17. štev.
V Kranju, dne 24. aprila 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Mevilke po 10 vin. — Na narofibe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravniitvo je v hiši itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno druStvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petit-vrtto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat zna les popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla* macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi is novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenec ostani na domači grudi!
Izseljevanje iz domovine je prišlo našemu ljudstvu kakor huda bolezen nekako v meso in kri. V Zjedinjenih državah Sev. Amerike se nahaja že okrog 15% našega naroda. Če bo šlo še nekaj let tako, nas bo kmalu več tam, kakor doma. Prednjači v tem posebno Kranjska. Vzroki za to bolezen so različni. Eden glavnih bo pa ta, ker se je našim ljudem kmečko delo pristu-dilo. Delo v mestnih tovarnah in rudnikih na gotov delavni čas, to jim bolj ugaja. To je nevarna bolezen, ki nas lahko izbriše iz vrste živih narodov.
Pojavili so se razni zdravniki, ki nas hočejo ozdraviti te bolezni. »Rafaelova družba" v Ljubljani si je stavila na prvi pogled lepo nalogo, odvrniti tok izseljevanja od Amerike ter svetuje naseljevanje v Bosno in Slavonijo. V zadnjem času je napravila po listih za to precej reklame.
Napačna je misel, da se naše ljudstvo izseljuje zato, ker mu doma manjka zemlje. Glavni vzroki tiče drugod. Izseljevanje v Bosno in Slavonijo bi pa pomenilo za nas enako nesrečo, kakor ono v Ameriko.
je pri nas mogoče dobiti na zemljišča denar od 57*% do 6%« Tirolski kmetje imajo kredit že po 33/4% d° 47« %• Kako je pa n. pr. v Slavoniji? Tam se dobi tudi denar pri hipotekarnih zavodih; ti so pa v Banovini le delniške družbe, ki špekulirajo na visok dobiček. Tako je n. pr. .Hrvatska deželna banka" le čisto navadno delniško podjetje, ravnotako tudi „Deželna banka za Bosno in Hercegovino". Hrvatska deželna banka posojuje na zemljišča pupiiarno ona za Bosno in Hercegovino ravnotako. To se pravi, da je pri teh zavodih mogoče dobiti posojila do polovice vrednosti. Posojuje se kakor pri naši »Deželni banki* na zadolžnice po 4V2%-Ker pa notirajo zadožnice .Hrv. deželne banke", izdane na 45 let, le 93%, one iz Bosne, izdane na 33 let in po 4 72%« le 90% nominalne vrednosti, stanejo tedaj posojila, računajoč vračljivost v 45 letih, faktično pri .Hrvatski banki" po 4*97% in pri Bosenski pa po 5'17%. Pomisliti je pa treba, da so na Hrvaškem pravi mojstri v računanju .raznih prispevkov", tako, da ni niti misliti, da bi se dobil denar cenejše, kakor po 67«%- Toda za tako ceno se dobi le pupiiarno varen kredit. Izhajati pri tako dragem kreditu ni mogoče. Drugače je pa z navadnim osebnim kreditom. Ta gre na menice ia stane od 10% naprej.
tem manj ga bo ona tam doli. Računati pa moramo tudi, da bi vsaka rodbina nesla s seboj nekaj tisočakov. To bi bila velika izguba na narodnem premoženju! Naše ljudi bi pa doma-
^^*fmtr*^ v-Z^grebu a* pr«,*kl Jo» osa
naslikala izseljevanje v Bosno in Slavonijo precej solnčno. Nam se pa zdi drugače. Prvič naši ljudje niso navajeni dolgočasnih krajev. Če jih torej domači kraji ne morejo držati pri kmetijah, tem manj jih bodo oni tuji, kjer so razmere mnogo slabejše, kakor pri nas. Naši ljudje bi se težko obdržali tam doli. Izseljenci bi gotovo ne prinesli s seboj toliko denarja, kolikor bi ga rabili za nakup zemlje in sezidanje poslopij ter nabavo orodja. Delati bi bilo treba dolgove. Olede tega pa je tam doli neprimerno slabejše, kakor pri nas. Že pri mu je kmečki kredit predrag. Vendar
trala hrvaških denarnih zadrug (te so tam čisto navadna delniška društva, ki odirajo ljudi), ta dela najbolj s češkim kreditom, ki jo stane okrog 7 %• Posojuje denar svojim zadrugam s par procenti dobička« Zadruge imajo seveda tudi svoj deiež. Sedaj pa računajte, po čem je tam denar na osebni kredit, ki ga naše posojilnice dajejo po največ s 6 %. V Bosni tudi ni dosti boljše. Znano je dejstvo, da ravno pomanjkanje cenenega kredita goni hrvaško ljudstvo iz dežele. Sedaj pa naj bi tja šlo naše ljudstvo iskat enake usode! Če ga domača gruda ne more rediti,
čini tam imeli za .Švabe" in jih grdo gledali ter jim nagajali.
V slovenskih deželah je še dosti prostora, ki ni dovolj izkoriščan. Naša domovina bi lahko preživela veliko več ljudi. Naprodaj je pa teden varno, za tednom toliko naših gruntov, da se sam zdi skoro narodni zločin, če se vabi naše ljudi za naseljevanje drugam. .Slovenski Gospodar" v zadnji štv. ponuja kar 13 posestev na prodaj iz proste roke in eno po dražbi. .Domoljub" in .Mir" prinašata teden za tednom oglase za prodajo kmečkih gruntov. Ti gredo včasih za prav ničevo ceno. »Slov. Gospodar" prinaša ta-le oglas: »Lepo posestvo na Pesniškem vrhu, lepa solnčna lega, hiša sštedilno kuhinjo, 4 sobe, viničarija s kletjo, 3 orale vinograda z ameriškimi trtami, krme se pridela za 20 glav govedi, travniki, njive itd., vsega skupaj 40 oralov s 3000 sadnimi drevesi (okrog 23 hektarov)« se proda za 27 tisoč kron in polovica lahko še vknjižena ostane". V ravno isti številki je na prodaj posestvo 50 oralov za ceno 16.000 kron. Dokler se dobe pri nas lepa posestva za tako nizke cene, nam ni potreba hoditi Iz domovine. Na Dolenjskem ponujajo ameriški slov. listi neprenehoma posestva na prodaj. Ali bi ne bilo'boljše, da bi se organiziralo naseljevanje na domači gradi, na Koroškem in na Štajerskem, koder nam Nemci trgajo kos za kosom od naše zemlje?! Okrepile bi se na ta način aaše narodne sile na meji.
Kaj nam pomaga prepevati o .lepi naši domovini" in o .podobi raja", ce ta krasni svet zapuščajo domači sinovi in hčere in beže daleč proč, tujci se pa selijo na našo zemljo in tu zadovoljno živel Kako bi se naši ljudje laglje obdržati na slovenski grudi, o tam pa drugič kaj več.
PODLISTEK.
Lt-uf eraisit v Kramo Ju.
Spisal A. Keblsr. (D*l|t>
L*teran ski Kranjci se 1. 1530. |a niso brigali za noben nadvojvodin ukaz. Ko je bil sodnik Junauer zaradi luteraastva odstavljen, so namesto njega izvolili za sodnika iuteraaa Jarija Harrerta. Nadvojvoda je tudi tega odstavil in Je one 21. januvarja 1581 vnovič poslal škofa Tavčarja in vicedoma Bonaoma v Kranj. Ukazal jima je, da naj pozo veta na odgovor uporni mestni svet in mu zaradi nepokorščine zagrozita s kaznijo, z izgubo mastnih pravk ia izgaanjem nepokorncžev, Harrerja naj kazna*sta in namesto nJega postavita za sodnika drugo sposobno osebo, mestnemu svetu naj pa ukateta Kaafflova hišo prodati in raz nje vreči kamen s Kaafflevim napisom.
Mestni svet tudi tega povelja ni zvršii, marveč Je bil Harrer še sodnik in Knaffel Je ne-le nadalje pridigava! na Brdu In v mestu, ampak je tudi po deželi okoli misijonarji. Sel je včasih proti Loki in pod gorami, le celo v Kokro je hodil, in sicer čez hribe, ker so mu bili kmetje zagrozili, da ga bodo nabili, če ga dobe na cesti.
To Knafflovo delovanje je bilo v nasprotju z ukazi nadvojvode, ki je bil mnenja, da sme Knaffel glasom pacifikacije pridigovati samo brd-skemu baronu in njegovi družini, nikoli pa ne meščanom in kmetom. Deželni stanovi so pa
Knaftla podpirali z besedo in denarjem. Že leta 1571., kose Je bit Knaffel vdrugič oženil, so mu stanovi poklonili iz deželne blagajne 12 tolarjev. Sicer so pa zanj posebno skrbeli baroni BrdskL Ko je bila luteranska cerkev v Kranja razdrta, je prosil broški baron Adam deželne stanove, naj m« dajo kakih 400 gld. podpore, 4s bo sezidal novo luteransko cerkev na Brdu. Rekel je, da sam tega ne more storiti, ker mora rediti Knaffia ia njegovo ženo in otroke in da od kmetov tudi ni upati podpore, ker so v poboi-nosti začeli pešati, odkar s« nehali hoditi k pri-di-fam.
Vsa te razmera so vplivala tau na luteransko loto. Sodnik Ja sporočil deželnim stanovom 81. maja 1.15*3., da Ja aaraika šola popolnoma opešala pod bivšim učiteljem Žigo Wassermännern. Raznn svojih dveh sinov ni imet Wasermano precej časa nobenega, uiti domačega niti tujega učenca. Ko Je sinova odposlal v Ljubljano v deteljtenako šolo, Je Šola v Kranju čisto prenehala. Wassermann je včasih še prišel na Brdo pomagat, ko je ljudstvo pred pridigo pelo. To se Je zdelo Junauerju, ki J« bil te izpuščen ie zapora, in drugim lutsranom v Kranju neznosno. Najeli so tedaj za učitelja zopet Ivana Daza ta prosili stanove podpore. Wassermann se je pa branil zapustiti učiteljsko mesto. Pisal je dne 22. junija 1582 deželjanskemu odborniku Francu pl. Scheyerju dolgo pismo, v katerem toži: »Šest let sem dobival kot učitelj provizije od dežele po 24 gld. in od mesta po 10 gid. na ieio, a dobil sem nasprotnike, ki hočejo zopet najeti I. Daxa.
Učil sem dečke latinskega in nemškega Jezika, aritmetike, mnzike ia katekizma. Ko so uncli nasprotniki pogajanja z Danem, so pa vsi učenci
odšli v drugo (katoliško) šolo. Jaz sem ostal ne suhem m tudi za petje v cerkvi ni bilo več dečkov, kar Ja aeaofotnikean (katoličanom) nastavilo veliko veselja. V prostih a9»k sest pft-vstal nemške cerkvene pesmi v slovenščine |p vslad v spodbude tiskarja sem poslovenil (vat-s/aidiseht) tudi lan kmekizean se sam ga pojiai v Ljubljano ter upam, da hode kmalu izšel. Študiral sam v nemških deželah v akademijah prosti; umetnosti, posebno v Nambergu, kjer sata bil štiri in pol teta, dve leti sem bM vzgojitelj nekega deiha, Besaeje doktorja obojnega prava; učrl sem se razumevati pravo ia zakone in Krat sesa prevajal akte in prošnja is latinščina. Nisem nikak zakotni pisae, zato N rasi dobil kje asi. vetno službo, ali pa službo na daceljanshj šoli." trn Tona vsa te kvalisaajc Wassarmaanu ni Bič pomagalo. DeželnJ stanovi so 86. junija i 582 potrdili za učitelja Qaxa. Pisali so tačas mestnemu sodnika: .Vzeli ste sa učitelja Ivana Daxs namesto Waascrmaana. Niste sicer prav storili, ker niste prej nas vprašali, vender potrdimo Daza ia mu dovolimo letne provizije 24 gld.*. Ivan Dax Je moral biti za luteransko agitacijo precej spreten, zato so ga obdržali za učitelja še leta 1584.
Kranjski dežcijani so se obrnili do štajerskih in koroških deželjanov a prošnjo, naj bi se napravilo vzajemno posvetovanje, kako bi se skupno borili za pravice luteraastva. Kot zastopnika mesta Kranja sta se posvetovanja udeležila Štefan Piber
NOVIČAR.
DOPISI.
Brezje. Tukajšnje Izobraževalno društvo je priredilo dne 19. t. m. gledališko predstavo. Igrala se je lepa ljudska igra »Mala pevka". Društvena dvorana je bila natlačeno polna. Igrala se je igra izvrstno. Poslušalci so odnesli najboljši vtis. Ker marsikdo ni mogel prisostvovati zadnji predstavi, se igra ponovi v nedeljo, dne 26. aprila, in se vsi prijatelji društva vabijo k udeležbi. Pričetek ob pol 5. uri dopoldne.
Iz Šenčurja. Na Jurjevo nedeljo, 26. aprila, priredi naše društvo predstavo: /Zaklad", narodni igrokaz s petjem. Igra je predpustom vsem zelo ugajala; zato se je zdaj obilno udeležite, posebno še tisti, ki jo zadnjič niste videli. Med odmori poje društveni mešani zbor. Vabite se domačini, posebno še okoličani in izletniki iz Kranja, ki na to nedeljo radi pohitite v Šenčur. Pričetek predstave ob 3. uri popoldne. Za nameček bo prizor .Kmet in avtomat".
Cerklje« V proslavo 10 letnega župniko-vanja č. g. Dolinarja priredi »Marijina družba" v Cerkljah dne 3. majnika gledališko predstavo s petjem. Igrala se bo .Skrivnostna zaroka".
Iz Preddvora. Če se pelješ čez Belo v Preddvor, bodeš pred Preddvorom .med rantami" prav neljubo vzbujen iz svojega premišljevanja. Lahko se ti prigodi, da se polomijo peresa pri vozu in, če spiš, se vgrizneš povrhu še v jezik
— to vse ti bo gotovo zelo neljubo. Ako se to večkrat ponovi, boš opravičeno znevoljen. Zasuje naj se torej že vendar enkrat ta prekop čez cesto!
Gorje- Bled. Pri gradnji vodovoda se je ponesrečil monter Lang. Zmečkalo mu je nogo.
— Podobčina Zasip je dala lovišče Zgornja Krma v najem verskemu zakladu za lepo vsoto nad 1500 kron. To lovišče je važno za verski zaklad, ker tja uhajajo gamsi pred zimo iz erarskih gozdov.
Žirovnica. Poleg podružne cerkve v Žirovnici se je našlo slaro grobišče z raznim bronastim lepotičjem. Vse se bo oddalo deželnemu muzeju v Ljubljano.
Na ČeSnjici pri Železnikih se ustanovi dvorazredna ljudska šola.
POLITIČNI PREGLED.
Italijanski minister za zunanje posle di San Giuliano se je preteklo soboto odpeljal iz Opatije nazaj v Rim. Minister se je vrnil jako zadovoljen, ker je dosegel velike uspehe. Ti uspehi bi bili, da bodo dobili Lahi vseučilišče v Trstu in da bodo izpiti, ki jih bodo naši laški študentje napravili na kakem vseučilišču v Italiji,' veljavni tudi v Avstriji. Na ta način si bo Avstrija sama vzgajala iredento, ker je gotovo, da bodo laški profesorji v Italiji gledali, da vzgoje iz naših Lahov predvsem zagrizene sovražnike Avstrije. Razvidno je iz tega, da bomo plačali avstrijsko-laško prijateljstvo Slovenci s svojo kožo. — .Slovenec" piše o tej zadevi: .V delegacijah bodo slovenski in hrvaški poslanci imeli priliko merodajne činitelje naše zunanje politike vprašati, kako pridejo do tega, da s tujo državo obravnavajo zadeve, ki se nas tičejo, in na kak način ter na čegav račun nameravajo pospešiti laške simpatije do Avstrije." — Treba bo tudi v parlamentu napeti ostrejše strune. Takih nasilstev,
kakor jih v zadnjem času izvršujejo nad nami Nemci in Lahi, ne moremo in ne smemo več prenašati.
Angleški kralj in kraljica sta se pripeljala 21. t. m. na obisk k predsedniku francoske republike, Poincareju, v Pariz, kjer sta bila jako slovesno sprejeta.
Položaj katoličanov v Srbiji ni razveseljiv. Pravoslavna prenapetost jih preganja kolikor mogoče. O tem poroča .Katoliški List": .Mnogi katoličani se iz Nove Srbije izseljujejo v Ameriko. Katoliški klerus se zatira na razne načine. Katoliški duhovnik Glasnovič je bil obsojen na kazen 200 dinarov samo zato, ker je poslal v cerkveni zadevi brzojav svojemu škofu v Prizren."
Dobro znamenje. Ruski vojni minister je odredil, da se odpustilo k izredni mobilizaciji pozvani domobranci. Sredi maja pojde domov 485.000 mož. To je znamenje, da se vojni oblaki razpršujejo.
Bolgarsko posojilo. Nemške in avstrijske banke bodo dale Bolgariji posojila do 300 milijonov krofi.
Liberalcev ne marajo. Na Švedskem so pri volitvah liberalci izgubili 28 mandatov in so sedai najšibkejša stranka v zbornici.
Napad na škofa. Nadškofa v Sarassi v Siciliji je na izprehodu napadla sodrga. Nadškofa in njegovo spremstvo je rešila šele oborožena ijla. V Siciliji so prišli namreč socialistični nauki do svojega cvetu in sadu.
Mobilizacija v Albaniji. Vlada v Draču je odredila, da se pokliče pod orožje 20.000 mož albanske milice. Te čete se bodo izvežbale po modernem načinu in dobe tudi gorsko topništvo in strojne puške. Vse orožje bodeta preskrbeli Avstrija in Italija.
Isa Boljetinac je dobil 60 albanskih ban-ditov, ki pojdejo nemir delat na Kosovo. Boljetinac pravi, da ne bode prej miroval, dokler ne pride Kosovo iz Srbije pod Albanijo.
Turčija se oborožuje. Naročila j* Turčija pri Skodovi tovarni za topove za 4 milijone K havbic in v neki drugi tovarni za 3 milijone pa-tronov.
Vojna v Severni Ameriki. Med Zjedi-njenimi državami in Mehiko se je pričela vojna. V Mehiki vlada brezvladje. Že delj čas? traja punt in ustaški poveljnik Huerta je zavladal v Mehiki. Ker mehikanska vlada ni mogla napraviti reda, so Zjedinjene države sklenile zasesti deželo. Prva kri je že tekla 21. t. m. Ameriško bojno brodovje je pod pove'jstvom podadmirala f*l«etcherja; napadlo mebrkansko pOttitfrsko trgovsko mesto Vera Cruz in izkrcalo vojake. Ko so Mehikanci ameriške vojake napadli, je pričelo ameriško brodovje streljati. Pri tem spopadu je padlo 200 Mehikancev. Od ameriških vojakov so bili 4 ubiti in 21 ranjenih. Amerikanci so mesto zasedli. Mehikpnci so se umaknili v notranjost dežele. Ob morju bodo Amerikanci pač lahko zmagovali s svojim brodovjem, toda v notranjosti Mehike jim bo pa šla trda, ker nimajo dovolj vojakov. V Ameriki namreč ni vojne dolžnosti in cela ameriška armada šteje le 79.986 mož med temi je 4.665 častnikov, torej komaj za dva naša armadna zbora. Po mnenju vojnih veščakov bi morali Amerikanci poslati v Mehiko vsaj 300.000 mož.
in Tomaž Adlmann. Posebni odposlanci dežel so potem nesli pisano pritožbo cesarju v Augs-burg. Niso pa nič opravili, ker jih cesar ni hotel vsprejeti.
Vkljub temu so luterani v Kranju ostali trdovratni in so kazali svojo mogočnost. Katoličanu Snedicu, ki je bil nekaj časa za sodnika, so nagajali, da je moral odstopiti. Potem so pa 1.1584. zopet izvolili za sodnika od nadvojvode odvrženega Ivana Junauerja in za učitelja so obdržali Daxa. S tem trmastim postopanjem so prišli v posebno veliko nemilost pri nadvojvodi, ki je ukazal sodnika in učitelja izpoditi iz dežele, meščane Jurija Harrerja, Jerneja Banko, Seba-stijana Schlagena in in Avguština Straussa pa poslati v Gradec, da jih bodo ondi kaznovali.
Kakor po navadi, so se tudi zdaj Kranjci zatekli k svojim zavetnikom, deželjanom. Rekli so v pismu, da so vsi oni možje, ki jih hočejo imeti v Gradec, sposobni za mestne svetovalce, da znajo mesto dobro upravljati in da katoličani niso zanič. Deželjani so se potegnili za luteran-ske Kranjce, kar pa ni dosti izdalo. Vlada je začela pritiskati z globami. Posebno je Kranjce jezik), ko so bili I. 1590. zaradi ne pokornosti meščani Sebastijan Glaser, Ivan Zamujen, Osvald Glaser, Ivan Jamnik, Martin Kunstel in Sebastijan Schlagen obsojeni, da naj plačajo globe 430 gld. S posredovanjem deželnih stanov so pač prosili pomiloščenja, delali so pa zopet po svoje. Jernej Banko je bil sicer v Gradcu prisegel pokorščino, a svojega godu dan 1. 1591. je peljal nekaj luteran-akih meščanov na svojo pristavo zunaj mesta, kamor
je bil poklical z Brda predikanta Knaffla, in se je ondi z drugimi vred dal obhajati. Nadvojvoda je nato ukazal kranjskemu vicedomu Kamilu Svardi, da naj Jerneja Banka predse pokliče, ga v mestni stolp zapre, ondi tri tedne posti ob kruhu in vodi in mu vrh tega naloži še 100 kron globe. L. 1694. je bil Jernej Banko še mestni svetovalec, kar dokazuje, da so pisma nadvojvode imela pri Kranjcih malo vspeha.
Sadovi luteranske vere so bili pa v Kranju jako žalostni. Od hrepenenja po vživanju je vse postalo nekako vrtoglavo; tudi katoličanov se je oprijemala ta bolezen. Ko je bila 1. 1583. v Kranju birma, je bilo sicer še 1210 birmancev in 400 obhajancev; seveda so bili tudi iz sosednih krajev. Ali kmalu potem se pokaže slika, ki dokazuje, kako globoko se je zajedel Lutrov duh. Ohranjen nam je natančen opis življenja v Kranju iz 1.1595., ki nam živo kaže, da je bilo ljudstvo tačas podivjalo in se pogreznilo v razuzdanost. Poročilo se glasi: Razširilo se je v Kranju nečisto-vanje. Ljudje preklinjajo in se rote noč in dan. Zmerjajo se doma in skozi okna in po ulicah z lopovi in tatovi. Grozno pijančujejo po dnevu in vse noči do jutra in igrajo ter se tako pehajo v nesrečo. To pa ne samo meščani, ampak tudi kmetje. V nedeljah in praznikih pred božjo službo že pridero iz sosednjih župnij moški in ženske, mladi in stari v mesto in gredo v žga-njarije. Očitno po ulicah pijančujejo, po proda-jalnicah in krčmah ga vlečejo toliko časa, da so popolnoma pijani, in pit hodijo celo k mestnemu sodniku. Včasih se stepo z orožjem in pestmi in,
Bolezen našega cesarja. Cesar se je bil pri sprejemu nemškega cesarja močno prehladi!, vsled česar je precej nevarno obolel. Cesar je star že 83 let, zato so se bali, da ne bi bolezen utegnila imeti nevarne posledice. Po zadnjih vesteh pa se je cesarjevo zdravje obrnilo na boljše. Vročina je ponehala, moči se vračajo in se ni bati hujšega.
„Sava" in bojkot. .Sava" se je spravila nad .Vzajemno zavarovalnico" v Ljubljani z namenom, da bi se Slovenci ne zavarovali pri tem edinem domačem zavodu, ampak rajši množili bogastvo tujcem, nemškim in laškim judom. To je nekaj naravnega: Liberalcem je narodnost samo dobiček. Eden glavnih podpornikov kranjske .Podrtine" je zastopnik neke nemške zavarovalnice. .Vzajemna zavarovalnica" je soliden, domač zavod, ki ne odira ljudi in jim ne odtrguje ob času požara, izplačuje odškodnine takoj, ko se je odškodnina dognala, zato pa ne izkazuje velikih dobičkov. Nekatere tuje zavarovalnice pa naši ljudje dobro poznajo, kako ob požaru vsak napol ožgan tram zaračunajo skoro kakor novega in kako dolgo je treba čakati, predno prideio cenit škodo, še delj pa čakati, predno izplačajo zavarovalnino. Naši ljudje naj ostanejo zvesti edinemu domačemu zavarovalnemu podjetju.
.Napredno  politično  društvo" se je
ustanovilo v Kranju. Predsednik je neizogibni g. Ciril Pire. Med odborniki pa so: g. Janko Sa-jovic, sin trgovca g. Crobatha in sin izdelovalca mila, g. Makso Fock. V politiki se sme pač vsakdo izpostavljati, komur se ljubi. Ampak g. .Franci" ne bo smel več trditi, da on in njegova rodbina ne uganjajo nobene politike. Odborniki novega društva bodo reševali kranjski liberalizem.
»Marijine kravice" imenuje »Slov. Narod" članice Marijinih družb. .Narod" vzdržujejo tisti trgovci, ki bi morali takoj prenehati s svojimi Štacunami, kakor hitro bi nehale .kravice" pri njih kupovati svoje bališe.
Kaj je dala Kranjska dežela za Gorenjsko? Liberalci v Ljubljani pravijo, da je dala zelo veliko, milijone. .Slovenski Narod" je dne 17. t. m. pisal: »Za itak bogato Gorenjsko je dežela razmetala milijone." Čemu liberalci sedaj tako pišejo, ko so prej drugače govorili? Zato, ker bo volitev na Notranjskem in hočejo s tem Notranjce podkuriti proti dr. Pogačniku, kandidatu S. L. S. .Narod" pravi, da so deželna sredstva majhna, da ubogi notranjski poslanci nimajo vpliva in da ima zato dežela za Notranjsko komaj nekaj kronic. Ali ni tako pisanje bedasto-podlo? Če so deželna sredstva majhna, kako se more zahtevati, da naj dežela izdaja milijone ne-le za Gorenjsko, ampak tudi za Notranjsko? Da ne bodo .Narodovci" zahajali v konflikte, naj napravijo posebne izdaje lista za Notranjce in posebne za Gorenjce, potem bodo lahko oboje hujskali.
Dr. Bavniharjevo delo. Državni poslanec ljubijanskege mesta .skrbi" vsestransko za svoje volilce. Svoj čas je ta mož okrog »Nove Dobe" organiziral mlade liberalne sile, ker se mu je zdela liberalna stranka pri »Narodu" presirova in protiljudska. Sedaj tu'i z »Narodovci". Ta
kakor bi bili neumna živina, se pijani prigugajo v cerkev in na pokopališče. Brž se pa spet gredo v krčme nalijat in potem pijejo ves božji dan. Nekateri gredo k Savskemu mostu na kegljišče, drugi pa igrajo in kockajo in stavijo v igralnicah do trde noči, tako da kak dan izgubijo po 10 do 50 gld. Mnogo jih je že prišlo na beraško palico. Posebno hudo je v ponedeljkih. Na igrišču so se pred nekoliko leti stepli in so dva ubili. Kolnejo pa tako strahovito, da se zemlja trese. V prejšnjih časih so ljubljanskim voznikom in tovornikom z verigami zapirali most, da v nedeljah in praznikih niso mogli voziti. Sedaj ni noben dan več svet; nekateri delajo v praznikih doma in na polju. V zapovedanih postnih dneh očitno jedo meso in še druge silijo, da ga jedo. Luterani zbirajo ljudi okoli sebe in oznanujejo takozvani evangelij. Že pred božjo službo v nedeljah so odprte prodajalnice in ljudje hite v krčme, kjer se citra in pleše. Pri kupčijah zapravijo za likofe po 10, 20 in 30 gld. Davke nakladajo samovoljno, temu več, onemu manj, kakor se jim ljubi. Za meščanske gozde nihče ne skrbi, v Besnici tuji ljudje sekajo. Mostnine enkrat 1000 gld. niso dali v račun. Pograbili so cerkvena posestva in se jih polastili.
Nadvojvoda Ferdinand, ki je poslal vicedomu to poročilo o neredih v Kranju, je naročil, da naj se skuša z ječo in postavljanjem na sramotilni steber in drugimi kaznimi zajeziti razuzdano življenje, da ne bo prišla jeza božja nad grešno ljudstvo. (Konec prih.)
Priloga ..Gorenjcu" štev. 17 Iz 11914
bivši učitelj je v državnem zboru imuniziral neko brošuro, ki jo je spisal baje vpokojeni župnik Berce zoper svojega škofa. Knjigo, ki so jo tiskali v Ameriki, so avstrijske oblasti zaplenile. Dr. Ravnihar jc pa šel in je mazarijo rešil pozabe v državni zbornici. Sedaj so dali liberalci ti brošuri naslov .Interpelacija poslanca Ravni-harja" in jo razširjajo. Dr. Ravnihar varuje s svojo poslansko imuniteto tudi .Slov. Dom. in .Narod", da lahko bolj sirovo napadata pristaše S. L. S. in zlasti duhovščino. Lep kvartet to: Ravnihar, Berce, .Dom" in .Narod"!
„Zarjau in „Dan" sta si že nekaj časa v laseh. .Zarja" pise, da je .Dan" žurnalistična cunja, ki je ne smatra noben razsoden človek za resen list. Toda .Zarja" je malo dosledna. Tiska se na istem stroju, kakor »cunja", dasi bi si lahko pomagala drugam.
Občni zbor ..Tiskovnega društva" v Kranju do v ponedeljek, dne 11. maja, ob 1. uri popoldne v knjižnici .Ljudskega Doma" v Kranju.
„Zasavska kmečka zveza" se je ustanovila v nedeljo na Vačah. Za načelnika je bil izvoljen g. Tit Strmljan.
Proti Čehom. .Slov. ^Narod" je prinesel nedavno oster čianek proti Čehom, ki nas izkoriščajo. To je res. Ampak .Narod" bi moral biti doslednejši. Kdo nas je pa spravil v sužnost češkega kapitala? Ali ne tisti Hribar, ki ga je .Narod" toliko proslavljal? Ali je bilo potreba prodati samostojnost .Ljubljanske kreditne banke" za to, da si je Ivan Hribar zasigural večno pred-sedništvo? Slovenci smo takrat imeli dovolj kapitala za eno tako banko. Ali je tudi treba, da liberalni časopisi delajo reklamo za banko .Slavijo", ko imamodomačo .Vzajemnozavarr valnico"? Kjer imajo Čehi kaj moči, tam povsod vsiljujejo svoje ljudh Tako so pri .Kreditni" na vodilnih mestih le Čehi, domači Slovenci pa nimajo kruha. Češki zavodi pa ne sprejmejo Slovenca v službo. Češke banke izkoriščajo neugodni gospodarski položaj Jugoslovanov kar se da. O tem bi zlasti vedela povedati .Zadružni savez" v Splitu in pa .Hrvatska poljodjeljska banka" v Zagrebu Pa ne samo .Slov. Narod? tudi drugod se že kesajo, da so se spravili s Čehi skupaj, n. pr. pri .Avstro-hrvatskem parobr. društvu" v Puntu, za katero se Slovenci prav nič ne brigamo, a bi bilo dobro, če bi nas morje bolj zanimalo. Da, Čehov in češkega kapitala reši nas, o Gospod, ob pravem času!
Organizacija žensk. Liberalci proglašajo v .Slov. Narodu" to le: .Shodi vseh političnih društev se morajo ozirati posebno tudi na žen-stvo in dolžnost našega ženstva je, da se teh ^hodov tudi udeleži. Znano je, da imajo klerikalci svoje politične ženske organizacije v Marijinih družbah in da imajo tudi služkinje med seboj posebno organizacijo glede nakupa blaga in živil na trgu in prddajalnicah. Tako se cesto zgodi, da napredne rodbine potom služkinj podpirajo najstrupenejše politične nasprotnike. Zato je tudi v tem oziru potrebno, da se organizuje tudi naše ženstvo." Tako pišejo liberalci. In naša stranka? In naše ženstvo? . . . Znabiti se bo kdo ganil in bo to ožlvotvoril, s čemer liberalci pravijo, da že imamo. Liberalci so nas že večkrat prehiteli! Na to opozarjamo vodstvo S. L. S in posamezna društva.
Hribarja nočejo. Kranjska trgovsko obrtna zbornica je izvolila v državni železniški svet bivšega župana g. Hribarja. Železniško ministrstvo pa te izvolitve ni hotelo vzeti na znanje in bo morala zbornica drugega izvoliti.
Stara ljubezen ne zarjavi. Sobotni .Slov. Narod" v dopisu z Jesenic milo jadikuje, da se je Nemcem na Jesenicah storila velika krivica, ker novi občinski volilni red ne pozna virilistov in so tako nemški tovarnarji prišli ob ves svoj vpliv v občini. Ko bi skrbeli na Koroškem Nemci tako za Slovence, kakor naši liberalci za Nemce, bi se nam dobro godilo.
Med Mbrati." V Trstu je pred kratkim, kakor smo poročali, izginilo v socijalistiškem konsumu 15.400 K. Sedaj so zaprli neko uslužbenko, ker je na sumu, da je pomagala olajšati konsum za to vsoto.
Tržiška železnica. Upravni svet železnice Kranj-Tržič je sklenil, obrniti se do železniškega ministrstva, da se čimprej postavi čakalna lopa v Križih in vpelje hitrejša vožnja na tej železnici.
Avtomobilska zveza Kranj—Jezersko je
najbrže zaspaia. S 1. majem bi moiala zdceti. Škoda, da se bo opustila.
Mlekarska zadruga v Predosljih vljudno vabi na svoj Vili. redni oočni zbor, ki be bo vršil dne 3. maja 1914 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Predosljih s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročilo predstojništva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 5. Volitev predstojništva. 6. Volitev nadzorstva. 8 Slučajnosti. — Afco bi ta občni zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Odbor.
..Kranjska podružnica slovenskega planinskega društva" napravi v nedeljo 3. maj-rnka izlet na Grmado. Odhod iz Kranja z vlakom zjutraj ob 6*44 uri do Medvod, od tam na Grmado. Na Grmadi je ob tem času vevetju .Daphne Blagajana". Torej ljubitelji narave in njenih krasot udeležite se mnogoštevilno tega izleta!
Um omračil se je nenadoma 48 letnemu posestniku Borštnarju iz Besnice. Prišel je bos in gologlav na kolodvor v Kranju in hotel brez listka po sili v vlak. Ko so spoznali, da se mu meša, so ga odpeljali na opazovalnico v deželno bolnico.
Ilirska banka se bo ustanovila v Ljubljani. Na čeiu te akcije srojita gg. dr. Šusteršič in Jean Pollak. To bo edini bančni zavod, kjer bomo Slovenci gospodarji in bodo Slovenci tudi lahko službe dobili
Premovanje goveje živine. Deželni odbor bo priredil meseca maja premovanje goveje živine, in sicer 11. maja na Bohinjski Bistrici, 12. v Kranjski Gori, 16 maja v Tržiču. Za vsako premovanje je določil deželni odbor 1000 K za nagrade.
č. g. Skubica, dosedaj župnika na Jesenicah, so v R<uniči pri njegovem prihodu jako slovesno sprejeli. Instaliral ga je potem presvetli g. knezo-škof.
Obsojeni vojaki. Vojaški poveljniki so začeli v zadnjem času trdo postopati z vojaki-pijanci. Stotnik 6. stotnije 17. pešpolka v Celovcu ni hotel pred kratkim dovoliti vojakom .čez uro" ven. Kljub prepovedi so vsi prosilci nalašč tisto noč prekrokali. To je imelo za dotičnike žalostne posledice. Vojaška oblast je smatrala ta čin kot upornost proti vojaškemu povelju. Zadeva se je izročila garnizijskernu sodišču, ki je obsodilo 2i vojakov na skupno 45 let in 9 mesecev ječe, in sicer so dobili: četovodja 4 leta trdnjavske ječe; desetnik 4 leta trdnjavske ječe; frajtar 3 leta trdnjavske ječe; 17 pešcev je dobilo po dve leti in en novinec 9 mesecev težke ječe. Podčastnikom so slovesno porezali zvezde. Ker bodo po prestani kazni še za kazen služili, bo znašala kazen za en neumen „krok" 93 let. Kazen je strašna. Pri vojakih ni Šale! Zato naj se pa naši fantje varujejo zapeljivcev.
t Dr. Ivan Mlakar, stolni dekan in kanonik v Mariboru, je umrl v četrtek dne 16. t. m. od kapi zadet v škofiji. Rojen je bil 5. junija 1845 v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Bil je predsednik .Slovenskega društva" v Mariboru in je svoj Čas vneto deloval za prospeh Slovencev, zlasti s časopisjem. N. p. v. ml
-Ljudska knjižnica* na Rupi pri Kranju priredi povodom sklepa gospodinjskega tečaja v sredo 29. aprila in ponovi v nedeljo 3. maja ,t. 1 gledališko predstavo .Na kresni večer** Začetek je obakrat bb pol četrti uri. Ker je igra lep2, se vabi vse okoličane k najobilnejši udeležbi. Go)enke tečaja in odbor .Ljudske knjižnice".
Gorenjska podružnica S. D. Z. je uprizorila na belo nedeljo v dvorani Ljudskega doma v Kranju dr. Fr. Detela veseloigro .Učenjak". Duhovita z nedosežnim humorjem in sarkazmom prepojena igra stavi na igralce velike zahteve. Priznati moramo, da so bili vsi igralci in igralke brez izjeme dobro kos svoji težki nalogi. Žal, da zaradi nekoliko pozne sezone udeležba ni bila tako mnogoštevilna, kakor bi bilo želeti. Gg. akademikom kličemo: Še večrat na svidenje na kranjskem odru!
V hlevu zgorel. Jožef Blažov iz Gradaca v Beli Krajini je kadil v nekem hlevu na Sušaku cigareto. Pri tem se je vžgalo seno in za tem cel hlev. Blažov je zgorel. Zgorel je tudi hlev in neka zraven stoječa hiša in mizarska delavnica.
Zločinski sin. V Št. Jurju v Slov. Goricah so zapili srna pred kratkim umrlega veleposestnika Dom. Koserja, ker je hotel zastrupiti mater in sestre, da bi dobil tako celo posestvo v last. Ena sestra je zapazila, da je nekaj natrosil v jed in tako je prišlo vse na dan. Nečloveškega sina so zaprli.
Samoumor Slovenca. V Chiskolmu v Ameriki se je ustrelil Simon Rogelj. Doma je bil, kakor pišejo časniki, iz Kranja, pa ni bil rojen v kranjski župniji.
Razpis učiteljskih služb. V kranjskem šolskem okraju se v sialno nameščenje s pri-četkom šolskega leta 1914/15 razpisujejo naslednja učna mesta: 1. nadučiteljsko mesto na dvorazredni začasno s tremi razredi opremljeni ljudski šoli v Selcih; 2. nadučiteljsko mesto na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Mavčičah; 3. po eno učno mesto in voditeljsko na eno-razrednih ljudskih šolah pri Sv. Ani pri Tržiču, na Šenturški Gori, v Podblici in na Zalem Logu (z učnim mestom na Zalem Logu je združen ekskurendni pouk v Davči); 4. po eno učno mesto na ljudskih Šolah v Mavčičah in v Olševku, ki sta razširjeni na dva razreda. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri podpisanem c. kr. šolskem svetu do 28. maja 1914. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 17. aprila 1914.
RAZNOTEROSTI.
Burja podrla zvonik. V Pagu v Dalmaciji je silovita burja podrla zvonik ondotne cerkve.
Nemška kultura. V Mali Aziji grade Nemci Bagdadsko železnico. Te dni je nekaj delavcev domačinov prosilo pri glavnem inženirju zboljšanja plače. Inženir je dal napoditi delavce s pasjimi bič'. Ko so se ti potem zbrali na železniški progi, je ukazal lokomotivo spustiti nanje. Pri tem je bilo 9 delavcev povoženih, 43 delavcev se je skušalo rešiti s tem, da so skočili v tekočo reko ob progi, kjer so pa vsi utonili.
Vohun obsojen. Gimnazijec Vencel Krsk v Tarnopolu, ki je vohunil za Rusijo, — je dobil tri leta ječe.
Češke hranilnice so izgubile v Bukovini vsled slabih špekulacij več milijonov kron.
Požari v Londonu En dan je gorelo v Londonu na enajstih krajih. Sodijo, da zažigajo sufragetke.
Roparji v Petrogradu. Roparska tolpa je napadla v Petrogradu neko pekarijo, tri osebe ondi je umorila in oropala blagajnico. Ranjen je bil pa tudi en ropar in vjet, pa je še tisti dan umrl. Ovadil je pred smrtjo enega sokrivca. Ko je policija tega hotela prijeti, je lopov dvakrat ustrelil z revolverjem na policijo in se potem zastrupil. Pokazalo se je, da so bili med temi roparji že davno iskani revolucionarji.
Maščevanje roparja. V Petrikovu na Ruskem je ropar Dahnel umoril pet oseb, ker so pričale proti njemu.
Nesreča pri božjem grobu. V Kobaridu so vojaki varovali božji grob. Na veliko soboto pa jc nekemu vojaku prišlo slabo, da je omahnil in se pri tem ranil ob bajonet, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Mesto razrušeno. Ciklon je pretekli teden razrušil mesto Porto Ameglio v portugalski Afriki. Veliko oseb je pri tem izgubilo življenje.
Morata vseučiliškega profesorja. Me-reškovski, vseučiliški profesor v Petrogradu, je zapeljeval mladoletne deklice. Ko so Čednemu vzgojitelju prišli na sled, je zbežal.
Velik požar je uničil v vasi Akihn na Ma-djarskem 6l hiš. Dve osebi sta zgoreli.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj 23. aprila. Poljaki delajo na to, da bi se zopet sklical državni zbor. — R. Zanella ni bil potrjen za župana v Reki.
Waschington, 23. aprila. Pri Tampiku so se uporniki združili s pristaši Huerte proti Ame-rikancem. Mehikanski "poslanik je odpotevaj. V poslopju akademije v Verakruzu je bilo vsled bombardiranja iz težkih topov ameriške mornarice mnogo Mehikancev ubitih. Pred:ednik Wilson bi rad ustavil prelivanje krvi.
Steckenpferd lili jno~ mlečno milo
od Bergmann & Co., Tctschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi nasiov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
Singer Jp^%i Singer
šivalni stroji CRdjf^J« šivalne stroje so neprekos- ^fSlflffl dobite samo v Ijivi v trajnosti k ^j^^^a naših predalu vsestranski jalnah z -»»JS*« uporabi. ^%SW^ izveskom.
SINGER Co. delniška družba :: ::     šivalnih stojev.     ::. :
KRANJ, Glavni trg št. 119.
^Sirolin~
"Roche"
zdravniško priporočen pri vseh obolelostih sjpll.
Pljučne bolezni
vnetje sopilnih sluznic, oslovski kašelj.
X.    Dobi se v vseh lekarnah po mtlti, * K steklenica. -<riM
Malo komentarja.
Uprizoritev igre „Vita" pomeni zame, ki sem igro spisal, madež, katerega sem v toliko sam kriv, da se nisem udeležil še ono malo nepopolnih vaj in tako prepustil igro uprizoriteljem, od katerih je menda šest Moprv prvič stopilo na oder in ki si pri najbolji volji niso mogli z igro pomagati. Gospodje uprizoritelji naj mi oproste! Vpričo ponižujoče toda razumljivo stvarne kritike v uradnem listu, sem svojemu učiteljskemu stanu dolžan, da opozorim občinstvo na kardinalne napake pri uprizoritvi.
Prva napaka je bila, da je bil tekst slabo memoriran, napačno akcentuiran. Igra je bila tudi sicer prepovršno naučena. Ena oseba ni dvakrat nastopila, druga enkrat. Dvakrat se je zgodilo, da je po več oseb naenkrat govorilo, enkrat da je igralec prišel prezgodaj na oder. Odhajalo se je skozi vsa mogoča vrata, samo racionalno ne!
Druga hiba. Maske so bile vseskozi ne-prikladne ali pa celo karikirane, prvo zlasti maska Nazorja, katerega bi bilo igrati ko poosebljeno dogmo — inkvizitorsko strogost in v drugem delu ko svetnika očeta. Na eni strani neizprosnost božje pravice, na drugi blagoslov Boga odpušča-jočega.
Tretja hiba. Zelo važne partije so bile govorjene toli tiho, da v prvih sedežih ni bilo kaj umeti. (Ob teh scenah se je pojavljal nemir v občinstvu.) Efektni sklepi aktov izvzemši prvega, zlasti pa v drugem in četrtem dejanju so naravnost klasično ponesrečili. Utis uprizoritve name je bil, da so uprizoritelji vse tehnične te ž koče (ne hibe, ker so preračunjene), petkrat podčrtali, dočim niso bili tehničnim finesam kos. Tako mi je umljivo, če g. K. toži o nezraislu vsebine, dasi bi bil iz ..Slovenca* že lahko razbral, da vsebina igre ni tolik nonsens, pač pa da je nonsens tisto, kar je videl. Z ozirom na to zadnje pa ima g. K. prav.    Dr. Iv. Pregelj.
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, brata in strica, gospoda
Antona Verbiča,
okrajnega siuge v Šenčurju,
s! štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem in vsakemu posebej za izraze sožalja in za izkazano čast blagemu pokojniku.
Iskrena zahvala prečastiti duhovščini, veleč, gospodom županom ter slavnim požarnim hrambam iz Šenčurja in iz Vogelj ler sploh vsem sorodnikom in prijateljem, kateri so spremili blagega pokojnika kvečnemu počitku. ŠENČUR, dne 15. aprila 1914.
Žalujoči ostali
Dr. Globočnik išče oženjenega starejšega
PAZNIKA
za svojo vilo v Kokri.
Oglasila se sprejemajo dopoldne v Hlebševi hiši.
jVteHoVana soba
Vprašanja na upravo li^ta.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, sc ustavljajo
amerlkatisk. ume.hu zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje i
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, Linbllana.
Idealni izdelek iz ribjega olja
je in ostane že skoro 40 let slavnoznana
Scottooa rlbleollnata emnlzlla.
Ista vsebuje najfinejše ribje olje, katero je po Scottovi sestavi spremenjeno v majhne kapljice in je radi tega zagotovljena še tako slabotnemu organizmu lahka prebava. Sploh je tako pripravljena, da se vsaka posamezna redilna snov popolnoma prebavi.
Kakor nam je tudi znano, da je Scotiova emulzija sladka kot smetana, potem pač ne bomo dvomili, da jo vživajo z veliko slastjo stari in mladi.
Mora pa biti pristna Scottova emulzija. 9
Cena originalni steklenici 2 K SO vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije »0 vin. v znamkah na SCOTT & BOVVNE, O. m. b. H., Dunaj, VII., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 poši-ljatev potom lekarne za poizkusnjo.
Kolesa Puch
so najboljša in ta se pri meni dobe, potem pa še tudi druga cenejša iz iste tovarne, kakor so Kinta in so ravno taka. Stara kolesa imam tudi vsake vrste. Harmonike stare in nove. Popravila izvršuje zanesljivo.      p. Bizjak> Kranj 1Q2
Senzacijonalni naravni pojav dvajsetega stoletja!
Opozarjam na to, da nočem tem potoni napravljati nikake plačane reklame, kakor je navadno v takih •.lučajih, amp*k naznanim vsakemu
popolnoma  brezplačno,  kako sem popolnoma ozira vila svojo
dolgoletno težko pljučno bolezen
naduho ln oslovski kašelj. — To domače sredstvo si lahko vsakdo prav poceni pieskrbi. kuverto z ziamko 10 v:nar;ev za odgovor
Gospa B. KOLENSKA, WBŠOVICE pri Pragi, Češko.
Razširjajte -Gorenjca" I
PISARNA
za urejevanje splošnih gospodarskih sade?
J. Rozman. Kranj.
I. Denarni promet: izrosiovanje po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—29
Nazisanilo preselitve brivnice.
Slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele vljudno naznanjam, da sem se preselil
V HiSO g. V. BelCa nasproti .Merkurja'.
V novih prostorih sem otvoril popolnoma novo urejeno
nlffllftlliriin nnillllirn tcr 'mani v zalogi vsa toaletna in kosmetična ll!yi|ullly|lU   UI IlflllliU   sredstva, kakor ženske kite, podlage, mrežice itd.
Priporočujoč se za obilen poset, ostajam z odličnim spoštovanjem
a. ŠIMUNAC, brivec v Kranju.
Obenem naznanjam, da sem opustil brivnico na Glavnem trgu.
Najcenejše   in najboljše
asbestni Skril] ZEI1IT
Izključna zaloga za Gorenjsko
_ Franc Dolenz Kranj
trgovina s špecerijo in dež. pridelki
Zaloga dalmatinskega Portland cementa l^lSl^Df^f^^a^r^i^
Cement, traverze, vodovodne cevi
I
| ::: žičnate ograje in druge ::: \      STAVBINSKE POTREBŠČINE
J ▼ priporoča po nftjnlžjih cenah ▼ ▼
Veletrgovina »Merkur" Peter Majdič, Kranj
**- Zaloga Tomaževe žlindre in drugih umetnih gnojil, t*
0902