112. številka. Trst, v petek 17. maja 1901. Tečaj XXVI ..Edinost z a>* enkrat ia d*n. rar.un nedelj in racniko1*. ob 4. uri iveć*»r >itr4#nlna mni« : t* celo leto........24 kron ZH "Ol leta.........1? r ca J^etrt leta........- ta en me*ec.......kroni > ^roinioo je plačevati aa-i>*be r rer nril namArnnflj^^DraTa »t .-.aira. __'- r o Uihakarnah t Tr*tu se prodajo po-»amezne Številke po <1 stotink f3 btC.); t^ii Truta pa po S »totink (4 TViefna itT. H7a. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se froSiljajo uredništ vu Nefrankovani dopipi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. » tiii&a&tf j s »oč ! Naročnino, reklaiuaeije in oglase »prejema upriivuiStfo. Naročnino in oirtas« ;e plačevati loco Trst. Uredništvo In tlHkarna t»e nahajata 1 alici Carintia $tv. 12. rpravnlštvo, ln sprejemanje Insrratov v ulici Moli« piccošo šiv. 3, 11. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Nekoliko o našem ribištvu. Gospod urednik! Dovolite mi, tla Vam danes spregovorim nekoliko o predmetu, s katerim se naši listi razmerno malo bavijo, a ki je vendar čila važen za te naše kraje; «aj je — vinogradništva — glavni vir do!> od kom velikemu delu prebivalstva tu v obmorskih pokrajinah. Spregovoriti Vam hočem nekoliko o ribištvu, a se hočem /.a danes omejiti na to, da v glavnih potezah spregovorim o stvari, v kolikor je ista del dogovorov v trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo. V letu 1903. bo obnoviti to pogodbo. Ta | m »godba — kakor je že v naravi stvari — obseza velik kompleks raznih interesov. Ti interesi se pa često — kar je zopet v naravi stvai i — križajo med seboj in si nasprotujejo jeden drugemu. Za neke vrsti interesov izhajajo iz mednarodne pogodbe udobnosti in celo privilegiji na škodo drugim vrstam interesov. Po naši «1 ose danji pogodbi z Italijo so na avstro-ogrski strani interesi vinogradništva in ribištva oni, ki morajo nositi slabo stran pogodbe in plačevati i r a g i račun. Kazne industrije, razni karteli imajo morda dobiček od dogovorov z Italijo, ker je njihovim izdelkom odprta pot v Italijo skoro brez vtsake carine. Te ugodnosti pa Italija - to se umeje — ne dopušča, ne da bi iskala odškodnine za to na drugi strani. In to odškodnino išče ravno v dogovorih glede ribištva in uvažanja italijanskih vin v Avstro-O g r s k o. Sedem l»orih kron uvozne carine za italijanska vina v naše kraje, to je skoraj |M>i>olnoma slolmden uvoz; poleg tega pa so italijanski ribiči — ne, to bilo premalo rečeno, ako bi rekli, da so jednakopravni z našimi ribiči, arnpak, kdor jih vidi, kako se vedejo nasproti našim ribičem, mora misliti, d a so oni gospodarji na našem morju tikoma sem do vzto<"ne obali Adrije! To je ravno, kar kriči : tujec gos|w>dar nad domačinom ! ! O školah, ki jih trpi vinogradništvo vsled trgovinske pogodbe z Italijo, ne bom govoril danes. Danes mi je — kakor že rečeno — pred očrni škoda, ki jo trpi ribiška obrt. g. To imamo takoj privilegij, kf ga uživajo italijanski ribiči s tem, da se morejo na jedno samo morsko miljo (1852 m) bližati našemu obrežju. Vrednost te določbe za italijanske ribiče spoznamo še le po tem, ako vemo, da tudi domaČi ribič, ako lovi v okrožju druge občine, mora ostati miljo od obrežja. Tako zahteva ministerijalna naredba od leta 1835, S 1. Torej uživa tujec v našem morju povsem isto pravico, kakor domačin. To pa je že nečuven privilegij zi onega prvega! Koliko škode p rov z ročaj o ti italijanski ribiči, hočem dokazati tu z nekoliko podatki. Cožotskih in sploh italijanskih ladij ribari v naših vodah vsako leto povprečno nad 600. Na teh ribiških ladijah je do 2500 italijanskih ribičev, ki služijo okroglo po 1,250.000 K na leto, tako, da odpada na vsakega kakih .">00 K. Tu pa treba posebno pomisliti, da velik del teh ribičev love v naših vodah le od zadnje polovice septembra pa tja do Velike noči. Potem se pobirajo v Italijo, ker poleti ne ribarijo. Torej služijo ti ribiči po 500 K že na vsacega pol leta. Je pa tudi takih, ki po vse leto ne odhajajo v Italijo in ki neprestano lovč v našem vodovju. Mimogrede bodi omenjeno, da so to tisti, iz katerih italijanska mesta istrska rekrutirajo nove avstrijske državljane, da na ta način množe italijanski element v Primorju na škodo domačinom: Slovanom in — Italijanom! Takov Cožot služi pri nas najmanje po 1000 K na leto. Pa ko bi bila to jedina škoda ! Ali kakova je še le škoda, ki nam jo provzročajo se svojimi mrežami, ker uničujejo žnjimi ribji zarod : male ribe in jajčica. Mreže italijanskih ribičev so trojne. Največa je ona, kateri pravijo »koča«, potem sti tar tana in traganja. S temi mrežami segajo do dna morja, a ribe, katere love oni, navadno ležejo jajčica na dno. Tista velika mreža je napravljena ix dveh podolgastih koncev, ki se v sredini podaljšujeta v veliko vrečo. Vreča je napravljena iz treh mrež, ki se delijo v : zunanjo, notranjo in srednjo. Zunanja je narejena iz 8 cm velikih »očij«, a se razprostira samo zgoraj vreče. Notranja mreža se razprostira po vsej vreči in je narejena iz debelejih vrvic ; njena »očesa« merijo 34 mm. Srednja mreža pa, ali prava vreča je najgosteja in tudi najmočneje narejena. Njena »očesa« imajo 2 cm obsega. Na zdolej je vreča bolj močna ter je preprežena z mnogimi poševnimi vrvmi ter ima, posebno na koncu, mrežo bolj gosto. Na zgoraj ima kose probkovine (sughero), ki drže vrečo od dna. Konec vreče drži več obročev razširjenega in sestoji isti samo iz jedne mreže, ki ima »očesa« od 15 mm obsega. Na zdolej ima vreča dva kosa lesu, privezana na-se, ki sta narejena kakor sani ter služita, da se mreža ne trže ob različnosti morskega dna. Vsa mreža ima na doljnji strani kose svinca, a pogostoma privezujejo tudi kamenje, ki naj drži mrežo k dnu, in pa služi v t ;, da mreža, kadar jo vlečejo ob dnu, ne splava. Na zgornjem delti ima — kakor rečeno — probkovino, ki drži gornje dele mreže od dna. Za to veliko mrežo sti najpogubneji mreži tartana in braganja. Ti dve sti sKoro jednako narejeni, samo da sti mnogo manjši, nego »koča«. Razlikujeti se od poslednje v tem, da potrebujeti za ribarenje le po jedno la-dijo (bragoča), dočim potrebuje ona velika po dve. Ladije vlečejo mreže za seboj s silo vetra in preplujejo 1—3 morske milje na uro, Vlačijojihpapo morskem dnu. Kolikor močnejši pa je veter, tem hitreje se pomika to — oralo po morskem dnu. Oralo, j sem rekel; res pravo oralo ali plug so te J mreže, ki orjejo po dnu. Največ škode na-| pravlja velika mreža ali »koča«, ker je naj-I močneja in največa. Ko je mreža na dnu in s vozi ladija naprej, so med njima 700 do 1000 metrov dolge in na vsakem koneu precej ; debele vrvi. Te vrvi so na jednem koneu privezane na iadijo, na drugem pa na mrežo. Te vrvi plašijo se svojim gibanjem sosebno takozvane modre ribe, n. pr. lokarde, plavice, tuoje^ sardele, sardone itd., ki bi se večkrat približale bolj k bregu, ako bi mej potoma ne srečavale cožotskih vrvi, ki jih plašijo tako, eronu ter zrl za vlakom, ki pa je kmaiu zginil in le po-vesno črnega dima je naznačevalo njegovo »•mčr. l>a, ž njim je zginila tudi (»na, s katero se je dolga leta iffral ter jo imel rad kakor sestro. Zamecki je moral precej dolgo čakati, predno se je Ciril vrnil: »Kje si bil tako dolgo ?« »Gledal sem za vlakom.« »Čemu si tako otožen ? — Kaj ti je ?« »Nič — r-amo otožilo se mi je za Kla-rico.« Ali je imelo mari lagati otroško srce ? — < M Peruca sta stopala Konja korakoma, ''emu hiteti? Saj sta bila konja že itak potna. »Nu, Ciril ! Kar naenkrat ti je vzelo marnje ?« — »Ne vera vam kaj povedati oče. — Ali pojdeva po gosj>oda župnika jutri zopet na kolodvor ?« »Vidiš, na to bi bil pa pozabil kakor na smrt. Kajpada, da pojdeva. Ker sva ga prij>eijala sem, morava ga odpeljati tudi nazaj. Samo to je, da jutri (»ojdeš ti sam, ker jaz moram iti v Libohovice. Saj ti menda že smem zaupati konja?« »Da, sedaj že vem, kako ju moram držati, kako se izogibati.« In kako se je začudil kameniški župnik, ki je naslednjega dne stopil na Peruškem kolodvoru z vlaka ter videl ondi stati na cesti Cirila s konjama. »Menda me vendar ne čakaš od včeraj fant?« »Ne, šele pred kratkim sem dospel.« »Po mene.« »Da, častiti gospod. Blagovolite sesti v kočijo.« »Toda, toda — še nisem vprašal Zamec-kega, koliko sem mu dolžan za jedno vožnjo, a tu pa že zopet — — « »Za prvo vožnjo niste dolžni nič, druga pa je k prvi pridevek«, se je nasmejal Ciril. »Ali je to rekel Zamecki ?« »Ne, toda ko bi kaj zahteval od va9t porečem mu, naj si to odšteje od mojega zaslužka.« »Ali bi,bil res takšen? —Tedaj boš pa slab gospodar.« »Koga druzega bi ne vozil zastonj, toda Klarico — — « Župnik ee je nasmehnil zadovoljno ter stopil v kočijo. Ciril je vzel vajeti in bič v roke in kolikor je bilo kočij in voz na cesti, vse je prehitel. »Le polagoma, fant. Ko bi se zgodila nesreča, kriv bi bil jaz, ki sem modrejši. Le l>olagoma !« Ciril je ubogal, dasi sta se konja čutila razžaljena, da ju zadnji vozovi zopet prekašajo. Toda morala sta ubogati, kakor je ubogal Ciril. »Da, kmalu bi bil pozabil. Klanca je naročila, naj te pozdravim in kadar ji bom pisal, moraš jej tudi ti dostaviti kako vrstico. Ciril se je nasmehnil blaženo. »Pisati, toda kedaj, častiti gospod?« »Mar nimaš čez teden trenutek Časa?« »Samo v nedeljo; takrat pa zahajam v cerkev.« »Torej po službi božji?« » Vračam se popoludne, takrat pa krmim konja. »A popoludne?« »Seveda, toda takrat so vsi domači doma ; hoteli bi vedeti, kaj pišem ter bi se mi smejali.« iPride še.) To je samo jedea slučaj. Ali to se dogaja dan na dan in pri vseh ribah, tako, da bi mogli »ribjega mleka« (pešce latte), ali malih še ne razvitih ribic, jajčic, malih rakov nakrcati kar cele parobrode. In to skoro brez izjeme s takimi, katere so Cožoti zatrli. Kolika neizmerna škoda je to za ribištvo!! Naši domači ribiči bi tudi večkrat radi spuščali mreže nekoliko dalje od kraja, ali ne upajo si, ker se boje, da jim po noči pridejo Čožoti s svojimi mrežami ter da jim poberejo ribe in — mreže. Dogodilo se je tudi že — ko so Čožoti našim ribičem na ta način pobrali mreže in so naši potem šli tirjat svoje mreže nazaj —, da je prišlo do prepira, od prepira do pretepa in tudi do — ubojstva. Kdo se ne spominja groznega dogodka leta 1897 v križanskem slučaju?! Tako pa se ne dogaja samo v tržaškem zalivu ; ampak tudi po Istri in Dalmaciji prihaja večkrat do groznih spopadov na kopnem in na morju! V Trstu, na Reki, v Zadru, v Pulju je često čuti glasove, da večkrat ne bi imeli kaj jesti, ako bi ne bilo Čožotskih ribičev, češ, ti da o vsakem vremenu oskrbujejo trg z ribami. Na tem je nekaj resnice ; ali, ako bi Čožote res odpravili iz naših voda, bi ves nedostatek trajal morda 2—3 leta. Ker, čim ne bi več ribarili po načinu Cožotov, bi se ribe neverjetno razplodile in bi naši ribiči imeli tako bogat lov, da bi dajali na trg ob vsakem vremenu ne le zadootno, ampak tudi cenenih rib. Ali krivica, ki jo delajo Cožoti, je še drugje. Mesto da bi ribe, ki jih love v našem vodovju prodajali v naši monarhiji, pa jih pošiljajo 6 parobrodi v druge kraje, zlasti v Čožo, v Benetke in v druga italijanska mesta. Posledica temu je, da cel6 naša ob-obalna mesta — o notranjih niti ne govorim — nimajo rib in je na naših trgih silna draginja. Tudi naše tržaške gospodinje bi ve-j dele zapeti o tem žalostno pesem. Mnogo, mnogo bi se dalo povedati iz ribiške kronike o teh ljubih italijanskih ribičih, in o škodi, ki jo delajo domačemu ribištvu. Obračamo se torej do odločilnih faktorjev, v prvi vrsti narodnih, naj oni opozorijo državne na p og u b o, k i p re t i domači ribiški obrti, temu glavnemu viru dohodkov velikega dela prebivalstva, poštenih davkoplačevalcev in lojalnih podanikov. Faktorji, do katerih se i obračam, so: naše politično društvo, gospodar-; ske zadruge po Istri, kmetijska družba za okolico in pred vsemi pa naši gg. državni poslanci. Ti faktorji naj preskrbe za inicijativo za popolno odpravo Cožotov iz naših voda. In če že to ne bi bilo drugače, pa naj bi zahtevali od vlade vsaj to, da se točke 22, 23 in 24 ministerijalne naredbe od 24. dec. 1. 1884 prenarede v zmislu, da bi bilo ribarenje z mrežam: koča, braganja in tartana prepovedano vsaj na dve morski milji daljave od naše obali in tla bi tako ribarenje bilo dovoljeno le od 1. oktobra do 15. aprila. Omenjeni faktorji naj poskrbe, da se državnemu zboru predloži peticija za odpravo Cožotov, ali vsaj za označeno spremembo. V peticiji naj bi zahtevali tudi, da se od strani organov pomorske oblasti uvede strožje postopanje proti vsakemu prestopku in da se nadzorstvo nad ribištvom pomnoži tako, da bo popolnoma kos svoji nalogi. Zadnji čas je res, da tudi z našega morja izgine — filoksera, da bo mogel domači ribič vsaj dihati in da si zopet nekoliko opomore v gospodarskem položaju svojem. Naše vinogradništvo in ribištvo sta menda dovolj dolgo že plačevala dragi račun pogodbe z Italijo in jaz bi menil, da bi najprimitivneja pravičnost zahtevala že, da se jima odvzame nekoliko tega bremena, katero občuti to prebivalstvo tem bolj, k e r v e, da vse te žrtve uživajo ljudje, k i so sicer naši »zaveznik i>, ali vendar sovražniki, katerih s o v r a ž t v o d o n a s j e tradicij o naln o, zgodo v i n s k o- Politični preg-led. V TRSTU, dne 17. maja 1901. Skupno postopanje hrvatskih in slovenskih poslancev. Jeden členov »Hrvatsko- slovenskega kluba nain piše: Kakor na ukaz ali migljaj — bodi že 'mI katere-koli strani — prinesle so dunajske novine dne lf>. t. m. notico o »fuziji jugoslovanskih klubove. — To notieo so do-nesle po češkem listu »Hlas Naroda«. Notica ima nekaj resničnega, deloma je nepopolna, deloma pa tudi te ndencijozoa. Resnično je, da so se poslanci hrvatsko-slovenskega kluba dne 13. t. m. razgovarjali o tem, da bi h rva tsko-slovenski poslanci v državnem zboru sestavili parlamentarno komisijo, v kateri bi se dogovarjali, kako naj bi vsi ti zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda sporazumno postopali v državnem zlx>ru. NepojMjlno je, ako se govori o sporazumnem postopanju samo »hrvatsko-slovenskega kluba« in »Slovanskega centra«. »Hrvatsko slovenski klub« želi sporazumno postopanje ne le s slovenskimi |x>slanci »Slovanskega oentra«, ampak tudi z onimi š t i-rimi slovenskimi poslanci, ki ne pripadajo sedaj nijednemu, ni drugemu klub u. To je odloena zahteva Hrvatsko-slovenskega kluba«. Kakor od prvega začetka, tako stremi ta klub tudi sedaj po sporazumnem postopanju vseh hrvatskih in slovenskih poslancev in noče n i k a k e g a izključevanja, bilo z ene, bilo z druge strani. Tendencijozno pa je, ako se govori, da se zato pripravlja zjedinjenje obeh klubov, da se s tem ustanovi protitežje proti mladočeško-nernški alejanci !! V tem delu je rečena notica na|»erjena proti Mladočehom in jo treba odbiti kar najodločneje. In sicer ne samo zaradi tega, ker so Hrvatje in Slovenci o vsakem. za nje važnem vprašanju imeli vsikdar Mladočehe na svoji strani — in često jedino njih — ampak tudi zavoljo tega, ker v »Hrvatsko slovenskem klubuc ni bila namišljena mladočeško-neinška alejanca omenjena ni z jedno samo besedo. Kdor prinaša take notice, ta bi hotel Hrvatom i ti Slovencem vzeti najbolje prijatelje in podpirate Ijc, in ta tudi — ne zamerite mi tega neparla-inentarnega izraža — laže ! Hrvatsko- slovenski klub ne zna ničesar pozi ti vne^a o mladoceško-nemški alejanci. Ako bi prišlo, ali ako bi imelo priti do take, bi kljub že temu primerno uravnal svoje postopanje, in je tudi gotovo, da bi v tem slučaju mladočeski klub obvestil o tem klub hrvatsko-slovenski h poslancev. Ćleni »Hrvatsko-slovenskega kluba« so želeli in so delali na to od prvega začetka, da bi v s i zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda tvorili eden klub. Nesrečne razmere na Kranjskem pa so provzročile, da se ni doseglo tega. Sedaj, ko so ti zastopniki v dveh klubih, in ko četvorica njih ne spadajo ni k jedneiuu ni k drugemu klubu, ko so torej v treh skupinicah, dela s-Hrvatsko-slovenski klub« na to, da bi se te tri skupinice vsaj j m i odposlancih sporazumevale o posto panju v drža\ nem zboru. To bi morda, malo po inalo, dovelo do skupnega kluba. Sedaj že pa bi to pokazalo nasprotnikom hrvatskega in slovenskega naroda, da njegovi zastopniki j>ostopaj<» sporazumno ; ob jednem pa bi pokazali tudi prijateljem hrvatskega in slovenskega nanxla — in med njimi v prvi vrsti Mladočehom — da o vsaki priliki vedo, na koga imaj • računati. Členi »Hrvatsko-slovenskega kluba« delajo tako ne samo radi svetih vezi, ki spajajo hrvatski in slovenski narod, ampak tudi iz prepričanja, da zastopniki tega naroda, ako so razdeljeni, ne morejo ničesar, da na take nikdo ne računa, da se nikdo ne ozira na-i nje: in da bi, ako bi sporazumno |>ostopali, i nekaj zmogli, nekaj veljali ; da bi računale žnjimi prijateljske in neprijateljske stranke in tudi c. k. vlada! O položaju. Ni ravno slatm znamenje to. da v novejših časih, čim se je začelo kaj snovati in čim se dozdeva, da se pripravlja kaka važna evolucija v političnem življenju države, redno govore tudi o nas-Jugoslovanih. A to ne le prijateljski listi, ampak tudi sovražni. To bi kazalo, da smo nekoliko vzrasli na ugledu in da smo postali vsaj mal faktor v avstrijskih računih. Sedaj se mnogo govori o zbližanju med Mladočehi in Nemci. Mi smo povedali že zadnjič, da se najstru-peneja sovražnica Slovanov. »Neue Freie Presse«, kar topi v zadovoljnosti na dogodkih. ki se pripravljajo jk> njenem menenju. In v včerajšnjem svojem uvodniku prede dalje svoje misli in pošilja v boj ves svoj arzenal frazeologije, da bi med Cehe in ve-leposestvo zagnala kar najdebeleji kol. In kako se mudi nemškoliberalnemu listu! Raje danes nego jutri bi objel Mladočehe, ali same in brez — dosedanjih prijateljev. To vzbuja sum in Mladočehi ne bi bili previdni politiki, ako ne bi potrojili svoje — previdnosti. Tudi izdajica božjega Sinu je poljubil njega, katerega je hotel — izdati. Tudi praška »Politik« je tega menenja, da vse navdušenje nemških liberalcev za spravo z Mladočehi izvira le iz želje, da na ta način pride zopet v sedlo — nemški liberalizem. In ta liberalizem je uverjen, da se posreči to, ako le Cehi izstopijo iz vrst njega nasprotnikov. A baš Cehi so imeli dovolj prilike, da so do dobrega okusili, koliko je vreden nemški li- poročajo, da je De\vet zopet udri v kapsko kolonijo in da je sedaj z velikim topom v Zuurbergu. Oddelki njegovih čet so se pojavili na različnth mestih Kapske kolonije ter imeli že tudi več bitk z angležkimi četami, katere so premagali. Videti je torej, da so burske čete jako agilne in podjetne. In le pametno in pošteno bi bilo od strani poveljnika Angležev, ako je resnično, kar trde nekatera sporočila, da je namreč nasvetoval angležki vladi, naj stavi Burom čim najugodneje mirovne pogoje. No, kdor je čital zadnja govora ministerskega predsednika Salisburvja in pa brezvestnega ministra za kolonije, Cham-berlaina — posebno tega poslednjega — mora že dvomiti, da bi takov pameten nasvet našel poslušnih ušes na angležki vladi. Saj se ti gospodje ne sramujejo tudi najdrznejih laži, trditev, ki so z resnico v dijameutralnein na-sprotstvu, da bi le angležko j lvnost hujskali v nadaljevanje vojne. Mari hočete drznejo laž, nego je ta, da se je Anglija tako skazala v južno-afriški vojni, da se odslej vsaka velesila dvakrat premisli, predno bi hotela začeti prepir z Anglijo ?! Kaj tacega trditi, ko vendar ves svet — tudi najboljši prijatelji Angležev — soglašajo v tem, da je vojaški ugled Anglije v tej vojni dobil takov udarec, da je vprašanje, da-li ga sploh keda} še berabzem. Soditi morejo torej že v naprej, kako bi bilo, ako bi ta liberalizem zopet za- 1 preboli !! gospodaril! Da je imel ta liberalizem le naj- ! manjega čutstva do drugih narodov, bi bil v J . dolgih letih, ko je gospodaril, dovel do takega i I iZdoK" V"oLK razmerja, da bi bili Nemci prvi med jedna- Novoimenovani e. kr. davčni nad-1 dente* opisuje revno stanje cele armade ti- kimi, a on je vsikdar pritiskal na to, daizornik g TomaŽ Birimisa je pridodeljen stili laških delavcev, regnicolov, došlih tu sem okrajnemu glavarstvu v Sežani, da pre-! na povabilo tržaških irredentovskih krogov, da-li je dragi regnicolo vestno opravljal svojo službo ? Komisija je preiskovala in kmalu se je prepričala, da v nekem zaboju manjka (>f> parov svilnatih nogavic! ! No, ob enem smo izvedeli, da so že pri izhodu iz slobodne luke našli pri poštenjaku nekaj takega svilnatega in da radi tega — mož že čepi v luknji ! Mož ni bil torej samo tuj podanik, ampak tudi tat! A vsprieo temu dogodku — ki pa ni osamljen, ampak tipičen — sili se nam vprašanje: kako je mogel tak človek v avstrijskem Trstu priti do službe podmaga-z'nerja pri avstrijskem Llovdu, torej zavoda, ki uživa bogate subvencije od avstrijske vlade ? ! Kako? Mi ne vemo; ali to smo izvedeli iz dobrega vira, da so pri možu našli vizitko nekega bivšega namestnika! Seveda ne mislimo s tem dolžiti tega gospoda, tla je hotel uzmoviča priporočati in tudi radi izključujemo možnost, da bi bil dotični velmožni gospod vedel, kake vrste poštenjak je njegov zaščičenec; ali to jedno stoji, da ta slučaj priča, kako v našem Trstu o. kr. birokratje nimajo nič proti temu, ako se na mestu domačinov nameščajo tuji podaniki in tla sc cek> preko zavodov, ki uživajo žulje avstrijskih državljanov, vrši italijanska infiltracija. To je morala, ki izvira iz tega slučaja, in ta pravi: d a ž i v i m o v m e s t u neverjetnosti! Kodo je krivi Včerajšnji «lndipen- gf o s p o d a r j i nad n e s l o b o d-In mi pritrjamo praškemu listu, ki ni mi. in mi pritrjamo prašnemu listu, Ki vzame davčne urad„e posle; isti je rodom iz' ki so tem revnim ljudem bržkone obljubljali pravi, da je to tudi danes še temeljna ten- I Du|)rovnika in pravičen v narodnih stvareh, hribe in doline, a jih sedaj, ko so dospeli v deuca nemškoli beralni politiki! Sicer pa nismo | To pj| je že res preveg , Po(, tem na J velikih masah — pušča stradati! To so Ita-dosedaj še nič čuli, da Mladočehi res mislijo s]ovom nam pišejo iz Rojaaa . Gospod ured- Iijani! To so patrijotje ! Gorje revežem, ki na take nevarne ekskurzije na polje politi- j nik , Dovoiite mif da 8em odkritosrčen! Jaz jih ne poznajo in ki jim gredo na limanice, ških negotovosti. Tem bolj nas je osupnilo, | nisem f niti nisem 9jmpatizoval do kakor se je zgodilo v 'em sedanjem slučaju! ko smo minole sobote čitali v »Slovencu., g tem giljanjem Nisem se hote, Q(lre6i Mi srno »italijanofobi» ! Vsaj smatrajo nas tla tudi možje v »Hrvatsko-slovenskem klubu« i verij da Qe 8tvaH obrnejQ na bo]je tudi brez za take in opisujejo - osobito tu v Trstu! že jemljejo kakor gotovo stvar, kar si »Neue j tokegl| radikainega koraka. Zato sem molčal No, verujte nam, da nam je bilo milo pri Freie Presse« - želi. Nam se je stvar zdela jn trpel migl^ da ge naš g0spod župnik srcu, ko smo jih videli te dni cele mase, teh jednostavno neverjetna; vendar smo se odlo- j vendar apametuje; jaz sem — ne zamerite, revnih laških delavcev prenočevati na plačili, da napišemo oster apel do odločilnih či- , da govorim tako 0 sebi t _ eden onih> k] nera _ trgu pri erudečem mostu» ! Kje ste niteljev v »Hrvatsko slovenskem klubu«, vj vestHO in iz prepričanja izpolnjujejo verske bili vi veliki Patrijotje, kje je bil vaš itulija-katerem bi jih bili opozorili na usodne po- j d0iŽB08ti. Zato> da ne b; prilival olja v ogenj, nizem, kje vaša kultura (saj kultura je vir sledice, ki hi mogle navstati za razmerje med vam nisem d() daQeg pisal D; besedice, da-si človekoljubja) da ste pustili te reveže v ta-Jugoslovani in Čehi, ako bi se prvi res od- j ^ imel _ kakor re(,en obiskovalec božjih kem bednem stanju ? Kje je bil oni glasoviti ločili na tako husarsko ježo proti češko-nem-slllžb> __ že marsikaj na 8rcili kar me je «Italijan» Maver, ki je v Rimu trosil tiso-ški alejanci. dokler — je ni!! Pošiljanja ta- 'kk> jn bolelo Rar fie je pa dogodilo mi. «ake za pojedine veliki gospodi? Nimate-li kih tendencijoznih vesti v svet ne more opra- noli ponedeljek na večerni majnikovi božji vi Lahoni na razpolago pol Trsta ? Nimate-li vičiti niti sicer lepi namen — združenja obeh j s|užbif to presega že V8e raeJe _ zato ne raznih društev? In če ste se že morda bali, jugoslovanskih klubov. Tembolj nas pa veseli, j morem in ne timem ve5 molčuti. da bi se okužili od revnih bratov iz Italije da nas je jeden odličnih členov hrvatsko-j Naš gospod župnik je začel zopet rohneti i — jih-li niste mogli ohraniti vsaj v kakem slovenskega kluba od vezal od storjene nakane, j _ trde da na-e ljudatvo prokiinja Mater skladišču! He, lepo je biti «patrijoti», koje rav% je njega kem brezvestnem tržaškem irredentarju, tedaj rešili iz zagate, v katero jih je pognala trma j doižno8t> ali na6in katerega rabi in besede , — se nehuje ves vaš patrijotizem ! Pohvaliti njihovega voditelja, ali proti temu se mo- j k; jjh izgovarja na &vetem mestu — ne spa- moramo one, ki so spregovorili resno besedo ramo izjaviti najodločneje, da se tako igrajo . daj0 tja> ampak __ kam drugam. Vem, da na adreso zapeljivcev teh tujih delavcev — 7. Ognjem, ki bi mogel najhuje osmoditi, ne i Vi gospod uredn;^ 8e nikdar ne Spozabite tako, kar sta storila tukajšnja lista «L ' Indipen-toliko njihovih prstov, ampak — interese slo- j da bi zapisali v vaš cenjeni list be8edo, ka. dente« in «Avanti» ! Ob enem bi prosili \enskega naroda. korsnjo je rabil g. župnik? Gospod Jurica slav. politično oblast, naj zasleduje tiste brez- Nekaj o naših zaveznikih. K O m a n jo je pa izgovoril na svetem me^tu, na polua. srčne zapeljivce — in naj jih ako le mo-«L O I L r a g g i a t a», katerega je tukajšnje I usta, ne menč se za navzočnost otrok in goče pokliče na strogo odgovornost, redarstvo zaplenilo, je imel štiri poglavja : 1J mladine, na pobožnosti ! Truplo utopljenca v vodnjaku. Pred Rekel je: Rojančani preklinjajo M. B. nekaj dnevi smo bil? sporočali, tla je izginil bolj nego živina in jej pravijo — tu je ra- od doma 53 letni Karol Petelin, ki je stano- luijskanje proti Slovencem. 2. hujskanje proti katoliški cerkvi in slov. duhovnikom, 3. hujskanje proti avstrijskim napravam in institucijam sploh in 4. hvalospeve irredentizmu in sličnim prizadevanjem. In da to ni bil res lep roman? Avktor pa mu je menda tajnik društva «Dante Alighieri», o katerem je znano, tla šteje me>J svoje člene tudi aktivne in neaktivne državnike ter visoke ofifirje italijanske. Pa reci še kdo, da nimamo v Italiji iz-l>orne zaveznice in še bolje doma - avstr. de-plomacije! Ot>spodu grofu Ooluchowskemu naše najiskreneje častitke ! Nemški državni zbor je bil v torek odgodjen do novembra. Koneem seje je kancelar grof Bulow prečital cesarsko naredbo, s katero so posvetovanja odložena tlo 2t_>. novembra. Na tem dogodku je znamenito to, da ga je opozicija izsilila se svojo obstrukcijo-n isti š ko taktiko. Tudi tam je bila v razpravi txl agrarcev zahtevana novela o davku na žganje, a niso mogli glasovati, ker je bila zbornica nesklepčna. Opozicija je namreč većino prevarila s tem, da o prvih dveh čitanjih ni stavila nikakih predlogov i□ se je vedla, kakor tla ne misli oponirati rečenemu zakonu. Večina se je dala preslepiti, zbok česar je bila v torek tako slabo zastopana, da je opozicija mogla napraviti državni zbor nesklepčnim. Vojna V južni Afriki. Iz Londona bil beset'o, katero usta, ki so v resnici izobražena, ne rabijo nikdar, in ki se ne izgovarja v družbi olikancev, zlasti ne v družbi ženske, kamo-li na svetem mestu ? ! Ali se gospodu župniku res nič ne zdi, kake konsekvence morajo priti za takim postopanjem ? Ali misli res, da s t a kji m postopanjem zaustavi gibanje, katero mu je to umejeno sila neprijetno — katero pa je provzročil v prvi vrsti ravno — on sam ! ! Pametni ljudje gase, Če vidijo, da je začelo kje goreti ; gospod župnik Jurizza pa je drugačnega menenja. On meni, da najhitreje pogasi plamen s tem, tla — znaša nova polena pthI kotel in da pali in kuri neprestano! Razsodni ljudje pa se ne čudijo temu, da je v s peh takemu gašenju — še več i plamen ! Iz mesta neverjetnosti, ali: čujte in strmite! Kake tri mesece je tega, ko je bil nek« italijanski podanik vsprejet v stalno službo pri avstrijskem Llovdu. Že to samo na sebi je dejstvo, ki kriči, da živimo v mestu neverjetnosti. Ali ta slučaj je tem bolj kričeč ob dejstvu, da ima dotični mož že več cnavadnih» grehov na svoji vesti. Pred kakim tednom pa je moža — ime mu je Giovanni Carnielli — vzela noč in zginil je -— Bog ve kam! In prišla je komisija preiskovat, kaj in kako — da se uveri, val pri sv. M. Magd. Zgornji št. 80 ter da se je sumilo, tla je Petelin kje ponesrečil. Ta sum je bil popolnoma opravičen, ker v soboto popolutlne so našli nje^a truplo v nekem vodnjaku v Rocolu. Krčmar Ivan (.ire-gorič iz Roeola štev. 605, je bil namreč po opravilih v njivi njegovega soseda Cerkve-niča in je, gredorov>kem gojudiču našli so včeraj že na pol *»eenilo truplo samomorilca Andreja Blabe, rojenega I. 1845. v Skrzvpnem v Galiciji. Pred blizu jednim letom zastrupila se mu je hči in umrla, tako, da je ostal sam 8 svojo ženo; |>ozneje pa je ta pala tako nesrečne, da si je zlomila nogo. Vse to je ubogega moža ftotrlo tako, da se je udal pijančevanju, vsled čet*ar je bil odpuščen iz služl>e vratarja. Dobil je drugo tak« b1iiž1m», ali tudi v tej ga je hišni upravitelj jedenkrat oštel radi pijanosti. To je bil ne[M>sreden povod, da se je mož zastrupil. Dražbe premičnin. V soboto, dne 18. maja ob 10. uri predpoludne se b«nlo vsled naredile tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin : v ulici Sette Fontane štev. in v ulici Media štev. voz : v ulici (riulia štev. o in Verdela pol. štv. 205, obuvala; v ulici Michelangelo štev. kolo in pohištvo; v* uli«*i Karneto štev. 33, hišna oprava; v ulici Actjuedotto štev. 17, hišna oprava in puške; S ko r kij a Štev. 258, v ulici del Pešce štev. 2 in v ulici S. Sebastiauo štev. 528, hišna oprava; trg della Borsa štev. 2, hišna oprava; Corao štev. 5, Veliki trg poslopje Modello, |»ečatniki, črnilo, hišna oprava in stroji. Vremenski vostnlk. YTčeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 22.3, ob 2. uri popoludne 21.3 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.2. i — Danes plima ob 9.38 predp. in ob 7.54 |H.p. ; oseka ob 2.44 predpoludne in ob 2.48 popoiudae. »Tržaški Sokol r vabi na svojo veselico, katero priredi v nedeljo, dne 19. maja v »Narodnem domu« v Barkovijah. Vspored je sledeči. 1. H. Vogrič: »Na zdar!« koračnica, godba. 2. H. Volarič : »Slovenski svet«, možki zU)r. 3. V. Novak: »Hrvatskim pra-djedovinam«, godba. 4. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, možki z!x>r z bariton solo. 5. Telovadba na drogu. 6. A. Gerbec : »V veseli družbi«, |>otpouri, za godbo priredil A. \\'igner inovo). 7. Dav. Jenko: »Naprej«, možki zlx>r. 8. And. Hajdrih : »Jadransko morje«, godba. »Ženski jok«, šaloigru v enem dejanju. — Pevske točke izvaja iz prijaznosti »Slovansko |*evsko društvo«. Svirala Ih) godba pod vodstvom g«»sp. NVagnerja. Vstopnina 30 nč. V slučaju neugoonesrečil. Vozil da se je namreč v nekem čolnu, katerega je veter prevrnil. — Kake dve uri |M»zneje, ko je ladija s Privi- ; legijio priplula v Rovinj, je načelnik paznikov tami»šnje ječe naznanil redarstvu, da že več ča-a pogreša svojega devetletnega sina, katerega nikakor ne more najti. Iz poizvedovanj se je doznalo kmalu, da se je deček vozil z rešenim Privileggiom v čolnu, kateri se je zvrnil. Privileggio, katerega so takoj aretirali, je najprej tajil, da bi bil videl dečka, a je slednjič vendar priznal, da je bil deček žnjim v čolnu. Ko se je čoln prevrnil, zagrabil da se ga je deček okoli vratu, ker pa je mladenič videl, da bi bila tako utonila oba, [K>rinil je dečka od sebe, katerega ni več videl [»otern. Privileggia so obdržali v zaporu. Truplo utopljenega dečka pa ni bilo mogoče še najti. X Ne dosta t ki v Nabrežini. Iz delavskih krogov na:n pišejo: Sodč |h> tem, kar se govori in piše, ne bi bilo nobenega dvoma več, da se na postaji v Nabrežini kaj predrugači. No, predno spregovorim par besed, naj izjavim, tla proti onim 18 možem, ki zastopajo občino na brezi ns.vO, ne morem reči nič slabega, niti kaj pisati proti osebni časti njihovi. Ali nekaterim njih bi lahko očitali da se premalo brigajo za splošno korist naroda, oziroma ol>čine. Čitateljem je dobro znano, kolikokrati že smo opozarjali slavno županstvo v Nabrežini, naj bi storilo potrebne k -rake do ravnateljstva južne železnice zaradi slovenskih napisov na postaji; tudi radi dopisov ob ces. cesti smo opozarjali slavno županstvo; ali vse zastonj! Enkrat so odgovarjali v »Edinosti«, da oni so napravili prošnjo, da pa še ni rešena. Ali od tistokrat je minolo že precej časa, ne da bi se bilo kaj spremenilo, in ne da bi vedeli mi, da-li je ona namišljena prošnja rešena ali ne? Vi možje ste očetje vseh nas, vam je dolžnost, da zahtevate svoje in naše pravice. Ako storite tako, potem vas l>omo spoštoval1 mi mlajši. Dosedaj pa smo čuli le neugodne aodl>e o vašem delovanju ! ! Ni čudo torej, da mislimo vsi na prihodnje volitve starešinstva in da prodira prepričanje bolj in bolj, da treba voliti može, ki se ponašajo z zmožnostjo in resno voljo, ne pa samo z — imetjem. Poglejmo malo še na postajo. Uslužbenec Štefan Pertot ima nalog, tla opozarja občinstvo o odhajanju vlakov. Kaj bi se vam, gosjH>d Štele, zdel takov grehov, ako bi to svojo službo vršili tudi v slovenskem jeziku ? Ko bi klicali tudi : v Trst, na Dunaj, na Laško itd.?! Pomislite vendar, kje ste in kje leži Nabrežina !! Tako vidite, gospod urednik, da Na-brežinci ne napredujemo, kakor bi morali, ampak gremo rakovo pot na postaji in — v občinskem zastopu. Nekdo izza kota. Vesti iz Kranjske. * Razpis ustanove v izobrazbo kulturnega tehnika za melioracije barske zemlje. S|>orazumno s kranjskim deželnim odborom se razpisuje iz državnih in deželnih novcev založena ustanova v znesku 1800 (tisočosemsto) kron v izobrazbo kulturnega tehnika za barsko (močvirnato) zemljo. Ustanovo odda c. kr. |x>ljedeleko ministrstvo. Stipendist se udeleži pod vodstvom deželnega melioracijskega inženerja Andreja Kornella letošnjega delovanja za barsko osuševanje in obdelovanje v (raliciji (t. j. približno od junija tlo septembra) cer bo po dovršenju istega še tri mesece sodeloval na pisarniških delih. Dalje se zahteva, tla štipendist po dovršeni izobrazbi kranjskemu deželnemu odboru naznani svoje stanovišče ter mu v in jel lastnoročno razdirati oder. Ob enem je zahteval, naj mu dajo kaj — večerje. V ponedeljek zjutraj pa je šel v cerkev inje tam poplačal sveče in mrtvaško zvonenje. Potem je šel k mizarju, ter plaČtl dolg za narejeno krsto. Set laj pa je mož — pri najboljem zdravju ! ! XIII. glarna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« se bo vršila dne 25., 26. in 27. maja 1901. na Bledu po nastopnem vsooredu : I. V soboto, dne 25. maja. — 1. Ob 3. uri popoludne: Seja upravnega odbora v šoli. Vspored: a) Poročilo o delovanju vodstva Zaveze ; b) določitev poročila za delegacije ; c) predlogi in nasveti. 2. < >b 8. uri zvečer: Zborovanje delegacij pri Valtriniju. Vspored : a) Predsednik otvori zborovanje; b) poročilo taj ni kovo o delovanju Zaveze in Za vezenih društev ; c) poročilo računskih pregledovalcev za upravno leto 1899/1900. (§15. pos. r.) ; č) blagajniško poročilo; d) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.); e) določitev letnih doneskov Zavezenih članov (i; 7. lit. a Zav. pr.); fj volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§§ 11. in 12. Zav. pr.); g) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pr.); h) določitev časa prihodnji XIV. glavni skupščini Zaveze (ij 22. Zav. pr.); i) predlogi in nasveti. — Po zborovanju delegacij bo prijateljski sestanek v gostilni pri g. Peter-nelu, županu blejskem. II. V nedeljo, dne 26. maja. 1. Ob 7*7. uri zjutraj sestanek pri Petranu. 2. Ob 9. uri dopoludne : Glavno zborovanje po vsporedu, ki ga določijo delegacije, pri Valtriniju. 3. Takoj po glavnem zborovanju bo izvanredni občni zbor »Jubilejnega društva „Samopomoč"«. Dnevni red : a) Predsednikov nagovor; b) prememba pravil po sklepu občnega zbora. 4. Ob 2. uri popoludne: Banket vLui-senbadu. Po banketu vožnja po jezeru in izlet na blejski grad. 5. Ob 8. uri zvečer: Zabavni večer pri Valtriniju. (Vabilo in vspored se natisne posebe.) III. V ponedeljek, dne 27. maja. Ob 10. uri dopoludne izlet v Vintgar. Za glavno zborovanje so zglašene te-le razprave : 1. Dosedanje smeri in bodoča Konsorcij bo te dni vršil opcijo na ostali del emisije. Kraljica Draga. ZEMUN 17. (B.) V krogih, ki so blizu dvora beligrajskega se glasi, da ruski zdravniki, poklicani v Beligrad, ne pričakujejo več poroda kraljice Drage. Vseučtliščni profesor dr. Stegirev je imel včeraj z ruskim odposlancem Carikovim daljši razgovor. Eksplozija acetilena. BUDIMPEŠTA 17. (B.) Sinoči se je v nekem hotelu v Szekszardu dogodila eksplozija acetilena. Hotelier in hlapec sta bila težko ranjena in več gostov lahko. Iz angležke zbornice. LONDON 16. (B) Spodnja zbornica. V posvetovanju o vladnih predlogih, tičočih se reorganizacije vojske, je izjavil Balfour, da bi bila Anglija v začetku južno-afriške vojne I v boljem položaju ako bi bila vojska organi-! zirana tako, kakor se nssvetuje sedaj. Govore o trditvi, da je obrambo dežele prepustiti mornarici ne pa vojski, ter tla so predlogi tičoči se obrambe dežele in obseženi v načrtu, nepotrebni, je opozarjal Balfour na to, da so se izvestni vojaški strokovnjaki v inozemstvu mnogo bavili z vprašanjem, da bi bilo možno izkrcati vojaštvo na Angležko in kakove posledice bi nastale takemu izkrcanju ? Balfour je rekel, tla bi to pomenjalo naj -večjo varnost za mir, ako bi vojaški teoretiki na kontinentu umeli enkrat za vselej, tla bi bilo namerjeno izkrcanje na Angležkem jeden naj-brezupnejih vojaških eksperimentov. Na to so s 327 proti 211 glasovom odklenili pretilog Campbell-Bannermauna, v katerem se izjavlja, tla zbornica sicer želi podpirati odredbe za povišanje sposobnosti vojske za boj, da pa meni ob enem, da predlogi vlade, z ozirom na močno narastla bremena, ki jih mora nositi narod, niso primerni. — Zbornica je vsprejela vojaške predloge vlade s 305 proti 160 glasovom. Vojna v južni Afriki. LONDON 17. (B) Iz seznama zgub, priobčenega danes, izhaja, da so Avstralci, ki operirajo v okrožju Klerksdorp, v neki bitki tiae 10. t. m. imeli 5 mrtvih — med istimi jednega častnika — ter 6 ranjenih. prihodnje vsako premembo svojega «tanovišča n a i 0 g a slovenskega jezikovnega da na znanje, ,K>leg tega pase zaveže z | p q u k a. Zglasila »Slovenska šolska Matica«, reverzom. da vsaki čas, kadar bo kranjski poro5a I>rof. dr. p ran Ilešič. deželni odbor zahteval to, da deželi kranjski, o Učitelj pospešuj domačo in samoumevno proti primernemu plačilu, na n a r o d o v o v z go j o. Zglasilo' »Pedagoško razpolaganje svoje službovanje v stvareh barskega izboljševanja in obdelovanja. društvo v Krškem«. Poročevalec g. ravnatelj Ivan Lapajue. Stavil bo Bledeče resolucije: Prosilci za to ustanovo, do katere imajo a) Slovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo pravico mlajši, privatno prakso izvršujoči U9tanovi in vzdržuj list za domačo in na- kulturni tehniki ali tehnično izobraženi stro- rodno vzg0j0. b) Slovensko in istrsko-hrvatsko kovnjaki v obdelovanju travnikov, naj svoje | u6ite|jstvo se posvetuj o vpeljavi roditeljskih prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim k,,nferene. ali rojstnim listom, z domovinskim listom, 3. Novi poti k umetniški vzgoji kakor tudi z dokazili o dozdanji predizo- m l a d i n e. Stavki : a) Naša izomika je od- brazbi in o znanju jezikov, vlože najkasneje do visna preveč otl knjig, b) Narava in izkušnja Vesti iz Štajerske- — A k a d. t e h n. društvi »T r i- 20. maja 1901, na podpisan^ deželni vladi. sta najSM)ljši učiteljici, c) Mladina se preveč C. kr. deželna vlada za Kranjsko. »poučuje«, č) Ljubezen tlo narave, gojenje čutil, vzgojitev roke in očesa. 4. Potreba in korist r o k o t v ornega pouka za dečke v šolki dobi. Stavki : a) Veselje do delavnosti, b) V mla-glav« v Gradcu bo imelo svoj II. redni d()gti je trelm zar.eti za t>oznejše življenje. občni zlM.r v soUto dne 18. t. m. ob 8. uri Oboje zglasilo »Učiteljsko društvo za zvečer v društvenih prostorih s sledečim ormoški okraj«. Poročevalec gosp. nad učitelj vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega porekar. zl>orovanja. 2. Čitanje zapisnika br. društva Vodstvo Zaveze. »Sloveuija«. 3. Poročilo odborovo. 4. Prora- - čun. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo klu- l>ov; a) sabljaškega, b) pravniškega kluba. BTZOj&VVUI pOrOČUSL 7. Ev. dopolnilna volitev v častni sod (1 j Sestanek v Opatiji, člen). 8. Slučajnosti. OPATIJA 16. (P.) Danes je bil svečan obed na vojni ladiji Njeg. Veličaustva grškega Razne vesti. kraija Jurija v Opatiji. Povabljen je bil tudi Tudi pogrebniki so jeli štrajkati. Usluž- žuPan vite* Stanger z nekoliko druge benci pogrebnih društev v Neapelju namreč, odlične gospode. Dogodilo se je, da so štrajkovci zaustavili 1)anes Je rumunski kralj Karol v dvorcu mrtvaške vozove in jih niso pustili dalje, Angiolina vsprejel v posebni avd.jenciji mon-krste pa so pometali na ulico. — Prav po 9'gnora Zamlića, župnika na Voloskem, in _ italijanski < ekspozita g. Dubroviča iz Opatije, pridržavši Mrtvec, ki sam plačuje pogrebne stro- i11 Pri 5asa* Rekel iiraa Je> da mu Odbor političnega društva »Edinost« je sklenil v svoji zadnji seji, da bodo redne seje odslej ob sobotah in ne več v petkih. Jutri bo seja ob 8. uri in pol zvečer. HKHHHHHHHHHHHHHH * M slov. n\m pohištva | H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- f? J varn v Solkanu in Gorici g X Antona Černigoj-a X tt , It se nahu a xT X ^ v Trstu, Via Piazza vecchia S H (Rosario) S t. 1. Jg (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago jg Iz prve roke. ^ mm*M*mm*M*KKXx I Aleksander Levi Minzil 1 sf Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM— Ške. Nekemu (»oljskemu listu poročajo iz La-baczova: Minolo nedeljo ob 5. uri popoludne so svojci gospodarja Ivana Zuka konstatirali njegovo smrt. Truplo so oprali kakor treba ter je položili na mrtvaški oder. Naročili so tudi krsto in iz cerkve so prinesli voščene sveče, katere so prižgali. Nekako o polunoči pa se je mrtvec dvignil, stopil z odra doli je bivanje tu jako ugodno ter da se nadeja, da tudi prihodnje leto pride v krasno Opatijo. Posojilo avstrijskega Llovda. DUNAJ 17. (B.) Subskribcija na nove 4°/0 prijoritete v zlatu je imela najugodneji uspeh. Tako, da se na podpise večinoma morejo dodeliti le vrednoBti med 5°/0 in 30°/0. P P m i Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. IL0STEO7ANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certii Sy. Petra (Piaiza Bosarlo pod lUdslo Salo) priporoča Bvojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe «e izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo nat&njČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čftvlj. Mojster Ugodna prilika. V ulici Nuova. nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik i/,bor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju iu srebru iz najslavnejših tovarn s in periskopi«" ni mi lečami «» ! :?"> nove. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Modeme lorinjete vdelane v žel-vino ko>t. dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzli c o, barometri t> poveksevalne leće po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. 2hierry-ja pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih bltro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po posti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom'zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Marnarja A. TMerry-ja tovarna v Prepadi jri Roptcn (Rohifsch-Sauerbrunn). Nuj se i rogi bije ponarejanj ter pazi na /goranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Za Birmo! MARŠALA I . ZI ainka Aula A: Ver-pilio. od profesorjev pnj>on»čen*. RUM I. in II. vrste (Jamajka) v izvirnih buteljkah, j Ciper prastari. Sprejemajo raznovrstne nan.člM' o priliki birme: za likerje, torte i 1x1. Priporoča se JOSIPINA GULIČ v Trstu, ulica Belvedere st. 20. j trirovee z jVililtiiiii blairom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Pri|w»roča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jak<» nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-r«wVno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. l*ri|M>roča se pri najsolidnejšem delu in z zmernimi cenami. Operater kurjih očes, (K al i st) d*i p 1 o m o- v»n «pecijali>t fiiord«', ima stoj ambulatorij v Via Stadion 3. I. ki je odprt od ^ prenih !olerin Ona za operacijo v ambulatorij u 1 krona, iju ti«»inu 2 kroni. Mnfplir Ivan v Trstu IWa PiccoUžt ITICllvIlb I V €111 1. si časti naznaniti. or vzorcev novostnih -novij na upogle«!. >e t«>plo priporoča blagonaklonjenofti slavnega občinstva. trgove«- z jedilnim blagom v Trstu. Konrad Jacopich Piazza Ilarriera prif>ofo<'a svojo zalotro jestvin. kolonijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otxot»ov, žito. ovsa it«L po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na dežel«« na debelo in drobno. Ceniki franko. Važna oznanilo! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA, KASTE LOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrola zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja ua vse »o v;no cisto in naravDO, da se sme z mirno vesti« bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski za' d -ravl a po«I svoje varstvo samo ona vina. ki s<> - a in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« hnrti najfinejša vina. CENE: Istr-ki teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Viaa. . . . 34 „ Vino Opollo..... . 38 „ Belo vino it Visa ... „ 40 „ Zahtevajte veelej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna st. 6 (Dvorišč«^ Ivai? Serpulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor ttuli po deželi, svojo bogato zaiogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in pošti dvanajst malih ali š?st velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušajo z navodilom n p« »rabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 Htotink. — Pošiljatve je naslavljati na lekarnarja A. Tliierry-ja tovarna v Pregradi pri Rosrateu (Ro-llitsch-Sauerbruiiii). Vdobiva se v lekarnah. Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, regi s trovana v vseh naprednih državah. Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu. Važno za vsakega ! Razprodaja! l'o nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gi. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura «»<1 niklja, Anker remont, (na zeljo tnd posrebr.) •/. lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatlji«'«). 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica b privesom. Parižki sistem. 1 goldin- igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete. znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov z;t srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puticir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krak ovo - Stradoni IT. - K rakovo Neolem in ognju. Gumijevi trakovi najboljše vrste za cepljenje trt na zeleno ima na prodaj na debolo in drobno F. Papis Corica Raštelj št. 31. Gorica XXXXXXXXXXXKXXKX Nova mlekarna sveže mleko, smetano in stoleeno smetano. Ulica S. (Jiovanni £t. 3 v Tr-»tu. Pozor „Secession". Kuhinjska posoda od sivega emaj-liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj Zil kuhanje kave ali raja, ki deluje sam od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton madeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera vecchia 5 — T UST Proti malokrvnosti, zu rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev u\uu\ liniii. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza deUa Stazione št v. 3. Postne posiljatve s povzetjem. pristave v Kočah vdobiva vsak dan U Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povaod priljubljenega domaćega zdravila naj t*e pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z naso varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le te«laj je gotovo, da se sprejme originalni iz«ielek. Richterjeva lekarna pri zlatem lem t Pmi Ellx*b«tin« ulice 5. Restaurant SILBEREGO Via Ghega št. 9 A. wm najugodnejša gostilna H PLZEHSRO PIVO SILBEREGG po 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zalope SILBEREGG (G. E. POHLY), gC Via Zovenzoni št. 2. "mm Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. Prodaja vina „Ai Maestri j v ulici Valdirivo stv. 7. Od flane.-* naprej se prodaje • istrski teran po 32 nvč.. za na d«>ni po 30 nve. liter. I Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 j u ve. liter. Mr/.le jedi v velikem izboru ve nvč. za družine po 32 nvč. liter. Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa |K»slati po katerosikoli množino in prepričalo se bode, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. da je njegovo vino pristno. K«l«»r pije to vino, se mu ni treba bati glavobola iu tudi ne bolezni v žel«>dcu marveč se mu zdravje utrdi, za«lobi moč in tmli slast do jedi. Spoštovanjem Mate Kovače vic. NB. Na veči množine po posebnih cenah, Jakob Kosmerlj -■TRSTi- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. w T K G O V I N A 1K jestvin in kolonijalueura blaira. delikatev i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v t-ili«-i Bastione štv. 2.. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sena. najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Gostilna Dominik Ravalico TRST. — Ulica Oheara št. 7. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domaća kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemaj«> se aboniranjana obeti in večer o, tudi se sprejemajo naročbe ua dom s točno* postrežbo.