■ v>':'"v7.7-:' ■ v;;^
-/i< fim< e r i e/% m—ho/wi E

. . 'v ,	•. t.

No. 1G3
FCR€1GN in language ONLY	Pfational and IntematliMial Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 25, 1959
MORNING NCWSPAPGR
ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL
Vodnika Pakistana in Indije se bosta sestala
^dija in Pakistan sta si v laseh zaradi Kašmirja vse, od kar sta postala neodvisna. Sedaj se počasi pripravlja pet k sporazumu.
KARAČI, Pak. — Iz zaneslji-v'h virov je prišla vest, da se bo Predsednik Pakistana Mohamed Ayub Khan 1. septembra sestal v Delhiju z Nehrujem, predsednikom indijske vlade., Ayub khan se bo na poti v Dacco, pre-siolnico Vzhod. Pakistana v New Delhiju ustavil, da “napolni ktalo” z bencinom. Sestanek bo lako samo na pol uraden in kra-tek.
Sestanek je pripravil baje indijski zastopnik v Karačiju, ki je star prijatelj predsednika Paki-£'-ana. Pri tem mu je pomagal Cic8ti pakistanski zunanji mini-,Eler» ki bo predsednika Ayuba Nhana na obisku v New Delhi Kdi spremljal.
Predsednik Pakistana je že po-r°vno izrazil željo po pomiritvi 2 Indijo. Ta doslej ni kazala do-sk volje, nedavno pa je le podpi-^la s Pakistanom posebni dogo-^°r o delitvi Indovih voda, s či-Iltier je bilo spravljeno s sveta eno lažnih spornih vprašanj med ^kema državama. Sedaj se izgle-^ Pripravlja tudi rešitve kašmir-j ga spora. K temu sili tako vr*dijo kot Pakistan komunisti-1113 Kitajska, ki gleda s Himalajskih gora v Indijo.
Novi grobovi Bonn je brez prave
Po več Sv HigUand View POlHilM tlO POljjIte
bolnišnici je preminul 77 let sta- j	--
ri Frank Cerar, doma s Črne V Zah. Nemčiji SO imeli v zad-
vasi na Barju pri Ljubljani. Sorodnikov tukaj nima. Bil je član društva Carniola Tent No. 1288 T.M., ki je poskrbelo za njegov pokop. Pogreb ima v oskrbi Že-' letov pogreb, zavod na St. Clair A ve.	i f! 1 ‘ j!
Draper priporoča več vojaške pomoči tujini
Poseben predsednikov odbor pod vodstvom Draperja je ugotovil, da je vojaška pomoč zaveznikom koristna in potrebna.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik je pred meseci imenoval poseben odbor pod predsedstvom bivšega poslanika Draperja, naj na tihem preštudira, kako je z našim podpiranjem tujine, ali imamo od tega res kaj koristi in kakšno. Odbor je dal že nekaj svojih poročil, zadnjo se tiče vprašanja, ali je ameriška vojaška pomoč tujini res potrebna ali ne.
Odbor je v svojem poročilu obširno navajal razloge za in proti in prišel do prepričanja, da je vojaška pomoč neobhodno potrebna in da bi morala znašati letno najmanj 2 bilijona dol. Letos je Kongres odobril samo 1.4 bilijona dol.
Predsednik je poslal poročilo Kongresu s spremnim pismom, j ■!_	»..| ki v njem obžaluje, da je Kapitol
PO 'lSf3u!tŠfl Opi'QViiSSl tako globoko znižal letošnjo vo-^WASHINGTON, D. C. — Ko jaško pomoč.
P v Washingtonu zastopniki dr- Odbor se ni zadovoljil samo s ^vriega tajništva za zunanjo po- kritiko naše federalne admini-iko in ruski poslanik Menjši- stracije. Udaril je po ameriški v sestavljali dnevni red poto-J javnosti, ker kar naprej pozab-za tovariša Hruščeva, so ‘etljšiku kar naravnost povedali,
Nela hiša ni nobena “free
Hrušč@v ko v Beli hiši
Jeklarska stavka vpliva že resno na gospodarstvo
WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik James P. Mitchell je objavil, da jeklarska stavka, ki je prišla že v 42. dan, resno vpliva na gospodarstvo naše dežele. še večji bo njen vpliv v naslednjih tednih. Stavka se je začela 15. julija in doslej so slabi izgledi, da bi se skoro končala.
- Po podatkih delavskega tajnika je okoli 625,000 delavcev ali v stavki ali pa na ‘“dopustu.” Nji. heva izguba na plačah je preračunana na okoli $70,000,000 na teden.
“Steel Magazine,” znano glasilo jeklarske industrije, trdi, da ce obeta deželi velik gospodarski zagon, če bo stavka končana do 1.oktobra. Dotlej po njegovih podatkih še ni pričakovati v nobeni industrijski panogi večjega pomanjkanja jekla in jeklenih proizvodov.

,Clntry,” kjer vsak dela, kar ho-3 artipak samo bivališča za ^dsednika in nič več.
^l^ščev bo mogel torej biti v
^ b
tako toliko časa, kolikor 0dp tam zadržali uradni po-
tko
njih dneh ostro debato o pomanjkanju prave politike do Poljske.
BONN, Zah. Nem. — V Varšavi se sestane 1. septembra Mednarodna parlamentarna zveza.
Zahodnonemški parlament je imenoval za ta sestanek devetčlansko zastopstvo, v katerem so bili štirje izraziti predstavniki “beguncev” iz nemških predelov na vzhodu. To je razburilo Poljake v taki meri, da je poljsko časopisje imenovanje ogorčeno napadlo češ, da hočejo zagovorniki nemškega maščevanja priti za 20-letnico Hitlerjevega napada na Poljsko v Varšavo.
Vodniki zahodnonemškega parlamenta so nato sklenili, da ne pošljejo v Varšavo nobene delegacije, pač pa samo enega delegata, ki je politično popolnoma brezbarven kot “opazovalca.”
Ti dogodki so sprožili ostro debato v sami Zah. Nemčiji. Časopisje javno poziva kanclerja A- haj interesantnih podatkov o tem denauerja, naj označi zahodno- jfc objavil pomožni CIA ravnatelj nemško stališče do Poljske in sto- na kongresu Ameriške legije. Od-pi z njo v redne diplomatske zve- kril je sledeče podrobnosti: Mos-ze-	j kva privabi vsako leto več inte-
Za nekaj podobnega so se svoj Tigentov iz Latinske Amerike za čas prizadevali v Bonnu menda svoje univerze in partijske usta-že Angleži in tudi Amerikanci. nove, da jih tam izvežba v pod-Nemška vlada se ogiblje tega ko- talnem delu. Posebno jih vadijo raka, kerise boji, da bi s tem pri- v načinu, kako se je treba neopa-znala dejansko sedanjo poljsko- zno vriniti v delavske unije, di-Inemško mejo. Tega ne mara jaška in kulturna društva, storiti, čeprav je Adenauer že | Ko je na Kubi zmagal Fidel svoj čas javno povedal, da Zah. Castro, so iz Moskve takoj posla-Nemčija sedanje dejanske polj- h na Kubo posebnega strokov-sko-nemške meje ne misli spre- njaka, ki je dajal kubanskim ko-minjati s silo.	Imunistom in njihovim sopotni-
Na Zahodu računajo, da bi bi- kom nauke, kako zahtevati radi-1? poljska zunanja politika veli- kalno agrarno reformo, kako je ko bolj sproščena, če bi se Polja- treba priti na odločilna mesta v Ija, da komunisti niso prav nič ikom ne bilo treba bati nemškega rmijah, armadi in v upravni smž-spremenili svojega cilja, da pod- maščevanja in zahteve po spre- kk
jarmijo ves svet, in da vsako le-irnemki obstoječe meje. V tem' Moskva daje tudi izdatno de-to več žrtvujejo v ta namen. Od- slučaju sodijo nekateri, da bi bi- narno pomoč levičarski unijski bor očita tudi našim zavzenikom, 1° mogoče celo Poljake odtegniti federaciji za Latinsko Ameriko,
ŠCoiMnisti imajo dobro izdelan načrt za podtalno delo v Latinski Ameriki
MINNEAPOLIS, Minn. — Ne-
KOMAJ 11-LETNI DEČKO
ZABODEL TOVARIŠA VIGI
Dva zamorska fantiča, tovariša v igri, sta se včeraj popoldne sprla. Mlajši je stekel k nekim svojim znancem, dobil tam kuhinjski nož in svojega tovariša zabodel. Ta je uro kasneje v bolnišnici umrl.
CLEVELAND, O. — Na Linwood Ave. je do pred nejavnim živelo še več slovenskih družin. Ko so se začeli tja seliti zamorci, so se slovenske družine večinoma umaknile bolj proti sredini slovenske senklerske naselbine ali pa se odselile v mestno okolico. Včeraj popoldne so se dečki vračali s kopanja. Donalda Smitha, 11 let starega dečka, so tovariši po poti domov dražili. Sam trdi, da so ga tudi suvali n brcali. Do spora je menda prišlo, ko je Donald v igri s 13 let starim Georgem Williamsom, izgubil 30 centov.
Donald Smith je zatrjeval po-
liciji, da je potem, ko so ga tovariši dražili in cukali za obleko zaradi izgube pri igri, ki jo je ostal dolžan, stekel v hišo nekih prijateljev na Linwood Ave., našel tam na hodniku kuhinjski nož, ga skril pod obleko in se vrnil na cesto. Tam je dvignil kamen, da bi ga vrgel v Georgea. Ta mu je kamen izbil iz rok. Donald je nato potegnil nož' in tovariša zabodel v prsi.
Napadeni je imel še toliko moči, da je potegnil sam svoj žepni nožič iz žepa in tekel pol bloka za napadalcem. Tam se je zrušil. Rešilni avto ga je odpeljal v Mount Sinai bolnišnico, kjer je izdihnil.
Donalda Smitha je policija prijela malo kasneje na domu njegovih pisanih staršev in ga odpeljala v Deško zavetišče.
da premalo žrtvujejo v skupno obrambo pj;oti komunistični napadalnosti.
Bojimo se, da bodo njegovi
zvezi z Moskvo.
b0 pa tam mogel delati opomini ostali glas vpijočega v
Primarnih volitev bo malo
S1 Ugando med časnikarji in hirni lovci za dnevnimi novi-
puščavi.
Črnci zaenkrat še plaho izrabljajo civilne pravice
Memphis, Tenn. — V Memphis so bile občinske volitve za .	-	celo vrsto mestnih uradov. Vsi
kom ^ Postaji, ki jih je z lah- so misiiii; (ja bodo črnci volivci Inied seboj v Kaliforniji. Razlog izjave
za dve uradni
povečal jačino svo-^ Je radio postaje
Egipt. — Mesto je 08d ° dosle') ^ve 100-Kw. padlo
Vev lsal ves Srednji vzhod in zmagali najmanj
Vou prednje Azije’. .:iu,Žne mesti. ceia ,e Afrike. Sedaj je za-|	]-)a prepre£jj0) so gii beli
bo t ovaN n°va 300-kilowat- j Volivci skoraj v celoti na voli-®ati si! a^a’	m°goče sp"|šča. Ko so prešteli glasove, so
Nas 0r° P° vsem sve^U-	(ugotovili, da je mnogo črncev
deial e]1ieV	propagande jo V0jii0 bele kandidate in da sta
tala v ^ k° nova Posfaja odda- propa(JTa 0ba . črna kandidata, kov j Cdm ve^jem številu jezi- ^ so jima napovedovali zmago.
m.;!"'!	..........
Zanimive “pridobitve na-rodno-osvobodilnega gibanja” v Iraku
BAGDAD, Irak. — O posledicah iraške revolucije se je lepo izrazil nek zapadno-evropski trgovec, ki ima svoje podjetje v Bagdadu.
Ko so ga vprašali, kako shaja z delavci in uradniki, je rekel, da “uradnikov skoraj ne vidi več v pisarni; trije ali štirje dnevi so prazniki, državni ali verski, kar
ki ima svoj sedež v Mexico City. Ruski komunisti delajo roka v roko s kitajskimi tovariši. Tako na primer izdajajo kitajski ko-, v	_ .munisti v Havani levičarski ča-
ji! SG t0 116 bOOO ZGnimiVG sopis v španščini. Kitajski tovariši se posebno živahno udej-Washington, D.C. — Politični stvujejo v državah Čile, Mexico, opazovalci napovedujejo, da bo-'Brazilija in Argentina, mo imeli le redke primarne vo- J Uspehi seveda ne izostajajo, litve 'za predsedniške kandidate Ravno te dni so bili na primer in da bodo še te dolgočasne. jCastrovi pristaši gostje jugoslo-Ne bo nobenega Stevensona vanskih komunistov in po Jugo-in Kefauerja, da bi se tolkla siaviji dajali obširne simpatične
o vsem, kar so jim titovci
je menda preprost: vsi kandi- tam lepega pokazali, datje so prfšli do naziranja, da
na ta način čim več k°ljše obvestila o raz-govib -V arabskem svetu in nje-
primarne volitve le malo pomenijo in da niso vredne truda in stroškov, ki jih povzročajo.
— V Združenih državah porabimo več cinka kot po vsem ostalem svetu skupaj.
Vzhodni Nemci začeli znova bežati v Zapad-ni Berlin
BERLIN, Nem. — Ko se je 5. avgusta razšla brez vsakega us-jpeha konferenca zunanjih ministrov v Ženevi, je to pomenilo alarm za Vzhodne Nemce. Začeli so zopet bežati preko Berlina v Zahodno Nemčijo.
Ta mesec jih dnevno prebeži okoli 500. So to taki, ki so še zmeraj upali, da bo prišlo do zedinjenja obeh Nemčij, so pa sedaj obupali nad to možnostjo. -------------o------
Letalo na reakcijski po-jon poslali v zrak z raketo
Alamgordo, N. Mex. — Na vojaškem letališču so napravili 19. avgusta res drzen poskus.
Nataknili so letalo na reakcijski pogon kar na izredno močno raketo, kot jih rabijo pri satelitih, in tako pognali avi-jon kar s tal direktno v zrak. Poskus se je nepričakovano dobro obnesel.
0^aano> vroče in	_________ - .....,____
ter^vj VIoznost neviht. Najvišja dnevov še ostane, so potrebni za VčeP®ratura 92, najnižja 73. —
Višia 1 j® bila v Clevelandu naj-
Včer.aratura 92, najnižja 73. — štrajkanje.
. ______________„ “Potem takem se ljudske mno-
emperatura 86 ob 6.30 žice zabavajo s praznovanjem, pov klali padec temperature manifestacijami, štrajki in mez-Zr°čil veter, ki je pihal z dnimi pogajanji. Za delo ne
'*večer ]e
JjL
,'ostane časa.
NA POSKUSNI VOŽNJI — Nova potniška ladja Rottendam, največja, kar jih holandska mornarica ima, na prvi poskusni vožnji. Vzdrževala ho zvezo med New Yorkom in Rotterdamom.
Kje naj bo svelovna razšlava v letu 19(4
Washington in New York se potegujeta za sVetcvno razstavo in skušata dobiti čim večjo podporo za se v Kongresu. — čas odločitve poteka.
NEW YORK, N. Y. — Pred dvema tednoma sta senatorja Jacob Javits in Kenneth Keating, iz New Yorka, predložila posebno resolucijo v kateri pozivata Kongres, naj določi New York kot kraj svetovne razstave v 1. 1964.
Pretekli teden sta se senatorja Theodore Green, demokrat z Rhode Island, in Alexander Vi-ley, republikanec iz Wisconsina, Izjavila za Washington kot pre-stqlnico dežele, kjer naj bi se svetovna razstava vršila. Njunemu predlogu se je nato koncem tedna pridružil še sen. Homes Cape-hart, republikanec iz Indiane.
Da bi spore rešil, je predsednik zunanjepolitičnega odbora Senata Fulbright predložil resolucijo, v kateri poziva Eisenhowerja, naj imenuje posebno komis'jo, ki bo odločila, katere mesto je za svetovno razstavo najprimernejše.
Newyorški člani Mednarodnega odbora za svetovne razstave opo-iarjajo, da je čas za imenovanje take komisije prekratek. Ko bo mednarodni odbor novembra zasedal, mu mora biti ameriško mesto že predloženo, če ne bo svetovna razstava 1. 1964 v kaki drugi državi. Ker bo Kongres v prvih dneh (septembra zaključil zasedanje in se sešel šele prihodnje lete v januarju, mora mesto določiti že sedaj.
Zvezna vlada opozarja na sprejem državljanska
NEW YORK, N. Y. — Po podatkih Oddelka za vseljevanje in naturalizacijo je v vsej deželi okoli 3,000,000 oseb, ki imajo pravico do ameriškega državljanstva, pa se doslej še niso potrudile, da bi državljanstvo dobile.
Oddelek je začel kampanjo, tekom katere bo skušal postopno vse one, ki so izpolnili splošne pogoje za pridobitev državljanstva, na to opozoriti. Ta kampanja se je v malem začela že v preteklem februarju in je zdaj največ osredotočena na New York.
Posebno pismo bo opozorilo ne-državljana, da ima pravico do za-prositve za državljanstvo, pri tem ne bo skušalo delati vtisa, da naj se nedržavljan pobriga za dosego državljanstva, če noče trpeti škode. Pismo ga dejansko zagotavlja, da v njegovem položaju ne bo nobene spremembe, če prošnje za državljanstvo ne bo vložil.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
V	četrtek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Avgusta Meserko v spomin 8. obletnice smrti.
Rokoborba—
V	četrtek zvečer ob 8:30 bo glavna točka rokoborbe nastop Dick Beyerja proti Fritzu von Erich.
Vaja—
Jutri ob osmih zvečer je vaja za igro Miklova Zala.
Asesment—
j Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo i pobirala asesment od 6. do 8. v šoli sv. Vida.
Društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala nocoj od 6. do 8. asesment.
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment.
Med demokratskim posvetovalnim odborom in Kapitolcm se odnosi zboljšuiejo
Washington, D.C. — Zadnje dni se odnosi med Kapitelom in demokratskim posvetovalnim odborom zboljlšujejo. Demokratski prvak Butler se redno sestaja s predsednikom Rav-burnom in se lepo gleda s senatorjem Johnsonom.
Oba demokratska voditelja v Kongresu sta pogorela pri zakonih o civilnih pravicah in unijah in sta uvidela, da ni dobro, da si v sporu z odborom, ako te lastni senatorji in kongresniki ne ubogajo več.
Jordanija izbrala Jeruzalem za drugo prestolnico
AMAN, Jord. — Vlada je na svoji zadnji seji odločila, da bo zgradila v jordanijskem delu Jeruzalema kraljevo palačo in vladna poslopja, in smatrala mesto za drugo prestolnico dežele.
Novi del mesta, ki. je v oblasti Izraela, je prestolnica te države.
UAJNOVEJšEVESTI
JAKARTA, Indonez. — Predsednik Sukamo je razveljavil vrednost velikih novčanic na eno desetino in zamrznil večje bančne vloge. Vrednost rupije je znižana od dosedanjih 11.4 na 45 za ameriški dolar.
TOLEDO, O. — Sedem voz potniškega vlaka Baltimore & Ohio se je iztirilo v predmestju Perrysburg, pri čemer je bilo najmanj 13 oseb ranjenih. Nihče ni dobil težjih poškodb.
WASHINGTON, D C. — Državni tajnik Herter je dejal članom kongresnih zunanjepolitičnih odborov, da smafira položaj v Laosu za “zelo nevaren” in da bodo Združeni narodi morali skoro poseči vanj.
COLUMBUS. O.— Guv. DiSalle je odklonil podpis zakonskemu predlogu za povišanje pristojbin za avtomobilske tablice od sedanjih S10 nai $12.50.
VATIKAN, It. — Kardinal Eu-een T’sserant je dejal, da se bo bodoči vesoljni cerkveni zbor ukvarjal samo z edinostjo Katoliške cerkve, ne pa tudi z vprašanjem zedinjenja krščanskhi cerkva, kot se je doslej splošno tolmačilo papeževo napoved vesoljnega cerkvenega zbora.	<
9117 St. Clair At*. ^ HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohl#
National and International Girculaticm
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES«
United States:	/
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 163 Tues., August 25, 1959
Kongres in zakon o unijah
V	letošnjem kongresnem zasedanju smo imeli do sedaj samo dve veliki politični debati in dvoje glasovanj v visoka politiki: o odobritvi Straussa za novega tajnika za trgovino in o delavskih unijah. V Straussovi zadevi je propadla Bela hiša, akoravno je administracija pritiskala z vsemi dovoljenimi sredstvi na senatorje, naj glasujejo za Straussa. O zakonu o unijah je stvar nekoliko drugačna, zato pa še lepše oriše našo notranjo politiko ne samo za današnje din, ampak tudi za volivno 1. 1960.
Kot je znano, je senat izglasoval v aprilu svoje besedilo o zakonu o unijah. Najbolje ga je označil senator Lausche, ko je rekel, da je senat izglasoval tak zakonski načrt, ki ga AFL-CIO unijsko vodstvo vsaj tolerira, ako že ne odobrava. Z drugimi besedami je hotel reči, da je imelo unijsko vodstvo med senatorji toliko zanesljivih prijateljev, da je bilo tam nemogoče izglasovati zakon, ki bi bile proti njemu unije iz načelnih razlogov.
V	predstavniškem domu se je debata o zakonskih načrtih razvijala čisto drugače. Kot smo nedavno poročali, so se znašli na mizi pred plenumom kar trije zakonski načrti. Prvi je bil zakonski načrt, kot je prišel iz senata in ki ga je odbor predstavniškega doma temeljito predelal. Drugi je bil zakonski načrt, ki ga je predložila republikanska manjšina s pomočjo konservativnih demokratov. Zagovarja ga tudi predsednik Eisenhower. Tretji je bil zakonski načrt, ki izraža želje unijskega vodstva.
Zakonski načrt unijskega vodstva je propadel prvi. To so pričakovali vsi, tako v Kongresu kot v unijskem vodstvu. Radi tega se ni nihče posebno razburjal, niti unije ne. Ostala sta potem še dva zakona: zakon odbora predstavniškega doma in zakon republikanske manjšine. O teh dveh so par dni debatirali tako strastno kot o nobenem drugem zakonu v tem zasedanju. Pa ne samo debata je bila vroča, tudi intrige in pritiski so bili izredno močni od vseh strani. Najbolj so pritiskali zastopniki unij, ki so jih unije nalašč v ta namen poslale v Washington. Bilo jih je menda kar nekaj sto in vsi so obletavali kongresnike.
Z nepričakovano energijo se je vrgla v zakulisni boj tudi administracija. Napela je vse sile, da drži republikansko manjšino v predstavniškem domu na strankarski črti, kar se ji je tudi do dobra posrečilo. Skoraj vsi republikanski kongresniki so glasovali za zakonski načrt, ki ga je zagovarjala administracija. Administracija je seveda iskala zaveznike tudi med demokrati in jih tudi našla nepričakovano veliko. Temu so se vsi čudili še iz posebnega razloga.
V	boj za zakon o unijah je posegel proti svoji navadi tudi predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn, ki velja za političnega gospodarja v tem domu. Kar on reče, to drži, vsaj pravilo je tako in izjeme so redke. Izjema se pa je pripetila pri glasovanju o zakonu o unijah. Nič manj kot 95 ali tretjina vseh demokratskih kongresnikov ni ubogala Rayburna in glasovala z republikanci za načrt, ki ga zago-vrja administracija.
So to pretežno demokratski kongresniki iz južnih držav, po svojem prepričanju veliki konservativci, toda obenem tudi dobri strankarski prijatelji predsednika Rayburna. Teh 95 demokratskih kongresnikov je skupaj s 134 republikanci izglasovalo zakonski načrt administracije. Presenečenje, ki je zavladalo po glasovanju, je bilo v naši prestolici izredno veliko. Ne bo ostalo samo pri tem, glasovanje bo imelo tudi velike politične posledice, vsaj v prihodnjem volivnem letu.
Najprvo predsednik Rayburn ne bo lahko prebolel političnega poraza, ki ga je doživel v Kongresu. Že sedaj je večkrat godrnjal, da niso vsi kongresniki taki, kot bi morali biti, in da ne bi bilo za stranko nobene škode, ako bi imela tudi nekaj manjšo večino. Pri prihodnjih volitvah bo gledal, da obračuna z vsemi tistimi kandidati, ki so ga pri zadnjem glasovanju pustili na cedilu. Marsikateremu demokratskemu kongresniku bo prihodnje leto še žal, da ni potegnil z Rayburnom.
Na drugi strani je tudi unijsko vodstvo napovedalo, da se bo dobro zapomnilo, kako je kdo glasoval, ko bo prihodnje leto svetovalo svojim članom, kako naj glasujejo. Hof-fa je že kar na svojo roko napovedal boj njegove unije proti vsem, ki so glasovali za zakonski načrt administracije. V takih zadevah Hoffa navadno drži besedo. Unije ne bodo samo napadale tistih demokratskih kandidatov, ki so potegnili z administracijo, še bolj se bodo vrgle v borbo proti tistim republikanskim kandidatom, ki je bil zadnjič od njih marsikdo izvoljen s pomočjo delavskih glasov na osnovi lokalnih sporazumov med unijami in kandidati.
V	Washingtonu govorijo že sedaj, da v prihodnjem Kongresu ne bo marsikaterega sedanjega republikanskega kongresnika. Unije se bodo na tudi vrgle na intrige in intervencije, kdo naj bo na demokratski strani imenovan za delegata na konvenciji, ki izbere predsedniškega kandidata. Doslej so se unije za to vprašanje le malo brigale, prihodnje le-
to ne bodo pozabile, kako važni so delegatje za izbiro pred- odkorakali k mežnarju cerkve
sedniškega kandidata.
• S temi izvajanji nočemo omalovaževati vrednosti sedaj izglasovanega zakona. Ima mnogo dobrih strani, ni pa besedilo dokončno. Oba zakonska načrta, iz senata in predstavniškega doma je dobila v roke posebna skupna 15-članska komisija obeh domov. Njena naloga bo, da se zedini na skupno kompromisno besedilo. Šele potem, ko bo to besedilo dognano in izglasovano, bomo lahko rekli svojo besedo o novem unijskem zakonu. Morda pa niti takrat. Na delu so namreč že sedaj močne zakulisne sile, ki bodo poskusile zavleči pogajanja o kompromisnem besedilu tako dolgo, da bo konec sedanjega zasedanja. Nič pa ni v Washingtonu lažjega kot zavlačevati. In pri tem še ne bo treba ta posel opravljati dolge tedne, kajti začetkom septembra se zasedanje na vsak način zaključi, ker bo tovariš Hruščev pred vrati.
Pripomnimo naj še, da so ohajski kongresniki glasovali strogo po strankarski liniji: 14 republikancev za, osem demokratov proti. Naše unije bodo imele torej dosti prilike, da zagrenijo življenje 14 republikanskim kandidatom za kongresnike.

BESEDA IZ NARODA
tn t* *♦***■*■♦ >♦*♦***♦**•*'*♦♦»■11 * 11 ji i »*4->»»t*4i********< k
Počiinice sedaj in nekdaj	m še nešte-
'	|to drugih, ki so istega mnenja,
MILWAUKEE, Wis.
V me nekai edinstvenega, nekaj doba	za oko *n srce vzPon
seču lubju in avgusti je	na Triglav. Oprtani z nahrbtni-
počitnic< Tudi jaz imam 14 dni!, ,	°,____, ,
, .	.	, . ki, s primernimi čevlji in obleko
počitnic in ne vem, kje m kako ^ Mojstrani izstopili iz «Go_
bi jih izkoristil. Kajti y ^1 lepr|renjca_„ -e takoj y vasi) še bQlj
in preo sirni meri h je nljpa potem v soteski nas je objel podtmc premalo, da bi se podal loma o ^ laninski zrak)
tia, kamor me žene srce. Ce bi:	v	.	, .	___
božanski mir, ki ga kali samo
le sel, bi bil napor prevelik. Vse
drugače in lažje je bilo pri nas v Sloveniji. N. pr. iz Ljubljane si se po 5-urni vožnji z vlakom znašel na najbolj skrajni točki Slovenije, kjer si imel priliko delati krajše izlete na vse strani. Če si ostal doma, si imel priliko počitnikovati tudi v bližini svojega kraja.
V teh dveh vročih mesecih je bila Ljubljana skoraj prazna, kajti meščani, ki so bili naseljeni od glavne pošte proti Šiški, Bežigradu in Udmatu, so jo udarili z bicikli ali pa peš preko lepega ljubljanskega polja do Save. Od mostu pri Ježici — do Tomačevega je kar mrgolelo kopalcev in počitnikarjev, kjer so v valovih mrzle in čiste Save uživali svoj prosti čas.
Drugi del Ljubljančanov je prebil svoj prosti čas v kalni Ljubljanici, Malem grabnu in Gradaščici. Bolj komodni meščani in meščanke so se hodili kopat na krasno kopališče Ilirije in v Kolezijo.
Lepo število nezadovoljnih in
bobneči slap Peričnik. Ko smo dospeli do Aljaževega doma v Vratih, se nam je odprel veličasten pogled na Triglav in na druge vrhove. Prečudežen je pogled na gorsko rastlinstvo, ki se večno bori z neusmiljenimi viharji za svoj obstoj. Radi te lepote se tudi ljudje spreminjajo v res iskrene prijatelje.
Po dobri prespani noči v Aljaževemu domu smo se v ranih urah začeli vzpenjati po Tomin-škovi poti, nekateri pa so jo udarili po bolj lahki poti čez Prag. Ko smo tako premikali noge navzgor in vdihavali sveži planinski zrak, smo se večkrat ozrli na tajinstveno mogočno Severno steno, ki jo naskočijo samo izvež-bani gorniki. Po par urni hoji smo preko večnega snega dospeli do doma na Kredarici. Pred nami je stal v vsem veličastju sivi očak — Triglav. Naslednje jutro na vse zgodaj smo se začeli vzpenjati po Malem Triglavu, nato po grebenu Srednjega Triglava in končno smo se povspeli v ikrasni jutranji zarji na vrh
sitnih Ljubljančanov s sušo v Triglava k Aljaževemu stolpu.
žepu je presedelo svoje počitnice pri črni kavi ali pa pri pivu v senci kavarniških in gostilniških vrtov.
Najbolj srečni, ker so imeli največ .dni počitnic, so bili štu
Edinstven in veličasten pogled na vse strani tega planinskega raja človeka omamlja. Triglav, kako si krasan! Podpisali smo se v knjigo in na železni Aljažev stolp. Ko smo dali slovo Trigla-
dentje, učitelji, profesorji, umet- vu, se spominjam dobro, da mi je raki in privatniki. Ti so prebili na srce pritisnila neka teža, ker
svoje počitnice po vseh krajih le-
pe Slovenije večkrat dalj časa, včasih pa tudi samo par dni — odvisno je bilo od tega, koliko je imel kdo denarja v žepu.
Na naš svetovno znani Bled so hodili samo petični Ljubljančani s pripombo, da so morali obvladati kak tuj jezik, kajti s slovenskim jezikom v domačem kraju nisi veliko opravil.
sem se zavedal, da se podajamo
Te dni sem čital v ljubljanskem časopisu, da je na neki večerni prireditvi na Bledu govornik na radiju poročal o poteku prireditve v dobri srbščini, slabi nemščini in zlomljeni angleščini. Koga je pred vsemi ljudmi neki Ljubljančan vprašal, zakaj ne govori tudi v slovenščini, mu je govornik zabrusil: “Brate, ne bodi šovinista!” Z blejskimi čolnarji, ki prevažajo izletnike po jezeru, pa je druga muzika. Vsem onim, ki govore naš jezik, računajo prevoz po normalni ceni, tujcem pa računajo dvakrat ali pa trikrat več. Pa pravijo, da ne znamo. Skratka, vidi se, da je vedno enako na našem krasnem Bledu, naj isi bo Peter ali pa Miha na oblasti.
Najbolj zdrave in najlepše
v nižino, kjer je nečisti zrak In veliko zlobnih ljudi.
Na Malen Triglavu nismo krenili proti Kredarici, temveč smo se nižali proti Aleksandrovemu domu. Tu sem bil postrežen vedno z dobrimi ajdovimi žganci, skuhanimi in pripravljenimi na isti dobri način, kot mi jih je pri. i pravila moja mati. Drugi dan zjutraj so nekateri odšli proti koči na Velem polju. Naša skupina se je spustila proti dolini Sedmerih jezer, Po osemurni hoji smo dospeli do koče pri Sedmerih jezerih. Mnogo preje pa smo obšli mala Jezerca, ki so kot biseri posejana v tej krasni dolini. V jezeru pri koči smo se skopali na hitro, kajti voda je mrzla kot led.
Krasen je pogled na Hribarico. Tam so krasne planike. Večkrat se mi je posrečilo, da sem jih nabral na nevarnih čereh, velike in lepe, ter jih prinesel domov za spomin. Tudi tam je krasen pogled na gorsko rastlinstvo, na mecesne in druge stoletne, nikoli uklonljive gorske starce-drevesa.
V koči smo se dobro .spočili; in: drugi dan sredi dopoldneva smo jo odrinili čez Komarčo navzdol,
Sv. Duha, kjer smo tudi prenočevali na podu na dišeči mrvi.
Naslednji dan smo lenarili in občudovali krasno naravo. Tudi čolnarili in kopah smo se v hladnem jezeru, sred popoldneva pa smo se poslovili od tega krasnega slovenskega planinskega raja, ter se odpeljali z avtobusom na železniško postajo Bohinjska Bistrica. Še isti večer smo se vrnili v Ljubljano, kjer smo si obljubili, da se povrnemo — “Nazaj v planinski raj.” Toda na žalost, prišla je svetovna vojna, z njo naša žalostna tragedija in usoda me je pripeljala v Ameriko.
Razumljivo je, da se rad spominjam krasnih izletov v počitnicah v starem kraju. Pripominjam pa, da kljub temu, da si ne morem privoščiti počitnic v A-meriki tako, kot si želim, sem vesel in srečen, da živim v tej lepi in svobodni deželi. Upajmo in Bog daj, da ne bi bila ta zlata svoboda nikdar poteptana.
L. G.
Za sponzorja prosi
slitev, da bi mogel emigrirati v Združene države. N.C.W.C. posebej priporoča ta slučaj, ker smatrajo, da je Maraš izredno dober mož, priden in skromen. Rad bi sprejel vsako delo.
Kdor bi ga mogel sprejeti pod streho in ga vsaj začasno oskrbeti, lepo prosimo, naj sporoči na: Urad LIGE KSA, 673 East 117 Street, Cleveland 8, Ohio. To je eden izmed zaostalih, ki so že lani izpolnili vse druge pogoje za vselitev, le sponzorja niso mogli dobiti M. Krek
----- v_0------
V Kanado na božjo pot!
Cleveland, O. — Bogomir Maraš, sedaj begunec v Nuernberg 39, Sammellager fuer Aus-laender v Nemčiji, rojen 8. januarja 1899 v Vrtojbi, okraj Nova Gorica v Jugoslaviji, samski, po poklicu fotograf, govori slovensko, italijansko, nemško in nekaj angleščine. Moža priporoča urad Catholic Relief Services in katoliški duhovnik v taborišču. Dobil je pravico, da mu ameriška organizacija, plača prevoznino preko morja.
Ker je sedaj taborišče pred razpustom, prosijo, da bi se za tega moža našla streha in zapo-
Cleveland, O. — Kot je bilo že sporočeno javnosti, se pripravlja romanje k Mariji Pomagaj v Toronto v Kanadi za 5. september. Ker je v busu še več sedežev prostih, vabimo vse, ki se romanja žfele udeležiti, naj se javijo čim preje. Čas poteka in bus je treba plačati v naprej.
Vožnja stane $11. Pošljite jih s prijavo še ta teden!
Od Sv. Lovrenca se odpeljemo v soboto, 5. septembra, zjutraj ob 5:30, izpred Baragovega doma na St. Clair Ave. ob šestih, malo pozneje pa z E. 135 in Lake Shore Blvd.
Kot so bili romarji in roma-rice doslej vsakokrat zadovoljni z vožnjo in vso oskrbo, tako bodo brez dvoma tudi letos, saj je za vse kar najboljše preskrbljeno.
Zadnjič so nekateri odlašali s prijavo do zadnjega. Ker je bil bus že poln, jih seveda nismo mogli vzeti seboj. Javite se torej takoj in ne zamudite ugodne priložnosti za obisk Toronta.
Pozdrav vsem rojakom!
Jakob Resnik
Francija se pripravlja na izkorislanje velikih naravnih bogastev puščave Sahare
Sahara je največji puščavski zemlja bodo brez dvoma stali predel na vsem svetu, saj se raz- tudi še najmanj $60,000,000.
tega od Sredozemskega morja pa daleč tja: v Sudan na jugu, od Atlantskega oceana do Rdečega morja in se pod drugim imenom nadaljuje v Aziji.
Francoska Sahara je dosti manjša:, obsega le ozemlje južno in jugovzhodno od Atlaških gora, toda pod svojo peščeno in skalnato površino skriva kljub temu velikanska prirodna bogastva, Francozi se za nje dolga desetletja niso menili, sedaj pa jih je prijela mrzlica, da vlagajo v podjetja, ki so odločena izkoriščati saharsko bogastvo, velik dpi svojih prihrankov.
Pred štirim leti je bil Hassi Messaoud (Blagoslovljeni vrelec) zapuščen vodnjak sredi pe-
Vse te velike vloge so doslej prinesle is'e zelo malo. Lani so dali vsi vrelci 480,000 ton olja. (Kuvajt ob Perzijskem zalivu ga sam daje 70,000,000 ton na leto.) Izgledi za bodočnost so vendar tolikšni, da dajejo osnovo DeGaullovim sanjam o obnovi francoske veličine. Če se posreči zaloge petroleja, ki ga skriva Sahara, cenijo jih na najmanj 700 milijonov ton, izkoriščati in spraviti na trg, Franciji ne bo treba vsako leto izdati 300 milijonov dolarjev za tuji petrolej. Postala bo tudi popolnoma neodvisna od dobre ali slabe volje arabskih dežel na Srednjem vzhodu.
Sahara je navdušila Francoze. Najmanj okoli milijon fran-
ščene in skalne puščave, ki so , coskih družin je vložilo večji ali ga uporabljali potniki le kot eno |maniši del svojih prihrankov v izmed orientacijskih točk. Da- delnice petrolejskih družb, ki se
nes ima 5,009 prebivalcev raztresenih na 60 kvadratnih mi-
trudijo za izkoriščanje saharskih petrolejskih ležišč. Vsak
Ijah puščave. Hassi Messaoud (mesec se javi na tisoče mladih še vedno ne pozna otrok in'Francozov za zaposlitev v Sa-žensk, nima: ne cerkve ne mo- hari.
šeje, ima pa tri hotele s 650 u- Jacques Soustelle, vladni de-metno ohlajevalnimi sobami, legat za Saharo, je dejal: “Ta dvema kinogledališčema, dve- puščava bo pomenila za Franci-ma plavalnima bazenoma in le- jo to, kar je nekdaj pomenil tališčem, na katerem lahko pri- Daljni zahod za ameriške drža-stajajo tudi jet letala. V naselju,ve ob Atlantiku.
je 123 privatnih podjetij, med njimi ena pralnica in ena izde-
Klima v Sahari je strahotna. Podnevi se dvigne živo srebro
lovalnica brezalkoholnih pijač, na 130 stopinj in čez, ponoči pa
Med poslopji \so zelene trate, j pade na 30 ali še bolj. Dež je za katere so morali prst pripe- | prava redkost. V nekaterih pre-Ijati iz Alžira. V treh jedilni-'delih ga ni po več let ali celo cah za vodeče osobje so strež-, desetletij.
niki v belih jopičih kot v naj-1 Kljub vsemu tvori saharsko boljših pariških restavracijah,'naravno bogastvo povezano z prav tako dobra je tudi hrana, | električno silo, ki jo lahko nudi ki jo nosijo na mize.	(Alžirija, temelj takozvanega
Samb manjši del je pokrit s peščenimi sipinami, velika večina pa je skalnat svet z visokimi planotami, globokimi dolinami in vrhovi, ki se dvigajo do 11,000 čevljev visoko.
To ozemlje je prišlo pod francosko oblast 1. 1890, potem ko so se Angleži utrdili v Egiptu in začeli po Nilu navzgor prodirati v Sudan.
Prvi je na rudninsko bogastvo Sahare opozoril geolog Conrad Kilian 1. 1927. Vsi njegovi napori, da bi prepričal o tem u-radno Francijo in francoske g°' spodarske kroge, so bili brez u-speha. Šele po njegovi smrti 1. 1950 se je Francija resno lotila raziskavanja Sahare in v nekaj letih odkrila prva petrolejska polja pri Edjele. V juli' ju 1956 je začel prvi vrelec v Hassi Messaoudi dajati surovo olje. Poleg omenjenih dveh so odkrili v zadnjem času še dve drugi bogati petrolejski polji i11 ležišča naravnega plina, ki so baje naj večja na svetu.
Delovni pogoji so 'zaradi vročine in drobnega peska izredno težavni. Naprave se sorazmerno naglo izrabijo. Težavna je tudi preskrba z življenjskimi potreb' ščinami. Vse razen vode, ki jo je v Hassi Messaoudi dovolj, je treba pripeljati iz Alžirije.
Francozi uporabljajo, kjer Is morejo domačine. Sedaj je zaposlenih kakih 20,000 prebivalcev Sahare, katerih nekateri so se že izvežbali v prave strokovne delavce. Kljub vsemu morajo petrolejske družbe večino delavstva pripeljati iz Francij6, Da jih privabijo, jim nudijo visoke plače in vse, kar je le mogoče, pri tem pa se sklicuje.]0 še na njihovo domoljubje.
Med tem ko vlaga Francij^ v zadnjih letih povprečno okol' 200 milijonov dolarjev v izkoriščanje saharskih petrolejskih polj, je tuji kapital do zadnj6' ga okleval. Na eni strani dvomil o francoskih cenitvah na drugi pa se je bal državi j a11' ske vojne v Alžiriji. Alžirski pomiki so se rotili, da Franc’i1 ne bo uspelo spraviti iz Sahare niti enega soda olja. Njihov6 grožnje so ostale prazne besed6; Vsega skupaj se jim, je dosRi posrečilo iztiriti samo en vla^’ pri čemer je šlo v izgubo 500 ^ olja.
V zadnjem času si je večD3 tujih petrolejskih družb zag°
to vilo koncesije v Sahari z r>'
mero, da jih ob prvi priložno5
iti
začne izkoriščati. Francija ( med tem začela odločno akcU za končanje alžirskega spora, naj na široko odpre vrata v
haro.
Francozi so začeli graditi ^ di petrolejske vode, ki naj no in ceneno spravljajo sabaI ski petrolej do Sredozemsk6^ morja. V kratkem bo dogrUr cevovod od Hassi Messaoudi
alžirskega pristanišča Bougk
Dolg bo 145 milj, njegov preh ^ 24 palcev. Trdijo, da bo že z l3 nuarjem 1960 na leto teklo P njem do morja 4,500,000 ^ olja. Do konca prihodnjega le'. upajo, da. bodo spravili iz
ov
Messaoudija že do 14 milij011^
ton surovega olja. Dotlej UP3^ dograditi enak cevovod tudi Edjele do morja preko Tuniz1^ Po njem naj bi pritekalo iz ščave do morja letno okoli milijonov ton olja,.
Kaj bo Francijo,
vse to pomenilo
si lahko predstavi^
mo, če vemo, da je morala

lani uvoziti 20 milijonov ^ olja. Računajo, da se bo ta treba tekom petih ali šestih dvignila celo na 36 milijonoV'
Sah°r
Dotlej trdijo, da bo
Ustvaritev te oaze sredi pu-j “Constantine načrta”, s katerim j dajala že do 50 milijonov
toh
ščave je Francijo ogromno stala, ^je De Gaulle obljubil alžirskim J olja na leto in ga bo imela Fra^
Samo dve veliki petrolejski damočinom lepšo bodočnost v cija torej precej preko družbi od katerih ene lastuje enakopravnosti z evropsko potreb za prodajo y tujini- ^ vlada 80%, od druge pa 30%, Francijo. To je hotel poudariti Sahara ne skriva samo bo#^ sta porabili za ta kraj okoli 300 tudi Soustelle, ko je dejal: “V | zaloge petroleja in naravi1-6^ milijonov dolarjev. Vsega sku- tej puščavski pokrajini se bo od- , plina, ampak tudi železno, T1.
počitnice imajo oni, ki so se od-jkjer smo imeli večkrat priliko paj prihaja olje sedaj iz 40 vrtin, ločila usoda Francoske repu-1 ganovo in druge za indush^.
ločili, da jih bodo preživeli v go-jugledati krasno Bohinjsko jeze-rah in planinah. Od Kamniških Jno. Ko smo prispeli do divnega
Podobno velike vsote so bile iz- blike!”	jpomembe rude, med njimi
dane tudi za drugo veliko petro-1 Francoska Sahara meri 1,600,- večje količine prav redkih- ^ planin in Karavank do Julijskih ^slapa Savice, smo se za trenotek | lejsko polje v Sahari za — Edje- 000 kv. milj, skoraj osemkrat žišča odlične železne rude Alp, povsod najdeš vesele in sre-!ustavili in osvežili, nato pa smo le. Petrolejski vodi do Sredo- toliko kot evropska Francija, dajo med največja na sveth-
L
AMERIŠKA DOMOVINA,
Ameriška Domovina
-A'fl/ft ERI e/% m— MO JWt E

AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPfiR
K

Iz slovenskega Toronta
Pozdravljena med nami
Slovenska skupnost v Torontu raste in še vsestransko razvija. To se vidi ob najrazličnejših prilikah, ko se Slovenci zbiramo bodisi na romanju v Midlandu bodisi na slovenski • pristavi ali vsako nedeljo v naši cerkvi. Razumljivo je, da se s tem večajo tudi potrebe po dušnopastirskih
zabava, ki ji je dajal ton in takt orkester “Veselih Ribničanov.” Prireditev je privabila tako veliko množico Slovencev kot jih še do sedaj v Kanadi ni bilo' zbranih. Bilo je čez 200 polnih avtomobilov in 1 avtobus. Vreme je bilo naklonjeno do šeste ure zvečer, ko je začel rositi dež. Enodušno navdušenje za to slovensko pristavo je svečanost
uiočeh.
Pred kratkim sta prihitela med .dneva še povečalo. Uas iz Chile dva nova misijonarja lazarista preč. g. Andrej Prebil CM in preč -g. Zrnec CM.
Gospod Prebil bo verjetno po-
Upor v jetnišnici v Guel-phu
GUELPH, Ont. — Pretekli te-stal nov? leteči misijonar”'ki ^bo den je prišio do izgredov in sko-lskal, zbiral in dvigal slovenske °včice raztresene po širni Kana-
raj pravega upora kaznilnici. Uprava
di.
Mladega g. Zrnca pa nujno potrebuje naša mladina, ki jo je od Mta do leta več. Obema gospo-^orna želimo, da bi se na severu ameriškega kontinenta v brigi za duhovni blagor slovenskega človeka dobro počutila in da bi božji blagoslov spremljal njuno delo.
Blagoslovitev slovenske pristave
V nedeljo, 16. avg., je bil svojevrsten praznik. Od vseh strani so drveli avtomobili in vozili ^Judi na slovensko pristavo, oddaljeno 43 milj od središča Toronta. Ta dan je bil nekak uradni začetek tega čisto slovenskega letoviškega prostora.
Izletniki so se začeli zbirati že 2§odaj dopoldne. Ob pol dvanajstih je bila v novi veliki lopi Prvič sveta maša s pridigo, ki jo K- imel župnik preč. g. dr. J. Kolarič CM. Po’ sveti maši se je delilo kdsilo in val izletnikov je
zmeraj naraščal. Popoldne ob dveh se je začel glavni spored, povornik je najprej pozdravil g. župnika in predsednika cerkve-^ga odbora g. Ivana Peterlina ter vse druge, ki so kakorkoli Pripomogli, gre tudi na tem me-s'°venski pristavi tako posreče-n° uresničila. Bilo je treba veli-n° prostovoljnega dela in ideal-'riGga žrtvovanja. In vsem ne-nrenovanim, ki so do uresničitve Glpomogli, gre tudi na tem me-slu v imenu vse slovenske skup-llosti najtoplejša zahvala. V svo-Iem govoru je govoimik tudi na
ratko orisal pomen in namen last
orisal pomen tnega letoviškega
prostora:
a bi se na njem vsi obiskovalci ^ ubilni meri naužili svežega zra-a> toplega sonca in bili deležni P°trebnega razvedrila. Da bi se c- rem koščku zemlje znova po-Ve2ovala razdrta prijateljstva in Se rodila nova.
T’o govoru je g. župnik blago-°vil zemljo, umetno jezerce in vGiko novo lopo. Blagoslovu so edile plavalne tekme žena, de-1 rov. iGt, mož in fantov. Naslednje °cke popoldneva so bile: petje
tukajšnji je nagnala preko 410 jetnikov na kazensko dvorišče, kjer so morali za kazen prebiti celo noč pod prostim nebom.
Nezadovoljni jetniki so razbili vso posodo v obednici, prav tako tudi pohištvo in druge naprave. Jetniki, ki so delali v kuhinji, so začeli stavko. Med tem ko so jetniki v malih skupinah jedli, je velika skupina udarila proti izhodu iz kaznilnice. Kljub vsemu se je posrečilo jetnike zadržati. Pri tem sta bila dva čuvaja ranjena.
Minister za reformne ustanove in njegov pomočnik sta prišla v kaznilnico, da bi v dogovoru z njeno upravo upor zadušili in njegove vodnike izročili primerni kazni.
Ne bo dosti razlike
TORONTO, Ont. — Vodstvo Kanadske * narodne razstave je odgovorilo na vprašanje, če bo na letošnji razstavi, kaj večjih sprememb z ozirom na lansko, da ne, vsaj kar zadeva zunanjost.
Na zunaj sta dejansko le dve spremembi. Nova zidana in betonska vrata “Dufferin” so nadomestila stara obokana, ki so se morala umakniti Gardiner Expressway. Druga sprememba je prenosljiv oder, največji svoje vrste na vsem svetu.
Pomembnejša in hitrejše opazna bo notranja težnja poudkriti mednarodni značaj celotne razstave.
Razstavo bo odprl adm. Lord Mountbatten, ki je s skupino NATO vojnih ladij priplul v Velika jezera. Vsak večer in popoldne bo igrala na razstavišču godba angleških marinov iz Ply-moutha.
Sovjetski znanstvenik na radarski postaji DEW
CAMBRIDGE BAY, N. W. T. — Med skupino 30 botanikov, ki so na poti po arktičnem predelu Kanade, je tudi dr. Boris Tihomi-Skupina se je ustavila na tej doslej strogo tajni radarski
. -------- „„	postaji DEW in si ogledala veči-
jrodnih pesmi, odbojka, prosta 'no naprav.
ČE SE SELITE
spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite, Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
®117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
fcoj stari naslov:
novi naslov:
*4 OJE IMF. •

Preko morja
MONTREAL, Que. Na obisk v Trst sta odpotovala iz Montreala ing. Milan Rudolf in žena g. Milena z Metko. Ing. Rudolf je potoval in se bo vrnil z letalom AIR France, dočim je žena potovala z ladjo ARCADIJO.
Z letalom AIR France sta odpotovala na obisk v Ljubljano gospod in gospa Čete.
Po 15. oktobru, ko stopi v veljavo zopet 30% popust za potovanja z letalom samo za novona-seljence, se pričakuje grupa rojakov iz Prekmurja, ki se bodo pridružili svojcem v Montrealu^
Vsi navedeni so potovali s posredovanjem World Travel Service Ltd. v Montrealu.
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
Ottawa proti večjemu odvajanju vode iz jezer
OTTAWA. — Kanadski poslanik v Waishingtonu, D. C., je izročil državnemu tajništvu noto, v kateri izraža kanadska vlada veliko zaskrbljenost zaradi vedno novih poskusov odvajati večje množine vode iz Velikih jezer. Zunanji minister Green je izjavil, da upa, da so Združene države na čistem glede kanadskega stališča.
Kot znano je odbor za javna dela Senata naklonjen predlogu mesta Chicaga za povečani dovod vode iz jezera Michigan.
Vseljevanje se je zmanjšalo
OTTAWA. — Tekom prve polovice letošnjega leta je število vseljencev v primeri z lanskim manjše za okoli 10,000 — vsega skupaj 57,089 oseb. Med tem ko število priseljencev iz Nemčije in Velike Britanije stalno pada, raste število priseljencev iz Italije.
Nekako polovico vseh priseljencev so za delo sposobni moški, ostanek pa so žene in otroci. Nad polovico vseh je ostalo v Ontario, kateremu slede Quebec, Brit. Kolumbija in Alberta.
Nikita Hruščev ne bo prišel v Kanado
Kanadska vlada je povprašala v Moskvi, če bi hotel Nikita Hruščev ob priložnosti svojega uradnega obiska v Združenih državah pogledati malo v Kanado. Nikita se je lepo zahvalil in sporočil, da mu je žal, ker nima časa.
OTTAWA. — Urad predsednika vlade Diefenbakerja je objavil pretekli petek, da je vlada potipala v Moskvi, če bi se predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev ob priložnosti svojega obiska v Združenih državah hotel ustaviti za kratek čas tudi v Kanadi.
Sovjetska vlada je sporočila, da je zelo hvaležna za zanimanje kanadske vlade glede obiska Hruščeva, da pa obžaluje, ker mu že sprejete obveznosti branijo, da bi povabilo mogel sprejeti.
Izgleda, da vlada, vsaj njena
večina, ni posebno nejevoljna, da Hruščev “ne more” v Kanado. Sodijo, da bi tak obisk utegnil povzročiti neugodno politično reakcijo med naseljenci raznih narodnostnih skupin.
V diplomatskih krogih sodijo, da je Hruščev verjetno odklonil obisk Kanade delno tudi zaradi tega, ker je Kanada s povabilom tako dolgo čakala. Diefenbaker se je zganil in naročil poslaniku v Moskvi, naj povpraša glede obiska, šele teden potem, ko je Hruščev objavil svoj obisk v Združenih državah.
DOMA IN PO SVETU
Zaradi zmage pri volitvah v pokrajinsko zbornico, pri katerih je Joseph Smallwood dobil 31 od 36 mest, vlada prepričanje, da bo liberalni predsednik New-foundlanda še bolj vstrajno vodil borbo za “pravice” z zvezno vlado. Pri tem se bo brez dvoma skliceval na to, da je vsa pokrajina za njim.
Predsednik vlade Diefenbaker je imenoval 54 let starega David Walkerja, poslanca za Toronto-Rosedale, za ministra za javna dela, 41 let starega Pierre Sevig-ny, poslanca za Longueuil, pa za pomočnika obrambnemu ministru.
*
Zvezna vlada je sklenila imenovati posebno komisijo, ki naj preišče resno vprašanje kopanja in prodaje premoga v atlantskih obmorskih pokrajinah in v zahodni Kanadi.
❖
Pretekli mesec je bilo v vsej Kanadi redno zaposlenih 6,206,-000 oseb, med tem ko je število
brezposelnih padlo ha 228,000.
❖
Kanada in Japonska sta sklenili poseben sporazum, po katerem bo omejen uvoz japonskih tkanin v deželo. Te so v zadnjem času iskoro preplavile ves kanadski trg.
*
Od preteklih let je ostalo v skladiščih ob začetku letošnje žetve pšenice v Kanadi 546,298,000 bušljev, 93,302,000 manj kot lani ob istem času.
*
Od okoli 100 oseb, ki so bile na ladji Pilar, ki se je pretekli teden potopila na področju Filipinskih otokov, se jih je posrečilo rešiti samo 11.
Vlada Alberte je objavila, da je imela v prvih treh mesecih novega proračunskega leta $2,253,-000 prebitka, med tem ko je morala lani v istem času črpati iz
rezerv za kritje $12,048,000 primanjkljaja.
Potres, ki je pretekli teden zajel Montano, Utah, Idaho in še nekatere druge predele Združenih držav, je potresel hiše tudi v Lethbridge in Calgary.
Sfrahofen atentat v Rimu
Pred kratkim se je pripetil v Rimu dogodek, ki je razburkal vso Italijo in vzdignil prah tudi v inozemstvu. V neki ulici je stal prazen avto, okoli katerega so se igrali dečki in bili žogo, ki je obtičala’pod'vozilom. Eden je zlezel podenj, da bi jo poiskal, ko je pretresel ozračje strahoten tresk. Na bližnjih poslopjih so se razbile šipe, dečka je pa raztrgalo na kose, da je bil takoj mrtev, medtem ko so peterico njegovih ranjenih prijateljev morali odpeljati v bolnišnico.
Človek bi mislil, da je šlo le za veliko nezgodo, vendar preiskava je dognala, da ima stvar globlje politično ozadje. Avto je bil namreč last alžirskega časnikarja Mohameda Bulhufa, kateremu so nasprotniki namestili pod sedežem vozila bombo, da bi ga še isti dan ubila. Namesto njega je pa usmrtila nedolžnega 12-letnega otroka, ki je lazeč pod avto sprožil bombo.
Rimska policija je takoj zaslišala Bulhufa in vrsto drugih v Rimu živečih Arabcev iz se-
POD PROSTIM NEBOM — Schwo\bing, p redviesije bavarske prestolnice Muenchena, je znano po umetnikih, ki se tam zbirajo... V kavarne na prostem pa zahajajo tudi drugi obiskovalci. Te so v tem delu mesta posebno številne, čeprav jih tudi drugod ne manjka.
verne Afrike ter dognala, da je krvavi dogodek vsekakor v tesni zvezi z neusmiljeno in kruto borbo, ki se že leta vodi za bodočnost Alžirije v Afriki sami, v vsem Sredozemlju in tudi po raznih deželah Evrope.
“Rdeča roka”
Natančnega, ozadja policija ni še razsvetila, ker je narodnoosvobodilno gibanje Alžircev zelo zapletena zadeva, v kateri se tujfci težko prav zanesljivo spoznajo. Alžirci so razcepljeni v tri sovražne si struje in zato ni izključeno, da bi bil moral Bulhuf zgubiti glavo kot žrtev te notranje borbe med Alžirci.
Posebno tajno organizacijo so pa ustanovili tudi skrajni francoski nacionalisti, katerim baje načeluje bivši nadzornik francoske politične policije v severni Afriki Jean Viari. O njem trde, da ga skrivoma podpira francosko vojno ministrstvo, in sicer oddelek za protivohunsko službo. Tajna organizacija se imenuje Rdeča roka in se drži načela: na teror je treba odgovarjati s terorjem, zob za zob.
Rdeča roka deluje že od leta 1956 in je spravila na drugi svet že precej ljudi. Svojo mrežo ima razpredeno tudi po Evropi in na piko je vzela zlasti ljudi, ki dobavljajo orožje alžirskim upornikom: tako je bil 4. marca.ubit z bombo nemlški prevoznik v Hamburgu Georg Puchert, kar je zbudilo veliko ogorčenje po Zapadni Nemčiji.
Ravno tako se loteva zdaj ne-volja italijanske javnosti, ko vidi, kako se je borba za Alžirijo prenesla celo v Rim, kjer ogroža tudi življenje Italijanov. Tega mora biti konec, se glasi zahteva, četudi bi bilo v ta namen potrebno izgnati vse sumljive tujce iz države.
'BARAGOVE PRATIKE' letos ne bo!
Berwyn, 111. — Naročnikom in prijateljem “Baragove Pratike”, ki je izhajala od 1942 do 1059 sporočamo, da letos “Baragova Pratika” ne bo izšla.
Zato vljudno prosimo vse njene naročnike in prijatelje, da naj letos ne pošiljajo naročil za isto, ker Pratike letos ne bo! Prosimo upoštevajte to, da nam ne bo treba vračati na ročil. itd.
Razlogi, da je “Baragova Pratika” prenehala izhajati je draginja tiska in vedno manjši trg za slovenske knjige in tisk. Toliko v vednost vsem.
Hvala za naklonjenost v preteklosti in iskren pozdrav vsem!
JOHN JERICH, Izdajatelj in urednik B. P.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Splošno hišno delo in oskrba za 3 otroke. Stanovanje. Priporočila. Mora govoriti angleško. Kličite WA 1-6135.	(164)
k\\ sle prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravil' da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Handsl Dr«|
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
emo po pošti tudi za Clevelnad Naročila sprejemamo In I»vrfr
Molki dobijo delo
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
i
DELNO ZAPOSLITEV delavci kovinskih plošč kovinski izdelovalci izdelovalci načrtov
Morajo biti sposobni, izkušeni. Zmožni napraviti zasilno orodje, vzorce in manjše količine, lahke improvizirane dele, morajo znati ravnati z vsakovrstno kovino.
Lepa prilika za upokojence.
STAROST NEOMEJENA
Kličite KE 1-1961
_________________________1164)
MALI OGLASI
Naprodaj
Štiridelna oprava za spalnico iz mahagonijevega lesa, kot nova, cenjena za hitro prodajo in G.E. štedilnik in podstavek. Kličite EV 1-1512.	(165)
NAPRRODAJ
Prazno moderno poslopje za trgovine, lot 105 x 135 čevljev, v Euclidu, Ohio. Slovenski lastnik iz Floride pravi, da ga proda globoko pod ceno za $50,000. -To je pravi kup! Lastnik zgubi, Vi dobite!
Eckart Realty
484 E. 200 St.	KE 1-1440
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6 sob spodaj in 5 sob zgoraj, 3 garaže in 2 fur-neza. Blizu Superior. Na 1545 E. 47 St. Samo $13,000.
(163)
Stanovanje iščeta Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628.	(x)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z očetom išče 4-sobno stanovanje z 2 spalnicama v fari sv. Vida. Kličite IV 1-3858.	—(166)
Naprodaj
Restavracija in gostilna, C-2, D-l, D-2 licence, blizu tovarn, zelo dober promet, ugoden kup. Na 6424 Spilker Ave. EN 1-9877.
(166)
MALI 0SLIS!
NAPRODAJ
Dobroidoča trgovina z živili, pivo, vino, mesni izdelki, klobase. Zglasite se na 4110 St. Clair Avenue.
! ; ' ,	-(164)
Zaprto 1 teden
od 26. avgusta do 3. septembra
Vsem prijateljem in odjemalcem najlepša hvala!
MANDEL DRUB GO.
15702 Waterloo Rd.
-_______________063)
Hiše naprodaj
Dve hiši na enem lotu, posestvo za dohodek, na E. 68 St., blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397.	(1651
Trgovina s posestvom Trgovina z jedili prinaša $1,000 prometa in več tedensko. Vključuje stanovanja s 4% sobami. Na prometnem Lake Shore Blvd-, v Lost Nation okolici. Cena $24,500. Kličite Dorothy Glinšek RE 1-2693. VALLEY REALTY—CH 7-7200
(163)
Soba se odda
Spalna soba se odda zaposlenemu moškemu na 1027 E. 61 St.
(165)
Odda se
3 sobe s kopalnico se oddajo ljudem srednjih let na 1159 E. 61 St. Vpraša se odzadaj.
(25, 26, 28 avg)
V najem
Odda se velika nova trgovina na E. 200 St., in Fuller Ave. Dobro parkanje. Lastnik KE 1-2361.	(166)
AMERIŠKA DOMOVINA,
aaasi
markiza. — Naj utrdi najino prijateljstvo! — Pozabite in odpu-
k i	“	—	ki stite,'kar sem zakrivila proti
■fl	a ||	■H.vam; prizadevala si bodem to
IB popraviti! Podajte roko in bodi-
[) Odkritje Amerike [JfVoS'ie ponujano
II	ZGODOVINSKA POVEST	II "ul.roko pono“e fSpe ln ČUtil'
Mm da je goreče stisnila njegovo.
V tem je kraljeva dvojica se odpravila ogledat gospoda Al-vara. Rana njegova se je poka-'zala jako nevarno. Strašna zguba krvi je tako ranjenca oslabi-j la, da je ležal, ne da bi se kaj ganil. Ko je kralj ukazal, da mu morajo skrbno streči, si je še dal da bi ostavil Španijo, na katero ^da so se odprla vrata palače in jedenkrat točno poročati o nese ga sedaj vezale srčne vezi, kidz nje prišel višji kraljevi dvor- srečnem dogodku, so bile sicer drugim tajne.
Jaz ne morem prenašati,
JEDNAJSTO POGLAVJE Dosežen smoter Če tudi je Talaverovo poročilo Kolumbu vzelo skoro slednjo nado na uresničenje njegovega načrta, se on vendar ni odločil,
—To je vendar kri prelita za-jmalo. Kmalu se zasveti križ ne odgovore, je ostavil taborišče in me, — rekla je s prepričanjem ^le nad Malago, temveč nad gra-jzopet začel pogovore z vojvoda-
dom Alhambro v Granadi. Po- ma Medino Sidonijo in Medino
je jako neprijazen odgovor, da hočeta kralj in kraljica ogledati taborišče. Konji so že pripravljeni.
Kolumb se je naposled vrinil v krog radovednežev in videl,
rekel je Kolumb svoji Beatrisi,
— da bi ti očitali, da si se udala klativitezu. Najin zakon naj 0-stane tajen ljudem, radi moje in tvoje časti, naj ga že sedaj posveti cerkev.
In res sta se poročila čez ne-' kaj dnij v nekem oddaljenem temne polti, bliskajočih se samostanu. (Mnenje, ki je via- in od strasti izkaženega dalo dosedaj, da Kolumb ni bil poročen z Beatriso, je napačno, kakor se je pokazalo zadnji čas.
Rajmund Bulda iz Valencije in Marcellino de Cirecca iz Madrida našla 'Sta listine, iz katerih je jasno vidno, da je Beatrisa bila v rednem zakonu s Kolumbom.)
Ko so pokrovitelji Kolumbovi izvedeli, kako je razsodila junta, so si prizadevali, da najdejo sredstev, v drugič ga predstaviti vladarjema. To je bilo tem lo-žje, ker sta kralj in kraljica se le nereda odrekla od načrta, ki je ebetal sijajne uspehe. Čez nekaj dnij je dobil Kolumb naročilo, da se ne sme oddaljiti od kraljevega dvora, kajti njegova stvar se bode vnovič pretresovala, kadar se le konča vojna. K temu pismu je bil priložen talon za
nik Alvaro de Portugal in višja j V tem se je markiza de Moja kraljičina dvornica gospa Bea- pod pazduho Kolumbu približa-trisa de Bobadilja markiza de la kraljici.
Moja. Nastala je grozna gneča, j —Vaše veličanstvo — zakli-Vsi so se rinili naprej, da bi bo- eala je in ponižno se priklonila.
Ije videli izhod kraljeve dvojice. !-- Tu je rešitelj mojega živ-
Kolumba so odrinili prav k du- '.ljenja, katero je do poslednje rim kraljeve palače. To trenotje kaplje krvi vašega veličanstva, se je prikazal pri njem človek Zatorej se upam nadejati, da ne
očij odrečete svoje milosti gospodu obraza. Kolumbu!	*	.	i • i
Vsled nekega nejasnega čuv-j —Sprejmite mojo hvaležnost,	P°'aza SV0J° ra ros >
stva hotel je Kolumb odriniti te- gospod Kolumb, — odgovorila je ga človeka, a se mu je izmuznil kraljica. — Dokler nam Bog da-kakor kača in kakor divja zver je oblast in zmožnost vladati te sc zagonal na Alvara in sunil ga dežele, se vaši interesi in načrti s kindžalom v prsi.	j ne pozabijo. S tega trenotka jaz
—Presveta Devica, jaz umi- ^as smatram, da ste v kastiljski ram, je stokal nesrečnež s pre- službi, če tudi se je dosedaj le
tresujočim glasom in padel na redkokdaj kaj storilo v tej deže-	v	.	,
J s	^	.....	.	odobj-en j a Prenasal počasnost na potu do
tem ne bode nič oviralo uresničenja vaših načrtov!
—Potolažen bodem čakal ta čas, vaše veličanstvo, — odgovoril je Kolumb, — in nizko se poklonil kralju.
—Da se pa vam zboljša gmotno stanje — rekel je kralj, — dobi naš kraljevski blagajnik u-kaz, da vam izplačuje stalno plačo .. .
Vzlic trdni odločnosti kraljevi, minoli so meseci, da celo leta, predno je zmagal križ nad polumesecem. Malaga, Bača in Mursija so se udale le po hudem uporu in še le po celi vrsti krvavih bitev je bilo mogoče prodirati proti Granadi. Znamenito jutro, ki
' spodstvu poiumeseca na skem in ki je razvilo krščansko zastavo kastiljsko nad visokim stolpom Alhambre, nastopilo je šele v januarju 1492. leta.
I Kolumb se je dejanski udeležil vojne, vedno sledeč kraljevemu spremstvu; večkrat je 0-
Celi, a ko to ni imelo nobenega uspeha, je sklenil slediti nedavno dobljenemu povabilu francoskega kralja in ostaviti Španijo. Ko bi še tukaj nič ne bilo, o-stala mu je še Portugalska. Njegovi portugalski prijatelji ga še niso pozabili. Njegov brat Jernej, ki se je bil preselil v London, se je z Moniko zopet povrnil v Lizbono, in je spremljal Dijaza, ki je odkril Nos Dobre nade. Kmalu je Kolumb dobil pismo od kralja Janeza II., naj pride v Lizbono, da se obnove dogovori o njegovih načrtih.
Pri tacih razmerah Kolumb ni mogel zgubljati časa. Ko je za trdno sklenil, da ostavi Španijo, je naredilo konec go-ije sel v samostan La Rabida, da poiumeseca na Špan- vzame svojega s^aršega sina Dj,-
jega, ki je bil ondu v oskrbi in pod varstvom prijorja Marčene, da ga združi z ženo in drugim sinom.
Ko je spoštovani menih po se-
demletni ločitvi zopet videl Ko- kazal poklicati Dijego. Predrto lumba mej zidovi svojegla samo- sta oče in sin preživela prvo ve-stana in slišal, kaj je ta čas iz- selje zaradi svojega sestanka, je j kusil, bil je globoko ganjen. Ko menih že odšel v Palos. Kmalu j je slišal iz ust samega Kolumba, 'se je povrnil v spremstvu svoje- | da misli ostaviti Španijo, ga je ga učenega prijatelja Garsija to silno potrlo.	j Ferdinanda in paloškega mor-
—O, sveti Jakob! Tako važna ' narja Martina Alonza Pinsona. stvar naj se torej izgubi za mojo | Ko so se pozdravili, se malo po-domovino? Ne, moj prijatlej 1 govorili, začeli so znova presoja-Krištof, to ne sme biti! Še je- [ ti Kolumbov načrt, denkrat se posvetujeva in prešo.] diva, kako bi se dali uresničiti načrti vaši . . . Ostanite ta čas tukaj pri svojem sinu, jaz pojdem v mesto in se kmalu povr-
nem.
zlasti pri obleganju Bače, kjer je navzočnost kraljice napolnila s pogumom vojake. Njegove o-sebne stvari se pa za las niso dalje premaknile, samo ljubezen do Beatrise, ki mu je dala sina z imenom Ferdinand, mu je pomagala, da je potrpežljivo
j uresničenja svojih načrtov. Ker
3000 maravedisov (2400 gld.), 'vse sile, da premaga nepričako-katere dobi iz kraljeve blagajne, vanega zaščitnika, posrečilo se Dan pred naskokom na Mala- mu je samo, da je nekoliko opra-
tla.	li brez odločitve in
Dvorni strežaji in stražniki Pa-|krga	ie približal'^ vedno dobival sam0 zanikalne
li so na morilca ali on jih je od-1 la tren 1 se Prlbllzal|------------------------------------------
rival od sebe, kakor otroke in kla^‘
planil s okrvavljenim mečem na I Jako me vese i, gospod Ko-markizo de Moja . . .	|lumb- ~ zaklical je prijazno, —
To se je zgodilo tako hitro, da da yas sre^a pripeljala ravno bi markiza bila gotovo izgublje- Pravi čas, da ste odvrnili nesre-na, da ni bilo zraven Kolumba. ičo- Presveta Devica je tako očit-Hitro kakor blisk je skočil mej nc v°diia vaše korake, da to na-fanatika in markizo in prijel ga iu navaja> ba upoštevava vaše za roko, v kateri je držal kind- Podloge in načrte. Počakajte še Zastonj je morilec napenjal	(
AVE
AFELV
CLAIR AVINGS
813 last 185th Straet 35000 Euclid Avenu« 6235 St. Clair Avenu*
Cleveland, Ohio

žal.
Petinšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
gc je Kolumb prišel v kraljevo taborišče, da se znova predstavi kralju in kraljici.
Ko se je približal kraljevi palači, je našel okrog nje polno radovednežev, skozi katere se je le s težavo priril.
—Kaj se je zgodilo? — vprašal je poleg stoječega moža.
—Mari ne vidite, — glasil
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN
OAK LAWN AREA — Leaving city, must sell, 2 bedroom ranch, att. 1^4 car gar. By owner. Priced for immediate sale, below appraisal. Only $1500 down. 8739 So. Newland. — GArden 4-8085.	(163)
WESTMONT — Lgej 4 bdrm., face brk. Cape Cod on 76 ft. landscaped lot. Bsmt. has pine rec. rm., bar and shower, has heat, tile cab. kitch., It4 ceramic tile baths, many closets, 2 car gar. C.B. & O depot. Nr everything By owner $23,500. 125 W. Quincy. — WOodland 8-4295.
CLARENDON HILLS — By owner. Custom built 7 rm. Lannon stone ranch with traditional look. 3 large bdrms., 2 baths, liv. rm. 17x22, crab orch., frpl.. sep. din rm., w-to-w crptg., Ige. kit., stove, refrig., beaut, patio, att. 2 car gar. 150 ft. frt., asking $33,300. FAculty 3-6293.
■	(164)
REAL ESTATE FOR SALE
BRICK RANCH TYPE — Vic. Belmont - Oak Park Aves. Lannon stone front, full bsmt., Sl/2 rms., 2 full bdrms., oil forced air ht.„ alum, comb, windows, awnings, birch cab. kit. Mid 20’s. By owner. AVenue 2-0259.	1163)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP — Northbrook. Modern, well established bu'siness in busy section. $40,000 yearly volumn. $12,500 complete. — CRestwood 2-81827 or CRestwood 2-3016.	|163)
skal prsi Kolumbu z ostrim orožjem. V tem se je tolpa zavedla in planila na fanatika in ga v pravem pomenu besede raztrgala na kosce. Hrup je vzbudil tudi kraljevo zanimanje. Kralj je s kraljico prišel iz palače. Markiza je tresoč se od strahu šla jima naproti.
—Bodi blagoslovljena Presveta Devica, — zaklicala je, — o-slepila je blazneža, da ni napal njiju veličanstvi, temveč samo naju zvesti slugi! . . .
—Gospod Alvaro! ... — zaklical je kralj.
—Nevarno je ranjen, vaše veličanstvo, — rekel je jeden dvor-nikov.
—In vi, markiza? — vprašala je kraljica s sočustvom.
—Ne, jaz sem nepoškodovana,
—	odgovorila je hitro markiza,
—	vsled poguma Kolumbovega se mi drugega ni zgodilo, kakor da sem se prestrašila.
—Ne vznemirujte se, gospa, — rekel je Kolumb, ko je stopil k njej. Vi veste, da jaz ne prejemljem hvaležnosti . . . Storil sem samo to, kar bi storil vsak človek na mojem mestu.
—Vi usipljete goreče oglje na mojo glavo, gospod, — odgovorila je markiza, — in imate popolnoma prav . . . No, moj Bog, kaj vidim? Vi ste ranjeni?
Ni imel še časa, da bi jej branil, ko mu je že razkrila rano in nanjo položila svoj naglavni robec.
----O, gospa markiza, vi se po
nepotrebnem trudite! — zaklical je Kolumb in se priklonil. To je samo navadna praska.
ZADNJI TEDEN
Čistilne
Razprodaje
pri
ANZLOVAR'S
6214 St. Clair Ave.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ bolezni in onemoglosti.
za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za rasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
od-
FOOD MART — (Sale of packager liquors permitted.) Vol. $300,000.00. Neighborhood and locality ideal. Equipment and refrigeration. Top shape. Open 0 days. Circumstances compell sale. 2815 W. 55th St.
(163)
PITTSBURGH, PA.
WHOLESALE MEATS
LUX’S MEAT SUPPLY Oiir own tasty Roast Beef Barbeque, Ham Barbeque, Fresh Pork Barbeque, Patties, Cube Steaks, Portion Controlled Cheese, Boneless Beef, Institutional cases of Frozen Libby’s French Fries. Portion Controlled Fish. — Near Cioverleaf Routes 22 and 66 Ph. Export. Fairview 7-2323.	(165)
Prekomorski recepti
•	Sherwood farmacevti znajo razbrati zdravniške recepte, ki jih prejmete iz Evrope.
•	Prinesite ali pošljite nam te recepte v izvršitev.
•	Za preskrbo najboljšega Vas ne stane nič več.
•	Prosto parkališče in brezplačna paketna zavojnina za pošiljke preko morja.
K. J. SHERWOOD DRUG GO., !nc.
USTANOVLJENO L. 1887
2064 E. 9th St. (Rose Bldg.)
Cleveland, Ohio
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj —- bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111
Pater se je hitro oblekel in u-
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 61.31 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv.
Prijave nepotrebne,
Nad North American banko
£
ji
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNrSlSTEM
365 East 156th Street
AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ
KEnmore 1-941J
NA STRAŽI — Slika kaže oporišče protiletalskih izstrelkov “Nike” v bližini Ludvoigs-burga v Zah. Nemčiji. To je prvo oporišče te vrste vzhodno od Rena.
mmmm
i m
• '•
_
DOBRA TOVARIŠA ■— Sharon Fisher v Austinu, Tex., ima papigo, ki se je, kot bi izgledalo po sliki, navadila celo kaditi. Sharon trdi, da zna njena tička tudi govoriti in srebati cocktail.
PRI DOBRI VOLJI — Podjetnik Owen K. Murphy iz AdamsviUe, Pa., je odšel nedavno s 1,000 uslužbenci svojega podjetja in njihovimi ženami na konvencijo v Havano na Kubi. Na. sliki ga vidimo tekom razgovora s predsednikom kubanske vlade znanim Fidelom Castro (na desni).