Spominiagmo se y molifo-ah rainih! Vrll kmet umrl v visokl starosti pri Sv. Barbarl pri Mariboru. Tužno so zapeli zvonovi zadnjo pesem našemu vr.emu kmetu L e o p o 1 d u Žugmanu iz Viničke vasi. V visoki starosti 84 let je zapustil to dolino solz. Bil je mož značaja, tudi bivši župan ter dolgoletni naro.nik »Slov. gospodarja«. Da je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva od blizu in daleč. Na sedmini se je na pobudo g. Štuberja iz Voličine nabralo med sorodniki pokojnika za novo bogoslovje 145 din, za kar vsem darovalcem iskreni Bog plačaj! Smrt je pobrala pravega krščanskega moža pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Benediški zvonovi so nam oznanili žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dober družinski oCe tn posestnik J a n e z R a j š p , po doma.e Poličov Anza, ki je do.akal lepo starost 75 let. Rajni je bi! oče 11 otrok, od katerih jih še živi 9. Najstarejša hči je umrla v rani mladosti, najstarejši sin je padel v svetovni vojni. Rajni je s svojo dobro ženo vzorno gospodaril In si v teku let pripravil lepo domačijo. Od njegove hiše ni šel noben siromak praznih rok. bil je svojčas tudi občinski odbornik bivše občine Drvanje. V njegovo hišo so prihajali samo dobri kr__anski časopisi in predvsem »Slov. gospodar«, katerega naročnik je bil mnoga leta. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb v sredo, 12. februarja. Lepo so mu zapeli na domu in na grobu domači pevci. Prav lepo se je poslovil od dobrega očeta ob odprtem grobu g. dekan. Počivaj v mlru in nad zvezdami na svidenje! Smrt fanta pri Sv. Juriju ob ščavnici. žalostno so zapeli naši zvonovi v torek, 18. t. m., ko smo spremljali k ve.nemu počitku fanta v najlepših letih Lovrenca Košar, po doma.e Nemešjakovega Lovrenca iz Biserjan. Postal je žrtev zavratne bolezni jetike v starosti 34 let, V dveh letih je shiralo prej tako zdravo in krepko telo. Na zadnji poti so ga spremljali gasilcl z godbo in mnogo prijateljev od bllzu in daleč, Umrl je mirno in vdano, spreviden s tolažili sv. vere. Njegovi materi, bratu in sestram izrekamo iskreno sožalje. Tebi, dragi tovariš, pa naj bo lahka zemlja1 Zavedna Slovenka je urarla v Lešanah pri Apačah. V starosti 70 let je umrla tukajšnja posestnica Ana Tropenauer. Njena naro.ila, ki jih je dala svoji družini glede lastnega pogreba, pri.ajo, kako je 'jubila svoj materni jezik in kako je bila ponosna na svojo slovensko narodnost. Lepo število Ijudi se je udeležilo njenega pogreba, godba pod vodstvom g. Volfa ji je na njeni zadnji poti igrala ganljive žalostinke. Rajnici svetila ve.na lu_, žalujočim pa naše sožalje. Profesorjev o_e umrl. Prejšnji teden, dne 13. t. m., je na Tišini v Prekmurju umrl oče madžarskega profesorja Pucko Matija. Na zadnjl poti ga je spremilo mnogo njegovih in g. profesorjevih prijateljev. Naj počiva v miru! Spomin na dve ženi trpinki v Šinartnem ob Paki. Zadnje čase nam žena smrt nekam prizanaša. V razdobju 2 mesecev smo imeli samo 3 mrliče. Naša dolžnost je, da se na tem mestu spomnimo smrti dveh umrlih mater-trpink. Prva je umrla Lenošek Antonija, mati 14 otrok, od katerih še živi 13 otrok. Druga, P r a p r o t n i k H e le n a , pa je umrla dne 2. t. m. Bili sta ženi in materi-trpinki. Pot njunih življenj je bila posuta s trnjem in osatom. Pogreba obeh se je udeležilo mnogo ljudi, kar je pač do- kaz, kako sta bili ra.nki priljubijeni. Naj jima aveti večna luč, žalujočim cstalim pa naže iskrerto sožalje! Brat našega prevzvišenega škofa uiruri. V žicah pri Konjicah je umrl v no.i od zadnje sobote na nedeljo v starosti 77 Iet pri svojem stnu g. Anton TomažiC, brat prevavi^enega rašega Skofa in oče žičkega g. župniki... rtajni je bil prvotno cerkovnik v doma.i župni cerkvi pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, pozneje pa v Ljutomeru. Na obeh župnijah je bil priljubljen ter spoštovan kot odli.en katoliški mož ter zvest pristaš politike rajnega voditelja dr. Antona Korošca. Ko je postai sin župnik v Žičah, se je preselil k rvjemu : preživel jesen »vojega življenja v zasluže¦ Fokopan je bil v žičah 25. februarja. Dobremu rajnemu bodi Vsemogo<5ni večni plai_ . *. v.denemu bratu in sinu naše iskreno scžalje! Družjnskl oče nmrl v Litmerku prl Ormožu. Tužno je zapel zvonček v litmerški kapelid ter nam naznanil, da je umrl blagi družinski ode Potočnik Anton. Rajni je dolgo bolehal za neozdravljivo boleznijo, katera ga je spravila v prerarii grob. Bil je blagega znač&ja, vedno vesel in šaljiv. Svoji družini skrben o.e in sosedom dober sosed. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Zlatega naro.nika našeg-a Iista poklical Gospod k sebi pri Sv. Vidu pri Grobelnem. Dne 22. februarja 1941 smo pokopali uglednega posestnika ter kovača Franca Gajšek. Dočakal jo 84. leto. Mož posebne vrate. Pravi kmetski modrijan. Za kmetski stan zelo izobražen. Leta 1935. je obhajal s svojo blago ženo zlato poroko. Naročnik »Slov. gospodarja« je bil nad 50 let. Mož klenega značaja. Globoko veren ter je v tem duhu vzgojll tudi vse svoje otroke. Za dobro stvar ter za vero je nastopil proti vsakomur, ni se bal in njegova premišljena beseda je mnogo zalegla. Bll je dolga leta član načelstva ter nadzorstva tukajšnje hranilnice. Pogreb je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil. Doma. župnik, ki sta si bila pos.bna prijatelja, mu je pri grobu spregovoril poalovilne besede. Bog mu bodi plačnik! Dolgoletni naročnlk »Slov. gospodarja« umrl v Sv. Pavlu pri Preboldu. Vzoren krščanski mož, upokojen rudai Kos Egidij je amrl 12. februarja. Rajni je delal več let v rudniku na NemSkem. Udeležil se je svetovne vojne ter bil 5 let v ruskem ujetništvu. Prijateljem in znancem je vedel mnogo povedati. Po vrnitvi v svojo domovino je bil zaposlen v Trbovljah, pozneje pa v Zabukovci. Pred par leti je obnemogel in v pokoju lepo vodil majhno kmetijo. Kot vnet sadjar in vrtnar se je pri gradnji sadjarske sušilnice tudi pri kuluku dobro odrezal. Bi] je dobrotnik cerkve. Zahajal je ob nedeljah redno k službi božji, tudi popoldanski, ter se je pogosto okrepčal z angelskim kruhom. Zapušča ženo in dve že preskrbljeni hčerki. Naj v Bogu počiva. Ostalim naše sožalje! Smrt dekUoe In starega naročnika našega lista pri Sv. Mlklavžu nad jLašklm. V sredo, dne 13. februarja, smo Imeli pogreb 12 letne šolske učenke Cecilije ZavSek iz Brodnic. Na nogi se je rana, ki je nastala zaradi žulja od čevlja, zastrupila in nl bilo več rešitve. Bila je zelo pridna in marljiva učenka, kar je posebno poka-zal pogreb, katerega se je udeležila Solska m_a-dina. Prl poslovilnem govoru č. g. župnika mendani ostalo suho nobeno oko. Rajnki, kateri so žepoprej umrli starši, naj sveti vefina lu«. — V so-boto, 15. februarja, pa smo pokopali dolgol-tneganaročnika »Slov. gospodarja«, 77 letnega An-tona Gaberšek, bivšega posestnika iz Za-Ibreža. Rajnki je bU bolj tihega in mirnega zna-Oaja, ki senimkdar sihl v ospred.e, vendar jebil v prejšniih letih ob_inski odbormk m čiankrajevnega šolskega sveta. Bil je dober o.e svo-jim otrokom, kateri so vsi ugledni kmetski gO-spodarji in gospodinie, vsi naročniki našega lista.Svetila mu večna luč, sorodnikom pa iskreno so-žalje' 'Ve_ smrtnUi slufcajev na PiUtauju. Po dolgemčasu bi se s Pilštanja malo oglasUi. Zadnji časfaranov. Pred nedavnim smo pokopali tri. Dobromater Ano Leskošekovo je Bog poklicalv veCnost v 56. letu. Trpljenje, ki je bilo deležcelega njenega življenja, jo je uklonilo. Bolezenjo je prikleniia na posteljo, ležala je več kot enoleto. Za njo so skrbeli njeni otroci. Bila je dobrain pobožna mati, v trpljenju preizkušena, dobroIn oTr^VboTo SSSJT3 ?zJnaSe^no v trpljenju najti pravo besedo. Na pogreb je pri-šel tudi svak g. Miloš Turk, župnik v Ljubnem. —¦ Nikolaj Pustišek jebil mož, ki s« je vedno zavedal svojih krščanskih dolžnosti. Bog mu je naložil nekaj ve_ kot sedem križev. — Starček Pranc Sluga je bil po poklicu zidar.Pri ljudeh je bil priljubljen. Posebno je bil vesel,N.^jaisii^SuSs?-ssii^S:prav je imel že 88 let za seboj, je hodU še vednok sv. maši, vsako prvo nedeljo pa je bil pri Sv.zakramentih. še za boži. je sam prišel v cerkev;rekel je, Bog ve, Ce bom še kdaj prišel na Pil- štanj. — Jugova družina na Vrheh je izgubilaskrbnega očeta. Od četrtka ga krije gomila. Bilje zgleden gospodar, z veseljem.. je delal na svojihpoliih 111 v svojih vinogradih. Svoie otroke 1ezgodaj navajal na delo, de.oma je že vseh dev_tpreskrbel. Vsem je bil zgled v delu, posebno pav spolnjevanju verskih dolžnosti. Svojo družino je posvetil božjemu Srcu in jo vsak mesec peljalk mizi Gospodovi. Bil je mož na mestu, nikoli niskrival svojega katoliškega prepričanja. — Tudiiz trga Pilštanja smo izgubili dobro mater Ma-rijo Bahovo. Najprej sta z rajnim mo*emgospodanla v Dragomeričah, pridno sta delala.&er sta bila daleč od cerkv. je rajna vedno Že-lela, da bi prišla bliže cerkve. KupUa sta hižo vtrgu. Tako je bila. bliže cerkve, kamor je še čezdan večkrat prihajala. Delala j« vedno rada, šez osmimi križi je hodila s košem na polje. šepred nekaj Casa je rekla: Nikoli ne morem bitibrez dela. Večkrat jo je kdo srečal z rožnim ven-cem v roki. V svoji gostUni ni nikdar trpela ne-spodobnega govorjen.a. Bila je neustraiena, po-božna mati. Ohraiimo njo in vse rajne v l^Smspominu! le 15,172.721 frankov. Tudi tLsti uradi, ki še poslujejo, bodo morali prenehati z delom, če jih države ne bodo hotele ve. denarno podpirati. »Saj zame ni škoda!« Dekletu ni ušla zbadljiva porogljivost v njegovem glasu; zdrznila se je in vprašala: »Kdo pravi to?« »Ti sri tako rekla.« »Kaaaj? Jaz? To ni res. Tako govorjenje je zame greh.« »Ali nisi ti očeta nagovorila, naj meni ponudijo grobarsko službo — jaz da bi jo najlaže prevzel?« Od jeze je vsa zagorela, take je še ni videl, prav zadrla se je nad njim: »To je grda, hudobna laž — užalil si me, ko si kaj takega mogel verjeti.« »Saj prav verjel nisem,« je zajecal; »pa če človeku vedno trobijo, da se mi smejiš in me imaš za norca in da se ti studim, potem pa človek le začne dvomiti.« »Kdo pa ti je take trobil? Ali moj oče?« »Ne.« »Moj brat?« »Da.« •»A". '» — o-> "^-at tudi rekel, da s^m ia.7 zatn nai bi ti bil za grobarja?« -^c, ii .... jc .'.kel Migec; 011 je tudi pravil, da so mu tvoj oče naročili, naj mi ponudi grobarsko službo.« »Migec! Ali ga ne poznaš sam dovolj dobro? Tega coprnika hudobnega! In si misliš, da bi se moj oče s takim menili? Moj oče s takim še govoriti noče.io.« Judež je pobesil glavo in je molčal; ona pa se je kregala naprej: »Kaj takega si od tebe nisem zaslužila, da bi tako grdo mislil o meni. Nevoljna sem bila, ko si prevzel grobarsko reč.« »Kaj praviš, Julka? Nevoljna si bila?« je silil v njo. »Zakaj pa?« »Bala sem se, da se boš koz nalezel — pa si se mi smilil.« »Julka, Julka, odpusti mi!« je dejal ves iz sebe. »Resnico ti bom povedal: prevzel sem to službo samo zaradi tebe.« »Kaj? Zaradi mene?« je hlastnila, po vsem telesu je trepetala. »Zaradi mene? Ali hočeš reči, da si storil to iz jeze?« »Ne, ne, iz jeze ne. Mislil sem si, ti imaš že prav, če meniš, da me ni škoda — in če zbolim in če umrem, se bom vsaj malo spokoril za svoje prejšnje hudobije. Pozneje me je jela služba veseliti, ko sem lahko tolikim bolnim zapuščenim revežem pomagal. In nič se ne zlažem, če rečem, da sem to tudi Bogu na ljubo storil.« Zdaj je ona čisto utihnila. Čez nekaj časa je dejala mehko: »Tonč!« »Julka!« je kriknil on; bilo je, kakor da je zavriskal. »Po imenu si me poklicala! — Bog ti povrni! Ne zaničuješ me, kajne, da ne?« (Dalje sledi) Trda žela. Trše nego navadno jeklo je želo neke ose najezdnice, ki je zajedalka zidne čebele. Čebela prevleče svoje gnezdo s snovjo, ki sestoji deloma iz njene sline in ki se takoj strdi v železno trd beton. če poskusimo to maso prebosti z jekleno iglo, se bo igla prej zlomila, nego bi »e vdal ta .ebelni »betx>n«. Toda želo, ki ga uporablja osa za polaganje jajc, je dovolj trdo, da predre na vsakem poliubnem mestu to maso. Tako se more želo zapičrti v Cebelne ličinke in bube, v katerih se razvije potem novi zarod ose.