tudi nazarsko podjetje Glin. Direktor Fortunat Krivec pravi, da je letošnje poslovanje v Glinu zadovoljivo in v skladu z načrti, kljub krizi v gradbeništvu, ki kroji tudi usodo lesnopredelovalne industrije. Zato so v Glinu primora-ni izvažati, ravno so v teku zaključna pogajanja za nov posel z izraelskim kupcem. NOVI DIREKTOR Dolgoletnega in zaslužnega direktorja sistema Glin Dobrinka Da-nojevica je nadomestil Fortunat Krivec, domačin, ki živi v Nazarjah. Po poklicu je diplomirani ekonomist in je v Glin prišel lani jeseni, ko je najprej postal direktor komerciale. To ni Krivčeva prva zaposlitev v Glinu. Takoj po študiju je službo poiskal v nazarski lesni industriji, kasneje je menjal več podjetij, med drugim je bil zaposlen tudi v gornjegrajski Smreki. Na položaju direktorja v Glinu je od letošnjega marca. »O zaslugah mojega predhodnika v podjetju ne gre dvomiti, o čemer priča tudi občinsko priznanje, ki ga je nedavno prejel Danoje-vic,« meni Krivec. POSLOVANJE V SKLADU Z NAČRTI Skupina Glin, ki jo sestavljajo tri družbe, je lansko poslovno leto zaključila pozitivno. Ustvarili so okoli pet milijonov evrov prihodka. Letos računajo na enak obseg. »Smo Direktor Fortunat Krivec: »Smo realni optimisti in bomo zelo veseli, če bo poslovanje glede na težaven položaj v okviru načrtovanega.« (Foto: Marija Lebar) realni optimisti in bomo zelo veseli, če bo poslovanje glede na težaven položaj v okviru načrtovanega. Dela in naročil imamo zaenkrat dovolj, vendar pa je naša proizvodnja podvržena sezonskim nihanjem in moramo poskrbeti za delo čez mrtvo sezono, to je v zimskem času. Ravno zato se tudi udeležujemo sejma MOS, da zberemo še letošnja zadnja možna naročila,« pravi Fortunat Krivec. Zaposlujejo okoli 130 ljudi. V letošnjem letu so imeli dela dovolj in normalen delovni čas, imeli so le kolektivni dopust. Plače izplačujejo redno. Kot pravi direktor, na srečo niso bili neposredno vpleteni v posle z nobenim od velikih grad-binskih podjetij, ki so kar po vrsti padala. »Se pa to odraža v bitki za vsakdanji evro, ker je zaradi večje ponudbe od povpraševanja huda konkurenca. To vpliva na ceno in na plačilne roke,« pravi direktor in dodaja, da je obrat sredstev zelo dolg, saj je od začetka posla, ko mora proizvajalec zagotoviti su- rovine in material za izdelek, pa do takrat, ko kupec plača, krepkih 100 dni. Kupec namreč praviloma kot pogoj za pridobitev posla postavlja podaljšanje plačilnih rokov. Na drugi strani pa so dobavitelji zaradi znanih težav v panogi gradbeništva, ki je najtesneje povezana z lesnopredelovalno industrijo, postali zelo rigorozni in zahtevajo predplačila ali zelo kratke plačilne roke. Razkorak med lastno in prodajno ceno je tako zelo majhen in posledično ostaja premalo sredstev za prepotrebne na- ložbe in razvoj, tako v izdelke kot za nove trge. ISKANJE NOVIH TRGOV Ker je Slovenija omejeno tržišče, je treba kupce iskati drugod. Tako ravno v teh dneh zaključujejo pogajanja za nove posle s partnerjem iz Tel Aviva. Če bo posel uspešno sklenjen, bo to pomenilo, da bo dela dovolj tudi za čez zimo, saj v Izraelu ne poznajo ostrih vremenskih razmer in gradbena sezona ni odvisna od tega. V Izrael bodo izvažali stavbno pohištvo, to je okna in vrata, kar je osnovni proizvodni program v Glinu. Da poslujejo čim bolj racionalno, v Glinu sami konfekcionirajo termo-pan steklo, ki ga vgrajujejo v svoje izdelke. V zadnjih letih pa so se prav tako zaradi racionalne izrabe surovine lotili izdelave montažnih lesenih hiš. V proizvodnji ostaja namreč les, ki zaradi estetskega videza za okna in vrata ni primeren, kljub temu pa je kakovosten in je iz njega mogoče izdelovati konstrukcijske elemente za lesene hiše, kjer se lepljen les prekrije z različnimi oblogami. »Glede na količino tega lesa lahko vsak mesec izdelamo eno leseno montažno hišo. Vendar naš osnovni program še vedno ostaja stavbno pohištvo, ni pa zanemarljiva tudi izdelava lesenih podstrešnih stopnic in strešnih oken,« zaključuje direktor Krivec. Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v septembru LEPOSLOVJE: Donoghue, Emma: Soba, Skloot, Rebecca: Nesmrtno življenje Henriette Lacks, Coben, Harlan: Gozd, Lehane, Dennis: Zlovešči otok, Švigelj-Merat, Brina: Hvalnica ločitvi, Franck, Julia: Oslepelo srce, Ludlum, Robert: Mata-reško odštevanje, Parsons, Golden Keyes: V senci Sončnega kralja, McN-naught, Judith: Kraljestvo sanj, Coetzee, J. M.: Poletje. STROKOVNA LITERATURA: Ivanič, Martin: Na današnji dan, Legan Cvikl, Jerca: Razgaljeni : medijski fenomen elit v Sloveniji, Videmšek, Boštjan: Vojna terorja : deset let po 11. septembru, Weber, Andreas: Čuteča narava, Adiraja dasa: Krišno-va kuhinja : vedske vegetarijanske jedi, Šalamun, Tomaž: Kdaj : izbrane pesmi, Beever, Sue: Srečni otroci, srečni mi. MLADINA: Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica, Praprotnik-Zupančič, Lili-jana: Žuželčji zakaji, Weeber, Christine: Dandi, Svetina, Peter: Čudežni prstan, Šturm, Bojan: Zbudi me, Stansbie, Stephanie: Kaj slišiš na kmetiji, Kušar, Nani: Andrejev Nejček, Casalis, Anna: Mišek Tip je sebičen, McKa- in, Kelly: Lepa kot slika. -_-- V Glinu proizvajajo montažne hiše, okna, vhodna vrata, strešna okna, podstrešne stopnice in druge drobne mizarske izdelke. (Foto: Marija Lebar) 10 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Gospodarstvo, Politika, Oglasi KOKARJE Odprli nove poslovne prostore podjetja z naravovarstveno noto V Kokarjah so predzadnjo soboto v septembru odprli nove poslovne prostore podjetja Odkup, sortiranje in prodaja odpadnih surovin. Podjetnik Srdan Panic bo tako imel boljše pogoje za delo s strankami, ki pripeljejo odpadne produkte na deponijo. Dogodek so obogatili z nastopom harmonikarke Tanje Matko in izročitvijo nagrad prejemnikom, ki so sodelovali v poletni nagradni akciji. Prerez traku pred poslovnimi prostori je ob direktorju Panicu opravila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je objekt, ki je sameval, dobil novo vsebino, tako bo lahko podjetnik Srdan Panic izpeljal svojo poslovno vizijo in ekološko naravnan projekt. Bojan Štrukelj je predstavil podjetje, ki odpadne produkte ne samo odkupi, temveč jih tudi predela, nato sledi sortiranje po materialih in tržnih kriterijih. Trženje odpadnih surovin podjetnik Panic vrši tako na trgih vzhodne kot zahodne Evrope. Osnovna dejavnost, ki jo izvajajo v Kokarjah, bo v prihodnosti nadgrajena z novimi projekti, ki jih pripravlja. Med drugim bodo za delovanje strojev pričeli pridobivati elektriko s pomočjo sončne energije. Začetki so bili vse prej kot lahki, je povedal Stanko Flere, ki je bil pred tremi leti, ko je Panic začel urejati odkupni center, predsednik krajevne skupnosti Kokarje. Vaščani so bi- DAN MEHKE MOBILNOSTI V LOGARSKI DOLINI Trak pred poslovnimi prostori je ob podjetniku Srdanu Panicu prerezala županja Majda Podkrižnik. (Foto: Marija Šukalo) Individualni motorni promet obstal pred krajinskim parkom V soboto, 24. septembra, je ob koncu mednarodnega tedna mobilnosti v Logarski dolini potekala prireditev pod naslovom Dan mehke mobilnosti. Organizatorji menijo, da je dan potekal uspešno in v skladu z načrtovanim programom, zadovoljni pa so bili tudi obiskovalci prireditve. Na ogled je bilo šest električnih vozil, ki so jih obiskovalci lahko tudi brezplačno preizkusili in se z njimi popeljali na testne vožnje. Ves dan je bilo na voljo tudi 12 električnih koles, ki si jih je bilo mogoče izposoditi. Deset od teh koles je posodila sosednja občina Železna Kapla. Da bi bili udeleženi tudi najmlajši, so izpeljali voden pohod po pešpoti po Logarski dolini za družine z otroškimi vozički. Z brezplačnim avtobusom, ki je vozil iz Solčave do zadnjega parkirišča pod slapom Rinka se je prepeljalo 60 obiskovalcev. Zbrane sta nagovorila predstavnik Službe vlade RS za podnebne spremembe mag. Jure Leban in predstavnik Holdinga Slovenske elektrarne mag. Djordje Žebeljan. Predstavila sta državne projekte in prizadevanja k zmanj- li glede dejavnosti skeptični, zato so pripravili kar nekaj sestankov, na katerih jim je podjetnik predstavil svojo vizijo. Podjetnik, Rom pravoslavne vere, je vsem nejevernim Tomažem sporočil: »Ne sodite me po barvi kože, temveč po dejanjih - srcu.« In do sedaj je po Fleretovem mnenju dokazal, da z njim lahko računajo. Vključuje se namreč v življenje lokalne skupnosti, finančne donacije pa so prejela že številna društva v kraju in širše. Marija Šukalo O C : TJ :=, o > "5 * I : (0 _ CD , « I g Era ._ o n > ra > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (d cd 1° h "E ° cd .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1s2 jž ra "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J Električni avtomobili so pritegnili pozornost obiskovalcev. (Fotodokumentacija TIC Logarska dolina) ševanju izpustov CO2 in o povečanju deleža električne energije pridobljene iz obnovljivih virov. Sledilo je še žrebanje praktičnih nagrad za tiste obiskovalce, ki so svoja vozila pustili pred vhodom v krajinski park ali so se v Logarsko dolino pripeljali z avtobusom. Marija Lebar Savinjske novice št. 39,30. september 2011 Organizacije, Čestitke SOLČAVA V ZNAMENJU OVČJE VOLNE Prvi festival Bicka uspešno pod streho V organizaciji Centra Rinka je to nedeljo, 25. septembra, v Solčavi potekalo celodnevno dogajanje, katerega pozornost je bila usmerjena v rejo avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce, še zlasti v predelavo volne. V okviru dogajanj je bila organizirana odmevna okrogla miza na to temo. Sledil je prikaz priprave ovčjega mesa v kulinariki, prikaz striženja ovc in delavnica polstenja, volnene izdelke pa je bilo mogoče kupiti na mnogih stojnicah. IZPOSTAVLJENI PROBLEMI NA OKROGLI MIZI Okrogle mize so se udeležili številni predstavniki stroke in rejcev iz naše doline ter z Jezerskega. V uvodu je bilo rečeno, da je avtohto- štva Raduha Ivan Pečovnik je govoril o težavah rejcev glede predpisanega klanja, saj je treba ovce, katerih meso je namenjeno prodaji, voziti v klavnico v Kamnik. Težava je tudi nizka cena mesa, ki se že Zanimanje za prikaz priprave ovčjega mesa kuharskega mojstra Jožeta Zalarja je bilo veliko. (Foto: Marija Lebar) Na okrogli mizi so sodelovali rejci in strokovnjaki z ovčerejskega področja, med njimi dr. Franc Zagožen (v sredini). (Foto: Marija Lebar) na pasma jezersko-solčavska ovca najbolj razširjena ovca v Sloveniji, ki je izredno prilagojena ostri alpski klimi. Predsednik Društva rejcev jezersko-solčavske ovce Primož Muri je menil, da so rejski cilji, ki jih predpisuje država, pri tej ovci preveč naravnani na količino, torej na številčnejša gnezda z dvojčki, kot pa v selekcijo kakovostnih lastnosti. Dr. Franc Zagožen, profesor in strokovnjak z ovčerejskega področja, ki se z rejo ovc ukvarja že več desetletij, je povedal, da mu je s selekcijo uspelo vzrediti ovco odličnih lastnosti, ki jo je danes veselje pogledati. Menil je tudi, da nameravana genotipizacija, ki bi jo pod vplivom nekaterih drugih evropskih držav radi izvedli pri nas, ni samo nepotrebna, pač pa celo škodljiva, saj je po njegovem naravna selekcija tista, ki določa ovci najboljše lastnosti. Predsednik Ovčerejskega dru- Sogovorniki so si bili edini, da obstaja povpraševanje po ovčjem mesu, da je ponudba, vendar ni ustreznega posrednika. To vlogo bi morale prevzeti zadruge. Rejci pa tudi ne delujejo dovolj povezano, da bi lahko uveljavili svoje zahteve. Moti tudi nov evropski predpis, da je treba ovčjo volno neškodljivo odstraniti, to je zažgati, kompostirati ali oddati v predelavo in imeti o tem tudi potrdilo. Kako narediti polsteni izdelek iz ovčje volne, so se želele naučiti rosno in malo manj mlade obiskovalke. (Foto: Marija Lebar) deset let ni spremenila. Zaradi zahtev predpisov ekološke turistične kmetije ne morejo kupovati ovčjega mesa od rejcev, saj so potrebna različna potrdila in ustrezni računi, je povedala Helena Krivec in dodala, da bi sicer to meso rade volje uvrstili na jedilnik. NA PRIREDITVENEM PROSTORU ... ... je potekala predstavitev grobega in finega razreza ovčjega mesa za pripravo kulinaričnih specia-litet z degustacijo. Kuharski mojster Jože Zalar je prikazal pripravo jedi vse od razreza ovčje polovice do pečenja in kuhanja. Zanimanje obiskovalcev je bilo res veliko. Marsikdo se je ustavil pri krtače-nju, predenju in polstenju volne ter se v teh spretnostih tudi poskusil. Kupčija je tekla na številnih stojnicah, kjer so ponujali volnene izdelke. V goste so prišle filcarke iz Avstrije in Goranske vunarice iz Gorskega Kotarja. »Festival je potekal v okviru projekta Dogodki-identiteta-kvaliteta. Projekt izvaja Center Rinka z nekaterimi partnerji, med njimi z Društvom rejcev jezersko-solčavske ovce in Ovčerejskim društvom Raduha. Projekt je podprt s pristopom Leader in se sofinancira v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,« je povedal direktor Zavoda Center Rinka Marko Slapnik. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: bi25so). Marija Lebar Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik V letu 1983 sem zbiral podatke o posestvu ljubljanske škofije v Nazarjah. Anton Žlabornik - Ba-bin je bil od leta 1919 delavec na žagi, bil je ugleden med sodelavci in dober sogovornik. Povedal je, da je takoj po prvi svetovni vojni prevzel Marijingrad kot upravnik inž. Pelhan, ki pa ni bil dovolj razgledan gospodarstvenik in zato posestvo ni bilo ekonomsko in tehnološko doraslo razmeram na trgu. Pa tudi je baje škofijska uprava iz Ljubljane imela preveč in neposreden vpliv na dogajanja v Nazarjah. Leta 1927 je prevzel upravo inž. Alojz Žumer, to pa je pomenilo nov zagon veleposestva v Nazarjah. Kot je vedel povedati Žla-bornik, si je Žumer v Ljubljani zagotovil samostojnost pri vodenju Marijingrada. Zanimiv je tudi podatek, ki ga je povedal Žlabor-nik, da so leta 1921 uvedli na žagi dve izmeni. Takoj po vojni pa je bilo zaposlenih 27 ljudi, skupaj z uradniki. Žumer je med drugim načrtoval osrednjo elektrarno v Nazarjah, ki bi oskrbovala z elektriko kraje ob Dreti in Savinji. Do tega ni prišlo, ker je novoštiftski župan Slon že pred tem sklenil z Kranjskimi deželnimi elektrarnami pogodbo o elektrifikaciji Nove Štifte in okolice. Tako je načrtovanje osrednje elektrarne v Nazarjah odpadlo. Upravnik Žumer pa je leta 1930 poskrbel za prvo elektrifikacijo Nazarij. Obrat posestva je uredil parno elektrarno, ki so jo odprli 1. maja 1930, v njej pa je bil prvi strojnik Franc Hren (na sliki). Načrt, ki je objavljen, pa je delo mozirskega mojstra Antona Deleja. Prva elektrifikacija nazarij Elektrarna Marijingrada v Nazarjah na dan otvoritve 1. maja 1930. Načrt električnega razvodnega omrežja za Marijingrad Nazarje. Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi STOLETNIK FRANC LESJAK Z LJUBNEGA OB SAVINJI Življenje mu je bogatila družina in V torek, 20. septembra, je svoj stoti rojstni dan praznoval Franc Lesjak z Ljubnega ob Savinji. Praznični dan je pričel z obiskom maše, praznovanje pa nadaljeval v družbi domačih in sosedov. Obiskal ga je tudi župan Franjo Nara-ločnik v družbi ljubenskega moškega zbora in predstavnikov društva upokojencev. Naraločnik je stole- tniku zaželel veliko zdravja in dobrega počutja ter ga v imenu občanov obdaril. Svojemu najstarejšemu članu so čestitali tudi člani društva upokojencev, medtem ko so mu pevci zapeli nekaj pesmi. Poleg predstavnikov občine in upokojencev so ga obiskali ljubenski čebelarji s predstavniki čebelarske zveze, čla- Državna pomoč za podjetja in kmete Veliko je primerov, ko podjetje kupi nov stroj, razširi poslovne prostore, pošlje zaposlene na izobraževanje, pa ne ve, da bi lahko pri tem dobilo investicijo povrnjeno v višini med 40 in 60% v nekaterih primerih pa celo več. Tudi vsi kmetje ne vedo, da je mogoče pridobiti nepovratna sredstva kadar predajajo kmetijo na mlajše rodove, kadar se odločajo za gradnjo ali obnovo hleva, nakup kmetijskih strojev ali odprtje kakšne dejavnosti na kmetiji. In še in še je primerov, ko je mogoče dobiti pomoč države, pred investicijo se je le potrebno pozanimati o možnostih za posamezen primer. Nepovratna sredstva so na voljo preko javnih razpisov, ki jih objavljajo Ministrstva, skladi, zavodi. KDO LAHKO PREJME SREDSTVA PREKO TRENUTNO AKTUALNIH RAZPISOV? 1. Mikro, mala in srednje velika podjetja ne glede na lokacijo, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov in izdelkov - pekarne, mesarije, predelava sadja in zelenjave, sirarne, žage,.. 2. Mikro podjetja locirana izven večjih mest v proizvodnih dejavnosti, dejavnosti turizma, izobraževanja, nege živali,.. 3. Podjetja ali fizične osebe, ki imajo v lasti ali najemu objekte kulturne dediščine in jih želijo obnoviti, preurediti,.. 4. Podjetja ne glede na velikost, ki so v fazi raziskav, razvoja ali uvajanja novega izdelka na trg. 5. Kmetje do 40 let, ki so pred kratkim prevzeli kmetijo, oziroma so v prevzemanju kmetije od starejšega rodu. 6. Kmetje, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in želijo postaviti nove ste-klenjake, urediti namakalne sisteme, ogrevanja steklenjakov, kupiti kmetijske stroje za namen rastlinske pridelave,.. 7. Kmetje, ki širijo oziroma vzpostavljajo razne dejavnosti na kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti ali podjetja. POTEK PRIDOBIVANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV Najprej je najbolje, da predstavite svoje načrte, idejo osebam, ki se profesionalno ukvarjajo s pridobivanjem nepovratnih sredstev. Nakar se skupaj poišče najboljša rešitev in prične s pripravo ustrezne vloge. Določen del dokumentacije kot je poslovni plan, finančna konstrukcija, obrazci pripravijo na podlagi vaših podatkov strokovnjaki. Vi priskrbite zahtevane priloge ter vlogo potrdite. Po oddaji vloge se počaka, na sklep oziroma odgovor, nakar v večjem delu primerov velja, da lahko začnete z investicijo. Po končani investiciji oziroma po končanem delu investicije oddate zahtevek za refundacijo na podlagi katerega se vam nakažejo nepovratna sredstva. Prijavljeno investicijo lahko končate tudi na primer šele v treh letih po oddani vlogi. S pomočjo sklepa o odobreni subvenciji imate tudi pri bankah večje možnosti za pridobitev kratkoročnega kredita vezanega na to investicijo. ANA plus Agica Kolar s.p. tel: 03 898 0024, 040 64 22 39 fax: 03 898 0024 pisarna: Ljubljanska 11, Celje odprto: pon.-pet. od 8h do 16h www.anaplus.eu Lesjaku je ob rojstnem dnevu čestital župan Franjo Naraločnik in mu zaželel predvsem zdravja. (Foto: Štefka Sem) ni krajevnega odbora zveze zdru- v življenju velikokrat ponagajalo. ženj borcev, najlepše praznovanje pa je prav gotovo preživel v krogu svojih treh hčera z družinami. »Kako dolgo boš živel, si ne moreš izbirati«, je povedal Lesjak. »Tudi tega ne vem, kako je pri stotih, še nisem bil nikoli toliko star,« je hudomušno nadaljeval. Rodil se je v Mozirju in otroštvo preživljal pri dedku in babici na Ljubnem. Kriza po prvi svetovni vojni je odnesla njegov študij. Ded ga je želel poslati v šole, a žal so ravno takrat tako padle cene lesa in iz težko privarčevanih zalog, ki jih je ded dajal na kup za študij, ni bilo nič. Lesjak se je tako doma izučil za mizarja, pozneje je postal vodja samostojne mizarske delavnice na Ljubnem, kjer je bilo zaposlenih preko 50 ljudi. Po združitvi delavnice z nazarskim Glinom je dlje časa delal na odgovornem mestu v tem podjetju. Sedaj je že preko štiri desetletja upokojenec, v tem času se je posvečal čebelarstvu, ribičiji in naravi. Lesjak je preko sedemdeset let čebelaril in čebelarstvo je tema, o kateri mu ne zmanjka besed. »Rad bi zabeležil še veliko stvari o čebelarstvu, a žal ne vidim več,« je povedal. »Čebele rabijo celega človeka in v najboljših letih sem imel 80 družin. Še vedno imam na vrtu zložljiv čebelnjak, a zanj sedaj skrbijo drugi.« Zelo rad je tudi lovil ribe in planinaril. Svoje znanje je uporabil pri gradnji hiše, sam je opravil tudi večino mizarskega dela. Zdravje mu je Preživel je tri infarkte, že od malega je imel težave z želodcem, v zadnjih letih ga zapušča vid in sluh, a Lesjak se ne pritožuje. »Imam tri hčerke, ki zame zelo lepo skrbijo, kar je najpomembnejše. Ne znam se jim dovolj zahvaliti za vse, kar naredijo zame, zlate so.« Ženo je izgubil lani. Imela sta dober in trden zakon, skupaj sta preživela skoraj 70 let. »Bila je dobra kuharica in znala je z denarjem, tako da me ni nikoli skrbelo, kako bomo preživeli mesec.« Med drugo svetovno vojno so ga vpoklicali na bojišče in kar nekajkrat se je iz oči v oči srečal s smrtjo, a mu je bilo vedno prizaneseno. Kot otrok je v narasli Savinji dvakrat skoraj utopil, a očitno mu je bilo namenjeno, da dočaka stoti rojstni dan. Rad se spominja preteklih let. V vsakem človeku vidi dobro plat, za opravljanje drugih pa mu nikoli ni bilo. »Razmišljanje nikomur ne škodi in z razmišljanjem tudi nikomur ne škodiš, če ga obdržiš zase,« je povedal. Spominja se časov, ko denar ni bil nič vreden, velikega pomanjkanja po vojni, časa, ko so bili ljudje srečni, če so imeli službo, kot je tudi sedaj.« Vse to so bile misli stoletnika, ki je preživel tri vojne, veliko različnih denarnih enot ter držav, pa čeprav je vse življenje živel v enem kraju. V svojem dolgem življenju je spoznal, da se časi spreminjajo in hkrati ponavljajo določene življenjske situacije. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Ljudje in dogodki NEKAJ PODATKOV O RODBINI TURNSEK IZ NAZARIJ Bohačeva hiša je stara 137 let V 33. številki Savinjskih novic smo pisali o prenovi Bohačeve hiše v Nazarjah in ob tem pripomnili, da je o preteklosti omenjenega objekta znanega zelo malo, zato smo pozvali bralce k sodelovanju. Odzvala se je Marija Krivec, ki je kot potomka nekdaj mogočne rodbine Turnšek skupaj s sestro in staršema še živela v tej hiši, in nam posredovala podatke o njihovem družinskem drevesu. V Nazarjah rojeni Anton Turnšek (18481917), po domače Bohač, je bil premožen posestnik, trgovec in gostilničar. Leta 1874 je iz carine v Celju. Amalija Turnšek, rojena leta 1876, se je poročila z Rudolfom Pevcem. Živela sta v Mozirju, bila sta posestnika in trgovca, imela sta šest otrok. Ko je trgovina propadla, so se odselili v Ormož, kjer je bil doma Pevec. Marija oziroma Mici Turnšek, katere leto rojstva ni znano, se je poročila z Italijanom De Bernardom. Njihova družina je živela v mestu Brescia. Leta 1884 rojeni Viktor Turnšek je bil elektro inženir in je poučeval na tehnični šoli v Ljubljani. Z ženo Marijo sta imela dva otroka. Maks Turnšek z ženo Marijo in otroci. Levo je Olga, zadaj Marija, spredaj Slavica, desno Maks. Sin Hugo je umrl pred enim letom starosti. pritlične hiše pozidal mogočno enonadsto-pno Bohačevo hišo, približno štiri leta prej pa se je poročil z Amalijo Cukala iz Kaplje vasi pri Preboldu, s katero sta imela sedem otrok: Antona, Maksa, Amalijo, Marijo, Viktorja, Liziko in Franca. Prvi sin, leta 1872 rojeni Anton Turnšek, se je poročil z Anico Goričar iz Mozirja. Imela sta štiri otroke in večje posestvo ter trgovino na Rečici ob Savinji. Njegova vnuka sta v javnosti dobro znana Tone Turnšek, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško, in Aci Turnšek, nekdanji direktor Govori se: dobri stari časi. Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti. Lord Byron J Lizika Turnšek, tudi njena letnica rojstva ni znana, se je poročila z Avstrijcem Spatzilom in ostala v Nazarjah. Z možem sta imela hišo, kjer je danes zdravstvena postaja, in tri otroke, od posesti pa tudi žago z lesno predelavo. Franc oziroma Francl Turnšek, rojen leta 1888, je bil bančni uslužbenec v Celju. Z ženo Marico nista imela otrok. Maks Turnšek (1875-1956) je ostal doma pri Bohačih. Poročil se je z Marijo Cilenšek iz Goto-velj, s katero sta imela pet otrok: Marijo, Maksa, Olgo, Huga in Slavico. Najmlajša hčerka Slavica (1918-2006) je ostala doma in se poročila z Jožetom Remicem (1920-1982). Imela sta dve hčerki: Meto, poročeno Kukovič, ki živi v Mariboru, in Marijo, poročen Krivec, ki živi v stanovanjski hiši v Nazarjah, medtem ko je Bohačeva hiša že nekaj let v lasti Iztoka Vrtačiča in Viktorije Jeriček. Mariji Krivec se za posredovane podatke najlepše zahvaljujemo in še enkrat pozivamo bralce Savinjskih novic, da pokličejo v uredništvo, če imajo kakšne zanimive podatke ali fotografije iz zgodovine Nazarij. Franci Kotnik Septembra Pred 40 leti ... ELEKTRIKA DO DRŽAVNE MEJE Tudi pri nas v naši dolini so še posamezni zaselki, kjer elektrike še nimajo. Eden izmed zadnjih je gornji del Matkovega kota in Podolševe. Resnično, še v teh dneh je pri njih še svetila petrolejka ali pa imajo električno peč iz domače hidrocentra-le. Danes je v Matkovem kotu in Podolševi drugače. Tudi pri njih bo posvetila luč. Do te luči so prišli tako, kot smo v tej dolini že navajeni, da so se zbrali vsi zainteresirani ter se dogovorili, kaj hočejo in kako bi to uredili. Po dogovoru je cela zadeva stekla ob pomoči Glin Nazarje oziroma gozdne uprave Solčava in občinske skupščine. Da so bila dela tako hitro opravljena, pa gre v veliki meri pripisati pripravljenosti obmejnih enot JLA - graničarjem. Pred 30 leti ... TEŽAVE V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI Zaradi dodatnih restrikcijskih ukrepov v zdravstveni skupnosti je očitno, da bo poslovanje v II. polletju 1981 še težavnej-še kot doslej. Pri obstoječem primanjkljaju, ki se povečuje iz meseca v mesec, mora OZS izdvojiti 1.842.000 din za pospeševanje izvoza. Nujno bo sprejeti ustrezne ukrepe za sanacijo stanja. Pri izvajalcih bo potrebno omejiti stroške za ambulantno in dispanzersko dejavnost, bolnišnice in zdravila. Kritično bo oceniti tudi obseg dela in stroške v zobozdravstvu. Pred 20 leti ... RAZMERE SO JIM PREKRIŽALE NAČRTE Dejstva so takšna, da jih ni mogoče spremeniti, kar med drugim pomeni, da na Golteh zaradi vojne letošnjih načrtov niso uresničili - najprej gre za obisk. Čeprav so imeli pred poletno sezono zmogljivosti razprodane, seveda iz tega ni bilo nič, kar pomeni izpad vsaj 12.000 nočitev. Vojne seveda ni bilo mogoče predvideti, zato so že pred poletjem izkupiček lanske dokaj ugodne sezone namenili za obnovo strojnega parka. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 15 Kultura, Organizacije OTVORITEV DELOVNE RAZSTAVE EX TEMPORE Slikarji kot ambasadorji kulture in turizma V Slomškovi dvorani v Mozirju so v soboto, 17. septembra, odprli delovno razstavo Ex tempore. Odprtja so se poleg umetnikov udeležili tudi župan Ivan Suhoveršnik, poslanec Jakob Preseč-nik ter drugi ljubitelji lepih umetnosti. Ex tempore je že sedemnajstič zapored zbral likovne ustvarjalce iz Slovenije in zamejstva na študijskih dnevih ter spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Mozirja z okolico. V pozdravnem nagovoru je Jure Repenšek spregovoril o namenu in pomenu tega tradicionalnega srečanja. V ospredju je seveda izmenjava strokovnih izkušenj med akademskimi in ljubiteljskimi likovnimi umetniki. Na programu letošnjih študijskih dni je bila tudi umetnost srbskih pravoslavnih samostanov, ki jo je predstavil slikar Lucijan Bratuš. Vsaj toliko pomembni pa so vtisi, ki jih udeleženci ponesejo v svoje domače in širše okolje ter tako predstavljajo turistični utrip kraja gostitelja. »Zame je Ex tempore veliko veselje. Pohvalil bi skupino, ker je bilo prijetno sodelovati z njo. Zdaj so dela na ogled Mozirjanom, delovna razstava pa priložnost za srečanje s slikarji. V naših ne-rožnatih časih predvsem za kulturo smo uspeli s pomočjo občine in sponzorjev,« se je v imenu organizatorja srečanja slikarjev, KD Jurij Mozirje, zahvalil vsem sodelujočim Jure Repenšek. Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, ki je pokrovitelj srečanja, je v svojem nagovoru ume- tnikom in obiskovalcem srčno podprl prireditev, ki tudi pripomore k temu, da je Mozirje prepoznavno in sodi med najbolj urejene kraje v državi. A četudi je v rebalansu državnega proračuna v odstotkih največ vzeto kulturi, bo občina še bolj gledala na tiste med društvi, ki kaj delajo: »Kar je dobro, je lepo in je tudi resnično,« je dejal v zahvalo organizatorju in umetnikom. Teh je bilo letos enajst. Od vsega začetka sodelujeta sa- mostojni umetnik Vinko Železnikar in slikar tetra-plegik Vojko Gašperut. Poleg njiju so letos umetniško upodabljali še: Vlasta Arzenšek Gottstein, Štefan Turk, Lucijan Bratuš, Drago Jerman, Peter Matko in zgornjesavinjski likovni ustvarjalci Marjana Verbuč, Anka Rakun, Danica Janžovnik ter Jure Repenšek. Novembra bodo njihova dela na ogled v Galeriji Mozirje. Andreja Gumzej Udeleženci slikarske kolonije Ex tempore (Foto: Andreja Gumzej) LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Dobro sodelovanje s kmeti nadgradili s srečanjem Ljubenski lovci so v nedeljo, 18. septembra, pri lovskem domu na Ljubnem ob Savinji pripravili družabno srečanje za lastnike kmetijskih površin. Srečanja se je udeležilo preko 200 ljudi, ki so preživeli popoldan v prijetnem klepetu, ob golažu in kasneje tudi na plesišču ob zvokih ansambla Jazbečarji. Predsednik lovske družine Darko Ermenc je pozdravil obiskovalce z besedami: »Ko smo lovci z Občino Ljubno leta 2009 podpisali koncesijsko pogodbo o trajnostnem gospodarjenju z divjadjo, smo se zavedali, da to za nas ne pomeni samo izvajanje odstrela divjadi, ampak gre predvsem za to, da lovska družina postane najpomembnejša naravovarstvena organizacija na področju prostoživečih živali, divjadi in njihovega življenjskega prostora.« Omenil je, da lahko takšno poslanstvo uspešno izvajajo samo skupaj z vsemi uporabniki prostora, torej s kmeti, gozdarji, planinci, skratka z vsemi, ki se v naravi gibljejo. »Pomembno je, da se zavedamo, da nam je narava zaupana zgodovinsko gledano le kratko obdobje in ravnati moramo tako, da jo v čim bolj pristni obliki zapustimo našim zanamcem. Lahko ugotovim, da nam to tudi z vašo pomočjo kar dobro uspeva,« je dobro sodelovanje s kmeti omenil Ermenc. S kmetovalci se lovci največkrat srečujejo ob aktivnostih pri preprečevanju in zmanjšanju ško- de po divjadi. To prakso želijo razširiti na podobna srečanja. Družabno srečanje pripravijo vsakih nekaj let in ob tej priložnosti neformalno poklepetajo in rešijo tudi kakšno težavo. Štefka Sem Odnos med lovci in lastniki kmetijskih površin na Ljubnem je zelo dober. (Foto: Štefka Sem) @ Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Kultura, Organizacije, Oglasi 1. MEDNARODNA RAZSTAVA NAVTIKE V IZOLI Horvatova plovila v izolski marini V Izoli je prejšnji teden od srede do nedelje potekala 1. mednarodna razstava navti-ke, katere slogan je bil »Ker navtika ni od včeraj«. 38 razstavljavcev je predstavljalo 57 blagovnih znamk in več kot 60 plovil, dogajanje pa je dopolnjeval izjemno bogat spremljevalni program, v sklopu katerega je potekala tudi razstava slik Gorana J. Horvata iz Nizke. Navtične prireditve imajo sicer v Izoli že nekajletno tradicijo, Slovenian Boat Show, kot je bil internacionalni naziv tokratne razstave, pa so pripravili prvič. Tudi Goran J. Horvat se na Obali ni predstavljal prvič, saj je leta 2009 s 25 deli iz cikla Plovila že sodeloval na portoroški Internautici, tokrat pa je ob odru v glavnem prireditvenem šotoru razstavljal 15 slik iz istega cikla, ki niso zbujala pozornosti samo zaradi slikarskih motivov, ampak tudi zaradi impozantnih okvirjev, ki jih Horvat izdeluje sam. Nekateri likovni kritiki celo ugibajo, ali ni morda Goranova umetniška prihodnost v kiparstvu ... V sklopu spremljevalnega programa razstave navtike je potekala tudi razstava slik Gorana J. Horvata (desno). (Foto: Franci Kotnik ) Jaroslav Jankovič je v spremni besedi v katalogu razstave med drugim zapisal, da je ciklus Plovila »dobesedno sanjski, grajen v značaju simbolnega. Nenavadne podobe, detajli neopredeljene vsebine, presenetljivo pesniška poimenovanja plovil, ki so blizu delcu toka zavesti, posamezni lastnosti hipno videnega, kot je denimo Posušeno plovilo, dejansko otipljivega, kot je denimo Bakreno plovilo, kjer je v mešani tehniki na platno vsadil koščke bakra, jih oblil z lesarskim kitom in zbrusil, da se zasvetijo v pridihu starega, zguljenega, utrujenega, kot menaž-ka starega vojaka v Mladih levih na puščavski pripeki v Severni Afriki.« Po Jankovičevem mnenju so Horvatova plovila podobe prepričljivega lastnega likovnega jezika, ki ga odlikuje dinamika opisne risbe, nad njimi pa je navdušen tudi urednik revije Val navti-ka Uroš Gabrijelčič, ki je o tem spregovoril v večernem programu otvoritvenega dne Slovenian Boat Showa in najavil dvostransko reportažo o umetniku iz Nizke v oktobrski številki omenjene navtične revije. Franci Kotnik 780-LETNICA OMEMBE RECICE OB SAVINJI Zgodovinska ura o domačem kraju Na rečiški osnovi šoli so tretji petek v septembru predstavili dogodke pred 780 leti, ko se prvič omenja kraj Rečica. O zgodovinskih datumih in ljudeh tedanjega časa je spregovoril Jože Tla- Jože Tlaker je razložil, ob kakšnem dogodku je nastala prva znana pisna omemba Rečice. (Foto: Marija Sukalo) ker, druženje pa so organizirali člani Kulturno-umetniškega društva Utrip. Na dan 18. septembra 1231 leta je oglejski patriarh grof Berthold Andeški s sodnim zbo- rom na Rečici ob Savinji sodil kmetoma Janezu in Lenartu iz Vologa, ki sta oropala gornjegrajski samostan. Iz tega obdobja je ohranjena rokopisna listina, ki dokazuje to sojenje, pomeni pa prvo znano pisno omembo Rečice. Za lažje razumevanje okoliščin je govorec predstavil tudi nekaj zgodovinskih dejstev in osebnosti tedanjega časa, ki so krojili usodo ljudi v Zgornji Savinjski dolini. Še posebej je izpostavil življenje grofa Andeškega. Po Tlakerje-vih navedbah je bil oglejski patriarh najvišji vladar, ki je obiskal Rečico. Na njej se je mudil kar dvakrat. Tlaker se je dotaknil tudi urbarja iz leta 1426 leta, iz katerega je razvidno, da so se uporabljala imena krajev, ki so v rabi še danes. Marija Šukalo Savinjske novice št. 39,30. september 2011 Ljudje in dogodki, Čestitke MILICA IN JOŽE SKORNŠEK STA SE VZELA ZA VEDNO V življenju jima ni bilo le z rožicami postlano Milica in Jože Skornšek sta šla po petdesetih letih spet pred oltar. (Foto: Jože Miklavc) Popularni mozirski par, Milica in legendarni slovenski vrtnar Jože Skornšek, sta minulo nedeljo spet stopila pred oltar. Ob petdesetih letih skupnega, pretežno srečnega življenja sta na sopro-gino željo in veselje vse družine ter številnih prijateljev in sorodnikov pred oltarjem kapelice v Mo-zirskem gaju sklenila, da ostaneta skupaj za vedno. Zakonca je nagovoril in blagoslovil mozirski župnik Aleksander Koren. Milica in Jože sta se poročila leta 1961. Že v tistih časih se je pričela njuna vrtnarska pot, ki pa ni bila vselej z rožami posuta. Jože je bil takrat zaposlen v vrtnariji Rast, Milica pa v družinskem vrtnarstvu Berlič v Dravljah. Koncem leta se jima je rodila hčerka Elica, dve leti kasneje njena sestrica Milena, deset let za prvim otrokom pa še sin Joži, ki ob sedanji soprogi uspešno vodi družinsko podjetje, vrtnarstvo Skornšek. Po vrnitvi iz Ljubljane sta Skornškova leta 1962 s pomočjo očeta pričela vrtnariti v malem ste-klenjaku. Po hudi Jožetovi bolezni ter izgubi brata si je družina z leti opomogla in Skornškova sta si ob pomoči družine in naklonjenih Mo-zirjanov ter prijateljev zgradila svoj dom. Jože je s skupino zanesenjakov in domačih društev pričel ob sode- lovanju s strokovnjakom za horti-kulturo Mihom Ogorevcem urejati mozirsko gmajno na desnem bregu Savinje. Otvoritev Savinjskega gaja je bil v letu 1978 vrhunec in začetek uspešne vrtnarsko-horti-kulturne kariere Jožeta ter vse družine Skornšek. Po poplavi dvanajst let kasneje, ko je bil Gaj povsem razdejan, je bil Skornšek sprva zelo obupan. Ponovno je angažiral številne skupine, društva od blizu in daleč ter z veliko dela parku cvetja povrnil sijaj. Ob tej novi zmagi in vseh nasle- dnjih čudovitih doživetjih pri kreiranju detajlov in celotnega koncepta parka sta tako Milica kot Jože spet osebnostno zacvetela. Ob nekaj let mlajšem partnerju je danes 81-le-tna soproga Milica v lanskem letu hudo zbolela, se ponovno postavila na noge in si zaželela, da ob petdesetih letih skupnega življenja z Jožetom simbolično stopita pred oltar in se veselita z družino in prijatelji. To srečo sta v zgodnje jesenskem nedeljskem dnevu doživela v vsej lepoti Mozirskega gaja. Jože Miklavc ZLATOPOROCENCA ROZALIJA IN MARTIN PODKRIŽNIK Življenje sta posvetila otrokom in delu V soboto, 17. septembra, sta si v cerkvi sv. Frančiška v Radmirju ponovno obljubila večno zvestobo Rozalija in Martin Podkrižnik, Gro-sova iz Radmirja. Zlato poroko sta praznovala v družbi otrok z družinami, še živečih bratov in sester ter prvotnih poročnih prič. Petdeset skupnih let sta preživela v slogi in skrbi za družino. Pet otrok, tri hčerke in dva sinova, se jima je rodilo v zakonu in vseh sta se veselila. Z njimi sta delila dobro in slabo in sedaj, ko so odrasli, z veseljem opazujeta svoje vnuke, le-teh je štirinajst, kako tudi ti odraščajo. Najstarejši so že študentje, najmlajša obiskuje vrtec. Po poroki sta se ustalila doma pri Rozaliji, saj je skrbela za ostarela starša. Martin je bil zaposlen in Zlatoporočenca Podkrižnik sta obnovila poročne obljube v radmirski cerkvi. (Fotodokumentacija družine Podkrižnik) tako je trideset let krmaril med služ- tevno delo, a vse se da, če človek bo in delom na majhni kmetiji. Skrb hoče, je povedala zlatoporočenka. za pet otrok in starša je bilo zah- Ob tako veliki družini se je kaj kma- lu pokazala potreba po povečavi hiše in tudi tega sta se lotila. Danes je doma le še sin z družino, ostali otroci pa so se razkropili od Mozirja do Gornjega Grada. Martin je v pokoju že trideset let. Huda bolezen ga je oddaljila od dela, a zaradi svoje vztrajnosti se je počasi pobral in kljub 81-im letom še vedno veliko postori okrog hiše. Poleg tega je tudi najstarejši še aktiven tekmovalec na gozdarskih tekmovanjih v Zgornji Savinjski dolini. Pred šestimi leti sta bila postavljena pred veliko preizkušnjo. V lovski nesreči sta izgubila sina Marka, katerega še vedno zelo pogrešata. Še posebej ob srečanjih družine ali praznovanjih je praznina še toliko večja. Štefka Sem Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi VESELO POPOLDNE V SMARTNEM OB DRETI Ljudsko petje, frajtonarca in humor na šmarškem odru V okviru nazarskega občinskega praznika so člani Kulturnega društva Lipa v Šmartnem ob Dreti pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Ve- selo popoldne. Drugo nedeljo v septembru so se na šmarškem odru zbrali številni glasbeniki in pevci, glavno vlogo so imele Ljudske pevke Li- Vsi nastopajoči so se ob zaključku prireditve zbrali na odru in družno z obiskovalci zapeli pesem Prav lepa je ta šmarška fara. (Foto: Štefka Sem) pa, ki so obiskovalce pozdravile s pesmijo Naš kraj. Ljubiteljice slovenske ljudske pesmi so krajane razveselile z bogatim repertoarjem pesmi, ki so jih v letih druženja iztrgale pozabi. Ker na takšnih prireditvah ne gre brez frajto-narice, so se na odru zbrali nekateri člani har-monikarskega orkestra Andreja Raka ter Robi Weiss, Klemen Lamprečnik, Teja Štrukelj in Rok Prašnikar. Poleg domačih pevk so prepevali Fantje treh vasi, pevci in godci ljudskih pesmi Reber iz Vinske Gore ter ansambel Vesela družba. Glasbi se je pridružil še humor, za katerega je skrbela Gelca z Nove Štifte, upodablja jo Ivo Tesovnik. Tokrat je nagajiva in z vsemi žavbami namazana Gelca s sabo pripeljala svojega moža (Marjana Rihter) in skupaj sta ušpičila marsikatero zabavno. Prireditev je povezovala predsednica društva Lipa Nataša Bele. Štefka Sem BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na tr-v.■:!'■■' 1 Kr gU Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@ mra.si, http://eic.mra.si EEN-sep-33 Madžarsko podjetje dejavno na področju prodaje ploščic, talnih ploščic in dekorativnih dodatkov išče trgovske posrednike. EEN-sep-34 Srbski proizvajalec ocvrte in zamrznjene hrane išče trgovske posrednike. EEN-sep-35 Srbski pridelovalec zelenjave išče uvoznike, distributerje, agente ter nudi podizvajanje. EEN-sep-37 Manjše grško podjetje dejavno na področju okolju prijazne tehnologije nudi izdelke za preprečevanje trdote vode. Izdelki se lahko uporabljajo tudi za prihranek goriva (bencin, težko gorivo, zemeljski plin) s hkratnim zmanjševanjem emisij. Podjetje išče trgovske posrednike za prodajo njihovih izdelkov. EEN-sep-39 Špansko podjetje dejavno na področju namakalnih sistemov išče/nudi poslovne partnerje za skupna vlaganja. EEN-sep-40 Poljski proizvajalec lesenih par-ketov, mozaikov in stopnic nudi podizvajanje. EEN-sep-41 Srbski proizvajalec delavskih oblek in higiensko tehnične opreme (zaščitne maske, očala, rokavice, čelade, ...) nudi/ išče podizvajanje ter vzajemno proizvodnjo. ŽUPNIJSKI DAN V NAZARJAH Smeh, druženje in sprostitev Ob zaključku praznovanja občinskega praznika občine Nazarje so na samostanskem hribu pripravili župnijski dan. V uvodu je tretjo nedeljo v septembru obiskovalce pozdravila tajnica župnijskega pastoralnega sveta Irena Vačov-nik, pozdravne besede pa je namenila tudi županja Majda Podkrižnik. Druženje župljanov je bilo razdeljeno v dva dela. V prvem so se »sprehodili« skozi dogodke od lanskega septembra do letošnjega avgusta in ob fotografijah podoživljali trenutke preteklih dni. Fotografska razstava Karla Drage Vuji-ca, srečanje ostarelih in bolnih, martinovanje, miklavževanje, postavitev jaslic, božično romanje k svetemu Urbanu in družabne delavnice so le nekateri dogodki, ki so se zvrstili v nazarski župniji. Župljani so se podali tudi na romanje na Češko in sodelovali na koncertih pevskih zborov v Novi Štifti. Za popestritev kronologije so poskrbeli otroci z igrico o Frančišku Asiškem in med obiskovalci poželi veliko navdušenja. Slednjega so bili deležni tudi mladi pevci. V drugem delu so se tekmovalci preizkusili v šaljivih igrah ter poznavanju zelišč in zgodovine o župniji. Ta letos praznuje 120-letnico ustanovitve. Zanimiva in na trenutke hudomušna ter šaljiva predstavitev zaselkov, teh je šest, je obetala veliko smeha. A tudi igre taksi služba s samokolnico, streljanje z zračno puško, ples z vodnimi baloni, kikirikanje in ugotavljanje, kdo se najlepše smeje, ter številne druge so sprostile tako tekmovalce kot opazovalce. Tako je nedeljsko popoldne minilo v smehu, druženju, sprostitvi in prijetnemu klepetu. Marija Šukalo Potniki taksi službe s samokolnico so imeli zanimivo prtljago in ni je bilo malo. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Šport CESTNO KOLESARSTVO Gričar in Boršnak državna prvaka V soboto, 10. septembra, je v Vipavi potekalo državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu v disciplini vzpon. Kolesarji so morali premagati 10 kilometrov dolg vzpon na Nanos s skoraj 800 metri višinske razlike. V konkurenci se je pomerilo 300 kolesarjev iz vse Slovenije. Odlične rezultate so dosegli kolesarji iz Zgornje Savinjske doline, saj je Aljoša Gričar iz Nazarij (KD Alpe) osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji najmlajših amaterjev - amater A. Njegov uspeh je dopolnil njegov najboljši prijatelj - Blaž Boršnak iz Luč, ki je prav tako osvojil naslov državnega prvaka, vendar v starejši kategoriji - amater B. Boršnak sicer v celotni sezoni dosega odlične rezultate za kolesarski klub Calcit iz Kamnika. Njun uspeh je dopolnil Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, ki je v svoji starostni kategoriji osvojil naslov državnega podprvaka. To je že njegov šesti naslov državnega podprvaka v zadnjih letih. Štefka Sem Zadovoljni kolesarji Blaž Boršnar, Aljoša Gričar in Luka Pustoslemšek (od leve) (Fotodokumentacija LP) POKALNA TEKMA V SMUČARSKIH SKOKIH Člani SSK Ljubno BTC uspešno zastopali klub Ljubno ob Savinji je 21. septembra gostilo pokalno tekmo štajersko-koroške regije v smučarskih skokih za dečke in deklice do 13 let. Tekmovanja, ki so ga organizirali člani SSK Ljubno BTC, se je udeležilo 38 tekmovalcev iz sedmih klubov. Med devetimi tekmovalci iz domačega kluba je med deklicami do 13 let zmagala Tanja Fri-celj, pri cicibanih do 9 let je tretje mesto osvojil Lenart Presečnik. Med deklicami do 11 let je bila tretja Petja Brglez in četrta Eva Jurjovec. V konkurenci dečkov do 11 let je Marsel Lihtene-ger osvojil tretje mesto, Žak Mogel sedmo in Peter Kolenc deveto. Med dečki do 12 let sta bila peti in šesti Medard Brezovnik in Aljaž Nerat. Tekmovalci so skakali na treh skakalnicah 14-, 22-in 45-metrski. Na tekmi za pokal Cockta v Tržiču sta 25. septembra Tanja Fricelj in Medard Bre-zovnik zmagala vsak v svoji konkurenci. Štefka Sem Na tretjem in četrtem mestu med deklicami do 11 let sta bili uvrščeni Petja Brglez in Eva Jurjovec. (Foto: Štefka Sem) 801 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 AMERIŠKI NOGOMET MLADIH Gold Diggersi premagali vrstnike iz Zagreba Travnato igrišče na Rečici ob Savinji je bilo 17. septembra prizorišče sploh prve tekme mladih igralcev ameriškega nogometa, in to na mednarodni ravni, saj so domačim »zlatim kopačem« stali nasproti vrstniki iz Hrvaške. Šport mladih, golobradih fantičev šele dobiva na veljavi, saj se z njim v Sloveniji ukvarjajo le savinjski Gold Diggersi, tudi v drugih sosednih državah se najdejo le redke ekipe. Mogoče je za to kriv predsodek večine staršev o grobosti te zvrsti športa in strahu pred poškodbami, kar je v celoti demantirala prav ta tekma na Rečici. Igra temelji na borbi brez kontaktov, za prikaz startov in podiranja pa so fantičem na razpolago le trakovi, ki visijo nasprotniku okrog pasu, tako da o kakšni nevarnosti poškodb tu ni govora, pa tudi zaščitna oprema na tem nivoju še ni potrebna. Ni pa igra nič manj zanimiva in le veliko teka, znojenja in borbenosti prinese dober rezultat in uspeh, ki je tokrat uspel domačim Gold Diggersom. Daleč najboljši posameznik tekme Žan Tratnik iz ekipe Gold Diggersov, doma iz Lačje vasi. (Foto: Franjo Pukart) Z neustrašnim pristopom so dominirali skozi vso srečanje, »mleli« svoje zagrebške vrstnike do zadnjega sodnikovega žvižga, ko se je semafor zaustavil na prepričljivih 32:12. Prva, in še to mednarodna zmaga je tako njihova in slavje varovancev trenerja Davida Škrube in Mihe Horvata se je lahko začelo. Tudi predsednik kluba savinjskih Gold Diggersov Grega Podbregar ni skrival veselja ob dobri igri in zmagi njihovega podmladka. Obljublja, da bodo naredili še več za razvoj te igre, pa če bo potrebno vzpostaviti sodelovanje tudi z bolj razvitimi državami tega ameriškega športa. Franjo Pukart Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 4. KROG »Graščaki« klonili v drugem polčasu Aktualni državni prvaki iz Litije so po odlični predstavi v drugem polčasu visoko premagali nazar-ske »graščake« in tako brez poraza tudi v letošnji sezoni krojijo vrh prvenstvene razpredelnice. Sama tekma je bila izredno dinamična in zanimiva predvsem v prvem polčasu, ko so Nazarčani z granitno obrambo še parirali favoriziranim gostom in z golom Metulja celo izenačili, njihova kratka klop, brez kaznovanega Oblaka in od bolezni iz-črpanega najboljšega obrambnega igralca Draga Kuglerja, pa je tehtnico v drugem delu prevesila v korist gostov. Ti so v nadaljevanju zadeli kar šestkrat in »graščakom« zadali najvišji letošnji poraz. A izgubiti proti Litiji, ki že nekaj časa velja za najboljšo slovensko ekipo dvoranskega nogometa in se bo ta vikend merila z najboljšimi evropskimi ekipami, ni nobena katastrofa. Ilija Pezič, trener nazarske ekipe: »To je bila super tekma. V prvem polčasu smo bili odlični, saj smo povsem parirali Litiji in ponosen sem na svoje fante. V drugem delu so nam pošle moči, a obljubim, da se bomo odločno borili še naprej.« V naslednjem krogu ekipa Nazarje Glin gostuje v Tolminu pri Puntarju, sledi še eno gostovanje v Ajdovščini, naslednja domača tekma je tako šele 14. oktobra, ko v nazarski športni hram prihaja Tomi Press Bronx. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : Predilnica Litija 1:7 (1:1) Strelci: 0:1 Simič (5), 1:1 Metulj (8), 1:2 Osredkar (23), 1:3 Pertič (24), 1:4 Simič (27), 1:5 Hren (37)-ag., 1:6 Simič (38), 1:7 Fetič (40). Rumeni karton: Metulj (Nazarje Glin). Rezultati 4. kroga: Nazarje Glin : Predilnica Litija 1:7, Tomi Press Bronx : Casino Safir 6:3, Oplast Kobarid : Dobovec Trgovine Jager 4:1, Kix Ajdovščina : Puntar 0:9. Lestvica po 4. krogih: 1. Predilnica Litija 12, 2. Oplast Kobarid 12, 3. Dobovec Trgovine Jager 9, 4. Puntar 6, 5. Tomi Press Bronx 3, 6. Nazarje Glin 3, 7. Kix Ajdovščina 3, 8. Casino Safir 0. POVRATNO ŠPORTNO SREČANJE »STEYER LIGE« Mozirjani tudi tokrat odlični Po postavljanju klopotca v avgustu na Plitvičkem vrhu so se nogometni navdušenci občin Apače in Mozirje pomerili na nogometnem igrišču. Tekma se je izšla v korist nogometne ekipe iz Mozirja. Do povratnega srečanja je prišlo 20. septembra na športnem igrišču ob Savinji. Tudi tokrat so Mozirjani zabeležili več zadetkov in zmagali z rezultatom 6:2. Skupino iz Apač je na občini sprejel župan Ivan Suhoveršnik in jim zaželel prijetno odkrivanje lepot kraja ter kasneje uspešen nogometni dvoboj. Gostje so se oglasili v Steyerjevi kleti Danija Grudnika, nato pa so si pod vodstvom Jožeta Skornška ogledali Mozirski gaj. Že malce »utrujene« nogometaše Apač je pričakala sveža ekipa ob- »Vinska« ekipa Steyer Mozirje v neustavljivem napadu na gol prijateljev iz Apač. (Foto: Jože Miklavc) čine Mozirje na čelu z vodjem Jo-žetom Jelenom. Po prvem zadetku gostujočega moštva je komentator Ivo Milovanovič vzpodbudil napadalce domače ekipe, ki je nato »rafalno« zadevala mrežo gostujoče- ga vratarja. Po odličnih podajah in nekaj solo prodorih je kar šestkrat zadel neustavljivi Matjaž Purnat. Končni rezultat so gostje znižali na 6:2 in se ob tem tolažili, da je zaradi »svinca« v njihovih nogah ostalo le pri tem. Zadovoljen je bil selektor Mozirjanov Dani Grudnik, župan občine Apače in kapetan ekipe gostov Franc Pižmoht pa je najavil, da bo do naslednjega srečanja v prihodnjem letu vključil v njihovo ekipo nekaj »kupljenih« nogometašev ter več vzdržnosti in discipline pred tekmovanji. Jože Miklavc MOZIRJANI KOLESARILI Skozi Dol-Suho in Trnavče V nedeljo, 18. septembra, se je v mozirskem trgu zbralo okoli sedemdeset kolesarjev. Tradicionalno kolesarjenje je obudil Bojan Napotnik iz kolesarskega centra Beli zajec, ki je poskrbel za vse potrebno na poti in ob njej, na prvem mestu za varnost udeležencev. Mozirjani in okolišani so pokazali, da radi kolesarijo in s tem storijo nekaj malega za svoje zdravje. Pot jih je vodila ob Mozir-nici do Dol-Suhe, skozi Trnavče, vikend naselje, do spodnje gondol-ske postaje v Žekovcu in nazaj v Mozirje. Dobre volje ni manjkalo, tudi koščka tekmovalnega naboja ne, čeprav manifest ni nosil tekmovalnega pridiha. Benjamin Kanjir ŠPORTNO DRUŠTVO NAZARJE Gostovanje madžarskih rokometašev V organizaciji Športnega društva Nazarje je 17. septembra v tamkajšnji športni dvorani potekala rokometna tekma med domačo in gostujočo ekipo Zalaegerzeg iz Madžarske. Spomladi je bila ekipa rokome-tašev iz Zgornje Savinjske doline na rokometnem turnirju na Madžarskem, v sklopu praznika občine Nazarje pa so Madžari prišli v Slovenijo in z domačo ekipo odigrali rokometno tekmo. Pred začetkom tekme jim je dobrodošlico izkazala tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in poudarila prednosti takšnega druženja, ki se lahko razvije še na gospodarsko, turistično in kulturno področje. Domača ekipa je sicer premagala gostujočo, vendar je bilo v ospredju prijateljsko druženje, ki se je nadaljevalo še pozno v noč. Gostje iz Madžarske so si naslednji dan ogledali še nekatere znamenitosti in bili navdušeni nad lepotami naše doline. JP Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 21 Črna kronika, Zahvale, Informacije Č R N A K R O N I K A • VLOMLJENO V GOSTILNO Juvanje: 20. septembra je neznani storilec vlomil v gostinski objekt v Juvanju in iz notranjosti odnesel denar. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila. • VOZNICA TRČILA V NABREŽJE Struge: 20. septembra je na regionalni cesti izven naselja Struge prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila udeležena voznica osebnega avtomobila. Slednja je zaradi neprilagojene hitrosti svojega vozila trčila v skalno nabrežje in se prevrnila. Zaradi poškodb je bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. (Foto: Jan Zajc) • NASILNEŽEM PREPOVEDANO PRIBLIŽEVANJE Prihova: 21. septembra je moški s Prihove na domačen naslovu izvajala fizično in psihično nasilje nad ženo in otrokoma. Zaradi povzročenega nasilja in bojazni, da bo s tem nadaljeval, so policisti nasilnežu izrekli ukrep prepovedi približevanja domačemu naslovu in domačim. Zg. Pobrežje: 23. septembra je znana oseba z Zgornjega Pobrežja na domačem naslovu izvajala psihično nasilje nad svojo mamo. Zaradi ponavljajočega se psihičnega nasilja in bojazni, da bo nasilnež z nasiljem nadaljeval in ga stopnjeval, je bila navedenemu izrečena prepoved približevanja domu in materi. Oba nasilneža bodo policisti tudi kazensko ovadili. • KRŠIL JAVNI RED IN MIR Lačja vas: 24. septembra okoli druge ure zjutraj je znani moški kršil javni red in mir v zasebnem prostoru v Lačji vasi. Po intervenciji policistov in zbranih obvestilih je bil kršitelju zaradi njegovega neprimernega obnašanja izdan plačilni nalog. • KRADLE ARTIKLE Nazarje: 24. septembra so bili policisti obveščeni, da so štiri neznane ženske temnejše polti z otrokom izvrševale tatvine artiklov iz trgovine Mercator v Nazarjah. Za storilkami, ki so trgovino oškodovale za okoli 200 evrov, policisti še zbirajo obvestila. • TRČIL V VOZILO Grušovlje: 24. septembra zvečer je prišlo na regionalni cesti v Grušo-vljah do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Zaradi vožnje po levi strani vozišča in pod vplivom alkohola je voznik osebnega vozila trčil v drugo osebno vozilo. Dva udeleženca sta se v nesreči lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v Splošno bolnišnico Celje. • ZASEGLI MOTORNO KOLO Mozirski policisti so v preteklem tednu vozniku motornega kolesa zaradi kršitev cestno prometnih predpisov motorno kolo zasegli. Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Kako doumeti, da si Vse in Nič? Verjeti, o samo verjeti, da ni zaman, ko te podira križ, v to našo skupno bedo prebujenim biti. (Jože Snoj) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradedka Antona ŽUNTERJA st. 1917 - 2011 iz Nizke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospe Alenki Rosenstein in gospe Faniki Rakun, ki sta ga v času bolezni tako skrbno negovali. Vsi njegovi 22 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Zahvale, Oglasi Dober, plemenit človek, kije z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega atija, brata, dedija in prijatelja Braneta ČRETNIKA iz Otoka 9.2.1952 - 21.9.2011 Zahvaljujemo se patronažni sestri Zofki za obiske na domu, osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej zdravnici dr. Andreji Pečnik. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili nesebično pomoč, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala velja tudi g. Ivanu Šelihu za lepo opravljen obred, vsem gasilcem, pevcem, praporščakom, združenju ZŠAM in OOZ Mozirje, Marku Potočniku za izrečene ganljive besede slovesa, pogrebni službi Morana in gospodu Mirku Zavolovšku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, da ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Lep, vroč poletni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas, in si za vedno odšel od nas. Adijo oče ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA 18. septembra je življenjsko pot iznenada in tiho sklenil naš oče, tast, dedek, pradedek in soprog Ivan PODKRIŽNIK iz Tera roj. 21.8.1929 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami molili in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, organistki Korpnikovi, praporščaku, pogrebcem in pogrebni službi Morana. Globoka zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste ga imeli radi. Hvaležno ga priporočamo v molitev. Žaluj'oči: vsi nj'egovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi IvanaJELENA z Rečice ob Savinji 22.4.1955 - 18.9.2011 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, vsem, ki ste mu kdajkoli stali ob strani. Posebna zahvala velja Lin-di in dr. Fürst, mozirskim reševalcem in osebju v Bolnišnici Topolšica. Iskrena hvala. Žalujoči njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je! ZAHVALA za vedno je zaspala naša draga Frančiška KOGOJ p. d. Kotnikova Franca iz Tera 76 6.2.1923 - 11.9.2011 Zahvala vsem za darovane svete maše, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala Čebelarskemu društvu Gornji Grad, zvezi borcem, gasilcem, sosedom in prijateljem iz Bočne in okolice, ki ste se prišli poslovit od mame. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Sin Ivan z družino Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 23 Za razvedrilo TISTEGA SMARSKEGA POPOLDNEVA Gelca (Ivo Tesovnik): »Čeprav še nisva uradno ločena, pusti mojo obleko pri miru. Že dolgo nosim dolga krila, da se ne vidi, kako mi »birčaft« propada.« Gelcin mož (Marjana Rihter): »Ja, pri tebi je pa oče točno vedel, zakaj ti mora dat' zapisat' kmetijo. Zato, da si zemlja spočije.« NAJLEPŠI NASMEH SAVINJSKO-ŠALEŠKE NAVEZE Janko Prislan (PGD Grušovlje - levo): »Če bi danes potekalo tekmovanje za najlepši gasilski nasmeh, kdo misliš, da bi zmagal?« Andrej Hribršek (PGD Topolšica): »Zmagovalca bi bila dva: jaz in ti. Eden z nasmehom izpod brk, drugi z nasmehom iznad brade.« SKORNŠEK ZAMAHNIL S SABLJO Ob družinskem prazniku Skornškovih v Mozirskem gaju je zlato-poročenec Jože Skornšek z mečem odprl steklenico rdeče penine rekoč: »Vsakih petdeset let zakona pa že lahko odprem kakšno fla-ško! Mili, na še petdeset!« To nepremičninsko krizo so zakuhali bankirji, kar jih je izučilo. Iz naslednje bodo znali potegniti še več. 24 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Križanka, Oglasi Plača je sicer slaba, ampak delo ponuja veliko LUKA V JUŽNI ANGLIJI ZDRAVNIK (POG.) RfTUAL ZAVETJE PRED VETROM LUTKAR MAJARON OZNAKA ROMUNIJE ČUDODELNA PIJAČA UMETNA VODNA PREGRADA ALEKSAN-DAR KDORJE KOSILO HITRI LOVSKI PSI GL. MESTO LITVE (ORIG.) MODNI VIDEZ KDOR LOGIČNO SKLEPA OTOK V BALEARIH PODLOŽNIKI V FEVDALIZMU PAPESKA DRŽAVA avtor P. L. MAJHNA OSA VRSTA PECIVA POSLANKA PEČAN LJUDSTVO V ZAMBIJI PREBIVALCI HOČ MUSLIMANSKI BOG BLIŽNJI SORODNIK PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR HLADNO OROŽJE SANKAČ (KNJIŽ.) POT NEBESNEGA TELESA ČOP IZTOK ŽIVAL S KLESČAMI DA (POG.) ITALIJANSKO LETOVISČE REKLAMNI LISTIČ KDOR JE NEKOLIKO VINJEN (EKSPR.) ZADEVA BREZ KONCA UMETNO SLADILO MINI SLOVARČEK ELIKSIR - čudodelna pijača DOVER - luka v južni Angliji REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE ■ ■ . sjr OS iS" TS? F U L D A ■ST A L I ! E N SNr I T »Ar K K 3K e „ DVEUE. IP R I Š L A — ,1 O NEMt M E I R M E D V E D K A IS- Š C i A T R I J ■S™ A T I K A '3 M A U R E Ine: N G I i N A N G št S A T ! R H jff O V E S K A N A P O L E N T A R .EÜST T V _ O B E D SEK Jf. B A S E L S!!! K R T A C K A K R I iS» L A N # L O K V A N J _ O B I R A C ■SAT I Z A K =J N A K A N A K A T A 1 www.lotoknjiga.net \Dh?aniatHC Upe é?< LEGURA Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 30. september ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predavanje: Drobtinice iz rečiške cerkvene zgodovine Sobota, 1. oktober ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Nastop Zgornjesavinjskega trobilnega kvarteta ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška (U8 in U10) ob 11.00. Čreta Proslava v počastitev 70-letnice prve frontalne bitke Nedelja, 2. oktober ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška (U12) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Celjski vitez (mladinci) ob 14.00. Športno igrišče v Lepi Njivi Liga malega nogometa ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca za nadaljnjo rejo, teža 140 kg; gsm 041/940234. Prodam bikca belgijsko plave pasme (mesni tip), starega 14 dni; gsm 051/358-408. Prodam teličko simentalko, težko 140 kg; gsm 041/875-401. Prodam telico simentalko, visoko brejo; tel. 584-34-96 ali 031/299330. Prodam 2 telici čb, breji 8 mesecev, pašni; gsm 041/324-377. Prodam 2 telici sivki, breji 8 mesecev, pašni; gsm 041/783-615. Prodam 2 telički limuzinki, težki 120 in 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam 8 vietnamskih prašičkov, možna dostava; gsm 030/370410. Prodam vietnamske prašiče in domače žganje; gsm 041/978-296. Prodam 9 ovc z ovnom in tremi ja-gnjeti; gsm 040/520-559. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko mesnate pasme, staro 10 dni; gsm 041/466-720. DRUGO - PRODAM Prodam suha drva, bukev in gaber, cepljena, metrska, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam suha bukova drva, klaftre; gsm 041/220-503. Prodam drva, klaftro, možnost dostave, razreza in tudi cepim drva; gsm 041/783-448. Prodam mešana 041/977-615. drva; gsm Prodam sveže zajčje meso; gsm 031/758-731. Prodam polovico mlade krave; gsm 031/818-328. Brezova drva, suha, cepljena, metrska, prodam; gsm 041/837-612 - Ljubno. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; tel. 584-54-64 ali 041/485551. Traktorski sekalnik za les - nov prodam za 2.700 eur; gsm 041/647793. Prodam diatonično harmoniko kaps CFB, staro 3 leta, lepo ohranjeno; gsm 041/966-397. Prodam komplet: računalnik 17 inč LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam rabljeno spalnico; gsm 041/844-705. Za simbolično ceno prodam rabljeno spalnico; gsm 031/842-615. Pasjo utico poceni prodam, je izolirana, krita s tegulo; tel. 584-34-97. Prodam prešo za sadje, 40 l ter 80 l sod, rostfrei, ugodno; gsm 040/173-141. Zelo dobro ohranjen multikultivator, prodam; tel. 041/806-001 ali 041/864-863. DRUGO - KUPIM Kupim mikser za krmo (pesa, buče) za prašiče; gsm 031/318-058. Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381. MORDA STE ISKALI PRAV TO gradbena in zaključna dela Izvajamo vse vrste gradbenih in zaključnih del. Pokličite na gsm 051/720-272. Sinani Ideal, d.o.o., Radmirje 1, 3333 Ljubno ob Savinji. steklarska delavnica tamše, mozirje Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ali vam zdravnik svetuje obisk morja? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. montaža in storitve Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. VOZILA IN OPREMA- PRODAM 051/731-265. Prodam VW golf IV 1.9 TDI, letnik 2003, 138.000 km, srebrne barve; gsm 030/622-042. Prodam škodo felicijo sport line, klima in veliko dodatne opreme, cela obnovljena; gsm 051/357-683. NEPREMIČNINE Na Ljubnem prodam hišo in traktor zetor 47/12, letnik 1976; gsm Prodam stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, centralna, telefon, vredno ogleda, 25.000 eur; gsm 051/206-045. Oddam opremljeno garsonjero na Rečici ob Savinji; gsm 031/544269. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja, oddam; gsm 040/866613. ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com 26 Savinjske novice št. 39, 30. september 2011 Organizacije, Oglasi GASILSKA ORIENTACIJA 2011 Gornjegrajci uspešni na državnem tekmovanju V soboto, 17. septembra, je na Smučarskem centru Cerkno v organizaciji Gasilske zveze Slovenije in v sodelovanju z Gasilsko zvezo Cerkno potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji 2011. To je bilo 14. tekmovanje mlajših in starejših pionirjev ter 11. tekmovanje mladincev v orientaciji. Udeležile so se ga tri ekipe iz Gornjega Grada, ki so si udeležbo priborile na nedavnem regijskem tekmovanju. Starejši pionirji so zasedli šesto in dvanajsto mesto, mlajše pionirke so tekmovanje končale na 25. mestu. Z rezultati so bili zadovoljni, sploh pa je !A BiLi ^iMWà j Ena od ekip starejših pionirjev ob prihodu v cilj. (Fotodokumentacija PGD Gornji Grad) bil velik uspeh že sama uvrstitev na državno prvenstvo. V šestih kategorijah se je pomerilo 178 ekip oziroma okrog 800 tekmovalcev z mentorji iz vse Slovenije v starosti od 7 do 17 let. V vsaki kategoriji je bilo 32 ekip. Sama proga je potekala po smučišču, še posebej strma pot je bila na povratku proti cilju. Po tekmovanju so se mladi družili s policisti in vojsko, ki so jim razkazali svojo opremo. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo najmlajših z ustvarjalnimi delavnicami ali sprehodom po okolici. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Uspešen zaključek regijske lige za gasilsko mladino V Radmirju so 17. septembra člani tamkajšnjega gasilskega društva z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) pripravili tekmovanje gasilske mladine in pionirjev. Tekmovanje je štelo za pokal GZ ZSD, za četrto tekmo regijske lige, raz- glasili pa so skupnega zmagovalca te lige. Tekmovanja se je udeležilo kar 59 desetin iz Savinjsko-šaleške regije. Z desetinami so prišli tudi mentorji, sodniki gasilskih disciplin in starši, ki so bučno navijali. Tako se je v Radmirju zbralo okoli 800 ljudi. Predsednik tekmovalnega odbora Franc Rančigaj je povedal, da je zanimanje za gasilstvo med mladino spet v porastu. Tekmovanje za mladinke in mladice, pionirke in pionirje je potekalo je na dveh poligonih. Vod- ja Slavko Bric je z mentorji in sodniki ob zaključku analiziral dogodek. Ob podelitvi pokalov sta prisotne nagovorila predsednik GZ ZSD Janko Žuntar in ljubenski župan Franjo Naraločnik. Prvo mesto za pokal GZ ZSD so osvojili pionirji PGD Gorica ob Dreti, pionirke Mozirje 1, mladinci Rečica ob Savinji in mladinke Rečica ob Savinji. V skupni razvrstitvi v regijski ligi po štirih tekmovanjih so v kategoriji pionirke Mozirjanke osvojile prvo mesto. Marija Lebar © VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t: 03 398 60 00, www.v Lvs ludi o.com, viu.slu di i d I. n el TRGOVINA Z OBLAČILI V UPRAVNEM CENTRU PH nas se boste lahko oblekli v priznane znamke: CONTO BENE, AMADEUS, BROADWAY, MARKS, MADONNA,.» ter novo garderobo dopolnil! z modnimi dodatki, torbicami in bižuterijo,... NOVO V MOZIRJU nrase- brslke in brglci, pred mm I je aagradna Igra, v Liter i nnir.iu- poiskati 6 podrobnosti, vkaterih^e objaulipru fotografiji rnirf seboj rjiliknjetj Ko ji 11 rijjd«. CC jih lil iJtflii fotografiji afcV.foiire. folosralijo ■zreiiti, i o,nr'lepite m dopanito i-rs ium jo s vitimi podaili piritjile na nsi fi^tov Sjvin^Ve rlOVtiO, iJujriS^.i (.'.Mi 4, 3331 Nj^jrje, čti Lorka, 'T oktobra M .'d pr jvhI ■ i .n n j l ■ rvd 11 ii buri m žrebali dobilo ikfl l-ppe ■■lnprade, ki jo podarja Zoomoks. trgovina ¿a male iirvafi m ribolov f «Mfini, ki sle pravilno rešili prcjlnju njlo^u, bil iicb i' ikmuiiTi MjrjJiui VršoAku. Sp. Kf jte 31. Šmartno ob Dreti. Nafl^j^rec fi; j -- n^Uv V najem tajniSlvu, kje boptejo bon trgovine ioomaf« v vreifnosti tU t Pokrovitelj akcije je Trgovina za male živali in ribolov Saumjslsa 1, Moz^ja