ETNOLOG
GLASNIK KR. ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
V LJUBLJANI
LE BULLETIN DU MUSÉE ROYAL D' ETHNOGRAPHIE
À LJUBLJANA
REDAKTOR:
DR. NIKO ŽUPANIĆ
LETO III.
LJUBLJANA
1929
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI - PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ
44061
Vsebina letnika III. (1929):
stran
vDr. Matija Murko: Velika
zbirka slovenskih narodnih
pesmi z melodijami   .   .   .       5—54
Dr. Mirko Kus-Nikolajev:
Hrvatski seljački barok .   .      55—72
Ivan Feliks Šašelj: Ivan
Feliks Šašelj, Avtobiografija
povodom sedemdesetletnice
pisateljevega rojstva .   .   .      73—86
Dr. Karel Oštir: Japodi    87—113
, Dr. L. E.: Razvoj etnologije
in njene metode v zadnjih
desetletjih......114-152
Др. Нико Жупанић: Ан-
трополошки карактер Јова-
на Цвијића......153-156
Dr. Stanko Vurnik: Slo-
venske panjske končnice   .   157—178
Dr. Peter Skok: Iz slove-
načke toponomastike    .   .   179—195
Kronika, referati in kritike   .  196—229
Sommaire du III« tome (1929):
Page
La grande collection des chan-
cons nationales Slovènes avec
mélodies,   par   Dr.  Matija
Murko........        5-54
Le baroque des paysans en
Croatie, par Dr. Mirko Kus-
Nikolajev_.......     55-72
Ivan Feliks Šašelj, Autobiogra-
phie à l'occasion du 70ê"e
anniversaire de la naissance
de Г auteur, par Ivan Feliks
Šašelj........     73-86
Les Japodes, par Dr. Karel
Oštir   ........    87-113
Le développement de l'ethno-
logie et de ses méthodes au
dernier temps, par Dr. L. E. 114—152
Le caractère anthropologique
de Jovan Cvijic, par Dr. Niko
Zupanié.......153—156
Les planches de devant des
ruches   Slovènes,   par Dr.
Stanko Vurnik.....157—178
Contribution à la toponoma-
stique slovène, par Dr. Peter
Skok........179—195
Chronique, compte-rendus et
critiques.......   196—229
Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928. — J. G. Frazer, Der goldene
Zweig. Balduin Sari a. — Jan Czekanowski. Wstep do historji Stowian. Dr. N.
Preobraženski. — E. Schneeweis, Die Weihnachtsbräuche der Serbokroaten.
Mantuani. — Zelenin Dmitrij : Russische (Ostslavische) Volkskunde. Mantuani.
— Ant. Vâclavîk, Podunajska Dedina. Mia Brejčeva. — L'art populaire Hongrois.
Mia Brejčeva. — Albin Stocky, Cechy v dobë bronzové. N. Zupanié. — K.
Absolon, New finds in fossil human skeletons in Moravia. — J. Matiegka, The skull
of the fossil man Brno Ш. and the cast of its interior. N. Zupanié. — V. Leb-
zelter, Zur Rassengeschichte der Jugoslaven. N. Zupanié. — Trabalhos da Socie-
dade Portuguêsa de Antropologia e Etnologia. — Madame de Vaux Phalipau : La
Littérature des Serbes de Lusace. — Mouseion. Bulletin de l'Office international
des musées. Dr. P. B. — V. V. Bunak. Crania armenica. N. Zupanié. — Miéun
M. Pavičević, Crnogorci u pričama i anegdotama. Niko Županić. — P. R. Rado-
savljevich. The špirit of Tolstoj's experimental school. N. Ž. — Henry Field, Early
man in North Arabia. N. Ž up a nie. — В. Škerlj, Nekatera socialna spoznanja iz
rodovnikov Praškega pedološkega zavoda. N. Župani Ö. — D. J, Popovič. O Cinca-
rima. Prilozi pitanju postanka naše čaršije. N. Ž. — La Cooperation intellectuelle,
revue de Г Institut International de Cooperation Intellectuelle de la Societe des Na-
tions. — Jelič I. M., Krvna osveta i umir u Crnoj Gori i Severnoj Arbaniji. N. R a -
d o j č i Ć. — Erdeljanovič J., Stara Crna Gora. N. R a d o j č i ć. — Pavićević M. M.,
Crnogorci u pričama i anegdotama. N. Radojčić. — Jovanu Cvijiću. Posmrtni
govor Dr. Nike Županića. — Nove knjige in časopisi: Русскиа Антропологическио
журнал. — Sveta Cecilija. Smotra za cerkvenu glazbu s glazbenim prilogom. —
М. Kus-Nikolajev, O podrijeklu licitarskog srca. — Geografski Vestnik. Časopis za
geografijo in sorodne vede. — Sociedad Espanola de Antropologia, Etnografia y
prehistoria. — M. Kus-Nikolajev, Rasvjeta kod seljaka. — Fr. Stele, Valvasorjeva
Ljubljana. — M. Kus-Nikolajev, Ekspresionizam u seljačkoj umjetnosti. — Fiume.
Rivista semestrale della „Societä di studi Fiumani" in Fiume. — Zdravniški Vestnik,
Strokovno glasilo zdravništva v Sloveniji. — Časopis za zgodovino in narodopisje.
— Annuaire des Musees Nationaux. — Fataburen. — Mitteilungen der antropolo-
gischen Gesellschaft in Wien. — Maxwell Lawrence Sacks, Religio ous Consciousness of
late adolescence. — Nikola Radojčić, Geografsko znanje o Srbiji početkom 19. veka.
— В'лчеслав КаминсБКиА, Нариси звичаевого Права. — Rudarski i topionički vesnik.
— Гласник скопског Научног друштва. — Johannes C. Barolin, Inspiration und
Genialität. — Otto Schlaginhaufen, Anthropologie und Sport. — Slavische Rund-
schau. — J. C. Barolin, Schülertausch und Völkerversöhnung. — J' C. Barolin,
Rasse — Nation. — J. C. Barolin, Gedanken zum Minoritätenproblem. — Fr. Va-
tovec, K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja. — I. Rakovec,
Doneski k geomorfologiji Ljubljanske kotline. — A. B. Соловјев, Законодавство
Стефана Душана, цара Срба и Грка. — Alfredo Niceforo, Un decalogo di errori che
troppo spesso si commettono studiando la mortalitä per cancro per mezzo delle
statistiche demografiche. — Kaarlo Hilden, Studien über das Vorkommen der Dar-
winischen Ohrspitze in der Bevölkerung Finnlands. — Cesko-Luzicky Vestnik. —
Ruch Slowianski. Miesiecznik poswiecony zyciu i kulturze Slowian — Jan Mydiarski,
Sprawozdanie z Wojskowego zdjecia antropologicznego Polski. — E. F. W. Eberhard,
Feminismus und Kulturuntergang. N. Z u p a n i ć. — M. I. Schlesinger, Land und
Leute in Sowjetrussland. — Распис на лекцииЛ за л-ћтнин семестгрт, на 1928-1929
учевна година. — Mirko Kus-Nikolajev, Šetnje kroz Etnografski Muzej u Zagrebu.
— Otto Schlaginhaufen, Die anthropologische Untersuchung an den schweizerischen
Stellungspflichtigen. — Гласник Историског Друштва y Новом Саду. — Известил
восточного факултета азербаИджанского государственного университета имени В. И.
Ленина. — П. С. Јовановић, Глацијација Јакупице. — J. М. Павловић, Малешево и
Малешевци. — Б. Ж. Милојевић, Типови динарских острва. N. Županić. — P. Blaznik,
Kolonizacija Selške doline. — Pavel Agost, Nyilttüzhelyü konyhäk a hazai szloveno-
knäl. N. Ž. — I. kongres slovanskih filologov v Pragi.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi
z melodijami.
Napisal Dr. M. Murko (Praga).
Rousseauov nauk, naj se človeštvo vrne k naravi, je rodil
zanimanje za prvobitne narode in posebe za narodno pesništvo.
Staroangleške balade, ki jih je izdal Percy (1765), Macphersonov
ponarejeni »Ossian« in Herderjeve »Volkslieder« (1778, 1779),
kjer je izšel tudi Goethejev prevod srbskohrvaške »Asan agi*
niče«, še bolj pa delovanje mlajše nemške romantike je vplivalo
v visoki meri na vse Slovane. Pri nas sta se že Zois in Vodnik
zanimala za slovenske narodne pesmi, epična pesem »Pegam in
Lambergar« je bila predelana (Linhart) in prevedena (Zupančič)
v nemščino, Čebeličarji so bili veliki čestilci narodne pesmi in
omogočili Poljaku E. Korytku izdajo zbirke »Slovenske pesmi
kranjskiga naroda« (1839—1844). Še več narodnih pesmi po vsej
Sloveniji je nabral Stanko Vraz, ali izdal je samo en zvezek
»Narodne pesmi ilirske« (1839).^ Njegove in mnoge druge roko^
pisne in tiskane zbirke so služile kot gradivo za monumentalno
delo Karla Štreklja »Slovenske narodne pesmi«, ki jih je izdala
Slovenska Matica v štirih debelih knjigah od 1. 1895—1923. Delo
je preveč počasi izhajalo, kar so zakrivili njegovi jako različni
nasprotniki, Štrekljeva bolezen in prerana smrt (7. julija 1912), na
konec svetovna vojna, ki je pretrgala Matičino delovanje. Delo
ni dokončano, kakor je bilo zasnovano, ali dr. Joža Glonar, ki
je uredil 15. in 16. snopič (t. j. knj. IV. str. 481—819) se je omejil
na tisk tekstov, vse drugo, kar bi polnilo še celo debelo knjigo
(V.), pa je opustil, kar je prav dobro razložil v svojem Pred»
govoru (66 str.). Štrekljevo delo, katero so hitro na začetku po«
sebno laskavo ocenili prvi slavisti kakor V. Jagić, A. Brückner,
W. Nehring, J. PoHvka, K. Jireček, P. A. Iljinskij in dr. in ki je
bilo takrat res najboljša znanstvena zbirka narodnih pesmi pri
^ Iz Vrazove in Korytkove zbirke je preložil A. Grün svoje »Volkslieder
aus Krain«, ki je med njegovimi pesniškimi deli danes najbolj cenijo.
6 Dr. M. Murko:
vseh Slovanih, po naših današnjih pojmih ni brez pomanjkljiv
vosti, ali bo vedno služilo Slovencem v korist in na čast.
Slovenska narodna pesem je res to, kar pravi njeno ime, ona
se poje in nje besede so nerazločljive od melodije. Na to pa
se je vendar dolgo prav malo pazilo in Slovenci niso edini, ki so
izdajali večinoma samo tekste. Prvo in jako častno izjemo dela
St. Vraz, ki je poleg besedil zapisal precej načrtov melodij, katere
navaja K. Štrekelj pri posameznih pesmih svoje izdaje, po mne=
nju g. kapelnika N. Štritofa, ki pripravlja o tem razpravo, ne
vselej natančno, čemur se ne čudim, kajti Vrazovi načrti se po
60 in več letih niso lahko čitali, Štrekelj pa ni bil muzikalno
izobražen, dasi je sam pel narodne pesmi z globokim čuvstvom.
Razen tega ima Štrekelj melodije tudi od nekaterih novejših nabi-
ravcev. Samostalno so zbirali in izdajali narodne pesmi z napevi
največ naši glasbeniki, kakor G. Fleišman (»Grlica«), Josip Ko'
cijančič, Franc Gerbič, M. Hubad, Hr. Volarič, Janko Žirovnik,
Zorko Prelovec, Marko Bajuk, Oskar Dev, Zdravko Švikaršič
in dr., ki so med narodom nabrane pesmi vračali narodu, ter jih
večkrat »upravili« po svojih nazorih in »postavili« za potrebe
pevskih zborov. Lepe zasluge sta si pridobila tudi Hrvat Fr. S.
Kuhač, ki ima v svoji veliki zbirki »Južnoslovjenske narodne po»
pievke« (Zagreb 1878—^1882, 4 knjige, folio) tudi precej sloven'
skih, in Čeh Ludvik Kuba, katerega »Pisne slovinske« so izšle kot
Kniha VIL zbornika »Slovanstvo ve svych zpevech« (1890, Lex.
251 str.y
Vse te zbirke pa podajajo le napeve liričnih pesmi, samo
St. Vraz in Fr. Kuhač sta zabeležila tudi napeve nekaterih pri«
povednih pesmi, ali nikjer ni sluha ni duha o tem, kako so se pele
naše junaške pesmi o kralju Matjažu, Kraljeviču Marku, Lam=
bergarju in Pegamu, Gospodu Barodi, naše krasne balade o Lepi
Vidi, Mladi Bredi, Mladi Zori itd. Res v zadnjem trenutku so bili
taki napevi še rešeni in zapisani za največjo ali še neznano zbirko
slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral »Slovenski delovni
odbor« od konca 1. 1905 za monumentalno delo »Narodna pesem
v Avstriji«, katero je pripravljalo, ali ni dokončalo bivše avstrij =
sko ministrstvo za bogočastje in nauk. Nekatere zgoraj imeno«
1 Gl. Fr. Simonie, Slov. bibliografija, 378—379, Marko Bajuk, Mera v sle
venski narodni pesmi, 77, Ludvik Kuba, o. c. 251.
2 K. štrekelj, Slov. n. pr. L, 177, 195, 219, 227, 248, 267, 271.  ,
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 7
vane zbirke ali vsaj njih poznejši zvezki so že nastale pod vpli«
vom tega gibanja in so bile celo izdane proti volji ministrstva.
Slovenski odbor tega podjetja svojih uspehov ni obešal na veliki
zvonec, dobri stvari na škodo, kajti mogel je vzbuditi več zani«
manja in tudi podpore za svoje delo, ki je že po kratkem času
neznano mladim znanstvenikom, katerih se tiče.
Kot drugi in poslednji predsednik tega odbora poročam, kako
je zbiral, kaj je nabral, kako je treba dovršiti nabiranje in izdati
zaklade, ki jih hrani ljubljanski Kr. etnografski muzej. Predvsem
pa je tudi treba povedati, kako je prišlo do tega velikopoteznega
nabiranja. Gradivo, na katero se sklicujem, nahaja se tudi v Etno«
grafskem muzeju (t. j. dosedaj pod streho državnega muzeja v
Ljubljani): akti, tiskovine, zapisniki odborovih sej, predsedniški
delovodni protokol, predsedniška poročila na ministrstvo, poro«
čila posameznih odbornikov, del pisem itd. Marsikaj pa še ni v
tem arhivu, temveč pri živih odbornikih ali v zapuščinah mrtvih.
Tako sem n. pr. računsko knjigo in druge reči izsledil v Zagrebu.
Manjkajo še prva tajniška knjiga, izvirniki zapisnikov odborovih
sej od 1906—1912, pisma, ki sva jih pisala Štrekelj in jaz odboru,
itd. Posebno bi bilo treba zbrati kolikor mogoče pisma odbor«
nikov z nabiralci, kjer bo precej podrobnosti o zbiranju, o pevcih
in vobče o življenju narodnih pesmi, kar bo dobro služilo tudi
bodočim urednikom zbirke.
Na misel zbirati narodne pesmi in je izdajati z napevi v posa«
meznih zvezkih po narodih, ali pod skupnim naslovom »Das
Volkslied in Österreich« (Narodna pesem v Avstriji), je prišla
dunajska delniška družba »Universal«Edition«. Hotela je zbrati
»bisere« avstrijske pesmi in je izročiti vsemu glasbenemu svetu
z izvirnim tekstom in dobrim nemškim prevodom. Tako pod«
jetje ni bilo lahko mogoče brez podpore ministrstva za nauk.
Takratni minister Wilhelm vitez Härtel, rodom Moravan in pra«
ški študent, profesor klasične filologije na dunajski univerzi in
posebni poznavalec Homerja, je bil v mladih letih odgojitelj pri
gališko«poljskem grofu Lanckoronskem in imel vsled vseh teh
predpogojev več razumevanja za avstrijske narode nego navadni
nemški birokrat. Slovenci mu moramo biti hvaležni, ker je po«
šiljal naše mlade pravnike v tujino, da se pripravijo za profesorje
nameravane juridične fakultete, ki je pa bila ustvarjena žalibog
Dr. M. Murko:
Šele po prevratu. Vem tudi, da je visoko cenil slovenske uradnike
in se čudil, da imajo Slovenci same dobre po vseh ministrstvih.
Lahko si torej mislimo, da je ministru Hartlu podjetje družbe
»Universal^Edition« jako ugajalo kot »patriotično delo, ki bi naj
domači umetnosti in avstrijskemu narodnemu karakteru postai
vilo nevenljiv spomenik«. V tem smislu ga je koncem 1. 1902
priporočil z odlokom na deželne vlade šolskim uradom, posebno
učiteljiščem, glasbenim šolam, glasbenim društvom in posamez?
nim osebam, ki bi naj zbirale narodne pesmi. Gradivo bi se naj
pošiljalo »UniversalsEdition«, ki bi ga izdala.
Za svoje narodne pesmi so se precej zanimali v to dobo
Nemci na Nemškem, kjer je po pevskih tekmah v Frankfurtu
a. M. 1903 cesar Viljem sprožil novo veliko zbirko nemških na*
rodnih pesmi, in tudi avstrijski Nemci, ki jih niso samo zbirali
in izdajali, ampak hoteli tudi ohraniti na deželi in širiti po me*
stih. To gibanje je širil na Dunaju posebno profesor dr. Josef
Pommer v časopisu »Das deutsche Volkslied«, ki ga je izdajal
pod njegovim vodstvom »Deutscher VolksgesangsVerein« in
Wien, ustanovljen 1. 1889/90. Prve narodne pesmi, ki jih je Pom*
mer slišal, so bile — slovenske. Njegov oče je bil sodnik v Celju
in Mariboru in znano je, da so takrat vsi meščani v svojih vino*
gradih popevali slovenske zdravice in druge pesmi. Dvakrat mi
je Pommer v dopisih, ohranjenih v predsedniškem arhivu (eden
ima št. 142) zapisal z notami, kako je njegov oče popeval »Pijmo
ga, pijmo, dokler živimo«. Tudi nemške pesmi je slišal najprej
od slovenskih urlavberjev. J. Pommer si je kot nabiratelj in pro*
pagator avstrijsko^nemških alpskih pesmi^ pridobil resnične za=
sluge. Razumljivo je po takem, da se je znal sam, po svojih prija«
teljih in časopisih in kot državni poslanec uveljaviti pri ministru
Hartlu, pri katerem je dosegel, da je podjetje prešlo pod vod^
stvo ministrstva za nauk in da je v začetku dobil on pri njem
glavno besedo. Hudobni jeziki so celo trdih, da se je vlada na
ta način odkrižala neprijetnega nemškonacijonalnega poslanca.
Vendar se je proti njegovemu vodstvu kmalu pojavila silna opo*
* V svojem Liederbuch für die Deutschen in Österreich (Wien 1884 prva
izdaja, 5. izd. 1905) je v dodatku prinesel »jodlere« iz Tirolske, Štajerske in
Gornje Avstrije. 1889 je izšla prva zbirka »Jodler und Juchezer«, 1893 druga
»252 Jodler und Juchezer« in 1902 obsežna tretja »444 Jodler und Juchezer
aus Steiermark und dem steirischsösterreichischen Grenzgebiet«.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 9
zicija samih nemških strokovnjaških krogov, ki so ostro napa«
dali njegove referate pri sejah glavnega odbora in protestirali
proti temu, da zastopa v tem odboru »Volkslied f o r s c h u n g«,
— da er doch von der wissenschaftlichen Volksliedseite nichts
versteht und als Forscher von Fachleuten auch nir«
gends anerkannt ist«^ (debelo podčrtano v izvirniku).
Ne bomo se torej čudili, da so se mu po robu postavili tudi naš
Štrekelj in predsedniki drugih slovanskih odborov. Največ pa je
trpelo delovanje glavnega odbora od ostrih razprtij med Nemci
samimi, ki so se norčevali celo iz Pommer j evega »Patent«Teuto«
nentum«.^ Treba pa je priznati, da je res patetični in pretira«
vaj oči nacijonalec bil karakter: po polomu nemštva v svetovni
vojni se je zabodel kot kak Rimljan.
Delovanje glavnega odbora na Dunaju.
Nabiranje in izdajanje avstrijskih narodnih pesmi, ki ga je
sprožila privatna družba »Universal«Edition«, je bilo torej po«
državljeno, kajti brez velike državne pomoči sploh ni bilo mogoče
na celem prostranstvu bivše Avstrije. 28. novembra 1904 povabil
je minister Härtel v prostore naučnega ministrstva na posveto«
vanje te«le gospode:
Prof. dr. A. Hauffen«a (Praga, nemška univ.), prof. dr. O. Ho«
stinskega (Praga), izvrstnega češkega strokovnjaka za zgodovino
glasbene umetnosti, ravnatelja M. Hubada, prof. italijanščine
dr. A. Ive (Gradec), dr. E. Mandyczewskega (Dunaj), prof. dr.
R. Much«a (germanista, Dunaj), prof. dr. Jos. Pommer«a (Dunaj),
priv. doc. dr. J. Schatz«a (Innsbruck), prof. dr. K. Štreklja (Gra«
dec), prof. Wl. Szuchiewicz«a (Rusin, Lvov), dr. G. Vidossich«a
(Trst) in glasbenega učitelja J. Zak«a (Brno). Kakor se vidi, so
bili Slovenci pri prvem zborovanju razmeroma jako močno in
častno zastopani. Universal=Edition je imela takrat (ces. svetnika
J. Weinberger«a) in dalje svojega zastopnika v glavnem ali »vo«
dilnem« (leitender Ausschuss) odboru. Zastopnika naučnega mi«
nistrstva sta bila sekcij ski šef dr. Friedrich von Stadler in min.
svetnik dr. Karl vitez von Wiener, ki je bil pač tudi glavni refe«
rent v ministrstvu, dokler ni postal 28. dec. 1908 Präsident der
^ Die Volksliedbewegung in Deutschösterreich, Von Dr. E. K. Blümml,
Franz Fr. Kohl, Josef Reiter, Wien 1910, 28.
2 O. c. 143.
10 Dr. M. Murko:
k. k. Akademie für Musik und darstellende Kunst, kateremu je
bilo celo podjetje popolnoma izročeno kot predsedniku glavnega
odbora in njegovega »engeres Komite«, tako da so se vsa poročila
pošiljala naravnost njemu in ne več ministrstvu.
V svojem nagovoru je minister Härtel naglašal, da ima ta
komisija nalogo ustanoviti program podjetja, podati nasvete o
decentralizaciji velikega dela, o ustanovitvi delovnih odborov v
posameznih deželah, o publikaciji sami, o njeni obliki in razde«
litvi, med izdajo dela pa »in allen wichtigen Phasen uns beratend
und unterstützend zur Seite zu stehen.« Glavni odbor je torej
imel nalogo, da celo delo, ki je bilo postavljeno na popolnoma
znanstveno podlago, uprizori in ostane posvetovalni organ mini«
strstva. V tem smislu je govoril v svojem več ko enournem po«
ročilu tudi prof. dr. J. Pommer, ki je med drugim razglasil: Auto«
nomie und vollständige Selbstständigkeit der einzelnen Volkse
Stämme bei diesem Werke sei Grundsatz. V resnici so imeli posa«
mezni delovni odbori, n. pr. naš slovenski, popolno svobodo pri
svojem delu, ministrstvo ga je le kontroliralo, kar je razumljivo,
ker je dajalo tudi sredstva. Vendar ko je šlo za izvrševanje raz«
nih načrtov, posebno za izdajo narodnih pesmi, so se pojavila
razna vprašanja, katera je moral reševati glavni odbor ali pa pre«
pustiti končni odlok samemu ministrstvu. Sestava glavnega od«
bora in njegovega »ožjega komité«ja«, ali »pododbora« (v tej prvi
seji je bil ustanovljen »Unterausschuss«: Hauffen, Hostinsky, Ive,
Mandyczewski, Pommer) je bila po takem važno osebno in stvar«
no vprašanje. Videli smo že, kako so se nemški strokovnjaki
hitro z začetka po robu postavili proti prof. Jos. Pommerju, ka«
teremu so posebe očitali, da je veljala avtonomnost za vse de«
lovne odbore, samo za nemške ne, v katerih je hotel baje on sam
gospodovati.
Ni torej čudo, da ni šlo vse tako gladko, kakor si je želel sam
prof. Pommer, vendar »navodilo za nabiranje in zapisovanje« in
dotično »poprašalno polo« je sestavil on, dasi prva za notranjo
porabo določena brošurica ni izšla pod njegovim imenom.^
Delovni odbori so jo dobili z vloženimi belimi lističi, da zabele=
žijo spremembe, t. j. črtajo ali dopolnijo, kar se jim zdi potrebno.
Nemški stavek je ostal ohranjen in je bil ponatisnjen od nemških
^ »Das Volkslied in Österreich«. Anleitung zur Sammlung und Aufzeich«
nung. Fragebogen.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 11
odborov brez posebnih sprememb.^ Ne vem, v koliko so drugi
odbori upo.števali ta navodila, ali to lahko povem, da je za slo^
venski odbor izdelal K. Štrekelj samostalno, bolj pregledno in
krajše: 1. »Osnovna načela za publikacijo Avstrij ske
Narodne Pesmi, ki jo namerja izdati c. kr. ministrstvo za
bogočastje in nauk.« (V Ljubljani 1906. Natisnila Zadružna ti*
skarnica. 12" 8 str.). 2. Popraševalna pola o narodnih pe*
smih, narodni godbi in narodnih plesih (Zadružna tiskarnica v
Ljubljani. Fol. 4 str.).
Tudi češki odbor je bil v svojem oklicu z 1. 1906 (ponatisnjen
v Narodopisnem Vëstnîku českoslovanskem II, str. 49, Česky Lid
XVI, 161 si.) precej samostalen, še bolj v drugi izdaji svoje bro*
šurice (Lidova pisen v Rakousku, V Praze 1908, 15 str.), kjer so
se zahtevali tudi popolni spiski pesmi, ki se v kakem kraju po*
jejo. Najbolj izviren pa je bil oklic moravskega odbora iz
1. 1906, ki ga je napisal skladatelj Leoš Janaček z resničnim na*
vdušenjem in velikim znanjem narodnega pesništva. Posebno je
nabiralce opominjal, naj se zapisujejo pesmi med narodom sa*
mim, kadar jih poje pri delu in svojih zabavah. Dobro je opazil,
da dober pevec s t v a r j a in da se ga ne sme motiti v njegovi
»naladi« (nastrojenju, Stimmung). Treba je tudi opazovati ves
narodni umetniški život in ga ohraniti tudi v slikah. Janačkovo
navodilo je bilo z nemškim prevodom poslano vsem slovanskim
odborom.^ V slovenskem odboru je vzbudilo veliko zanimanje
(žalibog ni ohranjeno med odborovim gradivom, morebiti je osta*
lo pri kakem odborniku).
Sicer pa ni treba bliže primerjati Pommer j evih in Štrekljevih
navodil in zasledovati ostro kritiko Pommerjevih od strani nem*
ških strokovnjakov,'' kajti izkušnja je tudi v tem slučaju poka*
zala, da najlepša navodila nič ne pomagajo, glavno so organiza*
cija dela in pa ljudje, ki so k delu poklicani ali pa se sami k njemu
prijavijo.
^ V rokah imam n. pr. knjižico z istim zaglavjem »Vom Arbeitsausschuss
für die Aufsammlung und Herausgabe des deutschen Volksliedes Nieder»
Österreichs«, ki jo je sprejel 22. junija 1906.
^ Jiri Horâk, Zprava o činnosti Ustavu pro lidovou pisen, Nârodnopisny
Vestnik ceskoslovansky XVIII. Meni je pri roki ponatis, Lex. 24. str.
' Glej zgoraj omenjeno »Die Volksliedbewegung in Deutschösterreich«.
Str. 16 si.
12 Dr. M. Murko:
Glavni odbor je imel še sejo 10. aprila 1905, potem pa je mU
nistrstvo začelo organizacijo odborov, v katerih čelo je postavilo,
kjer je le bilo mogoče, vseučiliške profesorje strokovnjake, gO'
tovo že tudi zaradi tega, da se izogne kritikam, kakršne so se
takrat pojavljale proti prof. Pommerju. Tako je dobil prof. K.
Štrekelj poziv, naj predloži člane za slovenski odbor, 4. maja
1905 in je odgovoril že 1. junija, ker si je stvar že prej dobro
premislil. Bili so ustanovljeni nemški odbori za Štajersko (pred*
sednik Pommer), Nižjo Avstrijo (njegov prijatelj rudniški svet«
nik K. Kronfuss), Gornjo Avstrijo in Salzburg (prof. Much na
Dunaju), Koroško (prof. P. Lessiak, takrat v Pragi), Tirolsko«
Vorarlberg (Wackernell v Innsbrucku), Češko (prof. Hauffen),
Moravo«Šlezko (Josef Götz) in še posebe za Kočevje (Hans
Tschinkel). Podobno kakor Nemci v čeških deželah so dobili tudi
Čehi (po svoji želji!) dva odbora: za Češko (prof. Hostinsky, po
njegovi smrti prof. Z. Nejedly) in Moravo«Šlezko (skladatelj
ravnatelj Leoš Janaček), drugače pa Poljaki (predsednik S. Udzie«
la v Krakovu), Rusini, ki so že prehajali v Ukrajince (Wl. Szu«
chiewicz), Slovenci, Hrvati in Srbi v Primorju in Dalmaciji (prof.
M. Rešetar na Dunaju), Rumuni v Bukovini (nemški romanist
Friedwagner v Črnovcih) po eden odbor, le Italijani v Primorju
in Dalmaciji (Ive v Gradcu) in pa na Južnem Tirolskem dva od«
bora, kar je pač imelo svoj razlog v veliki oddaljenosti obeh sku«
pin. Posebni odbor je bil postavljen še za Ladine na Tirolskem
prof. Gartner) in pozneje se je mislilo še na Nemce v Galiciji in
Bukovini.
Kakor se vidi, ni bilo enotnega principa pri sestavljanju od«
borov. Za Slovence, Hrvate in Srbe, Poljake, Rusine«Ukrajince in
Rumune je obveljal narodni centraHzem, kar je posebno prav
prišlo tudi nam Slovencem, Čehi so bili že razdeljeni na dve sku«
pini po deželah, Nemci pa so dobili kar osem odborov, ali še teh
ni bilo dovolj. Gornja Avstrija in Salzburg sta bili baje tako raz«
lični deželi, da sta res dobili še vsaka svoj odbor. Pommer j evi
nasprotniki so sicer naglašali, da je tudi pri Nemcih bilo treba
narodnega centralizma, ali pa kvečjemu delitve v dialektične sku«
pine. Nemci sami bi bili prišli gotovo v velike zadrege pri izdaji
narodnih pesmi po različnih deželicah, ker pesmi se gotovo niso
vselej ustavljale na njihovih mejah, vendar avstrijski Nemci so
bili v duši strašni federalisti, kar so po prevratu do neskončnosti
pokazah takoj, ko so bili sami med seboj. Bilo kakor bilo, nem«
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 13
Ških odborov je bilo mnogo preveč v razmerju s slovanskimi,
ako se oziramo na mnogo večje število bivših avstrijskih Slova*
nov in na njih še večje bogastvo narodnega pesništva. To je
imelo za Slovane tudi neugodne posledice, ker je ministrstvo de*
lilo podpore po odborih in ker so njih predsedniki bili vabljeni
na seje glavnega odbora, v katerem so po takem Nemci imeli
veliko večino. In prišlo je res tudi do ostrih narodnostnih sporov,
ko je bil po daljših pripravah zopet sklican glavni odbor k seji
15. in 16. dec. 1910 na Dunaj.^ 1909 so priprave nekaterih delovnih
odborov že tako daleč dospele, da se je začelo misliti na izdajo
1. zvezka dela »Das Volkslied in Österreich«, na kar je posebno
težko čakala družba »Universal*Edition«. 28. aprila 1909 je imel
»ožji vodilni odbor« sejo, v kateri se je posvetoval in sklepal o
pripravi in ureditvi prvega in nadaljnjih zvezkov. Razen presidenta
Wiener j a bili so iz ožjega odbora navzoči Much, Pommer in Re*
šetar,^ prof. E. Mandyczewski je bil opravičen. Povabljeni pa so
še bili s posvetovalnim glasom rudniški svetnik Kronfuss, pred*
sednik nižjeavstrijskega odbora, bibliotekar dr. A. Matosch,
predsednik gornjeavstrijskega, prof. A. Hauff en iz Prage in prof.
Wackernell iz Innsbrucka, ki se je pa opravičil. Obširno poročilo v
dveh delih s predlogi sta podala Jos. Pommer in A. Hauffen. Pre*
sident Wiener je razposlal to poročilo (Grundzüge für die He*
rausgabe) 5. jun. 1909 predsednikom vseh odborov s pri*
pombo, da bodo osnovna načela obvezna za vse odbore, ako bodo
z njimi sporazumljeni vsi predsedniki (torej ne odbori!). V
tem se je zopet videlo Pommer j evo kopito, posebno ker je glavni
del svojega poročila objavil v časopisu »Das deutsche Volkslied«
(1909, Str. 142 si). To je dalo glavni povod d r. E. K. B 1 ü m 1 u,
izdajatelju »Quellen und Forschungen zur deutschen Volkskunde«,
Franz Fr. Kohlu, c. in kr. kustosu, izdajatelju »Echte Tiroler*
lieder«, članu tirolskega odbora, in Josef u R e i t e r j u, direktorju
Mozartea v Salzburgu, predsedniku salzburškega odbora, da so
izdali svojo obširno brošuro »Die Volksliedbewegung in Deutsch*
* Gl. Protokoll der am 15. und 16. Dezember 1910 im Sitzungssaale der
k. k. Akademie für Musik und darstellende Kunst in Wien abgehaltenen Sitzun«
gen des Leitenden Hauptausschusses für die Publikation »Das
Volkslied in Österreich. Vel. 8", 13 str. Ponatis iz časopisa »Das deutsche Volks»
lied« 1911. 89 si.
^ Kdaj in zakaj je prišel v ožji odbor namesto prof. Hostinskega v Pragi,
mi ni znano.
14 Dr. M. Murko:
Österreich«, ker niso hoteli biti soodgovorni za sklepe, ki v mar«
sičem niso bili izvedljivi in pa »brez vsake znanstvene utemelji«
tve.« Zahtevali so nemško centralo z znanstvenim odborom,
znanstvenimi pomočnimi delavci in s praktičnim glasbenikom.
Posamezni odbori bi naj zbrano, dialektično proverjeno gradivo
vsako leto pošiljali centrali, kjer bi se registriralo, po besedilu in
muzikalno pregledalo. Znanstveno obdelovanje bi se izročilo
strokovnjaku (str. 140). Ker so pa sami vedeli, da taka centrali«
zaci j a pri Nemcih ni več mogoča, zahtevali so, naj pridejo v po«
sameznih odborih pri izbiranju in urejanju gradiva strokovnjaki
bolj do besede. Z izdajo pa se naj začne brez obzira na vedno
tekoče vire, poznejše varijante naj se izdajo v znanstvenih do«
polnilnih zvezkih, vsi zvezki naj dobijo po zaključku natančni
register začetkov, predmetov (Stoffe), rim in melodij (141).
Zašumelo pa je tudi pri Slovanih s strokovnih in narodnost«
nih ozirov. V imenu češkega odbora je prof. Hostinsky izdelal
obširne nemške opombe.^ Češki odbor je po svojih potrebah
uredil nabiranje in njegovi sijajni rezultati so pokazali, da je bil
na pravem potu. Iz tega pa sledi, da se mora tudi pri obdelovanju
in izdajanju gradiva pustiti posameznim odborom neka avtono«
mi j a, kakor je bilo proglašeno 1. 1906. Kar se tiče razvrstitve gra«
diva, se more sistematična ureditev najti šele po študiju gradiva
samega. Nekatere skupine so sicer lastne vsem narodnim pe»
smim, ali vendar bodo tudi razlike. Pri nekih narodih bi se pri«
poročalo narodne pesmi razdeliti na nekoliko velikih skupin,
daljšo razdelitev pa izvesti v registru snovi, k temu bi mogli biti
dodani spiski ne samo po predmetih pesmi, ampak tudi po na«
vadah in običajih s prostim odkazom na številke dotičnih pesmi.
Tako n. pr. na Češkem ni mogoče stvariti posebne skupine pesmi
»svatovske«, ker se pri svatbah pojejo jako različne pesmi in
samo nekatere so s svojimi predmeti v zvezi s svatbenimi obredi.
Bilo bi torej najbolje navesti v preglednem spisku vse pesmi, ki
se pri svatbah v raznih krajih pojejo in dodati kratki popis svat«
benih obredov. Do samostalne skupine svatbenih pesmi prišle bi
samo pesmi, ki so tesno zvezane z obredom. Kar se tiče stvarnih
opomb in pojasnil o postanku in razširjenosti pesmi, bilo bi naj«
bolje dodati je k vsaki pesmi (Hauffen je predložil, naj se opom«
be zberejo na koncu vsakega zvezka). Prav srečne so bile Hostin«
* V češki parafrazi jih je objavil J. Horâk, o. c. 8—9.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 15
skega opazke o znanstvenih prilogah in celem značaju dela. Uvod
bi naj prinašal samo obširno poročilo o celem nabiratelj skem delu
in o načrtih izdajateljevih. Glede na ogromno gradivo pa bo težko
ali celo nemogoče dodati podrobne »znanstvene rezultate.« Izdaja
naj prinaša samo vire (Quellenwerk) za bodoče preiskovalce.
Znanstvena vrednost dela pa bodi v kolikor mogoči popolnosti,
natančnosti in kritičnosti, dalje v zanesljivosti dodanih poročil,
registrov, opazk in pojasnil. Izdaje historičnih ali Hterarnih vi*
rov ne prinašajo nikoli njih popolne ocene in porabe. Pač pa je
Hostinski? zahteval, naj bo delo pregledno in izhajališče za daljše
obdelovanje. Zaradi tega je predlagal, naj bo poleg navadnega
kazala (registra) tekstov tudi kazalo napevov, ki bi pa res zahte*
valo precej prostora. Odločno je zavrgel nemške prevode pesmi,
samo uvodi, predgovori in pregledni načrti pri posameznih zvez*
kih bi se naj preložili v nemščino in dodali kot samostalne pri*
loge k iztisom za tujino.
V tem smislu je poročal Hostinsky o delu obeh čeških od*
borov 1. 1909 na tretjem kongresu »Mednarodne družbe za glas*
beno vedo«, ki se je vršil na Dunaju ob stoletnici Haydnove
smrti, in dodal tudi fonograme pesmi. Strokovnjaki vseh narodov
so bili iznenađeni od bogastva zbranega češkega gradiva, ali ču*
dili so se tudi jasnosti in znanstveni globokosti prof. Hostinskega.
Posebno je ugajala leksikalna ureditev melodij. Hostinsky se je
vrnil z Dunaja »kakor prerojen«, poln veselja za daljše delo, ali
v počitnicah 1909 je obolel in umrl 19. jan. 1910.
Tudi naš K. Štrekelj si je vzel stvar posebe k srcu. Pritožil
se je pri prof. Rešetarju kot edinemu Slovanu v ožjem odboru,
ki pa je druge Slovane premalo poznal, zakaj ni spregledal takoj
nevarnosti nekaterih predlogov, in dopisoval si je o skupnem na*
stopu Slovanov s Čehoma V. Duškom in L. Janačkom, s Poljakom
Udzielo in z Rusinom Szuchiewiczem. Tudi prof. dr. E. Mandy*
czewskemu so se zdeli nekateri njegovi pomisleki važni. Ko so
mu Nemci poslali svojo brošuro »Die Volksliedbewegung in
Deutschösterreich«, je pisal pač dr. Blümmlu, ker le njega je
mogel nagovoriti »Herr Doktor« (koncept z dne 23. nov. 1909),
da se v sodbi o poročilu z dne 28. aprila 1909 ž njim popolnoma
strinja, kar je samo manj obširno razložil v vlogi, poslani dr. Wie»
nerju 22. julija, da pa o osebnih razmerah v ožjem odboru ni bil
informiran. Pommer j evo nastopanje njemu in vsem Slovanom ni
bilo nikoli simpatično »und wir haben uns gewundert, ob denn
Dr. M. Murko:
die Deutschen Österreichs keinen besseren Mann haben, um ihn
ins Vordertreffen zu schieben.«
Štrekljevi ugovori z dne 22. julija 1909 obsegajo celih lOVz
str. fol., so važni za njegove nazore o takrat nameravani celi iz«
daji in ohranijo svojo ceno tudi za bodočo izdajo samega sloven»
skega gradiva. Čudil se je, zakaj k posvetovanju ni bil povabljen
tudi kak češki, poljski, rusinski itd. odbornik, ko vendar boga«
stvo slovanskega narodnega pesništva presega nemško najmanj
desetkrat. Slovanske narodne pesmi morejo se izdati le kot ce«
lina, ne po deželah. Polemizira proti raznim sklepom in njih ute«
meljitvi. Pri razporeditvi pesmi je treba izhajati od teksta, melo«
dija ni merodajna. Urejevanje bodi v enih rokah, ali poseben
urednik je potreben za melodije in glasbene komade, drugi za
besedila. Pobijal je izraz »Volksdichtung« na naslovnem listu,
ker k tej spadajo tudi pripovedke, bajke, uganke, pregovori. Na«
slov »Das Volkslied in Österreich« se mu ni zdel primeren, ker
pomeni krajšo ali daljšo razpravo o narodni pesmi v Avstriji,
predlagal je »österreichische Volkslieder und Volksmelodien«,
poleg narodnih naslovov pa še občni latinski kakor Carmina et
meli populorum austriacorum ali pa Thesaurus carminum et me«
lorum populorum austriacorum. Dalje je bil proti zahtevi, da
urednik išče in podaje znanstvene rezultate, glavno je dobro ure«
j eno gradivo, ki bo služilo znanstvenim raziskovalcem na celih
sto let in še dalje. Za občinstvo pa se naj izda manjša izbira. S
posebnim temperamentom je pobijal tudi zahtevo, naj se narod«
ne pesmi prevedejo v nemščino, ker dobri umetniški prevodi niso
lahki, saj se marsikaj očita najboljšim prevodom slovanskih na«
rodnih pesmi, kakor A. Griinu, Talvj, Kapperju, Wenzigu, da ne
govori o »monstrih« F. S. Kraussa. Kdo bi naj prevajal, more«
biti uredniki državnega zakonika, ki za to nikakor ne bi bili po«
klicani? Seveda bi se izdaja nenemških narodnih pesmi tudi jako
zavlekla, ako bi se čakalo na njih prevode.
Kakor se že vidi iz nemške brošure in pismenih ugovorov,
ki sta jih poslala Hostinsky in Štrekelj, se je nabralo za sejo
glavnega odbora 15. in 16. dec. 1910 mnogo gorečega gradiva.
Navzočih je bilo razen predsednika Wienerja 13 Nemcev za raz«
ne odbore (med njimi Friedwagner za rumunski, Gartner za la«
dinski), dalje ravnatelj E. Hertzka za Universal«Edition, 6 Slova«
nov (Janaček, Nejedly, Rešetar, Štrekelj, Wl. Szuchiewicz in S.
Udziela) in 1 Italijan (Ive). Predsednik Wiener je razložil, da je
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 17
glavni odbor bil sklican po petih letih, da se da odborom dovolj
časa za nabiranje, ali tudi radi tega, da ne narastejo preveč stro*
ški (za potnine odbornikov) in da se pičla sredstva porabijo po*
polnoma za delo odborov. Čudil se je, da so sklepi ožjega odbora
naleteli na tako ostri odpor in celo na proteste, ki so pobijali le*
galnost njegovega zborovanja. Nikdo ni hotel obiti glavnega
odbora, posameznim odborom pa so bile »osnove« itak poslane
z opombo, da bodo veljavne, ako bodo popolnoma odobrene.
Seja je potekla tudi res v najlepšem redu, zbrani strokovnjaki
so stvarno razpravljali o mnogih težkih, zamotanih in kočljivih
vprašanjih in se zedinili na važne sklepe. K besedi je prišel tudi
pokojni Hostinsky. Predsednik Wiener je omenil, da zbor ne
more bivšega člana glavnega odbora bolje počastiti nego s tem,
da ga še enkrat sliši, »und sich den ganz ausgezeichneten Ausfüh*
rungen desselben anschliesst.« Prečitano poročilo je našlo polno
priznanje. Marsikateri njegovi predlogi so bih med posvetovanjem
sprejeti. Obveljal je tudi Štrekljev ugovor proti »Volksdichtung«
in je bil sprejet naslov: Das Volkslied in Österreich, Volkspoe*
sie und Volksmusik der in Österreich lebenden Völker (ne več:
Stämme). Ostalo pa je pri glavnem naslovu »Das Volkslied in
Österreich«, ker se rabi tudi v tem smislu in ker je bilo podjetje
že obče znano pod tem imenom, posebno pa ne bi bil več na
mestu latinski naslov, ki bi v širokih krogih samo škodil. Dru*
gače pa je obveljalo še marsikaj v duhu Štrekljevih misli. Delo
naj bo »Quellenwerk«, torej brez znanstvenih preiskav, znan*
stveni aparat k posameznim zvezkom naj se omeji največ na
narodno pesem in narodno glasbo dotičnega kraja, urednikov
naj bo kar najmanj in naj se povsod posebe imenujejo, gradivo
naj se razvrsti po vsebini (stoffliche Gruppierung), o nemškem
prevodu narodnih pesmi se sploh ni govorilo, za to pa jako mno*
go o jezikovnih vprašanjih cele izdaje, ki so se rešila s kom*
promisi.
V imenu vseh slovanskih in obeh italijanskih odborov je iz*
javil že prvi dan prof. Rešetar: ako bi ostalo pri sklepu ožjega
odbora, da mora tudi v izdajah nenemških narodnih pesmi glavni
naslov biti nemški, oziroma da se mora dodati prevod uvoda,
znanstvenega aparata itd., bi slovanski in italijanski odbori ne
mogh dalje sodelovati. Z druge strani je predsednik Wiener pri*
pomnil, da brez nemškega naslova in brez vsake nemške vsebine
ni misliti, da bi se izdaja med Nemci in v tujini naročala in ku*
18 Dr. M. Murko:
povala, Z nemškimi prevodi pa sme računati tudi na tuje odje*
malce. Ravnatelj Janaček je sprožil misel, naj se nenemške pesmi
izdajo v dveh izdajah, v eni izključno v jeziku dotičnega naroda,
kateremu se izroči kakor biblija narodnih pesmi, druga pa z dvo*
jezičnim naslovom in dodatkom prevedenih uvodov, pojasnil, re«
gistrov in dodatkov. Sklepanje je bilo odloženo, da so se mogli
nenemški odborniki posebe posvetovati. Na začetku seje dru*
gega dne je prof. Rešetar izjavil v njih imenu: Vprašanje naslova
in jezika izdaje ima za vse nenemške odbornike eminentni na*
rodni značaj, od čigar ugodne rešitve je odvisno daljše sodelo*
vanje slovanskih in italijanskih odborov. Taka rešitev je mogoča
brez znatnega povečanja stroškov publikacij, ako se za nenem*
ška ozemlja priredita dve izdaji. Ena, določena za dotični narod,
bodi izključno v njegovem jeziku, druga za potrebe širokih
znanstvenih krogov, naj ima glavni naslov v narodnem jeziku in
v nemškem prevodu, razen tega na koncu dodatek, kateri pri*
naša uvod, vsa pojasnila in sploh ves znanstveni aparat v nem*
škem prevodu.
Predsednik Wiener je na to pripomnil: Gre za vprašanje, ki
spada eminentno v kompetenco ministrstva, ki celo izdajo pri*
pravlja. Določitev mora biti prepuščena ministrstvu. Z oseb*
nega stališča more predloženi način proglasiti kot sprejemljiv
in je prepričan, da bi stroški prišli komaj v poštev. On je torej
pripravljen, da priporoči predlog ministrstvu in zagovarja nje*
gov sprejem. Vprašal pa je zastopnika ladinskega in rumunskega
odbora za njih mnenje. Dvorni svetnik prof. Gartner je odgovo*
ril, da Ladinci nimajo svojega književnega jezika, torej za nje
dveh izdaj ni treba. Prof. Friedwagner (Nemec) je izjavil, da si
rumunski odbor dosedaj ni delal skrbi z jezikovnim vprašanjem.
Rumuni polagajo važnost na to, da se zapadna Evropa seznani z
njihovim narodnim pesništvom, in zahtevajo samo, da teksti
izidejo v rumunskem jeziku, drugače pa se naj znanstvena izdaja
uredi nemški.
Prof. Rešetar se je zahvalil v imenu nenemških kolegov
predsedniku za njegovo dobrohotnost in je prosil nemške člane,
naj se v smislu razprav prejšnjega dne izognejo majoriziranju
v tej eminentno narodni zadevi, tembolj ker je odločitev vpra*
sanja iz glavnega odbora prenesena v ministrstvo. Naglasa pa,
da Slovani ne bi mogli iti črez te meje, zaradi česar se prosi, da
se v tem smislu ministrstvu poroča.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 19
Glavni odbor si je pridržal pravico kontrole cele izdaje, ki
bi jo vršil po svojem ožjem odboru. V tem pa seveda Slovani
niso hoteli ostati dalje pastorki; zaradi tega je bil ožji odbor
razširjen na 8 članov, da bi bili v njem paritetno zastopani 4
Nemci (Pommer, Much, Hauffen, Götz), 3 Slovani (Rešetar,
Udziela in Janaček) in 1 Italijan (Ive). Popolnoma v duhu ta«
kratne avstrijske politike, ko se je n. pr. pri volilni reformi gle*
dalo na to, da Nemci, ki niso mogli ohraniti večine, ne pridejo v
občutno manjino! Seveda pa je tudi ožji odbor mogel že naprej
računati z narodno občutljivostjo Slovanov, ali tudi to je bilo v
duhu stare Avstrije, da se je bilo treba boriti za vsako narod*
nostno drobtino.
Nerešeno je ostalo vprašanje pisma. Nemci so pod Pommer*
jevim vplivom bili »seveda« za »nemško« pismo, Slovani in Ro*
mani za latinico, bolje rečeno antiko. Tudi tukaj je prišlo do
posredovalnega predloga, naj se izbere pismo, ki je v sredini med
frakturo in antiko, aH ravnatelj Hertzka ni mogel dovolj hitro
preskrbeti vseh potrebnih vzorcev, tako da ni prišlo do odločitve,
ki se je prepustila ožjemu odboru. Zanimivo pa ostane mnenje
»Universal*Edition«, da tiskovni stroški pri večjem formatu (Le*
ksikon*, oziroma klavirni izvlečki) niso dražji nego pri manjših
formatih (velika osmerka). Kar se tiče not, je bil sprejet »Noten*
typendruck«, kajti »Stich« bi bil predrag. Važnost se je pola*
gala tudi na slike, n. pr. na fotografije krajev, kjer narodna pesem
živi, narodnih pevcev in godcev (gl. gori Janačkovo navodilo).
Da ne bi bilo slik preveč, je bil sprejet predlog prof. Szuchie*
wicza: »Želi se, da se nabiranje razširi tudi na slike (fotografske
posnetke) plesov, prizorov in glasbenih orodij.« Na pritožbe
raznih odbornikov je bilo tudi sklenjeno, da ni sodelavci ni člani
delovnih odborov nimajo pravice izdajati za odbor nabrano gra*
divo. V tem smislu je bila izdana od ministrstva stroga pre*
poved, ki jo je bilo treba uveljaviti tudi pri Slovencih. Tem manj
je smelo gradivo biti pristopno postranskim osebam, že zaradi
tega, da se ne raztepe.
13. in 14. junija 1913 je imel glavni odbor zopet seje na
Dunaju, ker se je že resno mislilo na začetek izdajanja. Najprej
in seveda najlaže so imeli Kočevarji pripravljen zvezek za 50
do 80 pol, ali sam Hauffen, najboljši poznavalec teh kranjskih
Nemcev, je bil proti izdaji vsega gradiva, ker je bilo med njim
mnogo znanega. 1. zvezek so pripravili tudi Rusini, ki so sploh
2»
20 Dr. M. Murko:
pridno nabirali in študirali svoje bogato narodno pesništvo. Ker
sem se jaz prvič udeležil kot novi predsednik slovenskega odbora
sej, sem predložil, naj se dunajska Akademija znanosti, ki je
imela posebno fonogramsko komisijo s posebno konstruiranim
fonografom, ki se je za svojo dobo jako hvalil, loti tudi fonogra-
firanja narodnih pesmi pri avstrijskih narodih. Hotel sem s tem
olajšati tudi delo in stroške slovenskemu odboru, ki je mnogo
premišljeval o fonografiranju naših narodnih pesmi. Dva profe*
sorja, člana Akademije, sta prevzela nalogo, da organizirata tako
akcijo pri dunajski Akademiji, ali uspehov nismo videli, vsaj na
Slovenskem ne; za to pa hrani fonogramski arhiv dunajske Aka«
demije znanosti pesmi južnoamerikanskih Indijancev in pa pre=
bivalcev zaostalih otočičev nad Anglijo! Nižjeavstrijski odbor pa
je predložil, naj bi se poleg znanstvene in poljudne izdaje narod«
nih pesmi priredila še tretja za šoli odraslo mladino. Predlog
dr. Rotter j a, naj bi se poslalo vse zbrano gradivo na Dunaj v
pregled, je propal; imel je smisel samo za nemško gradivo, ali
videli smo že, kako so se sami Nemci branili centralizacije svo«
jega dela. Pač pa je bil dr. Rotter poverjen z nalogo, da sestavi
prospekt cele izdaje, za kateri si je izprosil gradivo vseh odborov.
Ljubljanski odborniki so si vzeli ta poziv jako k srcu, izbirali in
posvetovali so se jako mnogo, tako da je njih ožji odbor imel
samo januarja 1914 seje 10., 16., 23. in 27. Zbral je in poslal tele
vzorce naših narodnih pesmi:
A. Epične:
I. Pegam in Lambergar (št. 8898)' enoglasno.
II. En ovčar je ovce pasa (št. 5283), enoglasno.
III. Zelena mala dobrava (št. 1141), enoglasno.
B. Lirične:
IV. Nič ne jokaj (št. 5505), dvoglasno.
V. Moja urca bo prišla (št. 5470), troglasno.
VI. Moja kosa je križevna (št. 7605), četveroglasno.
VII. Oj, ta mlinar (št. 11160), peteroglasno.
VIII. Sunoč sm dobiu pismce (št. 11161), peteroglasno.
C. Plesna pesem:
IX. Belokranjsko »Kolo« (št. 9331), dvoglasno.
Slike so bile dodane k pesmim L, III., VI., VII. in IX.
' Ta in druge visoke številke pričajo takoj, koliko se je nabralo med
Slovenci pesmi z melodijami.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 21
Slovenci so se res postavili. Dr. Rotter mi je pisal s Dunaja
18. febr. 1914: »Der slo venische Arbeitsausschuss brauchte lange,
aber dafür hat er auch vollständige, einwandfreie Arbeit gelie*
fert. Wenige Arbeitsausschüsse haben mir ein so bequemes Ma«
terial geschickt.«
In ponosno bi se bile glasile besede v načrtu dr. Karla Rot*
terja: ... »Der verstorbene Minister Härtel versammelte einen
Stab von Männern der Wissenschaft und der Praxis um sich und
schuf eine Organisation, wie sie so grossartig noch nie und nir*
gends der Volksliedarbeit zur Verfügung gestanden hat: Ein eng*
gemaschtes Netz war über das weite Reich geworfen... vom
Rhein bis an den Pruth, vom Riesengebirge bis an die Schwarzen
Berge.« Uspeh je presegel vsa pričakovanja, narodna umetnost
še živi v dobi železnic in parnikov, operetnih kupletov in gramo*
fonov, ne samo v odleglih visokih gorah, ampak celo pred vrati
velikih mest, v sredi industrijskih okrajev, kajr je celo pozna*
valce iznenadilo.
Iz vsega tega pa ni bilo nič. 27. junija 1914 mi je pisal dr.
Rotter, da se ožji odbor ni zedinil o skupnem prospektu. Koliko
so bili tega krivi prepiri med nemškimi odborniki, ljubosumnost
med odbori in narodnostna vprašanja, ne vem. Da so tudi ta bila
zopet po sredi, sodim po tem, da je prof. Rešetar stavil »posre*
dovalni« predlog: 1. mednarodni prospekt naj se izda brez vzor*
cev in slik; 2. delovni odbori se potrudijo sami za oznanilo svojih
izdaj (specijalni prospekti); vsak specijalni prospekt obsega:
a) splošni prospekt (v deželnem jeziku), b) poseben del vzorcev
in slik. 3. Vsak zvezek se oznani s posebnim listom. Res škoda,
da ni prišlo do občnega prospekta z vzorci in slikami. Tako bi
svet vsaj nekaj zvedel o velikanskem podjetju ter o bogastvu,
raznovrstnosti in lepoti narodnih pesmi vseh narodov bivše Av*
stri je... Ali ni bilo več vodilnih in avtoritetnih mož, ni bilo več
dobre volje, bližajoči se razpad Avstrije se je kazal tudi pri
takem simpatičnem podjetju.
Med svetovno vojno je delo seveda mirovalo. Od odborov
se je enkrat zahtevalo, naj pošljejo zbrano gradivo iz varnostnih
ozirov na Dunaj, aH slovenski odbor je dobro storil, da tega
naloga ni izvršil. V 1. 1918 pa je bila zopet sklicana seja glavnega
odbora na 7. in eventualno tudi 8. maj. Ker sem pri seHtvi na
Lipsko zapustil predsedniški arhiv v seminarju za slovansko filo*
logijo v Gradcu, nisem ničesar o tem napisal v delovodni zapis*
22 Dr. M. Murko:
nik in nisem si ohranil tudi nobenih beležk. Nisem tudi rad šel
k taki seji, zato ker ni moglo biti posebnega in novega gradiva,
ali ker sem se izgovarjal, da imam pomisleke zaradi potnih stro«
škov, odgovoril mi je predsednik Wiener, da to ni nobena za«
preka, kajti stroške prevzame glavni odbor, zaradi tega upa, da
se bom seje udeležil, »worauf ich grossen Wert legen würde«.
Hotelo se je še manifestirati za Avstrijo. Dnevnega reda se malo
spominjam. Šlo je glavno za izdajo nemškega vzornega zvezka
(Musterband), ali Nemci sami so se hudo prepirali o »znanstveni
natančnosti«, posebno zaradi zapisovanja dialektoloških poseb«
nosti. To pa je vprašanje, ki je bilo in je še nerešljivo. Ni mogoče
čakati na dobre dialektologe, ki bi tudi narodne pesmi zapisovali
fonetično pravilno. Slovenci in Italijani pa so se dogovorili, da
izdajo svoj vzorni zvezek (tako sem poročal v seji ljubljanskega
odbora v avgustu 1918).
Dogodki so se po poslednji seji glavnega odbora hitro raz«
vijali in tako ni izšel niti en zvezek s tolikim trudom in z veli«
kimi stroški započetega dela »Narodna pesem v Avstriji«. Ven«
dar nabrano gradivo se ne more izgubiti in bo prišlo prej ali slej
na dan. Da je med naslednimi državami najbolj urejena češko«
slovaška republika, se bo tudi tukaj pokazalo, kajti že 1. 1919 si
je ustanovila »Ustav (institut) pro lidovou pisen«.^ Ta »ustav«
je dobil nalogo, da izda zbirko češkoslovaške narodne glasbe,
posebno narodne pesmi češkoslovaške, po potrebi tudi drugih
narodov na češkoslovaškem ozemlju. Dalje pravila ponavljajo
oklice češkega odbora iz let 1906 in 1908. Ustav ima torej tudi
delovne odbore pod vodstvom glavnega, na čelu katerega je prof.
Jifî Polivka, in sicer: odbor češki, moravsko«šlezki in slovaški.
K tem je prišel 1. 1922 še nemški odbor za vse nemške oblasti na
ozemlju cele republike. Ustav je zbiral pridno dalje, že 1. 1920.
pa je podal moravsko«šlezki odbor tudi »predloge za izdajanje
pesmi«, o katerih se je mnogo pogajal s češkim, in rezultati skup«
nih posvetovanj so bili sprejeti. V glavnem se držijo načel Ho«
stinskega. Pesmi se razdele v pet obsežnih skupin: I. Narodna
(lidovâ = naša ljudska) pesem v ožjem smislu (epika, lirika,
obredne pesmi, pesmi plesne; pri plesih bodi temelj za razdelitev
glasbena stran). II. Pesem kramarska (epika, lirika). III. Ponarod«
nela pesem umetniška. IV. Narodna pesem duhovna. V. Pesmi iz
1 J. Horâk, o. C. 14—18.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 23
14.—17. stoletja (pri končni ureditvi bi to bil prvi zvezek). Prešlo
pa se je tudi že k izdajanju in v tisku so 1. češki zvezek: Janaček«
Vaša, Milostne (ljubezenske) pisne moravske, in nemški: Jung«
bauer, Volkslieder aus dem Böhmerwalde. Upajmo, da ne bodo
dolgo zaostali tudi Slovenci.
Delo slovenskega odbora.
Za slovenski delovni odbor (Slovenischer Arbeitsausschuss)
za podjetje »Narodna pesem v Avstriji« bili so 23. oktobra 1905
imenovani ti=le člani: dr. Karel Štrekelj, vseuč. profesor v
Gradcu, dr. Matija Murko, vseuč. profesor v Gradcu, Matej
Hub a d, koncertni voditelj »Glasbene Matice« v Ljubljani,
Janez K o k o š a r, mestni župnik v Gorici, Josef Krizman,
kooperator v Moščenicah v Istri, Gabrijel Majcen, vadnični
učitelj v Mariboru, Frančišek M i 1 č i n s k i, sodni tajnik v Ljub«
Ijani, Luka P in t ar, skriptor študijske knjižnice, tam, Janez
S C h e i n i g g, gimn. profesor v Celovcu, Anton Š t r i t o f, gimn.
profesor v Ljubljani, dr. Josef Tominšek, gimn. profesor,
takrat tudi v Ljubljani. Deželna vlada je pošiljala kot svojega
delegata v odborove seje dež. nadzornika Fr. Levca. Vsi ti odbor«
niki razen Krizmana so se sešli prvič in zadnjič v takem številu
17. decembra 1905 v Ljubljani v pisarni Glasbene Matice ter se
skoro 8 ur posvetovali o Štrekljevih dobro pripravljenih načrtih
tiskovin in o organizaciji dela.
»Osnovna načela« (gl. gori) za publikacijo »Avstrijske na«
rodne pesmi« (Štrekelj se je držal tega naslova, ki ga je 1910
posebe branil, od začetka) so naglašala, da bi delo »obsegalo ne
samo vse dosežne, v širokih slojih preprostega ljudstva nastale,
prej kdaj ali pa tudi še zdaj v njem razširjene narodne pesmi
z njih melodijami vred, ampak tudi vse drugačne iz naroda izišle
glasbene proizvode vseh v Avstriji živečih narodov.« Potem«
takem bi se vpoštevali »poleg narodnih pesmi samih tudi vsi tisti
pojavi narodnega življenja, ki se izražajo z glasom in godbo na
plesih in zabavah, ob veselih in žalostnih dogodkih v življenju.
V nji dobe prostora tudi popevke, ki oklicujejo ž njimi ponoči
čuvaji ure ali ki jih delavci v enakomernem taktu poj o, ko zabi«
jajo v zemljo stebre ali vlečejo ladje ali sode; pozabljene ne
bodo niti melodije brez besed, niti ne ritmični vriski in klici, pa
niti ne pritrkavanje na zvoni.« Delo naj bo znanstveno. Znan«
24 Dr. M. Murko:
stvena kritika zahteva: največjo popolnost, kolikor moči zveste
in natančne zapise in kar najožjo združbo vsega gradiva, ki gre
vkupe. Na podlagi znanstvene zbirke namerja ministrstvo na*
praviti še drugo, manjšo in poljudno izdajo, ki bi naj oživila
negovanje narodne pesmi v šoli, doma in v družbi.
K urejevanju bo moči preiti šele tedaj, ko bo gradivo za vse
delo povečini zbrano in pripravljeno. Gradivo naj se zbira iz
že tiskanih zbirek, časnikov, knjig in posamez*
nih listov ali pa iz pisanih zbirek, pesmaric,
listov itd. Ta vrsta zbiranja se ne sme vpoštevati prenizko
ali pa celo zanemariti; zgodovinska spričevala o petju prošlih
dob so največje cene za to, da moremo znanstveno presoditi,
kako se je narodna pesem in glasba razvijala.
Druga vrsta je zapisovanje iz ust narodnih ali pa po proizva*
janju naroda samega. To zbiranje je zategadelj večjega seda*
njega pomena, ker kultura spodriva narodne pesmi in melodije,
ki so izgubljene za vselej, ako se pozabijo.
Zbira se naj vse, kar je izšlo iz naroda ali izhaja iz njega.
Najprej narodne pesmi vsake vsebine, najsi jih poje ena oseba
ali cela družba pri kakikoli priliki. Zametavati ni uspavank,
pesmi pri delu, niti drobnih melodij z razumljivim besedilom ali
brez besed. Tudi narodne gledališke igre je treba v poštev jemati.
Naj se tudi opisuje vse, kar je v zvezi z narodnim petjem in
narodno godbo.
Ne velja izgovor, da ne bo najti novih neznanih pesmi ali pa
samo varijante znanih. Tudi narodna pesem, dasi vklenjena
v pesemsko mero in melodijo, se spreminja od kraja do kraja
in vsak pevec jo poje po svoje, zdaj tako, zdaj drugače. Vedno
se izplača zapisovati že zabeležene pesmi, zlasti tedaj, kadar kaže
varijanta lepe posebnosti v besedah ali v na*
pevu. Sajnam šele varijante kažejo pravo pro ž*
nost narodnega duha. Važno je tudi znati, katere umetne
pesmi so se narodu zlasti prikupile, kako jih je on spremenil in si
jih prikrojil. Ne smejo torej biti izločene od zbiranja, ako jih
narod poje brez šolanja na pamet ter jih spreminja in zapušča
potomcem. Če se take pesmi poj o aH prepisujejo v narodne
pesmarice nespremenjene, jih je treba samo označiti kot take,
ne pa prepisati.
Prav kratki so predpisi, kako je zbirati. Ker sta v narodni
pesmi besedilo in melodija spojena v živo enoto, je zapisati
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 25
oboje. Samo ako bi se to ali drugo ne dalo doseči, se smemo
zadovoljiti le z zapisom enega samega dela. Zbirateljem je paziti,
da bodo zapisovali, kar so slišali, zvesto po besedi in napevu, in
brez vsakršnega dostavka. Besede naj se zapišejo natančno po
narodnem govoru, brez črtanja ali zamenjavanja sirovih izrazov.
Narečje naj se izrazi v pismu kolikor moči natančno in zvesto,
ali Štreklju samemu je bilo jasno, da od nestrokovnjaka ni zahte*
vati, da bi pisal kako narečje po znanstveni fonetiki, zato se bo
zadovoljiti s tem, da se enotno zaznamujejo vsaj tiste posebnosti
narodnega govora, ki se tudi nešolanemu ušesu morajo zdeti
nekaj nenavadnega (slede primeri). Po dialektičnih oblikah bode
se dalo tudi zasledovati, kako potujejo narodne pesmi. Napevov
pesmi ni harmonizirati niti jim pristavljati spremljevanja, če se
ne pojejo s spremljevanjem. Zapisati jih je natančno, kakor jih
narod poje, z vsemi razlikami v ritmu, taktu, razvrstitvi tonov in
harmoniji. Enoglasno, dvoglasno, triglasno ali večglasno, kakor
poje narod. Isto velja, če se pesem spremlja z narodnimi inštru«
menti, kakor so: dude, žvegljice, klarineti in druga pihala, gosH,
citre, oprekelj, gitara, ročna in ustna harmonika itd.
Točka 5 se je glasila dobesedno: Napeve in plese je zapisati
v lahkem, priprostem glasbenem načinu po srednji višini ter upo*
rahljati kolikor moči malo predznakov; vendar je želeti, da se
naznači absolutna višina tona, v kateri narod poje pesem. Pri
kolora turah je natančno zaznamovati zloge, ki jih pevci vokali*
zirajo; včasih se narejajo iz njih značajne besedne tvorbe.
Vsakemu zapisu je pripisati natančen domovinski list, ki
obsegaj ime zapisovatelja, oseb, ki so pesem pele aH kak kos
godle, kraj zapisa, kake navedbe o tem, kako daleč je pesem aH
godba razširjena, in pa čas zapisa. Dobro došla bodo tudi pojas*
nila nenavadnih in dialektičnih izrazov, opombe v razjasnilo
teksta in drugi podobni pristavki.
Posamezne pesmi je zapisovati posebej na Hstih, ki imajo
velikost ene četrti pole; če je treba, se več takih Hstov spoji. Zbi*
ratelji naj zasledujejo ljudi, ki zlagajo pesmi aH pa jih narejajo
sproti (improvizirajo). Pri takem iskanju očeta pa je treba pre*
vidnosti. Zbiranje se mora raztezati zlasti na tiste kraje, kjer
še krepko živi narodno petje; kraje pak, kjer narodna pesem še
samo životari, je prepustiti v preiskavo enemu ali več strokov*
njakom. Prepise iz pisanih ali tiskanih zbirk in posameznih Hstov,
26 Dr. M. Murko:
ki jih imejitelji ne marajo odstopiti odboru, je napraviti zvesto
in navesti vire z bibliografično natančnostjo.
Z »Osnovnimi načeli« razpošiljala se je »P o p r a š e v a 1 n a
p o 1 a o narodnih pesmih, narodni godbi in narodnih plesih«. Na«
slovljenci so se vabili, naj stopijo v krog zbirateljev, za kar bi
dobili nadaljnja navodila (gl. doli), ali pa naj odgovorijo na vpra«
sanja: pojejo li se v njihovem kraju še narodne pesmi, posebno
stare, redke, ne splošno znane, še ne zapisane niti po besedah
niti po napevu, so li znani moški in ženske, ki znajo peti mnogo
narodnih pesmi, nahajajo se kje zlasti starejše osebe, ki znajo
peti četudi le posamezne, toda stare, redke in neznane pesmi,
pojejo li pevci in pevke narodne pesmi vkup dvoglasno, tri*
glasno, četveroglasno ali večglasno, bi li navedene osebe bile pri«
pravljene komu peti svoje pesmi, da jih zapiše, kdaj, kje in pri
katerih prilikah bi to bilo najprimernejše, poj o li se sami edinole
ali pa jih nekateri tudi samo recitirajo (pravijo, narekajo) iz
kateregakoli namena, in kdo so tisti, ki znajo take pesmi delati
sproti, delajo li k takim tekstom sproti tudi melodije; poznate
osebe, ki bi bile sposobne za zapisovanje melodij v notah, zlasti
take, ki bi znale s pevci občevati, naj li se pošlje v okolico stro«
kovnjak za zapisovanje, ali se nahaja v okolici kdo, ki si je že
napravil zbirko narodnih pesmi po besedah in melodijah. Po«
dobna ali manj obsežna vprašanja so se stavila o narodni godbi in
o narodnih plesih. Imenujejo se naj sploh vse priložnosti, ob
katerih se v dotičnem kraju mnogo poje, gode in pleše, kdaj bi
se to dalo najbolje ogledati in slišati.
Odgovori bi se naj poslali kakemu članu delovnega odbora
ali za prvi čas še bolje vodstvu tistega nabiralnega odseka,
ki so bili tako razdeljeni: za Gorenjsko M. Hubad, Dolenjsko
Fr. Milčinski, Notranjsko A. Štritof, Istro J. Krizman, Goriško in
Trst J. Kokošar, Koroško J. Scheinigg, južnozapadno Štajersko
dr. J. Tominšek, severovzhodno Štajersko G. Majcen. Imenovali
so se še M. Murko kot »protipisec« (t. j. sopodpisoval sem Štrek«
Ijeve vloge in poročila), L. Pintar kot blagajnik in K. Štrekelj
kot voditelj delovnega odbora.
Slovenski odbor pa je izdal še posebno knjižico »Na v o«
dila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih
pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 27
to.«^ Tu je Štrekelj dopolnil osnovna načela in v splošnih dolo=
čilih posebno naglasil, naj se zapisujeta tekst in melodija, ali
samo in edinole to, kar zares slišiš. Ne popravljaj in pre«
tvarjaj ničesar. Pomisliti je, da se narod briga za glasbene
teorije in nauke umetnih glasbenikov prav tako malo, kakor za
poetična in stilistična načela estetičnega teoretika ali normal*
nega slovničarja. Najvažnejši pa je oddelek II. (str. 4—14) z
navodili, kako je kolikor moči natančno zapisovati tekste. To je
cela dialektološka razprava o slovenskih soglasnikih in samo*
glasnikih v narodni govorici. O zapisovanju melodij je napisal
navodila M. Hubad (str. 15—20), ki je posebno naglašal večglas*
nost slovenskega petja in že tukaj zahteval, naj se večglasne
pesmi zajamejo s fonografom. Dobro je tudi opomnil, da bi
značaj narodne pesmi mogel zapisovalec spoznati najbolje tedaj,
kadar bi narodni pevci in pevke, ko pojejo, še niti ne vedeli, da
jih kdo posluša z namenom, da bi zapisal njih pesmi. Najbolje
bi mogli zapisovati tisti glasbe vešči zbiratelji, ki so prisiljeni
živeti med narodom, v prvi vrsti učitelji in organisti.
V drugem poglavju (21—33) je sestavil Štrekelj 248 vprašanj
o narodnem petju, narodni godbi, narodnih plesih in šegah, ki se
nanašajo na to. Za podstavo je vzel »Pitanja za prikupljanje mu«
zičkih običaja u Srba, sastavili Božidar Joksimović i Vladimir R.
Gjorgjevič,« ki so izšla kot priloga listu »Karadzic« (1. 1899.,
vel. 8°, 6+26 str.). Tu je posvečeno mnogo pozornosti pevcem,
godcem in plesalcem in življenju njihove umetnosti. V tretjem
poglavju so bila določila, kako na zunaj vravnati zapiske in od«
govore. Pri tem je zanimiva zahteva: Naslova ni pristavljati, ker
ga dobi pesem ali godba šele ob redakciji; pač pa je zanj pustiti
praznega prostora. Ako ima pesem ali godba v narodu določeno
posebno ime, je zabeležiti to na koncu sklepnih opomb. Pri domo«
vinskem listu vsake pesmi naj se pristavi tudi opomba o stanu,
starosti in okolnostih življenja pevca, ako se je zapisala od njega
samo ena pesem (kos); če pa je od istega pevca več pesmi, je pri«
ložiti podatke o življenju na posebnem četrtnem listu. Na konec
more zapisovalec pristaviti še opombo o petju, jeziku, posamez«
nih izrazih, ki niso umevni vsakemu ali pa znani samo v dotič«
nem narečju; pri nejasnih besedah je dolžnost izprašati pevca.
^ Izdal po C. k. ministrstvu za bogočastje in nauk postavljeni slovenski
delovni odbor za publikacijo »Avstrijske narodne pesmi«. 8", str. 36.
28 Dr. M. Murko:
kaj razume ž njimi. Popisom plesov naj se priloži, če le mogoče,
črtež pomikanja v plesu; kot priloga so dobro došli tudi foto*
grafski snimki, zlasti če se pleše v narodni noši.
Omenil sem že zgoraj, da se je Štrekelj sicer opiral na načela,
sprejeta na Dunaju, ali da je samostalno izdelal tiskovine sloven*
skega odbora, ki so že bile davno gotove, ko mu je ministrstvo
4. Vil. 1906 poslalo tiskano »Anleitung zur Sammlung und Auf*
Zeichnung ... ausgearbeitet von Dr. Josef Pommer, Professor und
Reichsratsabgeordneter«. Enako sta prepozno prišla Anleitung
in Fragebogen štajerskega odbora. Slovenski odbor je mirne vesti
izjavil, da mu ni treba ničesar menjati. Glede muzikalnega navo*
dila pa je M. Hubad dodal, da to sploh ni mogoče v kratkih pote*
zah in da mora zapisovalec že biti dovolj vešč glasbe. Pobijal je
tudi več Pommerjevih predpisov in nekaj čeških.
Razen teh tiskovin je izdelal Štrekelj za odbor še pravilnik
(Reglement). Osnovnih načel in popraševalne pole se je natisnilo
po 15.000 iztisov, Navodil in vprašanj 2500 in se razposlalo veči*
noma že 1. 1906., deloma tekom let, tako da je danes že malo
iztisov v zalogi. Ne morem pa reči, da je bil uspeh v razmerju
k množici razposlanih tiskovin. Najbolje bi bilo vedeti, koliko
Popraševalnih pol je bilo vrnjeno z odgovori in s kakimi, ali v
arhivu Etnografskega muzeja sem jih zastonj iskal (bilo bi
vredno zbrati vse, ki so se ohranile pri odbornikih). Soditi pa
morem po nabiralcih, da je bilo mnogo poklicanih ali malo izvo*
Ijenih. Za prvih šest let bilo je vseh 34 in težko da je njih število
doseglo 40. Mnogo resnice je na tem, kar je pisal 21. II. 190S
dr. Tominšek Štreklju: »... največ smo dosegli osebnim potem,
po znancih«. Ko sem vodil jaz odbor, sem se tudi prepričal, da
je treba zapisovalce iskati s poizvedovanjem in jih pošiljati tudi
v druge kraje nabirat. Posebno zanimivo pa je, kar je Tominšek
pisal Štreklju o njegovih Navodilih: »Tu naj mimogrede ome*
nim, da je Vaše brošure sila škoda, ker pride večinoma neraz*
sodnim ljudem v roke. Jaz sem že mislil na to, da bi se izročila
knjigotrštvu, ko bi bilo to dovoljeno. Nekateri filologi so se ogla*
šah za njo in suh titulo, da bodo našo stvar podpirali, sem jim
seveda ustregel.« In tako je Štrekljeva razprava o slovenskih gla*
sovih res dobro služila filologom, ali navadnim nabiralcem je
bila premalo dostopna, saj je sam odbornik in odlični nabiralec
G. Majcen pisal Štreklju (22. VI. 1907): »z mojim zapisovanjem
pač zopet ne bodete tako zadovoljni. Pri najboljši volji ne morem
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 29
drugače. V Vašo fonetiko bi bilo treba se uglobiti, (jo) pre=
študirati.«
Osnovna načela in popraševalne pole so seveda bile potrebne
in prinašale tudi mnogo koristi, ali vseh naukov si nabiralci ni«
kakor niso jemali k srcu. Koliko se je poučavalo, naj se pesmi
zapišejo kakor se res pojejo, torej tudi večglasno! Po sedem«
letnem nabiranju pa je sam M. Hubad izjavil (v seji 27. XII.
1913): »Imamo večinoma enoglasne zapisane, pojo pa se več«
glasno. Preiskati bi morali nadalje ves nabrani materijal, kako
se poje.« K temu prepričanju so ljubljanski odborniki tudi šele
prišli, ko so imeli več pesmi fonografiranih pred seboj.
Pri nas se tudi ni nabralo mnogo ritmičnih klicev, vriskov in
sploh narodne godbe. Nabiralci kakor narod sam so
se oklenili narodnih pesmi, ki se še pojo. Neka«
teri učitelji kakor Jos. Vidic, nadučitelj v Št. Pavlu v Savinjski
dolini, in Janko Žirovnik so poslali sicer svoje zbirke starejših
pesmi odboru na porabo, ali v celem se nabiralci niso mnogo
brigali posebno za starejše zbirke; take iz 18. stoletja, ki so slu«
žile učiteljem in organistom, je zasledoval le glavni odborov
nabiralec Franc Kramar. To ni bila nesreča, nasprotno, pisane
zbirke se bodo še vedno našle, samo v ustih živeča pesem pa
izumira za vselej. Zanimivo bo enkrat zvedeti, koliko so naši
nabiralci zapisali o življenju narodne pesmi. Tako se jim je sve«
tovalo, naj zasledujejo očete narodnih pesmi. Lep primer je izšle«
dil G. Majcen pri Sv. Martinu pod Mariborom. Anton Županec,
želar in godec, in njegova žena Uršula sta morala biti na vsaki
gostiji in veselici; mnogo njihovih pesmi je od njega samega,
mnogo jih je skupno zložil s svojo ženo, ko je zahtevala potreba;
napevi so večinoma od žene. Pri imenitnih pevkah se je večinoma
pokazalo, da so pele ali bile pele v cerkvi, ali tudi na gostijah in
drugih veselicah. Z eno besedo, pokazalo se je tudi pri nas, da
narodna pesem ni mistična cvetka, ki nekako tajnostno nastane
v celem narodu, in da jo tudi pojejo večinoma nadarjeni poedinci
in ne »ves narod«. Naglašalo se je tudi v navodilih, da se ista
pesem poje različno v raznih krajih in da jo celo vsak pevec
poje po svoje, ali odborniki sami so se čudili, ko sem jim razlagal
iz svojih izkušenj pri študiju narodne epike v Bosni in Herce«
govini, da isti pevec poje isto pesem po nekoliko minutah dru«
gače. Ne vem, je li zapisan kak takšen slučaj pri nas. Vredno bi
bilo zapisati posebno nekaj pripovednih pesmi po letih iz ust
30 Dr. M. Murko:
istih ženic, ako so še žive, ali pa take poskuse napraviti z
mlajšimi.
Dovolj primerov, da najboljša navodila in vprašanja ne
delajo čudežev, vendar prinesla so tudi marsikaj. Glavna reč je
seveda uspeh nabiranja, ki je bil res velikanski. Kako in kaj se
je doseglo, naj pripovedujejo daljše vrstice.  Glavno delo so
opravljali ljubljanski odborniki, ki so se shajali k sejam v Glas«
beni Matici.' Iz finančnih razlogov so se že od konca 1. 1906 skli«
ce vali k sejam samo ljubljanski odborniki, drugim pa se je javljal
dnevni red, da so lahko poslali svoje predloge. To je bil naš
ožji odbor.   M. Hubad je predsedoval, dr. J. Tominšek je bil
tajnik (do začetka 1. 1913.), A. Štritof arhivar, L. Pintar blagajnik,
Milčinski ni imel posebnega posla, ali je rad pregledoval in
ocenjeval došlo gradivo. F. Leveč je mogel kot vladni delegat in
odlični literarni historik odboru marsikaj svetovati. L. 1909. se
je že pokazalo, da je treba imeti pregled vsega gradiva in zbrano
in razmetano snov pričeti urejevati. Za ta posel je pridobil M.
Hubad Ivana Frankè«ta, znanega slikarja in ribar j a, ki je stopil
kot profesor risanja 1. 1908. v pokoj. Delal je več mesecev in
uredil do odborove seje 6. VIII. 1909 2676 pesmi, pripisavši šte«
vilko (z rdečo tinto) in nabiratelj a, ter razvrstivši jih po melo«
dijah. Kot vesel pojav se je pokazalo, da je izmed navedenih
pesmi le 531 varijant, ali tudi te so med seboj zelo različne. Ta
posel se je mogel res smatrati kot pripravo za redakcijo in
I. Franke, ki je bil 17. IV. 1914 imenovan za odbornika, ga je
vestno in z dobrim razumevanjem nadaljeval še v dobi svetovne
vojne. Za vsako odbrano pesem je dobival 20 vinarjev nagrade.
Sploh so vsi ljubljanski odborniki vršiU svoje veliko delo
do svetovne vojne. Prerano jih je pa zapustil njih organizator in
voditelj K. Štrekelj po dolgi in mučni bolezni 7. julija 1912.^ Pred«
sednik glavnega odbora dr. Wiener izrazil je 16. VIL 1912 slo«
venskemu odboru iskreno sočutje in dodal: »... auch der leitende
Hauptausschuss verliert in dem Dahingegangenen einen ge«
schätzten Mitarbeiter, welcher sich um die Förderung des gros«
sen patriotischen Werkes vielfache Verdienste erworben hat.«
1 škoda, da v Glasbeni Matici ni bilo prostora za arhiv. Samo tiskovine
so se tam hranile, za gradivo pa je ponudil M. Hubad omaro v svojem stano«
vanju, drugi odborniki pa so tudi svoje spise hranili pri sebi.
ä Gl. moj nekrolog, Veda II, (1912), 529—542.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 31
Kakor za svoje »Slovenske narodne pesmi« delal je tudi za naš
odbor še na smrtni postelji in s tresočo roko je zapisal v svoj
delovodni zapisnik poslednje beležke. 17. januarja 1913 sem bil
jaz imenovan od ministrstva za »Obmanna« odbora. Opazil sem
kmalu, da ni bilo dobro, da Štrekelj od ustanovne seje ni prišel
več med odbornike, in da je njegova dolga bolezen (v posteljo
je legel v sredini julija 1911, bolehal pa že prej) zakrivila neko
dezorganizacijo v odboru. V seji 11. aprila 1913 smo torej skle«
nili, da tako važen član odbora kakor je tajnik ne more stano*
vati daleč od Ljubljane, od koder mora dobivati poročila, ki jih
pošilja zopet v Gradec. Mesto zaslužnega tajnika dr. J. Tomin*
ška, ki se je bil preselil v Maribor, je prevzel A. Štritof. Odbor*
niki, ki niso ničesar vedeli, kaj se pripravlja in sklepa o ureje*
vanju in izdajanju njihove zbirke, so sami zahtevali, naj njih
predsednik pride vsaj enkrat na leto med nje. Da ne bi bilo stro*
škov, porabil sem za to počitnice ali pa kako drugo priliko, ki
me je zanesla v Ljubljano. Na Dunaju pa sem zahteval, naj se
vsi odloki pošiljajo tudi ljubljanskemu odboru v prepisu. V
soglasju z odborom sem predložil ministrstvu, naj imenuje na*
mesto prof. Štreklja v odbor kot jezikoslovca prof. dr. A. Brez*
nika na gimnaziji v Št. Vidu, razen tega pa še prof. Ivana Fran*
keta, ki je bil kot urejevalec zbranega gradiva odboru prav
potreben. Takrat in pozneje sem odbornike posebe opominjal,
naj oni in nabiratelji zasledujejo, kako narodna pesem živi, kdo
so pevci, od koga so se učili, kako sami svoje pesmi menjajo, kar
bi se naj vsaj v nekaterih slučajih konstatiralo. Opisujejo se
naj plesi, šege in navade, pri katerih se pesmi pojejo. Sploh naj
skupaj hodita muzik in etnograf. Zaradi tega sem priporočal
odboru, naj zasleduje in si preskrbi etnografske časopise, po*
sebno slovanske.
Dasi je ljubljanski odbor začel svoje delo šele v prvih me*
secih 1. 1906., je vendar imel na koncu prvega leta že 1045 narod*
nih pesmi z napevi. Odborniki niso samo organizirah, ampak šli
najprej sami na delo. M. Hubad in Milčinski sta šla v petek po
Velikem tednu romat na Zaplaz, kamor prihaja na tisoče romar*
jev in ondi med petjem narodnih pesmi »Vrtec« igrajo. M. Hubad
je iztaknil izborno pevko Alojzijo Novak in zapisal od nje 312
pesmi. Znala pa je v mladih letih še kakih 100, katerih se ni
mogla več domisliti. Z odborovo podporo je šla 1907 na Do*
lenjsko, da si osveži spomin pri sestrah, s katerimi je več let
32 Dr. M. Murko:
skupaj pela »v cerkvi, na gostijah, novih mašah, žegnanjih,
božjih potih itd.«. Hitro se je pokazalo, kako živi narodna pesem
v resnici. Na Štajerskem je posebno marljivo nabiral mariborski
odbornik G. Majcen in našel več prav dobrih nabiralcev, po*
sebno v Ljutomeru (učitelj Fran Zacherl, župnik Peter Skuhala j
i. dr.) in okoHci, dr. Tominšek pa je n. pr. iztaknil St. Lešnika, '
trgovca, malega posestnika, organista in godca v Keblju pri
Oplotnici (na Pohorju), in Fr. Zemljica, organista pri Sv. Tomažu
pri Ormožu. Nabiralci so se javljah iz raznih strani v lepem šte*
vilu, posebno učitelji, organisti in dijaki, ali prišel je med nje
tudi upokojeni župnik Skuhala v Ljutomeru, davčni oficijal Iv.
Ditrih v Litiji in ev. geometer J. Verbič v Trebnem. Odbor pa si
ni delal iluzij in že v seji 19. XII. 1906 se je govorilo o tem, da
bo nabiranje trajalo najmanj 5—6, morebiti celo 10—15 let.
Kar se tiče nagrad, držal se je odbor teh*le načel: 1. odbor
odloča od časa do časa, koliko je vsakemu nabiralcu prisoditi
nagrade za faktično in uspešno delo; 2. merodajni so faktično
doseženi uspehi, število pesmi, obsežnost, kritična pravilnost za*
piskov v melodiji in besedah, dosežena popolnost v napevu in
besedah, narodnokulturna vrednost itd.;   3. upoštevati faktične
stroške; 4. upoštevati ev. tudi čas, katerega je nabiralec porabil.
Navadno so dobivali nabiralci za dobro pesem na četrti pole eno
krono. Seveda to ni bilo mnogo, posebno za tiste nabiralce, ki
so potovaH ali pa svoje pevce vsaj nekoliko plačevaU. Z globokim
sočutjem sem čital pismo nekega organista iz ormoških goric, ki
toži, da za navadno nagrado ne more dalje nabirati po svoji želji,
ker ima prevelike stroške: »moram sam s fanti popivati in še jih
napajati.« Tako pa se fantovske pesmi najbolje nabirajo, poseb*
no v času dela. Za to tudi najlaže nabirajo domači izobraženci,
ki si pevce in pevke poiščejo v čas, ko jim samim petje dela ve*
selje, posebno po zimi in pri raznih veselih prilikah.
Nabiranje je posebno oživelo, ko je v Koledarju družbe
sv. Mohorja za 1. 1908 natisnil A. Štritof članek »Nabirajte na*
rodne pesmi!« Ta člančič na 3V2 straneh je vzbudil posebno tiste
Slovence, ki o nabiranju niso ničesar vedeU. N. pr. je ta klic tako
navdušil Franca Kramarja na Igu pri Ljubljani, da je tudi on za*
čel z drugimi nabiralci vred nabirati slovenske narodne pesmi
z napevi in jih pošiljati g. Milčinskemu, voditelju nabiralnega od*
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 33
seka za Dolenjsko.' Ta je spoznal njegovo sposobnost in tako
je odbor dobil nabiralca, ki je v 1. 1908—1914 nabral največ na«
rodnih pesmi po Kranjskem in Štajerskem. Odbor je prišel že
1. 1908 v velike zadrege, ker ni imel dovolj denarja za toliko na«
biralcev in je moral mnogo ostajati dolžan na leta. Moram pa
tudi priznati, da je odbor preveč pričakoval samo od države in
vsled tega dobil dober pouk od samega ministrstva.
Prof. Scheinigg je 23. dec. 1907 tožil odboru, da še nima no«
benih melodij. »Učitelji so v pretežni večini nasprotniki in sicer
najhujše vrste vsemu, kar diši po slovenščini; kar pa je še takih
ki imajo srce na pravem mestu, ti so tako vstrahovani, da se ne
upajo na dan, ker terorizem vladajoče stranke je strašen. Da bi
se temu nedostatku odpomoglo, predlagam, naj se obrne si. odbor
na ministrstvo za uk in bogočastje s prošnjo, naj ono blagovoli
ukazati c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovcu, da ta pozove
učitelje posebno na utrakvističnih šolah (slovenskih), naj se po«
primejo zapisovanja napevov in zraven tega tudi besedil narod«
nih pesmi.« V svojem poročilu na ministrstvo za 1. 1908 je Štre«
kelj prednesel tudi to prošnjo, ki jo je jako previdno in po raznih
popravkih stiliziral. Ministrstvo je 26. marca 1908 odgovorilo
tako«le: Was den von Euer Hochwolgeboren gestellten Antrag
betrifft, durch Vermittlung des k. k. Landesschulrates für Kärn«
ten die Unterstützung der Lehrer dieses Kronlandes für die Sam«
meltätigkeit des slovenischen Arbeitsausschusses zu gewinnen,
so vermag das Ministerium demselben nicht stattzugeben, da
gegen eine solche Massnahme Bedenken politischer Natur spre«
eben, abgesehen davon, dass, wie die diesfalls bereits seiner Zeit
bei Konstituierung der Arbeitsausschüsse gemachten Erfahrun«
gen lehren, ein solcher Schritt voraussichtlich auf den Wie«
derstand der Lehrerschaft stossen würde.
Nach h. o. Ansicht wäre die in Kärnten erforderliche Sam«
meltätigkeit am besten durch den Arbeitsausschuss selbst zu
vollführen.
Für den M. f. K. u. U. Cwikliriski.
To je dokument, ki slika koroške razmere. Ministrstvo se
zaradi političnih pomislekov ni upalo koroškim učiteljem pripo«
ročiti svoje lastno »patriotično delo«! Pokazalo pa je odboru
pravi pot, katerega je žalibog premalo izrabil. V 1. 1909 je dobil
1 Cerkveni Glasbenik XLV, letnik 1922, str. 77.
34 Dr. M. Murko:
Oskar Dev za potovanje na Koroško 60 K in predujma za Ziljsko
dolino tudi 60 K. Več odbor res ni mogel storiti, ker je ministr»
sko zalogo (za 1. 1909 2000 K) potreboval za vse strani, ali niko»
mur ni prišlo na misel, za tako važno narodno delo iskati po*
moči pri denarnih zavodih, kulturnih in obrambnih društvih in
rodoljubih, ki bi vsi skupaj vendar lahko darovali nekaj stotakov»
da bi se poslalo več nabiralcev. In prof. Scheinigg bi seveda tudi
bolje storil, da ni samo tožil, ampak da je pridobil osebno neko*
liko tistih učiteljev, ki so imeli »srce na pravem mestu«, saj je
odbor že 1. 1911 pridobil Zdravka Švikaršiča, učitelja na Jezer*
skem, kateri se je posebno hvalil zaradi zvestega zapisovanja.
Eden ali več takih učiteljev ali pa nabiralcev iz drugih dežel bi
lahko prepotovalo za nekaj let celo slovensko Koroško in s po*
močjo duhovnikov pobralo vsaj večino slovenskih pesmi. Da bi
našla takšna akcija razumevanje med ljudstvom samim, dokazuje
obširno pismo, ki ga je kmečki fant Lovro Kuhar v Kotljah pri
Sp. Dravogradu pisal odboru. Prosil je nujno, naj hitro kdo zabe*
leži tam melodije, »kajti le redki stari ljudje še jih znajo in v
nekaj letih bodo izginile s slovenščino vred.« Za pozabljene Ha*
loze je zahteval nabiralca kaplan F. Rabuza pri Sv. Barbari, kjer
se je ohranilo še mnogo pesmi in napevov.
Kako se je razvijalo nabiranje, naj pokažejo podatki iz po*
ročila za 1. 1908. Pesmi z melodijami so nabrali do konca tega leta
na Štajerskem: VrabP 530, Vadnal 21, Karbaš 33, Krivec 23,
Primožič 14, Hebar 66, Vidic 114, Potočnik 16, Korbar 61, Der*
novšek 50, Majcen 218, Zacherl 170, Skuhala 54, vsega 1370.
Na Kranjskem: Ditrih 90, Kramar 160, Plevnik 80, Štri*
tof Niko 53, Puncah 13, Bogataj 50, Habaj 40, vsega 486.
Na Na Koroškem: Dev 100, Jekl 23, vsega 123.
Na Goriškem: Filipič 32.
Skupaj je bilo torej na koncu tretjega leta 2011 pesmi, ne«
plačanih 571. Kakor pri marsikaterem važnejšem narodnem delu
(n. pr. čitalnice. Slovenska Matica, Slov. Narod, posojilnice) pred«
njačila je torej tudi pri nabiranju narodnih pesmi na začetku
Štajerska, ali že na koncu 1. 1912^ je bilo iz Kranjske 6403
^ Ker nimam zapisnika, letnih poročil in računske knjige pri sebi, ne
morem pri vsakem nabiralcu določiti stanu, izpuščam ga torej pri vseh.
2 Dr. J. Tominšek je napravil pregled vseh nabiralcev od 1. 1906—1912,
ali v počitnicah 1928 ga nisem našel v arhivu Etnografskega muzeja, mora še
tudi biti pri kakem odborniku ali v njegovi zapuščini.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 35
pesmi, iz Štajerske 3862, iz Koroške 384, iz Goriške 200. Da
je Kranjska tako močno preskočila Štajersko, se ima v prvi vrsti
zahvaliti glavnemu odborovemu nabiralcu, o katerem, je treba
spregovoriti več besed.
Franc Kramar se je narodil tï. septembra 1890 v Mateni pri
Igu, okraj Ljubljana. Oče Anton Kramar, mizar in posestnik, je
imel klavir in rad peL v Narodne pesmi je torej sin slišal od
otroških let.    Pri svojem očetu se je začel učiti glasbe že z
dvanajstim letom. Ker je bila mati hči organista Matija Krži«
ča, je podedoval glasbeni talent po očetu in materi. V 16. letu je
že opravljal službo organista v domači fari, s 17. letom pa je začel
sam komponirati. Takega fanta je mogel navdušiti Koledar druž*
be sv. Mohorja (gl. zg.) za nabiranje narodnih pesmi, katere je
začel z 18. letom. Začel jih je zapisovati po vseh ižanskih vaseh.
Na Igu je zapisal tudi napev in besede stare pripovedne pesmi
»Mlada Breda«, katere ni nikjer drugod slišal. Pela mu jo je stara
ženica, ki je že v grobu. V ižanski in sosedni šmarski župniji je
zapisal tudi več pesmi znanega narodnega pesnika Matija Krač«
mana ali »šmarskega šolmaštra«, tam rojenega, ki je v narodnem
duhu zložil veliko cerkvenih in posvetnih pesmi. Izsledil pa je
v Šmarju tudi deset starih pesmaric, izmed katerih sta dve bili
pisani 1. 1771,^ tretja in četrta 1775, peta 1778, šesta 1787, posled«
nja 1826.   Ker je že več Kračmanovih pesmi zapisal na raznih
krajih kot narodne, bil je le dosleden, ako je izbral tudi pesmi
iz starih pesmaric. L. 1909 je zapisoval pesmi po ljubljanskih vo«
jašnicah, hodil je peš ali pa se je vozil s kolesom na Dolenjsko
in Gorenjsko, spal je na senu, znal z ljudmi po gostilnah in dru«
god občevati in iztakniti stare dobre pevke, ki so znale največ
pesmi. Tako je v Ihanski župniji zapisal »Lepo Vido«, v Št. He«
lenski župniji v vasici Vinje pa 1. 1910 iz ust Katarine Zupančič,
po domače Živčkove, 106 pesmi, največ starih pripovednih: P e«
gam in Lambergar, Godec pred peklom itd., ali tudi več
pripovednih, ki jih ni v Štrekljevi zbirki n. pr. Jezus in kovač.
Maj ar in grof, O Tinski gori. Študent, Grešnik pri sodbi. Kri«
žanski Jožek, Marta in Magdalena itd. Posebno zanimiva pa je
bila pesem o nekem rokovnjaču Matjončku. Pevka Katra je bila
* Na naslovnem listu prve je povedano, da so »pejsmi... na svetlobo dane
od Filipa Jakopa Repeža«. Iz katere ali katerih knjig Repeževih so izpisane,
bi se moralo dognati.
3*
36 Dr. M. Murko:
rojena v Kamenici (blizu Vinj) 1860, njen oče je bil črevljar, mati
pa navadna poljska delavka. Naučila se je pesmi od obeh, največ
od matere, ki je bila cerkvena pevka. Njena mati pa se je na*
učila pesmi od svoje matere. To je res znak, da so pesmi stare,
ah pokazuje tudi, kako so prehajale iz ust do ust najbližjih so*
rodnikov. Kramar se je čudil, »kako more taka preprosta ženska,
kot je bila ta Katra, toliko in tako dolge pesmi tako gladko na
pamet znati, in to še celo — analfabetka.«^ K temu je treba kratko
pripomniti: Katra je zato še pela stare pripovedne pesmi, ker je
bila analfabetka, drugače bi že čitala Večernice družbe sv. Mo*
horja ali podobne spise ali pa liste. Dolgih pesmi pa tudi ni znala
»tak gladko na pamet« kakor če se mi naučimo kako pesem de*
klamirati. Ona je pomnila dobro osebe in dejanja, drugače pa je
pesmi vsaj do neke mere iznova stvar jala z znanim gradivom na*
rodnega pesništva. Vsak dober narodni pevec pripovednih pesmi
je več ali manje improvizator. Da je g. Kramar samo eno pesem
od tiste pevke slišal večkrat, bi se bil čudil, kako jo menja. Ali
kdo, ki zapisuje pesmi v naglici, bi prišel na tako misel, da bi si
dal eno pesem večkrat peti? Saj je Kramar od tiste ženice zapisal
samo 106 pesmi, ona pa jih je znala okoli 200, ali pustil je na stra*
ni vse, ki jih je že drugod slišal! In tako kakor g. Kramar, so mi*
slili do najnovejših časov največji učenjaki, da narodna pesem
živi nespremenjena med ljudstvom. Moja vera v ta nauk je bila
sicer že davno otresena, ali vendar sem strmel, ko sem 1. 1909,
1912 in 1913 po Bosni in Hercegovini študiral narodno epiko srh*
sko*hrvaško ter posebno pri fonografiranju v poslednjih dveh
letih imel priliko opazovati, kako so pevci menjali svoje pesmi
po nekoliko minutah, kajti najprej sem si zapisal začetek take
pesmi po diktatu, potem se je pevec vadil pred fonografom in
šele potem je pel za fonografiranje. N. pr. je isti pevec povedal
v 8 verzih isto kar malo poprej v 15. In našel se je celo pevec,
ki je že prvi verz trikrat vselej drugače pel.
Za to pa ostane g. Kramarju večna zasluga, da bomo mi in
potomci vedeli, kako so se pele stare pripovedne pesmi Mlada
Breda, Lepa Vida, Pegam in Lambergar in dr. v d o b i svojega
izumiranja, ko so še živele le v ustih starih ženic. Seveda
ostane vprašanje, kako so se pele v prejšnjih stoletjih in v ustih
možakarjev, katerim so posebno pesmi o turških bojih bolj pri*
stojale. Vendar bodimo zadovoljni, Ha so nam stare ženice in
1 Cerkveni Glasbenik XLIX. (1926). 14.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 37
g. Kramar rešili vsaj nekaj naše tradicije. Ljubljanski odbor je
to tudi dobro čutil in poslal h Katri Zupančič fotografa, ki jo je
fotografiral v narodni noši in kako sedi na zidku pri peči. Tudi
ta ženica je po Kramar j evem poročilu iz 1. 1926 že umrla »pred
nekaj leti.« Njen Pegam in Lambergar je celo na odbor napravil
tako močen vtis, da je v seji 5. marca 1914 sklenil poslati oklic
v liste, naj mu javijo, ali kdo še pozna stare epične pesmi kakor
Mlada Breda in Pegam Lambergar. Ne vem, je li bil ta sklep
izvršen, uspeha ni imel.
Fr. Kramar se je seznanil v Ljubljani tudi z delavci iz Ptujske
okolice (iz Kicarja in Hajdine) in tako ga je mikalo, da je v
1. 1910 in 1913 prepotoval na Štajerskem Slovenske Gorice in se
posebno zadržal v Kicarju pri Ptuju. V vasi Zatoliče v Slovenskih
Goricah je našel šiviljo Marijo Tement, bivšo cerkveno pevko
pri sv. Janžu na Dravskem polju, rojeno 1. 1859. Ta Štajerka se
je »ravno tako postavila kakor Katarina Zupančič« in zapela mu
je »vsaj 120 pesmi,« cerkvenih in necerkvenih, po takem največ
po celem Slovenskem, kar pa velja seveda samo za Fr. Kramarja,
kajti M. Hubad je zapisal od že imenovane A. Novakove vsega
330 pesmi. Izmed pesmi, ki so mu pele Marija Tement, Neža Maj«
cen in Marija Zelenko, zde se mu najlepše »slova«, v katerih jem«
Ijejo »slovo« ljudje, ki so se ponesrečili ali umrli tudi naravne
smrti. Ta štajerska »slova« imajo »jako lepe in mile napeve,
najlepše izmed vseh, kar jih je.« Zapisal jih je 80, vseh pesmi
na Štajerskem pa 435.
Iz poročila o dajših Kramarjevih potovanjih po Kranjskem
še omenim, da je v Srednjem Bohinju, ko je bil tretjič tam, za«
pisal od 79 letne Fičkovke »Deklica vojak« in pesmi o francoskih
časih. Zasledoval je dalje tudi stare pesmarice, n. pr. pri orga«
nistu Drakslarju na Primskovem, ki jo je podedoval po svojem
očetu Matevžu, na Notranjskem pa je v Podlipju pri organistu
Antonu Železniku našel obširno cerkveno pesmarico, katero je
spisal nekdanji podlipski župnik Peter Hicinger, znani pisatelj.
Posebno srečo je imel pri nabiranju starih pesmi še 1. 1914 na
visoki Šenturški gori v okolici Kamnika. Tu je našel po umrlem
organistu Janezu Podgoršku, ki je sam pesmi zlagal, napeve in
besede »po starem kopitu«, toliko stare »šare«, da si je iz nje pre«
pisal 115 pesmi z napevi.
38 Dr. M. Murko:
Tako je Fr. Kramar do svetovne vojne, v kateri je bil vojak
in jetnik do 1919,^ nabral iz ust ljudskih pevcev in pevk ter iz
starih pesmaric »cerkvenih in drugih pobožnih pesmi« 2416, po*
svetnih 2324, skupaj 4740,- torej dobro tretjino vseh pesmi, ki jih
je nabral slovenski delovni odbor (gl. niže). Dasi odbor še ni imel
vseh teh pesmi, je vendar ogromno število mu izročenih pesmi
vzbujalo pozornost in do ušes odbornikov so prihajali kritični
glasovi o Kramarjevem nabiranju.* Zaradi tega je izjavil M. Hu*
bad v seji 17. julija 1913: »Očitek, kakor da bi Kramar sam delal
pesmi, je popolnoma neopravičen. Franke in Milčinski sta pre*
gledala vse, kar je poslal, in dobila vtis, da so vse pesmi pristne.«
Nadaljnji argument, da bi bil Kramar, preprost kmetski sin, ki je
dovršil orglarsko šolo (niti ne! Gl. op. 1), fenomen, ako bi pesmi
sam delal, sicer ne drži po izkušnjah, ki jih imamo s ponareje*
valci narodnih pesmi od V. Hanke počenši, ali vse druge okol*
nosti so jasno potrjevale odborovo zaupanje. Vedelo se je na*
tančno, kako je Kramar prepotoval v kratkem času malo ne vse
kraje, kako je znal najti pevce in z njimi občevati, kako je po=
vsod poslušal in izvrstno zapisoval, seveda pri vsaki pesmi tudi
navel nje pevca in kraj. Odbor je torej polagal na njegovo nabi*
ranje največjo važnost in ga še posebe pohvalil, da ima »tudi pre*
gled o vsem dosedaj nabranem materijalu. Zato je pri njem prav
malo ponavljanj in varijant.«
Nekaj drugega bi bilo vprašanje, je li Fr. Kramar izpisal iz
starih pesmaric prave narodne pesmi, posebno nabožne. Treba
* šele po svetovni vojni je obiskoval orglarsko šolo tri mesece, toda za«
radi revščine, pomanjkanja stanovanja in ker je imel doma samega starega
očeta, je moral šolo zapustiti, ali kmalu potem je z dobrim spričevalom na»
stopil službo organista, najprej v okolici svojega doma, danes je v Poljanah
nad Škofjo Loko.
=■ Gl. Cerkveni Glasbenik XLIX 1. (1926), str. 158. Skupna številka 4470
jc tam tiskarska pomela.
' Premalo je odbor upošteval, kar je Fr. Kramar pisal sam 23. sept.
1911 K Štreklju, ko je bil potrjen na 3 leta v vojake in je šlo za to,
da se ga osvobodi, »ker bi jaz silno rad nekaj pesmi in napevov po=
pravil, katere imajo res veliko pomot, za to je meni silno hudo, ker jih zdaj
še mogoče mogel ne bom, ako bi moral biti tam 3 leta«. Kramarju ni bilo
treba nastopiti službe, ali ne vem, je li izpolnil svoj namen. Na vsak način bi
bilo treba te »pomote« znati in jih res popraviti, ako so grešile proti načelu,
da se morajo pesmi zapisovati tako, kakor se res pojejo v narodu.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 39
naglasiti, da je on sam take pesmi izbiral, ali po kakem načelu?'
Bržkone le po čutu, kakor je to delal tudi K. Štrekelj, ki mi je
večkrat pravil, da je za spoznavanje pravih narodnih pesmi treba
imeti posebno fin čut. In vendar se je tudi on mnogokrat zmotil,
in motil bi se vsakdo, ki bi hodil po njegovih potih. Nejasen in
menljiv je sam pojem narodne pesmi. Romantiki, med katerimi
sta tudi naša velika filologa Kopitar in Miklošič, so mislili, da si
je vsak narod stvaril »iz svojega narodnega duha« kakor jezik,
pravo, običaje tudi svoje narodne pesmi. Danes vemo, da ne poje
ves narod (»das singende Volk«), ampak da so povsod med na«
rodom bili poedinci umetniki; ti pa so pesmi stvarjali res v duhu
svoje dobe in kulturnega nivoja vsakega naroda, ki si je njihove
pesmi osvojil in jih prenašal iz ust do ust. Duh svojega časa in
vseh sorodnih prilik pa se javlja tudi v umetniški poeziji vseh
narodov. Dalje se je mislilo, da je priprosti narod ali »ljudstvo«
(mi si lahko pomagamo s temi različnimi izrazi kakor Čehi, ki
razlikujejo narod in lid, Poljaki narod in lud), ki danes
poje narodne pesmi, tudi njih oče. Miklošič n. pr. je v svojem
članku »Die serbische Volksepik« (1864) odločno odklanjal vsako
misel, da bi bile mogle srbske narodne pesmi nastati v kakih dru«
gih krogih (takrat se je že dokazovalo, da so švedske narodne
pesmi izpeli vitezi 16. stoletja) nego v onih, ki jih danes imenu«
jemo »das Volk«. Mi pa danes vemo, da so najboljše srbske »ju«
načke« narodne pesmi nastale v fevdalnih krogih, katere opevajo.
In pri nas? Gotovo so naši kmečki fantje in dekleta izražali svoja
ljubezenska čuvstva v pesmicah, možje in ženice so opevali svojo
žalost in veselje, turške ali druge boje so opevali najprej ako
ne »gospodje« vsaj njih »hlapci«, druge pripovedne in lirične pe«
smi pa so stvarjali duhovniki, študentje, posebno dijaki črne
šole,^ učitelji organisti. Organisti, ki so v starejših časih bili
obenem učitelji, so si za svoje potrebe zapisovali in prepisovali
1 Tako je n. pr. nadučitelj Jos. Vidic v Št. Pavlu v Savinjski dolini posodit
odboru svojo »vzorno zbirko cerkvenih pesmi (500), iz njih je izbral odbornik
Fr. Milčinski okoli 50 starejših nabožnih narodnih pesmi, zanimive so
zlasti božične«. (Zapisnik odborove seje 14. XII. 1906). Podobno je pregledal
Milčinski »cel zaboj starih pesmi«, ki jih je poslal Fran Drakslar, posestnik in
Organist na Primskovem, v pregled, in je »o d b r a 1 dosedaj 95 pesmi«.
^ Narodne pesmi popolnoma kmečkih Hrvatov na bivšem zapadnem Ogr«
skem, danes večinoma v Avstriji, je izdal Fr. Kurelac pod domačim imenom
»Jačke«, t. j. (di)jačke, (d)jačke, kar je dobro opazil Br. Vodnik.
40 Dr. M. Murko:
svoje in druge pesmi v pesmaricah, katere bo treba po primeru
Fr. Kramarja zbrati in hraniti kot priče naše starejše kulture.
Nastane pa nadaljno vprašanje, so se li vse pesmi iz takih pe»
smaric res med narodom ali ljudstvom pele, kar je glavni znak
narodne pesmi. Pri mnogih bo to lahko dokazati, ako so bile prej
ali slej zapisane iz narodovih ust in še celo v raznih krajih (kar
zopet dokazuje, kako važni so vsi zapisi in tudi mnogoštevilne
varijante). Kaj pa naj rečemo o pesmih, ki so ohranjene samo v
starih pesmaricah? V celem smemo trditi, da so jih šolmaštri in
organisti res narodu peli, narod pa si je tiste, ki so mu posebno
ugajale, zapomnil in si jih tudi na lističih prepisoval; pri tem so
igrali ulogo posredovalcev v prvi vrsti cerkveni pevci in pevke.
Treba se je samo malo zamisliti v resnično življenje prejšnjih
časov. Jaz se še dobro spominjam iz otroških let (rojen 1861),
kako je pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v veliki župniji, ki šteje okoli
4000 duš, »kantnar« (besede ni pri Pleteršniku, nastala je iz lat.
cantor), ki je bil drugi učitelj, ob velikih praznikih, na žegnanje
in pri drugih svečanostnih prilikah,^ moral pri darovanju zapeti
posebno dnevu primerno pesem. Čim »lepša« je bila, tem več je
prinesla gosp. kantnar ju na »zbirci«, ko je še hodil farmanom
pisat začetnice imen Sv. treh kraljev na gornjo poprečno desko
na durih. In ko je »zbirca« prenehala, držali so se še v mojih dija*
ških letih organisti (nadučitelj ali učitelji) te navade. Tako je
župnik na prižnici »voščil« farmanom srečno in veselo novo leto,
učitelj Organist pa jim je v tem smislu zapel pri darovanju. Takih
novoletnih pesmi je zapisal Fr. Kramar^ 34, večinoma iz Kranj«
skega.
Vse te pesmi narodne in ponarodnele, seveda nimajo enake
vrednosti, tudi med njimi so dobre in slabe kakor med umetni«
škimi. Kot primer, kako je odbor sam ocenjeval poslane mu zbir«
ke, navedem poročilo I. Franketa iz seje 18. junija 1914 o zbirki
300 pesmi, ki jo je predložil Fr. Kramar: Varijant je približno 16,
orglarskih 35, te nimajo nič narodnega. Trd
človek jih je komponira 1. Brezpomembnih je 3, prav
narodnih 32, še nekaj vrednih 14. Srednje blago 113. Prav dobrih
in boljših 59. Starejšega sloga 6. Bosanskih 5. Boljših je krog 178
1 Organisti so se s takimi pesmimi tudi predstavljali in poslavljali, po=
zdravljali nove župnike in slovo jemali od odhajajočih ali umrlih.
2 Cerkveni Glasbenik, L. 1. (1927), 179.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 41
ali okroglo 200. Zadnja številka, zaokrožena nazgor, je bila važna
za višino prisojene nagrade.
Iz vsega se vidi, da bode urejevanje gradiva za izdajo prav
težko delo, kajti izbira pesmi, ki se naj objavijo popolnoma ali
pa kot varijante ali samo za znanstveni študij razvitka slovenske
narodne glasbe in pesništva važne priloge. Na vsak način pa je
odbor uredniku ali urednikom že precej dela opravil v svojih
ocenah nabranega gradiva, ki pa seveda niso končnoveljavne.
Odbor sam je večkrat na to mislil, da bi bilo splošno nabiranje
treba ustaviti, pošiljati nabiralce še samo v malo ali nič izčrpane
kraje, sestaviti zaradi tega topografijo in listkove kataloge dose*
daj nabranih pesmi, ali ni prišel do takega dela, kajti jasno mu
je bilo, da še vendar manjka mnogo gradiva, glavni vzrok pa je
bil, da se niso našli uredniki. Mislili smo, da prevzameta ure je*
vanje Štrekelj (tekst) in M. Hubad, ali Štrekelj je umrl, Hubad
pa zaradi ureditve napevov slovenskih narodnih pesmi ni mogel
iti na večletni dopust ali v pokoj, drugače pa dela ne bi mogel
zmagati. a
Po poročilu za 1. 1913 je bilo vseh nabranih pesmi z melodi*
jami (samo teksti se niso steh) 11.159. I. Franke je do 26. dec.
1913 preiskal 9707 številk, med njimi je bilo vseh Kramarjevih
šele 1939. Več njegovih pesmi je bilo še neregistriranih, več
jih je izročil šele pozneje odboru, bržkone pa ne vseh 4740, o ka*
terih govori v svojih člankih v Cerkvenem Glasbeniku. Ako so
prišle vse v odborovo zbirko, bi ta štela ž njimi črez 12.000 šte*
vilk. Tudi druge pesmi, ki so se nabrale še 1. 1914 niso vštete;
tudi ne 8 pesmi, katerih prepis iz knjižnice dunajske Gesell*
Schaft der Musikfreunde je poslal meni 1. 1917 prof. J. Pommer.
Ako so to vse slovenske, ki so se nabrale 1. 1919 pri prvem nabi*
ranju avstrijskih narodnih pesmi, se Slovenci takrat niso pokazali.
Treba bi bilo še vendar ta dunajski arhiv pregledati.
Navedel sem že statistiko pesmi za 1. 1912, ki dokazuje, da
jih je ogromna večina iz Kranjske (6403) in Štajerske (3862). Ven*
dar tudi na Kranjskem se je premalo zapisovalo v Beli Krajini
in v obmejnih krajih na Gorenjskem. Na Štajerskem je malo
gradiva iz zapadnega Pohorja (Slovenji Gradec, Šoštanj), more*
biti tudi iz Gornje Savinjske doline, iz Haloz in ob Sotli, kar je
jako obžalovati, ker se ne bo mogel dobro študirati prehod od
slovenskih pesmi h kajkavskim na Hrvaškem. Na Koroškem
(384) je bilo pesmi največ iz Rožanskega, manj iz Podjunskega
42 Dr. M. Murko:
in Ziljskega. Švikaršičeve pesmi pri tem niso vštete, ker jih je
prevzela Glasbena Matica, da jih lahko izda. Žalostno poglavje
v odborovem delovanju je bilo Primorsko. Na Goriškem je dijak
Vekoslav Filipič v prvih dveh letih nabral 122 pesmi, število vseh
v 1. 1912 je bilo 200 in se še nekoliko pomnožilo, vse po zaslugi
g. ravnatelja dr. Jos. Tominška za kratki čas njegovega službo«
vanja v Gorici. L. 1913 je poslal Anton Trebše, organist v Kalu
pri Bovcu 43 pesmi. Iz Trsta in Istre pa odbor navzlic vsem opo«
minom in prošnjam ni dobil niti ene pesmi!! Bila je za Štreklja
(in slovenski narod!) posebna tragika, da sta ga njegova najožja
rojaka, katera je postavil za odbornika, pustila popolnoma na
cedilu. Zaradi Trsta si je on sam delal takoj skrbi in predložil je
že 1. 1906 učitelja Štefana Ferlugo za odbornika, ali ministrstvo
mu ni ugodilo. Pri župniku g. Kokošarju v Gorici smo se tolažili s
tem, da je imel veliko zbirko goriških narodnih pesmi iz narodo«
vih ust in iz tiskanih virov, katero je seveda obljubljal Štreklju in
odboru. Žalibog je to ostalo bržkone neznano njegovi okolici in
tako njegove pesmi, katerih je nabral nad 700,^ niso bile po nje«
govi smrti (16. maja 1923) izročene odboru. Smem pa upati, da
niso izgubljene.
Zanimivo je poročilo, ki ga je pisal dr. J. Tominšek 1. 1911
odboru, ko je skušal na Goriškem pridobiti nabiralce: »Začetek
je storjen, vendar nedostaje primernih moči, pa tudi bira doma«
čih pesmi sploh ne obeta posebno mnogo, ker ljudstvo manj poje
nego na Kranjskem in Štajerskem ter se vrh tega zelo oklepa ne«
domačih pesmi.« O tem bi bilo treba več izvedeti, posebno velja
li to tudi za goriške planinske kraje in kakšne so bile »nedomače«
pesmi pred 1. 1914. Ljudstvo menja svoje pesmi povsod mnogo
bolj nego si mi navadno mislimo. N. pr. je poslal župnik P. Sku=
hala iz Ljutomera odboru to«le pesem iz dobe, ko so ljudje »ho«'
dili na gospoščino«, t. j. tlako delat:
Pavel kravo pase.
Za rogel jo drži,
Šribar žehtar nosi,
Vrboltar jo doji.
Je li mogoče bolj kratko, jedrnato in slikovito opisati položaj
uboge slovenske pare pred 1. 1848? Gosp. Skuhala pa dodaje: »Ta
1 R. Pahor, Cerkveni Glasbenik XLVI. 1. 1923, str. 59.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 43
pesem je že pozabljena. Za mojih otroških let so to pesem stari
možakarji, pa samo oni, kaj radi popevali.« Kaj pa je brigala ta
izvrstna satirična pesem že drugo pokolenje, ki ni znalo več »go*
spoščine«? In tako se je z gospoščino izgubilo še mnogo drugih
šaljivih pesmi, pravi sam g. Skuhala. Za Šumavo na jugozapad*
nem Češkem mi je pripovedoval praški nemški docent dr. Jung*
bauer, katerega »Volkslieder aus dem Böhmerwald« bo skoro iz*
dal češkoslovaški zavod za narodne pesmi, da se tam danes po*
jejo popolnoma druge pesmi nego one, katere je on zbiral pred
20 leti.
Treba je še povedati, kaka denarna sredstva je imel odbor
na razpolago. Dohodki so bili samo podpore ministrstva za bo*
gočastje in nauk: Za 1. 1906 — 2700^ kron, 1907 — 1500, 1908 —
3000 (v dveh obrokih), 1909 — 2000, 1910 — 2500, 1911 — 2000,
1912 — 1500, 1913 — 1500, 1914 — 800 (za prvo polletje, ker se je
budžetno leto začelo s 1. julijem), vsega 17500 kron, kar bi v se*
danji valuti znašalo okoH 200.000 Din.
To seveda ni mnogo, ako se pomisli, kaj so stale tiskovine,
njih razpošiljanje, vsa korespondenca in nagrade za več nego
11.000 pesmi. Blagajnik L. Pintar je sicer od 1. 1908 ponujal in
zahteval leto za letom svoj odstop, ker »ne spadam v ta odbor«,
ali ostal mu je vendar zvest do smrti (7. dec. 1915), ter je vestno
obračal vsak vinar, da se izda samo v prave namene. Prijetnega
posla ni imel. Odbor je bil vedno v dolgovih in nikoli ni imel
dovolj sredstev za nabiranje, posebno ne v dobi, ko je bilo na*
vdušenje za nje na vrhuncu. Upniki so odbornike v Ljubljani na
ulici prijemali in jim gledali v žepe, je javil enkrat Štrekelj celo
na Dunaj, da omehča srca birokratov.
Zaradi potrebne varčnosti je odbor pošiljal premalo nabi*
ralcev med narod in tudi ni porabil vseh modernih pomočkov
za nabiranje. Tako je odbor že od začetka mislil na nakup fono*
grafa, kajti Štrekelj, ki je zasledoval izuče vanje narodnega pe*
sništva po celem svetu, je dobro vedel, kake uspehe je s fonogra*
firanjem ruskih narodnih pesmi dosegla gospa Lineva (č. Linjô*
va) že 1. 1902. Prva brzda pa je bilo ministrstvo, ki je v odloku
^ Najprej v februarju 1000 K, na novo prošnjo pa v novembru »zur Be«
streitung der durch die Sammeltätigkeit im laufenden Jahre noch erwachsenden
Kosten« 1700 K.
44 Dr. M. Murko:
Z dne 22. junija 1907 zahtevalo »Oekonomie« in opuščanje »nicht
unbedingt erforderlicher Auslagen.« Vendar je odbor 1907 po«
stavil fonograf zopet v proračun, M. Hubad se je na Bledu se«
znanil z gospo Linevo in njenim možem glasbenikom, ki sta mu
hvalila izkušnje s fonografom, in 1. 1913. ga je odbor naročil pri
firmi Wertheim v Berlinu.   Mnogo ga ni rabil, ker je njegovo
delo po enem letu bilo pretrgano in ker se zaradi varčnosti ni
smelo preveč izdavati na valjke. Odborniki so imeli priliko sli«
sati pet fonografiranih belokranjskih pesmi in so si hvalili po«
sebno to, da so snimki dobro podajali večglasno petje in dialek«
tične posebnosti.   Treba je dodati,  da bi bil fonograf idealni
pomoček za nabiralce, ki ne bi morali računati s stroški za
valjke. Med petjem si nabiravec težko v naglici zapisuje melo«
dijo in tekst, posebno ne more premišljevati, kako naj zapiše
hitro nekaj muzikalno nenavadnega, snimek pa mu more pesem
doma večkrat ponoviti; danes je že mogoče krožečo ploščo tudi
kjerkoli ustaviti, isto mesto večkrat ponavljati, ako je galvano«
plastično obdelana, kar ji osigura tudi trajnost, ali je še mnogo
bolj drago in se danes niti na Češkem ne more izvajati. Izvrstno
fonograf ira j o in izdelujejo take plošče fonetični institut prof.
E. Pernota v Parizu in Lautbibliothek berlinske Staatsbibliothek
(ravnatelj Doegen). Tudi Phonogramm«Archiv dunajske x\kade«
mije znanosti je moje snimke epičnih narodnih pesmi po Bosni
in Hercegovini že pred vojno galvanoplastično obdelal in elek«
trični motor je plošče gonil. Na take dovršene načine se še
seveda ne da mnogo pesmi fonografirati, treba bi bilo zbirati
najboljše in najbolj karakteristične. Omenjena strokovnjaka sta
lani na mednarodnem kongresu za narodno umetnost (les arts
populaires) v Pragi ponujala svojo pomoč, seveda za Melike stro«
ške, posebno Francozi pošiljajo cele ekspedicije v tuje dežele,
da fonograf ira j o pevce, narodne in umetne, igralce in imenitne
govornike. Bilo bi dobro tudi na Slovenskem čim več narodnih
pesmi ohraniti stalno za bodočnost. Razne družbe danes narodne
pesmi že fonografirajo tudi za to, da njih plošče prodajajo.
Na Slovenskem se je tudi premalo fotografiralo, risalo in
slikalo narodne pevce in pevke, prizore pri narodnem petju in
plesanju, in kraje, kjer se to vrši.
SVfetovna vojna je napravila konec državnim podporam in
že zaradi tega tudi daljšemu delu. Ker sem bil jaz v decembru
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 45
1916 po privatnih poslih v Ljubljani, sklical sem odborovo sejo^
17. dec. (o nji nisem našel zapisnika, tajnik Štritof je umrl 14. IV.
1917.), v kateri sem opozoril na to, da bi bilo dobro opazovati,
kako živi narodna pesem med vojno, posebno pri vojakih.
Hitro na početku mobiUzacije so mi pripovedovali učitelji iz Sa«
v'Šnjske doline, ki so se pripeljali z moštvom svojih krajev na
vozovih v Celje, da so naenkrat oživele narodne pesmi, katerih
prej nikoli niso slišali. Mislil sem tudi na to, da bi se med vojaki
mogle fonografirati tudi slovenske narodne pesmi. Na mojo
vlogo mi je odgovoril predsednik Wiener, da je že vojno mini«
strstvo samo vzelo to delo v roke. Res se je obrnilo že 12. nov.
1915 na Phonogramm«Archiv dunajske Akademije znanosti z
vprašanjem, ima li že snimke vojaških pesmi, drugače pa bi želelo
zbirko takih pesmi kot prič velikega časa. Ker arhiv takih pesmi
res ni imel, je prevzel to delo njegov asistent dr. Leo Hajek.^
Motile so ga pri delu premajhne plošče, ki se sučejo samo dve
minuti. Zaradi tega je bilo treba nestrofične pesmi razdeliti na
dve plošči (i ^« tem slučaju pripovedne pesmi po mojih izkušnjah
niso mogle biti cele), pri strofičnih je vzel le nekaj kitic, ostanek
pa je napisal samo v protokol. Vojaki niso radi peli sami, za to
je bilo treba tudi pri enoglasnih pesmih fonografirati zbore. Pri
večglasnih je bilo to pravilo. Aparat je bil za to jako poraben,
celo spremljajoči glasbeni stroji se na ploščah dobro slišijo. Mi«
nistrstvo je zahtevalo »die von den Soldaten aller Zungen im
herrschenden Kriege gesungenen Soldaten« (Marsch«, Kriegs«)
Lieder.« Pokazalo pa se je nekaj zanimivega (str. 6):
Singen unsere Soldaten wohl meist während des Marsches,
so gibt es doch einzelne Volksstämme, wie die Südslawen,
die lieber nach getaner Arbeit, während der Ruhe singen,
was sich natürlich im breiteren, man könnte sagen, mehr epi«
sehen Rhytmus ausprägt, so dass man da vielfach auf schwer«
mutige Lieder, oft von balladenartigem Charakter stösst.
^ Kot vladni zastopnik je bil v aprilu 1915 delegiran na mesto Fr. Levca
deželni nadzornik dr. I. Bezjak.
' K. Akademie der Wissenschaften in Wien. 42. Mitteilungen der Phono=
grammsArchivsäKommission. Bericht über die Ergebnisse der auf die Anregung
des k. u. k. Kriegsministeriums durchgeführten Sammlung von Soldatenliedern
aus dem Kriege 1914—1916. Von Dr. Leo Hajek. Wien 1916.
46 Dr. M. Murko:
Tu bi se moglo v prvi vrsti misliti na Hrvate in Srbe, ki lju*
bij o dolge epične pesmi, ali na str. 8. se pripoveduje tudi o lirič«
nih Slovencih (17. polka, t. j. Kranjskega) izrecno: »Gab es bei
Tschechen und Slowaken eine reiche Auswahl von Marschlie«
dern, so fehlen diese den Slowenen fast ganz. Sie singen
lieber, wenn vorübergehende Rast oder das Ende des Tagwerkes
ein Niedersetzen oder bequemes Lagern gestatten. Ihre Lieder
(Nr. 2538—2545, 2581, 2582) sind durchwegs sehr schön und ich
konnte ausser den aufgenommenen^ noch Text und Melodie von
einigen weiteren mitbringen, von denen ebenfalls Aufnahmen
zu machen, die gebotene Sparsamkeit mit dem Plattenmaterial
nicht zuliess.« Teh 10 »skoz in skoz jako lepih pesmi« in še druge
nefonografirane bo seveda treba porabiti za bodočo izdajo.
Lahko se na Dunaju prepišejo,^ še bolje pa bi bilo naročiti po»
snetke imenovanih plošč za Ljubljano.
V avgustu 1918 sem poročal ljubljanskim odbornikom o maj«
ski seji glavnega odbora. Na mesto pokojnega ravnatelja Štri«
tofa je bil predložen za odbornika kanonik dr. Kimovec, ali se«
veda ni bil več imenovan. Kramarju je bil odbor še dolžen za
600—700 pesmi.
Po prevratu smo v osvobojeni domovini imeli prvo sejo
27. avg. 1919. Razen mene sta bila izmed starih ljubljanskih od«
bornikov še samo M. Hubad in Milčinski navzoča, in novejša
dr. A. Breznik in dr. I. Grafenauer, ki je bil imenovan namesto
t L. Pintarja. Bili smo vsi prepričani, da bo treba zdaj, ko se je
narod osamosvojil, nadaljevati z vso vnemo pričeto delo, ki ga
je še dosti, zlasti na Koroškem, Štajerskem in v osvobojenem
Prekmurju. Milčinski in Hubad sta prevzela nalogo, da sestavita
spomenico na pokrajinsko vlado, v kateri bi se poročalo o dose»
danjem delu in uspehih ter zahtevala primerna podpora 15.000
kron, ako mogoče še za isto leto. Deželna vlada pa naj poroča
o našem delu osrednjivladi, kinaj pričnepodobno
akcijo za vso državo, kar bi bilo za poznavanje narodne
» Te pesmi se začenjajo: Kaj si je zmislil naš cesar, naš kralj; Nekoč v
starih časih; Regiment po cesti gre; Moj fantič je za frajtarja; Oj ta vojaški
boben; Gozdič je zelen (s pripombo: Mailüfterl?); Dobro jutro ljubca moja;
Fantje se zbirajo, na Laško marširajo; Moj fantič je na T'rolsko vandral; Ko
psi zalajajo po celi vas' na glas.
= Akademijin Phonogramm>Archiv nahaja se sedaj: Wien I, Liebiggasse 5
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 47
glasbe, zgodovinske glasbe in tudi za bodočnost glasbenega raz«
voja velikanske važnosti. Mislili smo tudi na popolnitev odbora
z novimi ljubljanskimi vseučiliščnimi profesorji, drugimi stro«
kovnjaki in glasbeniki, ki se zanimajo za narodno pesem. Ker
sem sam vedno čutil, da ni normalno in dobro, ako je predsednik
daleč v tujini, sem hotel odložiti predsedništvo, ali na željo
odborovo sem še ostal na svojem mestu. Ko sem pa v jeseni
1920 prešel na Karlovo univerzo v Pragi, sem se v seji 26. aMgu«
sta 1921 poslovil od odbora. Pokrajinsko upravo za Slovenijo
sem prosil, naj me razreši moje dolžnosti, kajti sedaj popolnoma
avtonomni odbor mora imeti svojega predsednika v Ljubljani
ali vsaj v državi SHS. Vsled tega ne morem več nositi odgovor«
nosti za delovanje odbora, »v katerem se mora začeti nova doba,
da dokonča skoro nabiranje ter začne urejevanje in izdajanje
obilnega in dragocenega gradiva.« Za novega predsednika sem
predložil M. Hubada, za nove odbornike pa v soglasju z dose«
danjim odborom gg. dr. J. Glonarja kot nadaljevatelja Štreklje«
vega dela, kanonika dr. Fr. Kimovca kot glasbenika in nabira«
telja narodnih pesmi, univ. prof. dr. Gojmira Kreka kot glasbe*
nika in univ. prof. dr. Fr. Ramovša kot strokovnjaka za slovenski
jezik. Odbor pa si je pridržal pravico predložiti še druge odbor«
nike po potrebi, posebno namestnike za f prof. Scheinigga in pa
za župnika Kokošarja in Krizmana, ki kot italijanska državljana
nista mogla več biti odbornika.
Pokrajinska vlada je še meseca junija 1921 dovolila odboru
prvo in poslednjo podporo 10.000 kron, s katerimi so se najprej
poplačali dolgovi, ali daljše politične in upravne spremembe so
zakrivile, da so odborove vloge ostale dolgo nerešene. Zaradi
tedanjih centralizacijskih teženj so se pojavili glasovi strahu,
da bo gradivo preneseno v Belgrad, ali ostalo je tudi takrat' v
Ljubljani. Ministrstvo prosvete (umetniški oddelek) je 7. aprila
1927 odločilo, da se odborova zbirka slovenskih narodnih pesmi
preda Kr. Etnografskemu muzeju v Ljubljani, in obenem sem
bil tudi jaz razrešen »dolžnosti člana tega odbora.« Zaradi te
* Ako bi odbor o svojem času poslal gradivo na Dunaj, bi bilo prišlo v
likvidacijsko zapuščino ter bi se bilo moralo reklamirati. Se predsedniški arhiv,
ki sem ga jaz zapustil v slovanskem seminarju v Gradcu, so akademični uradi
smatrali za državno last in moral sem prositi avstrijsko zvezno ministrstvo,
da mi je dovolilo poslati ga v Ljubljano.
48 Dr. M. Murko:
Stilizacije mislim, da so tudi drugi odborniki dobili ta odlok.
Odbor je v resnici prenehal, ne dokončavši svojega dela. Še
manj odmeva je našel njegov idealistični predlog, naj se akcija
razširi na vso državo; za to še ni prišel čas.
Seveda je bilo dobro, da so nabrane narodne pesmi in velik
del odborovega arhiva prišli pod stalno in varno streho, kjer
niso več v napoto, kakor v tesnih prostorih Glasbene Matice in
pri odbornikih. Naloga Etnografskega muzeja je, da narodne
pesmi natančno inventarizira in čim prej tudi katalogizira na
listkih po vsebini, po začetnih verzih in tudi po začetkih nape*
vov, da bo v teku časa mogoče dovoliti jih porabo. Dolgo ti za*
kladi sploh ne smejo ležati na miru v muzeju, treba je čim prej
misliti na njih ureditev in izdajo. Ne bi bilo častno za Slovence,
ako bi tako kulturno dedščino pokojne Avstrije predolgo zane*
marjah in ne bi skoro sledili primeru Čehov.
Za nujnost novega dela pa govore še drugi razlogi. Uredniki
bodo v zapisih in pripombah našli marsikaj nepopolnega, ne j as*
nega in pogrešenega, kar bo še se dalo s pismenimi in ustnimi
popraševanji popraviti in pojasniti, dokler so še nabiravci in njih
pevci živi. Tu pa prinaša vsako leto nenadomestljive izgube.
Glavno pa je, da naša narodna pesem v dosedanji obliki izumira
in mora izumreti. Narod, ki skoro ne pozna več analfabetov, za to
pa ima razmeroma bogato razvito književnost in časnikarstvo ter
v vsaki župniji in že tudi po vaseh prosvetna društva in tudi po*
sebna pevska, ne potrebuje in ne more tudi dalje živeti od narod*
nega pesništva, ki se prenaša iz ust do ust. Lepo je, ako stare že*
niče še znajo na stotine pesmi, ali še lepše ter s kulturnega in z
gospodarskega stališča je bolj pametno, ako jih čitajo stotisoči
Slovencev ali pa pojejo tisoči po notah, pod vodstvom več ali
manje izkušenih dirigentov ali pa tudi brez njih. Treba bo še
preiskati, na koliko so se narodne pesmi pele med meščanstvom,
posebe po trgih in malih mestih, ali večinoma so bile last našega
kmečkega ljudstva, ki pa jih zaradi svojega kulturnega in gospo*
darskega napredka tudi opušča. O delavcih, ki izhajajo iz malo*
meščanstva in iz kmečkega stanu, niti ne govorim, ker v premo* i
gokopih in tovarnah se ne more tako peti kakor nekdaj pri pa»;
triarhalnih razmerah v malih mestih in trgih, posebno pa na
kmetih, kjer je narodna pesem naravnost spremljala delo doma
in na polju. Danes se narodna kultura tudi ne stvarja samo za
ljudstvo, ampak za vse stanove, ki sestavljajo narod v višjem
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami._49
pomenu te besede. Zatorej hranimo narodno pesem s tem, da jo
zbiramo, in vračajmo jo vsemu narodu, da bo živela dalje v za-
pisih, V knjigah in glasbi, in da bo kakor že dosedaj več ali manj
vplivala na našo umetno književnost in glasbo. Kako lepo je
povedal skladatelj Leoš Janaček, ki ima svojo velikost in pri«
ljubljenost po svetu v veliki meri zahvaliti tudi načinu, kako si
je osvojil narodno pesem češko: izdajo narodnih pesmi dajmo
narodu kot narodno biblijo!
Fr. Kramar je \^ svojih poročilih, kako je zbiral slovenske
narodne pesmi, zapisal ta«le vzdih:' »Dal Bog, da bi vsaj to do«
čakal, da bi na merodajnem mestu priznali moj veliki petletni
trud, katerega sem imel s slovenskimi narodnimi pesmimi in njih
napevi, in iz hvaležnosti vse te pesmi tudi obelodanili. S tem bi
bil moj dolgi in veliki trud najbolje poplačan.« To velja res za
njega in za vse nabiralce, kajti s tistimi kronicami, ki so jih
dobih, njihov trud nikakor ni bil poplačan. Tako hvaležnost pa
so si zaslužili tudi ljubljanski odborniki, ki so nesebično izvrše«
vali prevzete dolžnosti in vodiU celo delo s pravo ljubeznijo do
stvari. Večina od njih sadov svojega truda ne bo več videla, naj
se jim torej ohrani vsaj časten spomin.
Kako se naj delo iznova prične in enkrat dokonča? Da se
obnovi tam, kjer je prenehalo, potrebujemo zopet nekega osred«
njega organa. Da bi ga prosvetno ministrstvo postavilo, je še
danes pač težko pričakovati. Najbolje bo, da Slovenci sami za«
čnejo in dajo dober primer ceh državi. Delo bi mogla vzeti v
roke bodoča slovenska akademija, katere propagatorji tudi na
to mislijo, dokler pa je ni, njen predhodnik Znanstveno društvo
za humanistične vede s podporo obeh oblasti in ako mogoče tudi
države. Akademija ali Znanstveno društvo bosta seveda delo
vodili in ustanovili poseben odbor iz svoje sredine in raznih stro«
kovnjakov in sotrudnikov, katere bo iskati najprej med člani
starega delovnega odbora. Posebno M. Hubad in Milčinski, ki
poznata celo delovanje slovenskega odbora in od njega nabrano
gradivo najbolj temeljito, bosta najboljša pomočnika, da se ve«
liko delo vede dalje v pravem duhu in srečno dokonča. Takšen
odbor naj se hitro loti nabiranja, da ga dopolni tudi tam, kjer se
1 Cerkveni Glasbenik XLIX 1. 1927, str. 158. Podobno tem XL V. 1. 1922,
str. 78.
50 Dr. M. Murko:
je malo nabiralo ali pa nič.' Seveda to ne bo lahko, ali z dobro
voljo in primernimi poti bi se dalo še marsikaj doseči. Treba je
iskati posebe stare pevce in pevke in take mlajše, ki so ohranili
staro tradicijo, kar velja posebno za odlegle in visoke kraje.
Delo bi se moglo omejiti tudi na neko dobo, recimo do svetovne
vojne, ako bi se opazilo, da so se po nji dogodile velike spre*
membe v narodnem pesništvu. Sicer pa tudi v tem slučaju ne
bodo škodili primeri, kaj in kako se danes poje.
Med nabiranjem pa se mora že začeti z urejevanjem. Za to
je treba najti zmožne urednike, ki bi imeli poleg dobre volje
tudi dovolj časa, da bi se temu delu posvetili na več let. Dva
glavna urednika morata biti, eden za napeve, drugi za tekst, dru»
gače pa je lahko več urednikov, ki bi si delo razdelili, n. pr. eden
posvetne, drugi duhovne pesmi. Uredniki bi tudi davali nasvete,
kje je treba gradivo dopolnjevati, morebiti tudi popravljati in
pojasnjevati. Za usmereno in sistematično dopolnjevanje bi
dobro služila topografija dosedaj nabranih pesmi, o kateri se je
mnogo govorilo že v starem odboru.
Kakšna naj bo izdaja slovenskih narodnih pesmi, o tem je
dovolj namigov v opisu delovanja glavnega in slovenskega od*
bora in v mojih pripombah. Za vzor bodo mogle služiti češke in
nemške izdaje Češkoslovaškega zavoda za narodno pesem, mo*
rebiti že tudi izdaje drugih odborov, da ne govorim o drugih
podobnih publikacijah po svetu. Včasih bodo uredniki morali iti
tudi svojo pot, kakor bo zahtevalo nabrano slovensko gradivo.
Na vsak način je treba ostati pri znanstveni in poljudni izdaji.
Poljudna izdaja bi mogla deloma pokriti velike stroške za znan*
stveno. Za razdelitev naj bo merodajna vsebina, kakor je v Štrek*
Ijevih »Slovenskih narodnih pesmi«, katerih se je držal tudi
Fr. Kramar pri svojem nabiranju.^ Enako se morajo uredniki
kakor Štrekelj držati geografskega načela pri razvrstitvi pesmi
istih skupin in varijant. S tem bosta preglednost in študij
obeh velikih zbirk olajšana. Za Štrekljev princip razdelitve
se je izrekel, kakor smo videH, tudi O. Hostinsky, ki je češke
1 Na Prekmurskem je po vojni nabral g. kanonik dr. Kimovec okoli 20O
posvetnih in okoli 200 duhovnih pesmi.
2 Gl. Pevec 1928 (VIII. 1.), str. 40, in pregled Kramarjevih nabranih pesmi
v Cerkvenem Glasbeniku XLIX (1926), str. 158.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 51
narodne pesmi posebno dobro poznal kot  glasbeni historik,
in z drugimi strokovnjaki ves glavni odbor. Pri znanstveni izdaji
bi kazalo v posebnih zvezkih združiti pesmi, ki so zapisane iz
ust naroda, seveda tudi ponarodnele, ako se poj o različno od
izvirnika, v drugih one, ki so vzete iz starših pesmaric. (Prim.
gornji plan izdaje čeških narodnih pesmi). S tem bi se olajšalo
tudi vprašanje, kako se naj v njih izbirajo več ali manje narodne,
ako se taka ločitev sploh da dosledno izvesti. Mi še premalo
poznamo naše kulturno življenje v preteklosti in prej ali slej
bodo nam dobro došli vsi proizvodi našega pesništva in glasbe,
ki so se kakorkoli ohranili. Koreni našega narodnega pesništva
iz 20. stoletja tičijo večkrat globoko v preteklih stoletjih, nje»
gova lepota in visoka razvitost nista od včeraj in tudi ne izvirata
samo iz »naroda«. Ljubljana ni imela zastonj italijanske opere
prej nego Pariz, Societas Philharmonicorum iz 1. 1703 je nad sto
let starša nego Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, o visoki
stopinji petja v naših samostanih in cerkvah pa imamo tudi do*
volj prič. Tako cerkveno in posvetno petje je prešlo kakor likovna
umetnost in noše tudi med »narod«, ki si ga pa je po svoje pri-
krojil, iz svoje »narodne duše«, o kateri v tem smislu smemo
govoriti. Slovenci smo črez tisoč let pred vrati germanskega in
romanskega zapada, ali ostali smo pri tem svoji in Slovani. Po*
vršni opazovalci našega kulturnega življenja tega večkrat nočejo
ali pa iz neznanja ne morejo videti, še manj pa mishjo na to, da
se tudi drugi narodi, veliki in mali, tudi naši najbližji bratje
Hrvati in Srbi ter Bolgari, niso razvijah brez silnih tujih vplivov.
Seveda bizantijski, turški in sploh vzhodni prvki niso bolj »slo*
vanski« nego romanogermanski.
Slovenskih narodnih pesmi z napevi je nabranih, kakor sem
omenil, okoli 12.000. Ako še pride k njim Kokošarjeva zbirka in
ako doda dr. Kimovec, ki bi mogel biti eden izmed urednikov,
ako ne glavni urednik za napeve, še svojih 400 prekmurskih, bilo
bi za izdajo pripravljenih že črez 13.000 pesmi, brez tistih, ki
so že natisnjene v raznih zbirkah. Med takim ogromnim gradi*
vom bo seveda treba izbirati ter vse nepotrebno in preslabo po*
lagati na stran. Ivan Franke je kakor o eni Kramar j evih zbirk
sodil v svojem poslednjem pregledu (26. XII. 1913) tudi o drugih
precej ostro. Neke pesmi so se mu zdele neporabljive, »ker so
brez razumljive melodije ali brez ritma, deloma brezmiselno za*
mašilo,« pri drugih pada zanimivost z naraščajočimi številkami;
52 Dr. M. Murko:
posebno na piki je imel orglarske. Končna sodba pripade seveda
urednikom, ki pa morajo tudi premisliti, da se ritem narodnih
pesmi ne ravna vselej po naših teorijah in da o njih kakovosti
morejo različno soditi razni ljudje, posebno v raznih časih. Marši«
katere po naših pojmih slabe pesmi lahko postanejo važne kot
predloge za lepše, še bolj pa za ves zgodovinski razvitek našega
narodnega pesništva. Težavno bo tudi vprašanje mnogih varijant.
Ne morejo se prezreti, ako prinašajo nekaj novega ali drugače
zanimivega. Na vsak način se v opombah morajo omeniti vse, tudi
iz tiskanih virov, in po potrebi karakterizirati ali pa celo podati
v odlomkih.' Seveda se morajo imenovati tudi kraji, v katerih
se pojo ali so se pele, da se dobi pravi geografični pregled raz«
širjenosti posameznih pesmi. K rojstnemu listu vsake pesmi pri«
dej o še razna pojasnila zapisovavcev in urednikov, posebno po«
jasnila manj razumljivih tekstov in besed. Uredniki bodo torej
imeli dovolj posla s kritično izdajo samo, ki naj bo podlaga dalj«
šemu študiju, njim samim pa ni treba pisati v uvodu ali na koncu
vsakega zvezka celih znanstvenih razprav; ako si pri urejevanju
naberejo gradivo za katerokoli vprašanje, naj ga porabijo prej
ali slej drugod.
Kar pa odpade, se tudi ne sme zavreči, ampak se mora s po«
rabljenim gradivom dobro hraniti in biti seveda pregledno kata«
logizirano; kajti nikdo ne ve, kaj danes ali jutri pride prav ka«
kemu znanstvenemu in sploh kulturnemu delavcu. Etnografski
muzej pa ima nalogo narodne pesmi dalje zbirati, posebno pa
stare in nove pesmarice, ki se še hranijo med ljudstvom in v
podstrešjih župnišč, šol in hiš za organiste. Take arhive z do«
brimi katalogi sem priporočil že davno Matici Hrvatski,^ na
Daničičovi slavnosti Srbski akademiji v Belgradu^ in muzeju
na Cetinju.* Srbsko akademijo sem posebe svaril pred pro«
stim ponatisom kakekoli njenih zbirk.  Češki literarni historik
' Primerjaj izvrsten aparat varijant dr. Nikole Andrića, Ženske pjesme,
Hrvatske narodne pjesme, izdala Matica Hrvatska, knj, V. in VI., Zagreb,
1909, 1914.
* Bericht über... Volksepik der bosnischen Mohammedaner, Sitzungss
berichte der k. Akademie der Wissenschaften in Wien, phil.shist. kl. 173 Bd.
Str. 6.
3 Godišnjak srpske kr. akademije XXXIV (1925) str. 243.
* Arhiva narodnih pjesama crnogorskih, Lovćenski Odjek I. (1925), 5—7.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 53
V. Tille, ki posebno kritično preiskuje češke narodne pripo»
vedke, pravi, da noben botanik ne bo zanesel celega pokošenega
travnika v herbarij. Vzoren je v tem oziru arhiv Literarnega dru»
štva finskega v Helsinkih (Helsingfors), ki hrani danes: L 50.000
starih epičnih pesmi; 2. 40.000 novejših pesmi; 3. črez 30.000 bajk
in pripovedk; 4. 75.000 zapisov praznoverskih obredov; 5. 150.000
pregovorov; 6. 15.000 napevov; 7. 5000 iger.' Sam sem imel pri*
liko občudovati ta arhiv, v katerem so mi prof. Krohn in drugi
učenjaki mogli takoj pokazati zgodovino teksta kakekoli stare
finske epične pesmi. Urejevanje takšnih arhivov je priporočil
prof. J. Horâk češkoslovaškim muzejem, posebno praškemu Nâ#
rodnemu, čigar del je »Museum narodopisne«, ki bi naj zbrala
»ljudsko prozo«, pregovore, reke, običaje (v širokem smislu) in
ljudsko lekarstvo.
Te opazke bi naj pokazale daljšo nalogo novega ljubljanskega
Etnografskega muzeja, da mora poleg gradiva za materijalno kul«
turo našega ljudstva zbirati tudi gradivo za njegovo duhovno kul»
turo. K. Štrekelj je hotel po Slovenskih narodnih pesmih izdati še
pripovedke, bajke, pregovore in reke, uganke, kletve, psovke,
vraže in enako narodno blago, katero je tudf zbiral (kje je danes
to in neizdano gradivo njegovih pesmi?). Tudi naš najboljši nabi»
ralec Fr. Kramar je poleg pesmi zbiral »pravljice in drugo gra»
divo.«'' Mnogo takega gradiva je pri nas že izgubljenega, ali marsi»
kaj bo se še dalo zapisati ali pa najti v starih rokopisih, knjigah
(posebno koledarjih) in časopisih. Naša »narodna proza« je na
vsak način preveč zanemarjena.
Dela ostane še torej jako mnogo, ako hočemo izdati vse naše
narodno blago, da spoznamo sami sebe in da nas drugi prav spo»
znajo. Prva skrb pa bodi, da dobimo čimprej dostojno izdajo
slovenskih narodnih pesmi z napevi, ki bo našemu narodu v ko»
rist in čast v sedanjosti in bodočnosti. Gre res za monumentalno
delo, kakršnega še nimamo in ga v nameravani obliki še nimajo
tudi drugi narodi. More in mora pa se delo dokončati veliko»
potezno kakor je bilo začeto.
1 Po poročilu J. Horaka, Nârodopisny Včstnlk čsl. XVIII, p. o. str. 23.
3 Cerkveni Glasbenik XL1X. 1. (1926), str. 158.
54 Dr. M. Murko:
Résumé.
La grande collection des chansons nationales
Slovènes avec mélodies.
L'auteur qui était le dernier président du comité slovène
pour la collection des chansons nationales, fait un rapport dé*
taiUé sur 1' histoire de cette collection (à peu près 13.000 chansons
avec mélodies) qui se trouve aujourd' hui au Musée Royal
d'Ethnographie à Ljubljana. La maison éditrice »Universal Edi*
tion« à Vienne lança l'idée d'une édition de chansons natio*
nales autrichiennes avec mélodies. En 1904 le ministre autrichien
d'Instruction publique, W. Härtel, accepta l'idée et mit la col*
lection sous les auspices de 1' Etat. Un comité central fut con*
stitué en 1905, publia une brochure, indiquant comment coUec*
tionner. Le travail chez les Slovènes commença en 1906, et
jusqu' à 1913 les collectionneurs avaient déjà rassemblé 11.159
chansons. La guerre mondiale arrêta ce travail qui reprit en 1919.
En 1927 le comité remit sa collection au Musée Royal d'Ethno*
graphie à Ljubljana, sur 1' ordre du ministère de l'Instruction
publique, qui releva les membres de leurs fonctions.
L' auteur suggère que cette collection soit continuée et édi*
tée sous les auspices de la future Académie des Sciences à
Ljubljana.
Hrvatski seljački barok.
Dr. Mirko Kus«Nikolajev.
Crteži Zdenke Sertie.
I.
Početak XVI. stoleća obeležen je ekonomskim, socijalnim i
verskospolitičkim potresima, naročito u srednjoj Evropi (Luther,
Sickingen, Geyer, Münzer, Franck i dr.), koji su snažno zadr*
mali strukturom ovog kontinenta. Najjača akcija, Lutherov
pokret, bila je na versko^političko područje reflektovana eko«
nomska izmena Evrope, koja nastupa početkom t. zv. Novog
Veka, u kome otkriće Amerike, formiranje kapitala, prva izgrad«
nja mašinofakture i kolonijalna trgovina, igra presudnu ulogu.
Ove nove privredne tekovine stvorile su stanje, koje je bilo
diametralno oprečno ustaljenom društvenom poretku, koji je
sankcionisala rimska crkva.
Novi ekonomski odnošaji (gospodarske krize, socijalni
pokreti) doveli su do protivnosti prema starim formacijama
privrede. Reformacija je bila besvesni pokušaj, da se prebrodi
moralna kriza, koja je nastala, kad su se novi građanski kru«
govi nalazili na raskrsnici između starih patrističko«kanonskih
tradicija i novog ekonomskog poretka, koji je dirigirao i nove
moralne poglede. Opozicija prema rimskom papinstvu bila je u
stvari samo težnja novog građanskog staleža, da se pod firmom
neke narodne samostalnosti (Nemačka!) razreši nemogući odno«
šaj sa starom nepokretnom i imobilnom ekonomskom situa»
čijom, koja je ležala u rukama klera i vlastele. Dok se na jednoj
strani formirao temelj za buduću građansku klasu i njen kapi»
talizam, na drugoj se formirao socijalni pokret, koji je tražio
afirmaciju svojih ljudskih prava, koje je sredovečni poredak)
negirao. Istina, te su socijalne ideje bile mutne i nejasne ali su
našle odziva naročito u redovima seljaštva i urodili nizom
seljačkih revolta. U vidokrug socijalne organizacije dolaze novi
staleži i prvašnji sredovečni aristokratizam počinje po malo da
se razrešava. Slojevi koji nisu do s^da bili socijalni akteri sada
56 Dr. xMirKo Kus-Nikolajev:
nastupaju sa svojim traženjima, koja se formiraju na novim
ekonomskim temeljima.
Dok građanstvo traži prilagođenje tradicionalnih moralnih
zasada hrišćanstva svojim poslovnim, individuahstičkim pro«
htevima i uspostavu »narodne crkve«, koja bi bila izvan sve«
moćnog obruča rimske hijerarhije, seljaštvo traži zemljište, slo«
bodne seoske komune, demokratsku crkvu i upravu, a pre svega
ličnu slobodu.
Razumljivo je, da je između ova dva sveta: sredovečne orga«
nizacije i novih stremljenja morao, da pukne nepremostiv jaz.
Reformacija je po svojoj formi bila nosioc ovog novog ekonom«
skog previranja i u njoj su se unakrštavale snage, koje su isto«
rijskom nužnošću morale izbiti na površinu. Nove ekonomske
potrebe, naročito srednje Evrope, našle su svoj odraz u religij«
skom, političkom i kulturnom životu a napose, što je ovde
važno, i u umetničkom iživljavanju nove socijalne sredine.
II.
Ova nova socijalno«ekonomska ploha nije bila više udešena
za kulturno«umetničke manifestacije renesanse. Novi socijalni
slojevi nisu imali organ, da apsorbuju i da se iživljavaju u otme«
nim linijama renesanse, koja je kat eksohen bila umetnost ari«
stokratije i klera. Kao što je reakcija rimske crkve na refor«
mističke težnje vodila do novih političkih linija u životu same
crkve (koncil u Trientu 1547.—63.) tako je i kulturna akcija
crkve tražila nove forme i nove vidokruge. Mi ćemo videti do
koje mere je ta akcija bila »svcsna«.
Svakako je interesantno, da je protureformacija bila u svom
početku obeležena negiranjem renesanse i nastojanjem, da se
moralne vrednote vrate staro«hrišćanskom idealu, koji je bio
ispunjen sredovečno«dogmatskim duhom. U toj početnoj fazi
stradala je renesansna umetnost i praktično i teorijski, jedan i
drugi put vodio je do negacije (Siksto V., trientski koncil. An«
drea Gilli, da Fabrino, Molanus, Paleotti). Izgleda, da je to tre«
bala biti neka koncesija treznom protestantizmu i spašavanje
čistoće hrišćanstva. Ali to stanje nije dugo potrajalo. Agitaciona
važnost umetnosti nije nikad izbegla crkvi, ali je pitanje od
sociološkog značenja, da li je samo agitacioni motiv mogao stvo«
riti jednu novu umetničku formu.
Hrvatski seljački barok.
57
Čitavu pojavu proture*
formacije treba svesti na pot*
puno izmenjenu psihičku di*
spoziciju, koja se stvorila
na izmenjenim socijalnim i
ekonomskim odnošajima o
kojima je več bila reč. U tim
novim odnošajima,, u kojima
je umetnost protureforma*
cije bila kulturno najvidnije
obeležje, ima još niz kultur*
no*socijalnih komponenta,
koje je rimska crkva, jednako
kao i umetnost, vešto isko*
rištavala u svoje svrhe. To
je sve; ali sama umetnost
nije izrasla iz nekih potreba
crkve, nego iz novih kultur*
no*socijalnih relacija, koje
su prerasle umetnost i život
renesanse. I tu je sasvim
ispravna konstatacija Wer*
nera Weisbacha: ' »Kao što
je iz religijskog središta pro*
tureformacije proizašao ideal
pobožnosti, koji je odgova*
rao duševnoj strukturi on*
dašnjeg čovečanstva a koji
je imao uporište u tradiciji,
tako je zapalo umetnost, da
ovaj ideal, u izražajnim for*
mama tradicionalnog znače*
nja, dovede do izražanja. A
kako je pokret bio jedinstven
i univerzalan i prostirao se
preko svih katoličkih zema*
lja, to su i posledice bile svugde jednake.   Kao što se vidi
SI. 1.   Barokni ukrasni motiv sa poculice iz Boka (opć. Palanjek, srez Sisak)
1 Werner Weisbach: Der Barock als Kunst der Gegenreformation, Berlin
1921., Str. 5.
58 Dr. Mirko Kus-Nikolajev:
pokazuju crkvene umetnine u svim zemljama, koje su stajale
pod uplivom protureformacije, iste glavne poteze i slične mo«
mente raspoloženja. Svugde snabdevena istim funkcijama i
izrasla iz jedne opće psihološke dispozicije, nastala je umet«
nost, koja se pokazala kao izražajni simbol reformnog katoli«
čizma.«
Ta psihološka dispozicija je važna, da se razume i onaj
imenzni upliv, koji je barok izvršio na seljačku umetnost gotovo
svih evropskih naroda. Međutim, da vidimo sastojinu te psi«
hičke dispozicije, koja je za naš problem seljačkog baroka od
važnosti.
Istorijska sadržina razdoblja od polovice XVI. do polovice
XVII. stoleća nije ispunjena samo borbom protestantizma i
katolicizma, nego i borbom dvaju socijalnih i političkih antago«
nizama, koji ovom vremenu daju njegovo obličje i karakter. U
ovoj atmosferi teškog materijalnog, moralnog i fizičkog raz«
računa vanj a izrasla je uz potpunu ekonomsku bedu i duhovna
rezignacija i depresija, koju je trebalo, makar i veštačkim
putem, odstraniti. Poljuljano religijsko raspoloženje trebalo je
učvrstiti prenašanjem iz zemaljske sfere u višu sferu samo«
zataje ličnih životnih poriva. Trebalo je instinkte mase, koji su
nesvesno brujali ispod površine njezina života, svesti u odre«
đene kanale i narkotizirati još neizgrađena stremljenja čoveka
protureformacije. I konačno je trebalo naći senzacija, duhovnih
doživljaja, koji bi mogli izravnati minus njihovog materijalnog
života. Sugestivno dejstvo umetnosti, koja se još neodređeno
izdizala iz ovog vremena bilo je jedno od najboljih sredstava za
idejnu regrutaciju čoveka. Crkva je i te kako upotrebila to
sredstvo, da se dodvori uskolebanim masama, koje su tražile
duhovne senzacije kao surogate za svoju materijalnu bedu, za
svoj podvojeni, rasečeni i nehomogeni život. Otmena umetnost
nije mogla udovoljiti gladi mase. Iz onih statuarnih, profinjenih
likova idejne lepote i onog antiknog smirenog egocentrizma
nije tim masama ništa govorilo. Ta je umetnost bila nema za
isprešibanog čoveka tog vremena. Uronjen u svoju duševnost,
u večnom mističnom bunilu i trajnim vizionarnim stanjima, on
je tražio rasplet svoje duševne krize i svog uklještenog materi«
jalnog života, u potenciranom religijskom somnambulizmu, kojim
je crkva svojim akcijama samo pogodovala. Taj duhovni prelom
na rubu dvaju svetova trebalo je svesti u jedan duhovni pravac
Hrvatski seljački barok. 59
i u jednom čvoru zauzlati sve one niti, koje su se javljale u du*
sama ljudi kao posledica idejne i privredne neuravnoteženosti.
Baštinu neuravnoteženosti nije barok nikad izgubio, on je
kao umetnička manifestacija ostao bez onako određenog teži*
šta i idejnog uporišta, koje na pr. do grandioznosti karakteriše
ne samo gotiku nego i gotskog čoveka. Na baroku se vidi u
svemu, da je potpuno dete svog vremena sa svim slabostima
jedne epohe, koja ni istorijski nije našla svoju kristalizacionu
tačku, jer je socijalni problem reformacije rešila tek Francuska
Revolucija.
Ako su na jednoj strani socijalne prilike priredile tlo za
nove kulturne i umetničke manifestacije baroka, sa druge je
strane crkva vesto iskorištavala nastalo raspoloženje i svim
silama forsirala formiranje novih umetničkih karaktera, stavlja*
jući umetnost u službu svoje religijske propagande. Da se spro*
vede taj jedinstveni duh baroka, koji je crkvi bio tako potre*
ban u borbi protiv reformacije, crkva se izdašno poslužila i
jezuitskim redom, koji je svojom organizacijom, svojim duhom
bio glavna podrška novog crkvenog nastojanja. Stvaranje psi*
hičke dispozicije, ili tačnije regulisanje te dispozicije, prema
jednom cilju sprovodile su t. zv. duhovne vežbe, koje su kao
odlično psihotehničko sredstvo izgrađivale posebno duševno
raspoloženje i izgradile religijsku formu, koja je fantaziju
čoveka utisnula u određenu kolotečinu. »Jasnim ograđivanjem
onoga, što se trebalo videti i osećati išlo se zatim da se isključi
svako skretanje u nebitno, u lična mistička raspoloženja i uži*
vanj a u samostalnim predstavama.« (1. c. p. 13.)
Jezuitizam je bio u stvari jedan socijalni pokret sa jakom
sistemskom i disciplinskom okosnicom. Izgrađivanje jednog uni*
formnog religijskog shvaćanja potpomagale su upravo ove
duhovne vežbe, čiju su nosioci biti jezuiti.
Duhovne vežbe uplivisale su u silnoj meri na mase, koje su
gladovale za duševnim senzacijama. One su formirale homogene
mase bez individualnih poteza, uniformirale su religiozni život
i disciplinovale verska čuvstva.
Na taj je način ceo duhovni život bio modelovan prema
jednom kalupu a tom kalupu je umetnost služila kao dekoracija,
kao vidno obeležje i signatura za njegovu sadržinu.
Protureformacija se dizala na kvantitativno potenciranom
intenzitetu života, koji je, uz versku dispoziciju, dao sadržinu
60 Dr. Mirko Kus»Nikolajev:
baroku. Na oko su se izgubile socijalne komponente baroka ali
u samoj umetničkoj izradi i te kako su dolazile do izražaja.
Na mesto humanističko^estetske dispozicije u renesansi,
nastaje sada prodor vulgarnih motiva. Vizionarska stanja, stvo«
rena u sparnoj atmosferi protureformacije podjarivala su fanta«
ziju i na mesto otmene umetnosti renesanse dolaze plebejski
instinkti.
To je bila narkotička umetnost, koja se iživljavala sve od
velikaških dvorova do baroknih meštrija gradskih cehova. Kao
val prekrio je jedinstvenošću svojih psihičkih zasada ustalasalu
socijalnu sredinu svog vremena, prodirući sve dublje i dublje,
dok se zadnji izdanci baroka nisu upili u seljačku umetnost.
III.
Po svom tipu je barokna umetnost »gospodska umetnost«,
to jest izdanak kulturne umetnosti. Ali po svojoj psihološkoj
sadržini i po socijalnim energijama, koje su sudelovale u nje«
nom stvaranju ona je postigla razmere, koje nije postigla ni
jedna od prijašnjih kulturnih umetnosti.
Naročito je njen upliv na seljačku umetnost bio velik. Istina
mi nemamo danas mnogo jasno održanih elemenata renesansne
ili gotske umetnosti u seljačkim rukotvorinama ali tome može
biti i razlog činjenica, da su vremenom ti elementi prekriveni
slojevima drugih kulturnih umetnosti. Ali verovatnije je, da ni
jedna od ovih umetnosti, već po svom psihološkom okviru, nije
dublje zazecala u umetnički život sela a i što socijalno«psihološki
momenti u širim krugovima naroda nisu bili udešeni za apsor«
bovanje ovih i ovakvih umetničkih tipova.
Ja sam naročito radi toga i istakao socijalno«psihološke
korenje barokne umetnosti, jer u njemu i leži ona sugestivna
snaga, kojom je barok delovao na selu. Pokraj toga treba uzeti,
da je u doba protureformacije već bila u toliko izmen j ena pod«
loga socijalnog života, da je »psihički dodir« gospodske umet«
nosti sa narodom, za vreme baroka već usled same akcije crkve,
bio veći nego u doba gotike ili renesanse.
A konačno nije ni selo bilo očuvano od one narkotizirane
atmosfere u kojoj i pomoću koje se barok širio. Da se upravo
barokna umetnost razvijala pod posebnim uslovima dovoljno
Hrvatski seljački barok.
61
svedoči i činjenica, kako dugo su se njeni elementi zadržali u
seljačkoj umetnosti.
U Evropi je karakterističan, na pr. u Nemačkoj, umetnički
rezultat barokne infekcije na selu. I Kari Spiess^ sasvim ispravno
govori o »nezgrapnom baroku«, kad iznosi one kopije seljačkih
radova, koji su u glavnom nalazili podršku u baroknoj arhitek«
turi. Tu se može govoriti o »poseljačenom baroku« u punom
smislu reči.
U pitanju samog baroka možemo najevidentnije pratiti
uslove kako i na koji način seljačka umetnost apsorbuje ele«
mente kulturne umetnosti. A što je još glavnije: u kojoj meri.
Barokni ukrasni motiv sa poculice
iz Siska
SI. 3.   Barokni ukrasni motiv sa poculice
iz Siska
Geografska i socijalna sredina igraju ovde presudnu ulogu.
Nisu isti rezultati barokne infekcije na selu u Nemačkoj ili kod
nas. U tome i leži, da kažem, specijalni karakter na*
šeg seljačkog baroka, naprama seljačkom baroku u
drugim zemljama Evrope.
U Nemačkoj, da samo nju uzmemo kao primer za analo»
giju, nije više ni bilo autohtone seljačke umetnosti u vreme,
kad je barok započeo sa svojim životom. Seljačka umetnost
1 Karl Spiess: Bauernkunst, ihre Art und ihr Sinn, Wien 1925., str. 19.
Sa ilustrativne strane uporedi i delo: Michael Haberlandt: Oesterreichische
Volkskunst I.—II. Wien 1911.
62 Dr. Mirko Kus-Nikolajev:
izvire iz posebnih ekonomskih i socijalno*psiholoških uslova i
iživljava se istorijski u određenim geografskim sredinama.^ U
Nemačkoj u ono vreme tradicionalnih oblika seljačke umetnosti
više nije bilo i zato uopće nije čudo, da mnogi nemački etno*
grafi vole da govore, kad je reč o seljačkoj umetnosti, o degene*
risanoj gospodskoj umetnosti i kulturi. Selo bi prema tome bio
neki rezervoar u kome su uščuvane stare kulturne tekovine
»gospode« ali su te tekovine padajući iz sfere u kojoj su stva»
rane u sferu u kojoj su se konzervirale, iskvarene i po svojoj
sadržini obezvređene. Van sumnje, da u ovoj tvrdnji ima
mnogo ispravnosti: ja bi u tom slučaju govorio o metamorfc»
ziranju izražaja u šemu. Živo tkivo jedne kulturne
umetnosti, koje je sa svim svojim izdancima bilo upleteno u ceo
jedan kulturni organizam, postaje u tom slučaju kod seljaka
šablona, jer su stanice te bivše kulturne umetnosti ostale bez
sokova, koje im je davao ceo kulturni život njihove prijašnje
sredine. Nebrojeni elementi kulturne umetnosti, pa i kulturnog
života uopće, presađeni su u seljačku umetnost kulturnih na*
roda, zadržavajući šuplju formu bez prijašnje kulturne sadr*
zine. Ili, što je češće, selo ispunjava te forme svojim tradicio?
nalnim duhovnom životom, t. j. preživljava ih u svojoj sredini.
Barok je uneo u seljačku umetnost zapadnih naroda bogat*
stvo i šarolikost svojih forma, ali te forme su bile gotovo redo*
vito kHširane sa barokne arhitekture i slikarstva. Treba usput
spomenuti, da seljačka umetnost ne pozna ni portret ni pejsaž,
dakle ona dva glavna izražajna tipa slikarstva. Onde, gde je
seljačka umetnost apsorbirala umetničke motive baroka stvo*
rila je uistinu onaj nezgrapni seljački barok, o kome govori
Spiess. Kada je seljačka umetnost Nemaca, koja je bilo pro*
đul j en je stare germanske umetnosti, zapala u stadij degeneri*
sanja, danas je teško reći, jer ono srazmerno malo elemenata
ne daje nam jasnu sliku o životu seljačke umetnosti Nemaca.
Ono što danas susrećemo većinom su nove forme, »gospodske
forme« u kojima se, u rudimentima, još iživljava tradicionalni
duh ukoliko je sačuvan u pojedinim krajevima, a naročito
alpinskim.
1 O psihološkom tipu seljačke umetnosti uporedi moju studiju: Ekspre»
sionizam u seljačkoj umetnosti (Etnološka biblioteka br. 6.). Zagreb 1929.
Hrvatski seljački barok. 63
Svakako već u ranom srednjem veku susrećemo ekonomske
forme na nemačkom selu, koje nisu bile pogodne za održanje
seljačke umetnosti. Seljačka umetnost je i po svom estetskom,
tehničkom i psihološkom tipu primitivna umetnost i može da
se iživljava samo onde, gde su karakteri socijalno*ekonomskog
života još u stadiju primitivizma, kako je to kod nas slučaj.
Kod nas se može pratiti, kako je na forme primitivne umetnosti
nakalamljena kulturna umetnost.
Sadržina seljačke umetnosti leži u ornamentu i ornamenat
je ona umetnička forma u kojoj se iživljava seljački duh. U
zapadnim krajevima, izmenjenim socijalnim uslovima, već je
davno seljak prestao da se umetnički iživljava ornamentima.
Pod uplivom urbanizma, koji je već tokom srednjeg veka primio
određene forme, pa usleđ naročito izgrađenog feudalnog sistema
seljak je za rano pao pod upliv kulturne umetnosti a soci«
jalni položaj seljaka (kmeta) bio je također važan momenat,
da je seljačka umetnost obamirala i to verovatno u srazmerno
brzom tempu.
Usleđ toga i vidimo, da je raskorenjena seljačka umetnost
na zapadu primala forme kulturne umetnosti u svim njenim
oblicima i izdancima, prilagođujući je svojim »duhovnim po»
trebama«.
Kod nas naprotiv, gde je primitivizam u seljačkoj umet«
nosti ostao sačuvan, što usleđ geografskih, što usleđ ekonom«
skih uslova, barok je sasvim drugačije đelovao. Naš seljak nije
prenosio celi inventar barokne umetnosti, kao ni koje druge
kulturne umetnosti, u okvir svog umetničkog života, nego je
samo ukrasne elemente baroknih forma upleo u
glavnu manifestaciju svog umetničkog života — u ornamenat.
Dok je seljačka umetnost zapadnih naroda pretakala u svoju
umetnost gotovo sve elemente baroka, upravo radi toga, što
joj je nedostajala autohtona stvaralačka strana, naša seljačka
umetnost, u kojoj su još sačuvane urođene snage, upijala je
samo one motive, koje je mogla razraditi i proživeti u orna«
mentu.
Psihološke uslove proširenja baroka smo spomenuli, kao
što je bilo govora i o socijalnim izmenama na početku Novog
Veka, koje su omogućile ovo novo strujanje. Ako tome pri«
dodamo još intenzivnu akciju crkve, onda je razumljivo, da je
i selo, koje je još više izlazilo iz svoje ekonomske povučenosti.
64 Dr. Mirko Kus-Nikolajev:
upijalo nove forme, tim više, što se akcija crkve protegla daleko
van gradova stvarajući svugde istu duševnu dispoziciju, na
kojoj je mogao, da cvate taj t. zv. seljački barok.
IV.
Najinteresantnije se svakako manifestirao barok u našoj
seljačkoj umetnosti. Istina, mi danas raspolažemo samo sa
recentnim primercima seljačkih rukotvorina, na kojima mo«
žemo pratiti forme i tip baroka. Primerci, do kojih sam mogao
doći u zbirci Hrv. Etnografskog Muzeja u Zagrebu, ne prema«
šuju starost od nekih 50 godina. To nije ni začudno, jer je pre«
težno tekstilni materijal, na kome nalazimo barokne motive.
Vremenski odrediti početke seljačkog baroka kod nas nije
moguće i ja to ne ću ni pokušati. Barok dolazi k nama negde u
prvoj polovini XVII. stoleća i ja ne verujem, da je u to vreme
već vršio neki upliv na našu seljačku umetnost.^ I to je razum«
ljivo naprosto iz te činjenice, što je naša seljačka umetnost,
upravo radi svoje nutarnje okosnice, bila resistentnija prema
vanjskim uplivima nego seljačka umetnost zapadnih naroda.
Put baroka, odnosno ona struja, koja me ovde interesuje,
išla je preko severnih nemačkih krajeva i spuštala se u Hrvat«
sku u jugo«istočnom pravcu. Taj put baroka u hrvatskim kra«
jevima je naročito interesantan obzirom na geografsku rasprO'
stranjenost njegovih forma u seljačkoj umetnosti. Očekivalo bi se,
da je seljački barok obilnije zastupan u severnijim nego u juž«
nijim krajevima a upravo je protivno slučaj.
Kao i u ostaloj Evropi, tako je baroknu umetnost pratio i
u naše krajeve ceo inventar onog duhovnog nastrojenja, iz kog
je ona izrasla. Atmosfera, koja obavija protureformaciju, jed«
nako se širila u našim krajevima, kao i u srednjoj Evropi i ako
je moguće bila više razređena nego tamo, jer je i pokret refor«
maci je kod nas uhvatio manje korena nego u nemačkim kraje«
vima, odakle je došao do nas. Ali stalno je, da je barokna
^ Da je barokna umetnost kašnje delovala na seljačku umetnost a ne već
u vreme svog prodiranja u Hrvatsku može da nam posvedoči naredni primer.
U kapeli sv. Jurja u Purgi lepoglavskoj (župa Lepoglava), koja je sagrađena
godine 1749., nađene su vezene svatovske maramice, koje bez sumnje datiraju
iz XVIII. stoleća a koje ne pokazuju nikakvih baroknih upliva.
Hrvatski seljački barok.
65
umetnost, sa svojom duhovnom konstrukcijom — koja joj je
davala uporište — morala i kod nas nailaziti na resonansu i u
širim slojevima naroda, jer je isključeno, da su motivi baroka
mogli prelaziti u seljačku umetnost samo posredstvom
kopiranja baroknih uzoraka. Morala je, da se vremenom, makar
SI. 4.   Tkani barokni ukras sa poculice iz Odre (srez Velika Gorica)
Tipičan primer za kopiranje brokata
i u manjim razmerima, stvorila duhovna dispozi«
cija, koja je mogla da asimilira elemente barokne umetnosti,
da ih prekonstruira i od njih stvori motive za seljačku umetnost.
Nije moguće rastumačiti proširenje baroka kod nas samo
time, da su seljakinje prenosile barokne ornamente sa crkvenog
tekstila. Moguće su pojedini slučajevi uistinu pridoneli ovakvom
»popularizovanju« baroknih motiva, ali ti su slučajevi ili usam*
Ijeni ili nisu imali većeg značenja, sem lokalnog. Barokna umet»
6
66 Dr. Mirko Kus»Nikolajev:
nost ne bi se toliko popularizovala u seljačkim slojevima, da
nije postojala duhovna predispozicija izazvana duhom onog
vremena.
U toj atmosferi je barokna umetnost — osovljena na soci»
jalno'psihološku podinu — ulazila u našu seljačku umetnost i
to prvenstveno jednom svojom odlikom a to
je ornamentalnom dekoracijom. Već je bila reč
o tome, da je seljačka umetnost primitivna umetnost i da se
iživljava u ornamentima. To u punoj meri vredi za našu seljačku
umetnost. Ona je u sebe upila samo one ukrasne forme
baroka, koje je mogla, da konstruktivno iskoristi u orna«
mentu. Zato naša seljačka umetnost u koliko je apsorbirala
barokne elemente pokazuje samo ornamentalne forme baroka.
Plastične forme baroka nisu u hrvatskoj narodnoj
umetnosti došle do vidnijeg izražaja. Ako uporedimo samo ske«
lete oblika dalmatinskog baroka u metalu i našeg tekstilnog
baroka nama će upasti u oči razlika između ova dva tipa. Dal«
matinski barok je posredstvom gradova prihvaćao forme itali«
janskog baroka, odnosno on je prenosio forme italijanskog
baroknog metalnog nakita, ali preko umetničkih zanata i nije
se uklopio u umetnički život samog sela. Kod nas je tekstilni
barok postao sastavnim delom seljačke umet«
nosti i celi krajevi su često gotovo isključivo obeleženi nje«
govim dekorativnim oblicima.
Ornamentne forme baroka nisu u seljačkoj umetnosti od
naročite raznoličnosti. Gotovo se može govoriti o oskudnosti
u motivima. Morfologija baroknog ornamenta
pokazuje u seljačkoj umetnosti priličnu jednoličnost i
samo kombiniranje od nekoliko temeljnih forma menja inače
jednolične ornamentne konstrukcije. Ali su te barokne forme
ipak toliko izmenjene, da se u njima zapaža preocenji«
vanje motiva u obliku jednog jačeg šematiziranja. Ba»
rokna forma je ostala strana seljaku, jer za njega nije imala
sadržaja, i on je samo dekorativne obHke upleo u svoju orna«
mentnu arhitekturu. (SI. 1., 2, 3., 5.)
U tehnici svog rada, u tkivu i vezivu, seljakinja je nasto«
jala, da oponaša i tehničku izradu baroknog tekstila, što je
naročito upadno u podražavanju tkiva brokata, od kog se pre«
težno šivala crkvena odeća. (SI. 4.) Izgleda, da je i u boji došlo
do direktnog prenošenja. Ljubičaste peče, koje seljakinje nose
Hrvatski seljački barok. 67
U sisačko*petrinjskom kraju, u vreme korizme (a i zaveta),
imaju sigurno svoje uzore u ljubičastim svećeničkim odećama,
koje se nose u doba korizme.
Ali pokraj ovih jasnih i direktnih veza sa barokom, imamo
u »seljačkom baroku« još niz elemenata, koje je teško dovesti
u neposrednu vezu sa baroknim motivima. Mi istina vidimo
barokni motiv ali još ima »nešto« oko njega i u njemu, što se
ne da šablonizirati sa pojmom »baroknih motiva«.
Za značenje našeg seljačkog baroka već je od naročite
važnosti njegova geografska rasprostranjenost. »Najtipičnije«
forme baroka susrećemo u južnijim hrvatskim kra*
jevima i ako je barok došao sa severa. U severnijim kra»
jevima je što više barok i slabije zastupan a što je najvažnije
manje »dekorativan« i siromašniji u stilizaciji i boji. Središte
našeg seljačkog baroka je područje oko Siska i Petrinje i ostali
krajevi bivše vojne granice.^ Tu je seljački barok došao do
svog najvidnijeg izražaja. Za bogatstvo obhka u ovim kraje«
vima ima još i jedno tumačenje, koje to bogatstvo povlači iz
rimskih vremena. Ta bi umetnost trebala da bude neki pre«
živeli izdanak kasne antike. Tako je n. pr. i I. Kršnjavi^ misleo,
da u tim krajevima »još živi klasična predaja u ornamentu i
tehnici naše seljačke kućne industrije«. Ali to ne će biti slučaj.
Obeležje antikne umetnosti, kao i svake kulturne umetnosti, ne
leži u dekorativnom motivu nego prvenstveno u monumental«
nosti. Ako bi se u našoj narodnoj umetnosti hteli gde da potraže
neki antikni elementi onda bih ove pre potražio na pr. u nošnji
iz Skopske Crne Gore i Bosanske Krajine, gde ornamentiti
motiv deluje većinom monumentalno a ne samo ukrasno, kako
je to redovito kod primitivne i seljačke umetnosti.
Ja mislim, da se »seljački barok« upravo u ovim krajevima
najjasnije razvio iz razloga, što su ti krajevi po svom geograf«
skom položaju bili na razmeđu dviju umetničkih sfera: zapadne
i istočne. Na živim i bogatim ornamentnim uplivima iz Orijenta,
koji su iz ondašnje Turske (Bosna, Turska Hrvatska) sizaU u
^ Treba napomenuti, da je organizacija Vojne Granice bila najbolje
sprovedena upravo za vreme baroka, pa je i taj momenat doprinosio populari»
ziranju baroka u tim krajevima što preko crkava a što opet preko nameštaja
i dekoracija u stanovima činovnika i časnika.
2 Vidi Glasnik društva za umetnost i umetni obrt. Zagreb 1886., I., str. 16.
68 Dr. Mirko Kus>Nikolajev:
ove krajeve, nalazio je barok sa svojim raskošnim motivima
plodno tlo, da se razvija.
Tako u stvaranju našeg seljačkog baroka deluju tri faktora:
1. duhovna dispozicija samog baroka i duhovne zasade, koje
su mu dali dinamičnost i pokretnost u njegovom zamahu i pro*
širenju; 2. direktno prenašenje samih motiva, koje držim
doduše vrlo malim faktorom ali ipak važnim i 3. orijentalni
predupliv u krajevima, gde se barok najjače razvio. Taj treći
faktor, na koji se nije polagala dovoljna pažnja izgleda,
da je najvažniji. Samo geografsko rasprostranjenje baroka
upućuje nas, da toj činjenici posvetimo naročitu pažnju. I
upravo u tim orijentalnim uplivima nalazimo ključ za tumačenje
onih t. ZV. baroknih forma, koje u stvari nisu drugo nego neki
unakrštanci orijentalnih i baroknih motiva. Tlo, koje je orijen*
talna umetnost stvorila, odnosno raspoloženje, koje je stvorila
prema bujnim i obilnim formama, pogodovalo je baroku i zato
ga i nalazimo najbolje reprezentovanim u krajevima, koji dodi*
ruju prijašnju Tursku.
Sa severa se spuštao »čisti« barok, sa juga je prodirala
orijentalna umetnost a na raskrsnici se razvijala stara primi*
tivna kućna umetnost našeg seljaka. Iz ova tri elementa je u
sisačko*petrinjskom kraju nastala barokna seljačka umetnost,
koja u glavnim i osnovnim svojim ornamentnim formama pod*
seća na barok. Naročito je bogatstvo u bojama i u njihovoj
kompoziciji, koje nas podseća na Orijent. Same barokne forme
nisu mnogobrojne i mogu se svesti na nekoliko osnovnih oblika
ali ti oblici primaju upravo usled svoje raznobojnosti i kombi*
nacije položaja veliku šarolikost i variraju u doista »baroknim«
smeštajima.
Karakteristično je upravo za psihološku stranu seljačke
umetnosti, da je ona kod nas apsorbovala samo ukrasne motive
baroka i iskorištavala ih na manjim dekorativnim plohama.
Tako susrećemo barokne motive gotovo isključivo na pečama
i poculicama, dakle onde, gde je seljakinja usled skučenosti
plohe mogla lakše da vlada sa baroknim motivima i da ih u
nevezanim nizovima primenjuje.
Gde su god ukrasni motivi baroka iskorištavani za veće
dekorativne plohe na pr. za čitavu odeću, pregače itd. onde se
jasno opaža, kako se ukrasni tip tih motiva razasuo i kako je
Hrvatski seljački barok.
69
seljakinja bila nemoćna, da ga upotrebi za veće ornamentne
kompozicije. Zato su i takvi predmeti uistinu loše stilizovani, a
ceo je barokni »ukras« nezgrapan i izveštačeno namešten.
Prema tome se vidi, da seljačka umetnost, dok u njoj pre?
vladavaju tradicionalne i primitivne odlike, može da od kultur*
nih umetnosti asimilira samo ukrasnu stranu, koja joj je psiho*
loški najbliža, dok ostale odlike umetničkog tipa, koji traži
veće plohe za konstrukciju ne samo da ne može apsorbirati.
SI .'5.   Vezeni barokni ukras sa poculice iz okolice Siska
nego i onde, gde se njima služi stvara šuplje i prazne dekora*
tivne šeme bez izražaja.
Tako se kod naše seljačke umetnosti i elementi kul*
turnih umetnosti reflektuju gotovo isključivo
u ornamentu, u toj karakterističnoj umetničkoj manife*
staciji seljačkog umetničkog duha.
Onde, gde se ceo tip jedne kulturne umetnosti odrazu je na
selu, kako je to slučaj kod zapadnih seljačkih umetnosti, onde
je seljačka umetnost izgubila svoj primitivističko-ornamentalni
70 Dr. Mirko Kus-Nikolajev:
karakter i postala slagalište preživelih i zaostalih elemenata
kulturnih umetnosti.
Zato je netačno ako se tip svih seljačkih umetnosti iden*
tificira. I seljačka umetnost ima svoju istoriju, svoje razvojne —
i ako anonimne — faze. Iz faze primitivizma, kolek«
tivnog umetničkog osećanja i ornamentalne
kompozicije kreće se seljačka umetnost, sti«
čajem kulturnih i socijalnih prilika, prema
individualist i čkom umetničkom osećanju, fi«
guralnoj kompoziciji i oponašanju većih arhi«
tektonskih forma, koje su svojstvene kultur«
nim umetnostim a.
Samo dok se seljačka umetnost nalazi na stepenu psiho«
loške, tehničke i estetske primitivnosti možemo govoriti o
seljačkoj umetnosti, čim ona izade iz ovog okvira već sači«
njava jedan preživeli izdanak kulturnih umetnosti, samo bez
njihove sadržine. Dok se seljačka umetnost nalazi u okviru
primitivnosti, ona i forme kulturnih umetnosti primitivizira,
odnosno ih niže prema svojoj duhovnoj strukturi, asimilirajući
samo one elemente i forme, koje odgovaraju opsegu njene
umetničke stvaralačke snage, koja se dokumentira u ornamentu.
Već prema načinu kako naša seljačka umetnost asimilira
barokne forme vidimo kakav je njen odnošaj prema kulturnim
umetnostima. Dok zapadne »seljačke« umetnosti apsorbiraju u
glavnom sve forme, naša seljačka umetnost upija samo one
oblike, koje može u svom duhovno«umetničkom iživljavanju, da
primeni svojoj ornamentalnoj kompoziciji. Istina proširenje ba«
roka potpomagali su i eksterni faktori ali od odlučnog značenja
je bio upravo interni faktor —■ duhovna struktura seljačke umet«
nosti.
I kod nas se već zadnje vreme opaža, kako seljačka umetnost
pomalo »degenerira«, t. j. kako se psihološki skelet seljačke
umetnosti pomalo prilagođuje uplivima kulturnih umetnosti i
kako gubi svoju otpornu snagu, jer gubi sve više socijalno«eko«
nomske temelje kao i tradicionalnu umetničku strukturu.
Barok kao »seljački barok« ostao je u našoj seljačkoj umet«
nosti pretežno lokaliziran u krajevima, gde su mu pogodovale
posebne geografske prilike, a općenito je srastao sa seljačkom
umetnošću samo u toliko, u koliko su dekorativne odlike baroka
(ornamenti!) mogle da budu od nje asimilovane.
Hrvatski seljački barok. 71
Résumé.
Der Verfasser bespricht in erster Reihe die wirtschaftüchen
und sozialen Verhältnisse, unter denen sich die Reformation und
Gegenreformation entwickelt hatte, sowie die geistige Disposition,
die infolge dieser Zustände entstanden ist. Diese sozialspsycho»
logischen Momente zieht der Verfasser heran, ym auch den Ein»
fluss der Barockkunst auf die Bauernkunst zu erklären.
Während bei den übrigen Kulturvölkern Europas, namentlich
Westeuropas, die Formen des Barocks beinahe ausnahmslos von
der Bauernkunst absorbiert wurden, beschränkte sich die kroa*
tische Bauernkunst darauf, die ornamentalen Formen des Ba*
rocks, welche sie als Zierkunst verwendete, zu assimilieren. Der
Verfasser erklärt diese Erscheinung aus der Tatsache, dass die
kroatische Bauernkunst noch hart an die primitive Kunst grenzt
und dass ihr Ausdrucksmittel das Ornament ist. Die ornamen»
tale künstlerische Einstellung der kroatischen Bauernkunst ist
auch die Ursache, dass dieselbe nur die ornamentalen Ziermotive
des Barocks aufnahm, während sie für die figuralen, malerischen
usw. Bestandteile des Barocks kein Aufnahmsorgan besass.
Die geographische Verbreitung des kroatischen »Bauern»
barocks«, der vorwiegend auf das Textil beschränkt ist, zeigt
auch andere besondere Qualitäten in seinem künstlerischen Aus=
bau. Der kroatische Bauernbarock wird durch die Strömung, die
von Norden, aus Deutschland, kam, beeinflusst. Es ist charakte*
ristisch, dass die ausdruckvollsten barocken Formen nicht im
Norden, sondern im Süden Kroatiens vorkommen, und zwar in
den Gegenden, die einst, als die sogenannte Militärgrenze, in der
Nachbarschaft der europäischen Türkei lagen. Der Verfasser
nimmt an, dass für die Komposition und Farbenzusammenstel*
lung der barocken Ornamente der Einfluss der orientalischen
Kunst von grosser Bedeutung war. Dafür spricht auch die Tat«
sache, dass eben in diesen Grenzgebieten der Reichtum an barok«
ken Formen der grösste ist, sowie auch die Tatsache, dass zur
Zeit der Barockkunst auch die Organisation der Militärgrenze
ihren Höhepunkt erreichte.
Der Verfasser bespricht die drei ausschlaggebenden Fak«
toren, welche die barocken Formelemente in der Bauernkunst
bedingten. In erster Reihe kommt die sozial«psychische Dispo«
sition der damaligen Zeit in Betracht, dann der orientalische
72 Dr. Mirko Kus.Nikolajev:
Einfluss, der von Süden kam, und zuletzt das Ubertragen der
Motive selbst, durch direktes Abkopieren der Muster von barok*
ken kirchlichen und profanen Textilien. Die ältere Anschauung,
dass die Nachahmung der barocken Motive deren Aufnahme in
die Bauernkunst genügend erklären, weist der Verfasser zurück.
Ohne die geistige »barocke« Einstellung kann man den Einfluss
der Barockkunst auf die Bauernkunst nicht genügend erklären,
ebenso wie Farben* und oft auch Formenkomposition auf einen
nachhaltigen orientalischen Einfluss hinweisen. Ja man kann
sogar sagen, dass ohne die Durchdringung der Grenzgebiete
durch orientalische Kunstelemente auch die dortige Ausarbeitung
des Barocks wenn nicht unmöglich gewesen wäre, so wäre sie
wenigstens in der armseligen Anwendung geblieben, wie wir sie
im Norden Kroatiens vorfinden.
Ivan Feliks Šašelj.
Avtobiografija povodom 701etnice pisateljevega rojstva.
Najplodnejši, najskrbnejši in najmnogostranejši med živimi
slovenskimi folkloristi, I. F. Sasel j, bo dovršil letos sedemdeset
let življenja. Od leta 1880. naprej, torej že skoro petdeset let, je
naš Jubilar nabiral narodno blago, duševno in materijelno, kakor
čebelica med, skrbno ga urejeval, varoval in objavljal po raznih
časopisih, ali pa ga je poklanjal muzejem, da se ohrani potomstvu.
Duhovnik po poklicu, imel je naš jubilar najlepšo priliko spozna^
vati dušo, delo in socijalne razmere naroda. Te ugodne prilike
on ni opustil, ker ni delal le to, kar mu je veleval njegov stan,
ampak je storil kolikor je mogel. Ko bi bili ostali slovenski
duhovniki, pa tudi učitelji, vsaj deloma šli za Ivanom Šašljem,
danes bi imeli duševno in materijelno kulturo slovenskega ljudi
stva proučeno bolj kot kateri drugi narod v Evropi.
Redakcija »Etnologa« zaprosila je g. duhovnega svetnika
1. Šašlja, priznavajoč njegove zasluge za slovensko narodopisje,
da sam sestavi svoj življenjepis, ki ga tu prinašamo s zahvalo
in čestitkami.
Redakcija »Etnologa«.
Rojen sem bil 13. maja 1. 1859. v Mokronogu na Frengi
h. št. 79. Moj oče je bil po rodu Korošec iz znane puškarske
rodbine Šašljev iz Borovelj, čigar oče in dva brata so bili tudi
puškarji. Naselil se je bil 1. 1858. v Mokronogu, kjer je otvoril
pekarno, za Novim Mestom menda edino na Dolenjskem, kasneje
pa je imel tudi gostilno. Mati pa, rojena Slatnar, je bila Mokro«
nožanka, katere oče je bil klobučar, ki se je bil naselil v Mokro«
nogu iz Kamnika. V šolo sem hodil najprvo v enorazrednico v
Mokronogu, kjer mi je bil učitelj Jožef Potokar, po rodu iz
Višnje Gore, ki je učiteljeval v Mokronogu, celih 44 let. V jeseni
1. 1869. pa sem odšel v III. norm. razred v Ljubljano, kjer sem
izvršil tudi IV. razred 1. 1871. V tretjem razredu je bil naš učitelj
Mih. Putre, po rodu Kočevar, ki je bil slovenščine malo zmožen.
74 Ivan Feliks Šašelj:
Pa vsaj je tudi ni potreboval, ker smo se učili vse predmete, razun
kršč. nauka, v nemščini. V četrtem razredu pa smo imeli za
učitelja Martina Ivanetiča, po rodu Belokranjca^Metličana, ki
je učil isto leto menda ravno 50. leto. V tretjem razredu nas je
bilo koncem leta nič manj kakor 91 učencev, v četrtem pa 67.
V jeseni 1. 1871. pa sem odšel na realno gimnazijo v Novo Mesto,
kjer sem izvršil vso gimnazijo in 7. jul. 1879. maturiral. Ob mojem
času je poučevalo v gimnaziji poleg svetnih profesorjev še 6
patrovsfrančiškanov, 4 profesorji, pp. Bernard, Rafael, Ignacij in
Lacko, in 2 suplenta, pp. Regalat in Burkhard, ki so bili tudi vsi
moji učitelji. Moj sošolec je bil med drugimi vso gimnazijo tudi
dr. Ign. Žitnik, kasnejši dež. in drž. poslanec, urednik »Slovenca«
in kanonik. Mož je bil jako talentiran, v vseh razredih prvi in
odličnjak in prav močne narave. Žal pa, da je bil začel prav
zgodaj kaditi in to celo že v normalki in je potem tudi vso gim«
nazijo obilo kadil, zadnja leta posebno viržinke, kar mu je že v
rani mladosti izpodkopalo zdravje, in zato je večkrat tožil zaradi
želodca, da mu ni zdrav, kar je tudi pospešilo njegovo smrt.
Semenišče sem izvršil v Ljubljani in bil posvečen 7. jul. 1883.
Prva moja služba kot kaplan je bila v Št. Petru pri Novem
Mestu, kjer sem bil od 4. sept. 1883. do 30. decb. 1885., ko sem
bil prišel za kaplana v Adlešiče k bolnemu župniku Lavoslavu
Gorenjcu — Podgoričanu, znanemu pisatelju in prevajalcu, s
katerim pa sva bila .skupaj samo 7 tednov, ker je umrl že 19. febr.
1886. za vodenico. Mojega prihoda je bil Gorenjec prav veseL
ker sva bila bližnja rojaka po rojstnem kraju — bil je Šent«
ruprčan — in pa, ker mu je bilo znano, da se tudi jaz bavim s
pisateljevanjem. Po Gorenjčevi smrti imenovalo me je škofij stvo
upraviteljem župnije, kar sem ostal do 12. maja 1. 1889., ko sem
bil inštaliran za župnika. Inštaliran sem bil pa doma v župni
cerkvi v Adlešičih, in ne v škofijstvu v Ljubljani, da mi ni bilo
treba hoditi v Ljubljano, kamor je bilo v istem času, ko še ni
bilo ne Dolenjske, ne Belokranjske železnice, najbližja pot z
vozom do Karlovca, od tam pa s železnico v Zagreb in od tam
čez Zidani Most v Ljubljano. Inštaliral me je s škof. dovolj e«
njem Semiški dekan Ant. Aleš. In v Adlešičih sem ostal potem
do 5. maja 1922., ko sem stopil v pokoj, torej čez 36 let. Od
30. avg. 1922. pa pomagam v dušnem pastirstvu in v šoli v Št. Lo«
vrencu ob Temenici na Dolenjskem, kjer sem se nastanil kot
upokojenec.
Avtobiograîija povodom 704etnice pisateljevega rojstva.
75
L. 1887. imenovala me je osrednja komisija za ohranjenje
zgodov. spominikov na Dunaju svojim dopisuj očim članom.
L. 1907. imenoval me je kranjski dež. odbor poverjenikom
dež. muzeja v Ljubljani.
2. decb. 1908. 1. podelil mi je cesar Franc Jožef zlat zaslužni
križec s krono.
23. decb. i. 1. imenovala me je občina Adlešiči častnim
občanom.
Ivan Feliks Šašelj
6. marca 1913. so me izvolili župani in obč. svetovalci Črno«
maljskega sodnega okraja članom okr. šolsk. sveta v Črnomlju,
kar sem ostal do 1. 1922.
17. avg. 1917. prejel sem od cesarja Karla L vojni križec za
civilne zasluge IIL razreda.
21. jan. 1921. imenovalo me je škofij stvo »v priznanje delo =
Vanja v dušnem pastirstvu in dela kot pisatelja na polju domače
kulturne zgodovine« duhovnim svetnikom.
Naj navedem tu iz svoje mladosti par slučajev, ki so bili
odločilni za moje kasnejše delovanje. Ko sem bil 1. 1872. o vseh
76 Ivan Feliks Šašelj:/
svetih kot drugošolec za par dni doma na počitnicah, izročil mi
je oče pri odhodu z doma nekaj starih novcev, grošev, desetič
in dvajsetic, in mi je rekel, da naj začnem zbirati stare novce.
To mi je dalo potem povod, da sem se začel že v rani mladosti
pečati z numizmatiko. Kasneje sem dobival od očeta vsako leto,
ko sem prihajal domu na počitnice, po več starih denarjev, tako
da sem imel že kot dijak precejšnjo numizmatično zbirko, med
drugimi modernimi novci že tudi več rimskih novcev, katero so
dobivali ljudje v Mokronoški okolici pri oranju po njivah. V
Mokronogu je bila namreč rimska naselbina, kar se da sklepati
iz različnih najdb. In ravno to nabiranje starih novcev me je
dovedlo slednjič do tega, da sem izkopal kot abiturient 10. sept.
1. 1879. v Pričinski hosti nad Mokronogom celi lonec rimskih
novcev od 17 vladarjev in vladaric do cesarja Dioklecijana. Za«
stopani so bili vladarji in vladarice: Gallienus (260—268), njegova
žena Salonina in sin Saloninus — Claudius II. Goticus (268 do
279) — Quintillus (276) — Postumus (267) — Victorinus — dva
Tetrika — Aurelianus (270—275) in njegova žena Sever ina —
Tacitus (275—276) — Florianus — Probus (276—282) — Carus
(282—284) — Carinus — Numerianus (282—285). Denar je bil
zakopan, kakor sem dokazal v svojem spisu vse najdbe v »Slov.
Narodu« 1. 1880. št. 9. in 10. Listek, 1. 285. po Kr., ko so vladali
trije vladarji Carus, Carinus, Numerianus, od katerih vseh so
bili novci v loncu. Od Dioklecijana pa, ki je nastopil vladarstvo
leto za njimi, pa ni bilo nobenega novca. Vseh novcev, ki so bili
vsi bakreni, razun enega srebrnega cesarice Salonine, ki je bilo
pa slabo srebro, je bilo okoli 4000. Imeli so tudi skoraj vsi lepo
patino. Prvo poročilo o najdbi je prinesel »Laibacher Tagblatt«,
kateremu je bil dopisnik Mokronoški okrožni zdravnik Saurau.
Za njim pa je poročal tudi »Slov. Narod«. Iz teh dveh pa so pri«
nesli poročila potem še mnogi avstrijski časopisi, vsled katerih
sem dobil obilo pisem in prošenj iz različnih krajev in muzejev,
naj jim pošljem po nekaj novcev. Posebno mi je pisalo več mest«
nih muzejev Čeških. Poslal sem bil muzejem v Ljubljano, Novo
Mesto, Zagreb, Budjejevice, Olomuc, Plzen i. dr. Kasneje pa sem
bil priobčil sam v Listku »Slov. Naroda« obširen spis o vsi najdbi,
kjer sem bil navedel tudi a verze in reverze posameznih novcev,
leto zakopanja, in vzrok, zakaj je bil Rimljan po mojem mnenju,
denar zakopal. Izmed Probovih novcev je kupil večino za svojo
numizmatično  zbirko fdr. Aleksander Missong,  biležnik na
Avtobiografija povodom 70îletnice pisateljevega rojstva. 77
Dunaju, eden prvih avstrijskih numizmatikov, ki je sestavljal
posebno knjigo samo o Probovih novcih, katere je bil zbral iz
vsega sveta, katere pa ni dokončal, ker ga je smrt prehitela. Nje*
govo zbirko je kupil po njegovi smrti cesar za svojo zasebno
numizmat. zbirko. Ta Missong mi je pisal, ko je izvedel natanč*
ne je o moji najdbi: »Man muss nur ein Felix heissen, um so
einen Fund machen zu können.« Naj pripomnim tu še, da je
drugo leto potem t. j. 1. 1880. našel moj najmlajši brat Jože v
potočku, ki teče iz Pričinske hoste skozi Mokronog, pod gradom,
kjer se je igral z otroci, v pesku zlat novec cesarja Anastazija II.
(713—716). Vso numizmat. zbirko, kolikor sem je imel še, tudi
zlati novec, sem podaril mes. oktobra 1. 1906. muzeju škofovih
zavodov v Št. Vidu. Ker sta se pa bavila v istem času tudi še dva
druga kranjska župnika z numizmatiko in imela tudi zbirki rim*
skih novcev, prosil sem ju, naj tudi ona podarita svoji zbirki
škof. zavodom, da se po naši smrti novci morda ne raztresejo
ali porazgube, kar sta tudi oba rada storila. To sta bila Janez
Safer, župnik v Dupljah in Frančišek Jarec, bivši župnik na Mirni
na Dolenjskem, ki je bil začel nabirati rimske novce kot kaplan
v Leskovcu pri Krškem, kjer so mu jih davali kmetje, ki so jih
dobivali pri oranju in kopanju na njivah, na mestu nekdanjega
rimskega mesta Neviodunum, zdaj Drnovo. Obenem z numiz*
mat. zbirko sem poslal zavodom tudi svoj spis o najdbi rimskih
novcev, kakor tudi nekaj drugih numizmat. spisov, in pa zbirko
rudnin, katere sem bil dobil od svojih župljanov, ki so prihajali
iz Amerike in mi jih prinašali v spomin, med temi več kosov
bakrene rude iz Calumeta. Nekaj časa preje pa sem bil poslal
zavodom v treh zabojih večino svoje knjižnice, v kateri so bili
po večini knjige leposlovne vsebine. Pa tudi kasneje sem pošiljal
zavodom večkrat različne novce za numizmat. zbirko, tako, da
mi je pisalo ravnateljstvo še 22. okt. 1. 1924., »da je njihova
numizmat. zbirka v največji meri sad moje velikodušnosti«.
K poročilu o izkopanju rimskih novcev naj dodam še tole:
Takrat je bival v Mokronogu f starinoslovec Jernej Pečnik, ki
je bil malo preje občinski tajnik v Mokronogu, katero službo pa
je izgubil. Ker ni imel ravnotakrat nobenega dela in zaslužka,
začel je kopati v Pričinski hosti za menoj, kjer pa ni našel dru*
gega, kakor še nekoliko posameznih rimskih novcev. Nato pa
je začel iskati in kopati v Mokronoški okolici, kjer je našel
toliko prilike za kopanje, vsaj je bilo znano, da so ravno v Mo*
78 Ivan Feliks Šašelj:
kronoški okolici našli že večkrat različne predmete še iz pred*
zgodovinske dobe. Kopal je pri sv. Križu, v Slepšeku, Ostrožniku,
Gomili. Od tu pa je preiskaval dalje proti Šmarjeti, Beli cerkvi
i. dr., kakor je deloma sam popisal v svoji knjižici, ki jo je izdal
1. 1912. pod naslovom: »Vojvodina Kranjska v predzgodovinski
dobi«. Da se je začel torej Pečnik pečati s starinoslovjem in
izkopavanjem, k temu so mu dali povod moji rimski novci, ki
sem jih izkopal.
Da sem se začel pa baviti tudi že v mladosti s zgodovino in
starinoslovjem ter cerkveno umetnostjo, k temu me je napotil
moj pohod na Kum 1. 1878. Bil sem takrat dijak med 7. in 8. gimn.
razredom na počitnicah v Mokronogu. Pa smo se dogovorili z
Novomeškim profesorjem Raj k. Nachtigalom in Mokronoškim
sodnim pristavom Ludov. Golja, da gremo na Kum. Neko soboto
pop. koncem jul. smo se odpeljali čez Št. Ruprt in smo dospeli
do mraka do Zapot pod Kumom. Tu smo mislili prenočiti v
gostilni in zjutraj prav zgodaj odriniti na Kum, da pridemo tje
pred solnčnim vzhodom. Toda pri večerji je opazil Golja, da je
gostilničarka žena, katero je bil malo preje v sodišču v Mokro*
nogu obsodil v zapor zaradi tatvine, ali prikrivanja tatvine. Zato
je bil mnenja, da ne kaže prenočiti v tej hiši. In res smo jo
mahnili, ker smo imeli vodnika seboj, kar ponoči ob 11. uri na
Kum, kamor smo dospeli ob dveh zjutraj. Ker se je bilo pa ponoči
naoblačilo in je začelo kmalu zjutraj deževati, nismo imeli sko*
raj nič razgleda s Kuma. Zatorej sem šel v zvonik in si ogledal
Kumske zvonove. Ker so bili pa stari in prav zanimivi, sem
prepisal njihove napise. In to me je vzpodbudilo, da sem se
začel pečati s zgodovino zvonarjev in zvonov na Kranjskem, o
katerih sem priobčil potem več spisov v »Zgodovinskem Zbor*
niku« več let zaporedoma, kasneje pa v »Carnioli«. Ti spisi so
mi dali obilo dela in raziskavanja, ker sem iskal podatke po raz*
nih spisih in knjigah, in pa, ker sem pisal skoraj na vse župne
urade in prosil svoje gg. sobrate, naj mi pošljejo podatke glede
zvonov in njihovih napisov iz svojih župnij.
Mnogo sem se bavil tudi z nabiranjem narodnega blaga,
posebno v Beli Krajini, čigar sad sta v prvi vrsti knjižici »Biser*
niče« zv. I. in II. Nabiral sem sicer tudi že v Št. Petru, posebno
pravljice o Starem Gradu, katere sem priobčil potem v »Zgodo*
vini Šempeterske fare«, in slovarsko gradivo, katero sem poslal
uredništvu Pleteršnikovega slovarja, a največ prilike za folklo*
Avtobiografija povodom 70»letnice pisateljevega rojstva. 7^
ristiko pa sem našel šele v Adlešičih, v tej skrajni kranjski žup*
niji tik ob Hrvaški meji. Tu sem začel precej nabirati nar. pesmi,
pregovore, vraže, pravljice, narodne običaje in slovarsko gra«
divo, kar sem priobčeval potem v raznih listih, »Slovanu«, Lampe«
tovih »Drobtinicah in v »Domu in Svetu«. Pri nabiranju nar.
pesmi pa sem postopal takole: v šoli sem vprašal otroke, če
znajo morda njihove matere, stare matere, ali tete kaj »starin«
skih popevk«, kakor so imenovali te pesmi. In ko sem poizvedel,
katere znajo, sem naročil šolski deci, da naj pridejo iste popol«
dan k meni. In res so prihajale in mi potem narekovale ali pope«
vale po cele ure, jaz pa sem pisal. Da so pa raje prihajale, dal
sem jim vselej kaj južine, mesa, kruha in vina in na zadnje še
po eno dvajsetico. In tako sem rešil še o pravem času te vrlo
zanimive narodne pesmi, katere sem potem priobčil skupaj z
drugim narodnim blagom v obeh zvezkih »Bisernic«. A danes
bi bilo to vse izgubljeno, ker so vse te ženice že davno pomrle,
mladina pa ne zna nič več.
Razun nar. blaga pa sem nabiral tudi še razne predmete
belokr. nar. noše, stare in tedanje, v svoji župniji in v sosednjih
Preloka in Podzemelj, posebno od 1. 1906. nadalje, tako da sem
poslal dež. muzeju v Ljubljano več zabojev. Poslal sem zabunce,
več različnih jalb (avb), veliko različnih pečic (peč), svatskih
robcev in svatskih otiračev, prve so delili o »piru« (ženitnini)
svatom v dar, na drugih, ki so bili včasih dolgi po 3 metre in več,
so nosili o ženitnini kolače, pa tudi drugih raznih otiračev s zani«
mivimi vezeninami, med temi so bili tudi trije »Turški otirači«,
katere sem dobil na Vrhovcih poleg pravoslavnega Marindola,
več pasov in pasic i. dr. Razun tega sem bil nabral in poslal
muzeju veliko zanimivih ženskih korald, ki so jih takrat še nosila
dekleta in tudi še kaka žena, več lesenih čutar in več svetniških
slik na steklo, katerih so imeh takrat še obilo po hišah. Poslal
sem tudi več zbirk belokr. »pisanic« (piruhov) in drugih pred«
metov. Vse te stvari sem pa, predno sem jih odposlal, zabeležil
tudi v župni kroniki in jim dodal tudi nekatere opazke. Glede
teh poslatev mi je pisalo vodstvo dež. muzeja 15. novb. 1906. L:
»Sedaj je naša belokranjska zbirka tako bogata in popolna, da
se bo zelo lepo prezentirala. Hranimo jo v posebni belokr. omari,
da boste Belokranjci ponosni na njo. Pred vsem so znamenite
peče in pečice, katerih smo dobili tudi iz Dobljič lepo število.
Najlepše so pač Vaše.« Tudi g. Ga.šp. Porenti, profesorju v škof.
80 Ivan Feliks Sašelj:!
zavodih v Št. Vidu, sem poslal nekaj predmetov belokr. noše in
čutar, da jih uporablja pri pouku risanja. Razun tega sem bil
poslal pa tudi škofij stvu različne predmete za škofijski cerkveni
muzej iz svoje župnije in Podzemeljske, kakor mašno obleko,
cerkveno posod je in kipe.
In ravno to zanimanje za belokr. nar. noše me je vzpod*
budilo, da sem se udeležil na povabilo g. dež. glavarja Fr. Šuk«
ljeta, g. slikarja Jakopiča in f Iv. Štefeta 1. 1908. 11. jun. cesarske
slavnosti na Dunaju o priliki cesarjeve 604etnice vladanja, ko
sem spremljal Belokranjce, katerih nas je bilo čez 200. kot njihov
voditelj na Dunaj. O naših nastopih in prireditvah »zelenega
Jurija« in »belokr. ženitovanja« v cesarskem sprevodu je pisal
obširneje »Slovenec« z dne 20. jun. št. 140. Listek. Drugi dan
potem je fotografiral posebni fotograf, katerega nam je preskrbel
dež. odbor, različne belokr. skupine in posamezne  osebe  v
narodni noši — posnel je 29 slik — katerih nekatere je potem
objavil »Dom in Svet«, nekatere pa II. zv. »Bisernic«. — Drugič
smo se Belokranjci pojavili v prav lepem številu in v različnih
skupinah prav zanimivih po nar. noši, na dan otvoritve belokr.
železnice 257 maja 1914., katere slavnosti se je bil udeležil tudi
železniški minister in prav obilo različne gospode in dostojan«
stvenikov, ki so se pripeljali v Belo Krajino s prvim vlakom.
Nastopi Belokranjcev na različnih železn. postajah, kakor v
Semiču, Metliki in posebno v Črnomlju pri prihodu prvega vlaka,
so tujo gospodo, ki večinoma še ni videla in poznala Bele Kra«
j ine, kar presenetili vsled naše pestre nar. obleke, ki se je prav
ta dan pokazala v vsi svoji lepoti in zanimivosti. V Črnomlju pa
smo nameravali prirediti v čast prišlim gostom različne pred«
stave, kakor zelenega Jurija, kresnice, predice, več skupin nar.
noš iz različnih krajev Bele Krajine in belokr. svatbo. 2al pa, da
nam je dež, ki je padal skoraj ves popoldan, skoraj vse preprečil
in pokvaril. Velika škoda pa tudi, da nismo mogli teh zanimivih
skupin, različnih noš i. dr., kar je bilo za ta dan vse pripravljeno,
fotografirati, ker ni bilo pravočasno fotografa iz Ljubljane, kakor
nam je bil obljubljen, pa prekasno poslan. Ta dan je bila pri«
lika, ki se gotovo nikdar več ne povrne, posebno še, ker se je
nar. noša tudi v oddaljenih župnijah kakor Adlešiči, Preloka,
Vinica zadnji čas že močno opustila in bo kmalu vsa Bela Kra«
jina »črna«. Za ta dan smo nameravali prirediti v Črnomlju tudi
Avtobiografija povodom 704etnice pisateljevega rojstva. 81
belokr. razstavo, pa so nam tudi to iz Ljubljane odrekli. Vso to
lepo slavnost je popisal »Slovenec« z dne 26. maja št. 118.
Zadnja leta mojega bivanja v Beli Krajini sem se pečal tudi
z ornitologijo in opazovanjem živalskega življenja. Svoje orni*
tologične opazke sem pošiljal najprvo par let fprof. dr. Gvid.
Sajovic*u, ki jih je porabljal za svoje spise v »Carnioli«, in neko^
liko tudi v »Lovca«. Ko je bil pa urednik »Lovca« g. dr. Janko
Lokar, me je prosil, naj bi dopisoval večkrat v »Lovca« posebno
o živalstvu Bele Krajine, ki je tudi v tem oziru zanimiva. In tako
sem objavljal v »Lovcu« pod napisom »Iz lovskega nahrbtnika«
različne svoje zapiske o tičjem življenju, o divjih mačkah, divjih
prascih, jazbecih i. dr., kar nadaljujem tudi zdaj, odkar bivam
v Št. Lovrencu, in sem priobčil že precej spiskov, posebno od
1. 1925. dalje.
Kot župni upravitelj v Adlešičih sem začel precej drugo leto
in sicer meseca januarja 1. 1887. pisati župno kroniko, ki je bila
prva v vsi dekaniji Semiški, in sem jo pisal, posebno še za časa
svetovne vojske, prav natančno in obširno. V njej sem zapisaval
mnogo let tudi vremenske opazke, katere sem potem porabil za
svoje različne spise in sostavke v »Dolenjskih Novicah« od
1. 1915.—1919. pod naslovom: »Doneski k vremenoslovju Bele
Krajine«. Pri svojem odhodu iz Adlešič pustil sem v arhivu
7 zvezkov župnih kronik in sicer za čas in obsežnih po straneh:
I. zv. od jan. 1887. do avg. 1904., strani 240. II. zv. od sept.
1904. do konca 1907., strani 196. III. zv. od jan. 1908. do sept.
1911., strani 196. IV. zv. od sept. 1911. do avg. 1916., strani 382.
V. zv. od sept. 1916. do okt. 1918., strani 190. VI. zv. od okt. 1918.
do febr. 1921., strani 190. VIL zv. od marc. 1921. do apr. 1922.,
strani 80.
Dopisoval sem pa tudi v »Amerik. Slovenca« blizu 20 let,
skoraj edini izmed slov. duhovnikov, za kar sem dobival list
zastonj. Ok. 1. 1910. pisal mi je tedanji urednik »Am. SI.« dr. Jos.
Klepec in me prosil, da naj še nadalje dopisujem v list, češ, da
so ravno moji dopisi pridobili »Am. SI.« največ naročnikov med
Belokranjici, ki so izvedeli iz njih belokr. novice, katere sem
sporočal ne samo iz svoje župnije, ampak tudi iz drugih belokr.
župnij. To sporočanje domačih novic v »Am. SI.« mi je pa mnogo
koristilo glede denarnih prispevkov in podpor za cerkvene po*
trebščine, kadar sem kaj potreboval za župno cerkev ali podruž*
niče. Pisal sem svojim župljanom v Ameriko in jim poslal nabi*
82 Ivan Feliks Šašelj:
ralne pole. In res sem dobil prav veliko podpor. Večkrat sem
dobil na eno pismo po 50, 100, pa tudi 150 gl. In to je bilo nekaj
pred 25., 30.—40. leti. Darovali pa niso samo Belokranjci in Slo«
venci, ampak veliko tudi Hrvati. Za vse stvari, kar sem rabil pri
cerkvah, sem dobil več kot polovico iz Amerike, drugo pa doma,
in vse po prostovoljnih doneskih, da ni bilo treba nikdar pobirati
po hišah ali pri davkih. Z Ameriškim denarjem sem preskrbel
in naredil nove cerkv. zastave, nove orgle, dva križeva pota, v
župni cerkvi in v Tribučah, oba nova vel. oltarja pri obeh po«
družnicah, prekril sem s pločevino župno cerkev in podružnico
v Tribučah in oba zvonika pri podružnicah, v štirih letih sem
sezidal 3 kapelice, v katerih eni, v Dolenjcih se tudi mašuje,
naročil sem več novih zvonov, zadnjega največjega za župno
cerkev, za katerega sem dobil en dan iz dveh krajev v Ameriki
48.000 K, in več drugega.
Moji spisi in spiski.
»Slov. Narod« 1. 1880. št. 9. in 10. Listek: O najdbi rimskih denarjev
v Mokronogu.
»Novice« 1. 1880. št. 17: Domače starine: Slov. mapa iz 1. 1775. —
št. 20: Pravljica o Hmelniškem gradu na Dolenjskem.
L. 1886. je izšla knjižica: Zgodovina Šempeterske fare na
Dolenjskem.
»Slovan« 1. 1886. št. 12. in 13.: Lavoslav Gorenjec — Podgoričan
(življenjepis).
»Slovan« L 1886. št. 14.. 20. 24.: Belokranjske narodne pesmi.
L. 1887. je izšla knjižica: Zgodovina Adlešičke fare na Belo«
kranjskem.
»Slovan« 1. 1887. št. 5., 6., 7., 11., 12.: Belokranjske nâr. pesmi.
»Ljubljanski Zvon« 1. 1887. št. 8.: Ivanjske pesmi iz Adlešič.
»Slovenec« 1. 1887. št. 238. Listek: Nekoliko belokranjskih besed in
izrazov iz Adlešič.
»Drobtinice« 1. 1887. st. 288.: Belokranjski pregovori.
»Dom in Svet« 1. 1888. str. 196.: Belokranjski pregovori.
»Dom in Svet« 1. 1889. str. 132.: Belokranjske narodne pesmi.
»Dom in Svet« L 1889. str. 163.: Belokranjske narodne pesmi.
»Dom in Svet« 1. 1890. str. 256.: Belokranjski pregovori in reki.
»Dom in Svet« L 1891. str. 174.: Mokronog (s sliko).
»Dom in Svet« 1. 1891. str. 430.: Narodne stvari: Pesmi VI., VIL
»Dom in Svet« 1. 1891. str. 431.: Nekoliko belokr. izrazov in slovniških
posebnosti iz Adlešič.
Avtobiografija povodom 70sletnice pisateljevega rojstva. 83
6«
»Zgodovinski Zbornik« 1. 1889.—1895. št. 4., 5., 6., 8., 9., 10., 17.,
29.: Doneski k zgodovini zvonarjev iz zvonov na Kranjskem.
»Dom in Svet« 1. 1892. str. 480. in 528.: Nekoliko belokranjskih vraž
in praznih ver.
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 96.: Belokranjski pregovori in reki.
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 136.: Grad Pobrežje v Beli Krajini (s sliko).
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 192.: Belokranjski pregovori in reki.
»Zgodovinski Zbornik« 1. 1893. str. 359.—364.: Zgodovinski drob«
tinice iz nekaterih cerkva na Dolenjskem.
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 365.: Žalostna gora na Dolenjskem (s sliko
na str. 209.). Ravnotam Grad Krupa v Beli Krajini (s sliko).
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 367.: Mokronoški grad (s sliko).
»Dom in Svet« 1. 1893. str. 431.—432.: Nekoliko belokr. izrazov in
slovniških nenavadnosti iz Adlešič II.
»Izvestja muzejsk. društva« 1. 1893. str. 160.: Dve opazki k
Vrhovčevi »Zgodovini Novega Mesta.
»Dom in Svet« 1. 1894. str. 383.: Nekoliko belokr. vraž in praznih
ver. III.
»Dom in Svet« 1. 1894. str. 512.: Nekoliko belokr. vraž in praznih
ver. Vile.
»Izvestja muzejsk. društva« 1. 1895. str. 127.: Zemeljski potres
v Mokronogu.
»Izvestja muzejsk. društva« 1. 1895. str. 167.: Koliko je štela
Ljubljana pred 93. leti rokodelcev, obrtnikov in trgovcev. Ravnotam str. 168.:
Zanimiv napis.
»Dom in Svet« L 1896. št. 4., 6., 10., 13., 14., 16.: Iz belokr. besednega
zaklada. I.
»Dom in Svet« 1. 1897. št. 5., 6., 17.: Iz belokr. besednega zaklada. IL
»Dom in Svet« L 1897. str. 640.: Nâr. blago: Vile.
»Dom in Svet« 1. 1899. št. 16., 17., 18., 20.: Iz belokr. besednega
zaklada. III.
L. 1906. izšel je I. z v. »Biserni c«, 1. 1909. pa II. z v. »Biserni c«.
»Dom in Svet« L 1911. str. 164.: Belokranjski pregovori in reki.
»Izvestje muzejsk. društva« L 1908. str. 78.: O Vodnikovi in
Čopovi sliki.
»Carniola« L 1911. str. 230.: Iz spominov na lakotno leto 1817. in:
Kako nastajajo včasih krajevna imena.
»Lovec« 1. 1911. str. 113.: O divjem prascu — in str. 133.—134.: Divje
zveri nekdaj v Beli Krajini.
»Zlata Doba« L 1912. str. 29.: Alkohol in potomstvo.
»Carniola« L 1912. str. 147.: Kako se spreminjajo včasih priimki.
»Carniola« L 1912. str. 223.—231.: Doneski k zgodovini zvonarjev in
zvonov na Kranjskem. (Tu je tudi seznam vseh do tedaj znanih a) kranjskih
zvonarjev, v kronol. redu, b) vseh tujih zvonarjev, katerih zvonovi se nahajajo
na Kranjskem.)
»Carniola« 1. 1912. str. 292.: Nekoliko popravkov k R. Peruškovi oceni
mojih »Bisernic«.
84 Ivan Feliks Šašelj:
»Zlata Doba« 1. 1913. str. 149.—150.: Alkohol — morilec.
»Carniola« 1. 1914. str. 96.: Zanimiv zvon — in: Star zvonec iz edine
pravoslavne cerkve na Kranjskem (iz Bojanec. — Ta zvonec sem kupil od
cerkv. predstojništva na Bojancih za 12 gl. in ga podaril dež. muzeju v Ljub:^
Ijani. V spisku sem objavil tudi nekaj podatkov glede naselitve Bojančanov
na Bojancih).
»Love c« 1. 1914. št. 3. je prinesel 4 zapiske a) o ustreljeni kanji, b) o
ustreljenem kačarju, c) o živo ujetem kragulju, č) o veliki bobnarici.
»Dom in Svet« L 1914. str. 411.: 4 belokr. nâr. pesmi — in str. 412.:
Belokr. pregovori in reki.
»Lovec« 1. 1914. str. 210.—211.: O nekaterih ticah selilkah glede na
letošnjo izselitev.
»Dom in Svet« L 1915. str. 108., 139.-140.: Iz belokr. besednega
zaklada. u
»Dolenjske Novice« 1. 1915. št. L; Doneski k vremenoslovju me«
seca sušca v Beli Krajini.
»Dol. Novice« 1. 1915. št. 5., 6.: Iz žalostnih zapiskov belokr. župne
kronike: Ponesrečenci Adleške župnije v Ameriki.
»D o L Novice« 1. 1915. št. 9.: O nekaterih večjih požarih v Beli Krajini
v zadnjih 27. letih.
»D o L Novice« 1. 1915. št. 13., 14., 16., 17., 18.: Doneski k vremenom
slovju Bele Krajine II: Kako je v zadnjih 27 letih delala toča škodo po Beli
Krajini, vzlasti v Adleški župniji.
»Dol. Novice« 1. 1915. št. 27.: Doneski k vremenoslovju Bele Krajine
III.: Kdaj je v zadnjih 28 letih v Beli Krajini, vzlasti na Gorjancih, vsako leto
prvikrat sneg zapal.
»Dol. Novice« L 1916. št. 45.—52.: Doneski k vremenoslovju Bele
Krajine IV: Kake žime smo imeli v zadnjih 29 letih v Beli Krajini, vzlasti v
Adleški župniji.
»Dom in Svet« I. 1916. str. 52.-53.: Belokranjski pregovori in reki.
»D o L Novice« L 1916. št. 2.: O potresih v Adlešičih v zadnjih 30 letih.
»Carniola« L 1916. str. 80.—84.: Doneski k zgodovini zvonarjev in
zvonov na Kranjskem II. i
»Dol. Novice« L 1916. št. 7.—15.: Doneski k vremenoslovju Bele Kra»
jine V: O vročini in suši v Beli Krajini, vzlasti v Adleški župniji, v zadnjih
30 letih.
»Dom in Svet« L 1916. str. 279.—280.: Iz belokr. besednega zaklada.
»D o L N o v i c e« L 1917. št. 44.: Dodatek k spisu v Dol. Novicah št. 7.—15.
»D o L Novice« L 1917. št. 47.-52. in št. L, 2.: Kakšne letine smo
imeli v Adleški župniji v zadnjih 30 letih.
»Dol. Novice« 1. 1917. št. 4.: Kako so nekje v Beli Krajini lisico lovili.
»Dol. Novice« 1. 1917. št. 5., 6., 7.: Kakšno zimo smo imeli letos v
Beli Krajini, vzlasti v Adleški župniji.
»Dol Novice« L 1917. št. 9., 12., 14., 16., 29., 33. in I, 1918, št, 3„ 8„ 9,:
Iz spominov na lakotno leto 1817. Spis je sestavljen za Dolenjske dekanije
Semič, Novo Mesto, Trebnje in Žužemberk, kolikor sem mogel dobiti podatkov
iz župnih matic za posamezne župnije.
Avtobiografija povodom 70»letnice pisateljevega rojstva. 85
»Dol. Novice« 1. 1918. št. 10.: Kako so ujeli nekje v Beli Krajini
kunoszlatico živo.
»Dom in Svet« 1. 1918. str. 168.: Belokranjski pregovori in reki.
»Dom in Svet« 1. 1919. str. 172.: Belokranjski pregovori in reki ■— in:
Iz belokr. besednega zaklada.
»Dol. Novice« 1. 1919. št. 6.—35.: Doneski k vremenoslovju Bele Kra«
jine VI: Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, vzlasti v Adleški župniji v
zadnjih 10 letih v posameznih mesecih. (Spis je natisnjen samo do konca julija
1. 1917., ker so potem »Dol. Novice« prenehale. Ostali rokopis pa je v župni
kroniki v Adlešičih).
»Dom in Svet« 1. 1919. str. 310.: Belokr. pregovori in reki.
»Lovec« 1. 1920. str. 150.: Divje mačke in volk v Beli Krajini 1. 1919.
»Dom in Svet« 1. 1920. str. 9.—10. (na platnicah): Belokranjski pre»
govori in reki.
»Lovec« 1. 1921. str. 63.: O udomačeni vidrL
»Lovec« L 1921. str. 127.—128.: Nekoliko podatkov o tičjem življenju
v Beli Krajini za I. 1920.
»Lovec« 1. 1921. str. 145.—156.: O jazbecih v Beli Krajini.
»Lovec« 1. 1921. str. 358.-359.: O divjih mačkah v Beli Krajini.
»Lovec« 1. 1921. str. 379.: O dehorjih v Beli Krajini.
»Dom in Svet« L 1922. str. 48.: Belokr. pregovori in reki.
»Lovec« 1. 1922. str. 140.: Divje mačke v Beli Krajini.
»Lovec« L 1922. str. 227.: O divjem prascu — in str 230.: Nekaj done=
skov glede tičjega življenja v Beli Krajini za L 1921.
»Lovec« 1. 1925. str. 364.-365.: O udomačenih vidrah.
»Lovec« L 1926. str. 164.: O divjih mačkah.
»Lovec« 1. 1926. str. 229.-230.: Nekoliko podatkov o tičjem življenju
v Št. Lovrencu na Dol. za 1. 1925.
»Mladika« 1. 1926. str. 310.: Narodni pregovori in reki a) Belokranjski
iz Adlešič — str. 428.—429. b) Dolenjski iz Št. Lovrenca.
»Love c« L 1926. str. 406.—407.: 2elve v Krki.
»Slovenec« 1. 1926. št. 294. Listek: -{• Milan Šašelj (življenjepis s sliko).
»Lovec« 1. 1927. str. 43.: Želve v Krki.
»Slovenec« L 1927. št. 26 a. Listek: O divjanju fašistov o priliki anek«
sije 1. 1921. v Istri.
»Slovenec« 1. 1927. št. 57., 61., 62. Listek: Dve zanimivi pismi nekdas
njega spremljevalca misijonarja Knobleharja na njegovem misijonskem potu
v Egipt, Nubijo in Sudan iz L 1853. in 1854.
»Lovec« L 1927. str. 207.: O udomačeni vidri.
»Lovec« 1. 1927. str. 207.—208.: Nekoliko podatkov o tičjem življenju v
Št. Lovrencu na DoL za 1. 1926.
»Love c« L 1927. str. 236. : O nekdanjih risih na Kranjskem.
»Lovec« 1. 1927. str. 308.: O udomačeni divji gosi.
»Lovec« L 1927. str. 345.: O nekaterih nenavadnih gnezditvah.
»Love c« 1. 1927. str. 374., Želva v Krki.
»Mladika« 1. 1927. str. 435.: Dolenjski pregovori in reki.
Ivan Feliks Šašelj.
»Lovec« 1. 1927. str. 441.—442.: Mačka velika škodljivka lova — in:
Kača na drevesu.
»Lovec« 1. 1928. str. 27.—29.: O zatiranju ticsselilk po Italijanih — in:
Par opazk glede škurhov na Kranjskem.
Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino« 1928
str. 171—173: Slovarski doneski iz Št. Lovrenca na Dol.
»Lovec« 1. 1928. str. 88.—89.: Nekoliko podatkov o tičjem življenju v
St. Lovrencu na Dol. za 1. 1927.
»Lovec« 1. 1928. str. 202.: Zvestoba lovskega psa.
»Mladika« 1. 1928. str. 304.-306.: Nepoznan slovenski slikar (Jakob
Sasel, s sliko).
»Lovec« 1. 1928. str. 339.: Ljubezen in prijaznost ovčjega psa do drugih
živali — in str. 341.: Želve na Kranjskem — in: Želve v Krki in drugod.
»Mladika« 1. 1928. str. 465.: Dolenjski pregovori in reki.
»Lovec« 1. 1929 str. 111—112: Ornitološki zapiski za Št. Lovrence ob
Tem. na Dolenjskem in njegovo okolico za 1. 1928.
Résumé.
Ivan Feliks Šašelj, le plus fécond des folkloristes slovènes,
nacquit le 13 mai 1859 à Mokronog (département de Ljubljana).
Il était curé pendant 36 ans dans la paroisse de Adlešiče, en Car*
niole Blanche. Ainsi il avait 1' occasion de connaître jusqu' au
fond r âme et la vie du peuple, habitant les rives de la Kolpa.
Japodi.
(m-prefiks).
K. Oštir.
Okrajšave: A = K. Oštir Alarodica (Razpr. znanstv. dr. za
humanist, vede I). BA = Beiträge zur alarodischen Sprachv^issen-
schaft I. DAN = Danuvius-Asamus-Naissus (Arhiv za arban. star.,
jezik i etnol. II). IP = lUyro-Pelasgica (Arh. arb. II). IT = Illyro-
Thrakisches (Arh. arb. I). M = Voridg. Metallnamen in Alteuropa
(Arh. arb. IV). PE = K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I).
SA = Sumerski izvor abacističnih številčnih imen (Čas XVI). T =
Kleinasiat. Termilai „die Wölfischen" (Razpr. V—VI). VA = Veneti
in Anti (Etnolog II). VZ(f) = Voridg. (= alarod.) Zahlwörter auf
dem Balkan (Fortsetzung) (Arh. arb. II—III).
Jezikovno razločujejo na jadranskem obrežju sledeče
plasti: a) Paleoevropejci, ki so autohtoni in sorodni z
Etrusko-Reti, Liguro-Pikti, Ibero-Baski, Predgrki^ Staroprednjeazijati
(Kari, Lyki, Predhetiti, Kavkazci, Elami, Sumeri, Mitani) ter s Hamiti
izvzemši Semite, b) Doseljeni centralnoidg. (kjer sovpadata R
in^"vj5:Schrijnen MSLP XXIII 60 sq.) IIyri,i Veneti^ in Mesapi^.
c) Satamidg. Albanci in kentumidg. Itali; slednjič v južni Italiji
Grki iz Grčije in Gali ter Slovani na vzhodnjem Jadranu.
§ 1. läpodes Ίάποδβς, läpydes, Ίάπνδίς med Istrijo in reko Uno
so Ilyri, pomešani z Gali; deblo *j'äpu/od- nahajamo tudi v Italiji in
sicer v *Iäpudiskom > lapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v
Apuli (al) ob gori Garganus v jugovzhodnji Italiji. Začetni j- v *ya-
pulod- > Apuli je izginil: bodisi črez grški *ΆποΙυ6- v južnoitalski
Graecia Magna, če je tu še prehajal j- v h-, bodisi verjetneje črez
etruški *Apulod- — v etruščini odpada začetni /-, n. pr. lat. luno >
etruški uni etc. —, in sicer na poti iz jugovzhodnje Italije črez etruško
^ Kjer se je autohtona plast ohranila le v doseljenih Indo-
germanih, jo označujem s pred-, torej Predilyri etc.; dosedaj sem
predidg. plast na vzhodnjem Jadranu imenoval Ilyre, centralnoidg.
pa T rake.
88 K. Oštir:
Kampanjo v Rim. Prehod d > I v *jäpulod- > Apuli je ali lat. (dia-
lektični?) kakor v dacruma > lacrima, ali pa že predilyromesapski
kakor n. pr. Αάαιμος » Aua i μ o ς etc., o čemer iz drugih paleo-
evropskih dialektov obširno v M 13 ter IT 110, kjer navajam tudi
predilyrotraske vzglede.
§ 2. Tudi prehod j- > O v *j'äpu/od- > Apuli je morebiti že pred-
mesapski, h čemur iz paleoevropščine predkymr. iach <x> {kk < κ <x> k)
predgršk. 8χος etc. M 12, T 197 cf., torej ni izključena sorodnost med
*(J)äpu/od- v lapuzkum in Apuli ter *[(j)ä]poid- v Poediculi = Πεν-
κίτιοι v apulijskem gričevju (Le Murgie) južno od reke Aufidus.
K izpadu začetnega vokala ä- v *(j)äpulod- > *poid- pr. predmesapo-
ilyr. Άπενέβται oo Πενϊοται, Άλουψοί oo Lopsi, Avendone « Ούένόων,
v kolikor a- ni ^-prefiks M 9.
K u/o oo oi v *jäpolud- > lapuzkum Apuli ^ Poediculi cf.: pred-
ilyromesap. Calucones {< *cal-uca :: *cal-anca „burrone") v Alpah a>
Καλοικΐνοι v Ilyriji; Μανήτων oo Μοεντ-Ινοι (če ne *Μονετ-) v Ilyr.; Όναϊον
00 Οίνεύς — poleg *a/oun- (kakor Caloucianus pri Salonae « Καλοικΐνοι?)
v Una! A 305 — v Ilyr.; morebiti semkaj tudi u χ ui v ilyr. Muccurum
co Μονΐκονρον. Običajnejši je o/u oi v predtraščini: Λουδίας oo
Λοιδίαξ etc. Kretschmer Einleit. 226 f.; v predfryg. Μντας oo
Μοίτας ter u χ f ν predmesapoilyr. Dasumius oo Dasimius, ν predtrašč.
Όδρναΐται cc 'ΟδριζΙται etc. in ν predgršč. Τν/ινδαρ- Α 299 sq. Nejasno
je, imamo Ii opraviti z ö :: o oo ü/ü :: ö/ö ali z ö :: o oo W :: ο'; na
vsak način pa sloni alb. ö > e in ü > ü na slični predalbanski alter-
naciji. K o <x> oi v predgrščini Τροζάν oo Τροιζάν, v liguro-ret. Στόνοι
00 Stoeni in k a =o f, u/o oo ai cf. T 201, 227, kjer se obravnava tudi
ligur. u oo / T 229. Slično palatalizacijo nahajamo v predilyr. o <χ> Š:
Δαοροοί oo Daversi, Jovm-? oo Tri-dente, Scordus oo ΣκεQδύ·, k O ^ oi : Š
pr. tudi ä χ ai : e v predilyromesap. βίαζαϊοι oo βίαιζαίοι, Platorius oo
Pl(a)etorius etc. poleg Brattia oo Brettia, kar se nikakor ne da ločiti
od maloazijat.-etrušk. a ^ ai : e v c/απ oo denar, -at- χ -ae/- : -»/t- etc.
Herbig Kleinasiat.-etrusk. Namengleich. 30.
§ 3. a) Če obstoja vez med *(j')äpgd- v läpo/udes, lapuzkum,
Apuli in *[(j)ä]poid- v Poediculi — ki jih stavijo k ilyr. Ποίδικον ob
izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo —, se da
morebiti s precejšnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla
*(jä)pg(i)d-. Radi naziva Πευκέτιοι za rimsko Poediculi, h čemur Nissen
Ital. Landesk. I 540 cf., ni nemogoča domneva, da je *poid- v Poedi-
culi = gršk. πείκ?] „pin maritime" v Πευκέτιοι. S tem *poid- ,,πεύκη"
je z oi <x> a identično ligur. *pad- v padi „Kiefern" — Plin. 3, 122
Japodi. 89
„. . . quoniam circum foniem (sc. Padi) arbor multa sit picea,
quales Gallice vocentur padi. . ." —; izraz „Gallice" označuje le „v
jezikih Galije", kjer pa se je poleg galščine govorilo na jugu tudi
iberoakvitanski in ligurski.
K oi 00 a v Poediculi ,,Πίυκέτιοι" oo padi „Kiefern" cf. deloma
oi 00 o/g v Poediculi :: lapo/udes etc. zgoraj § 2, deloma o/u oo a v
liguropredvenet. Βόόεγχος <x> (b p) Padus „Po" (sorodno z etrušk. pute
„Quelle, Fluß" > lat, puteus etc. ΒΑ § 147), ligur. Meticoni oo Meticanio
(odtod predrom. končnica -oiän-!), predilyromesap. Βροτέας χ Brattia
(: Brettia) poleg olä oo | po § 2 v Bruttii oo Βρίττιοι, Scordus oo Σχιρ-
δά etc. ΒΑ § 3716. Upoštevati je treba tudi ulö au χ a, če je radi
Apalia izhajati iz *(Jä)paud- poleg *(jä)pod- — au prehaja v ü v latin-
ščini v pralatinski nezačetnem, torej nenaglašenem zlogu! —;
k temu cf. predilyromesap. Splono « Σπλαννον ter Ταυλάντιοι oo Ταλάν-
τιοι, Βαϋοτα oo Basta etc., ligur. Pa(u)lo in Nema(u)s- T 229 ter slednjič
a/o χ au: 5 v βνριον „οϊκημα" Hesych. oo βανρία ,,οΐκία" ν predmesap.
00 βαρις id. Hesych. in etrušk. ufle <χ> aufle oo afle BA § 3716.
b) K predmesap.-ligur. *poid- oo *pad- ,,πεύκη" spada z izpadom
i'-vokala v deblu *pa^d- — a'' se javlja kot: a v lapudes :: ö v lapo-
des :: au v *(J)&paud- > Apülia :: oi v Poediculi :: α v padi; k ü > O
v *püd- > *pd- cf. predgršk. οΐ-θνπος οί-θπώτη, predilyromesap. Α(ύ)ρονπ-
Ινοι > Arpi Arpinum —· *pd- > asimilirano *bd- v predgršk. r-plu-
ralu (cf. etrušk. clen-ar „filii") βδ-αρ-οί ,,δρνες, δένδρα" Hesych. ter na-
dalje morebiti zbd > d (kakor οίβδη > αίδη, *οαμβ-δ- > αάνδαλον poleg
οάμβαλον, ΰαμβνκι] :: *ΰαμβ-δ- > ΰανδύκη) «;f-prefigirano VA 56 sq. ΐ-δη
„foret, bois de construction pour navires"; vrh griča "Ιδη pri Troji
je poraščen s „picea" PW Realencycl. s. v. Fichte 2268. Z d oo dh,
o čemer obširno M 44 cf., primerjaj predgršk. φ&είρ „Frucht einer
Fichte nart" iz *bdh-r--k adjektivnemu -r- cf. M 2 — poleg *bd-
v βδ-αρ-οί.
§ 4. a) Poleg y(j)a/p&''d- > 'pd- > *bd- v § 3 b cf. z ohra-
njenim začetnim *ya- *jäbd- v predgršk. "Αβδηρα > "Αβδηρα s h- > O
iz J-. K pomenu pr. kult heroja Ηρακλής Πευκεύς v južnotraških
Άβδηρα oziroma preneseno v "Αβδηρα na pyrenejskem poluotoku
Gruppe Griech. Mytholog. u. Religionsg. 718 c k 2177 in Roscher
Lexik, s. v. Peukeus; -r- v "Αβδηρα "Αβδαρα je pluralni formant kakor
zgoraj § 3 b v βδ-αρ-οί oziroma se vsaj ponavlja v predgršk. krajevnih
imenih Φάλαρα Φύληρον, "Αασηρα etc. Autran Introduct. 456.
b) Mesto z -r-formantom praoblike yäpfä^'Jd-är > "jabdär- >
''Αβδηρα — ä :: e je ali gršk. dial. ä > e, ki reflektira maloazijat.-etrušk.
90 K. Oštir:
aoo e Herbig Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 30, ali pa je že predgršk.
izvora — je podaljšano *jabd- „abietineae" z -/- v predslov. *j'abdla >
jedla} ,,ίλάτη, abies, Tanne" z /a- > Je- na slovanskih tleh ter s slov.
bd > d kakor v έβδομος > sedbim, etc. Seveda se da izvajati slov.
jedla tudi iz *jebdlä s poznanim mediteranskim Ž oo |, h čemur pri-
merjaj poleg predslov. Danapris, Danastris :: D'bnepr-, D'bnestr- etc.
predvsem etrušk. dan :: denar, maloazijat. atli :: etil ter predilyro-
mesap. Ž oo I v Αάλμιον :: Αελμίνιον, Brattia :: Brettia, Lausaba :: Leu-
saba, Spalato :: *Spelt- > *Splet- > Split, Σκάρδον :: Σκερδά, Παρ&ΐνοι ::
ΙΙερ&εηναται, ν kolikor ni e = a iz α v nenaglašeni poziciji oziroma
€ > α n. pr. pred r v Anderva > Andaruani.
Praoblika *j'ebdl- se opira predvsem na predbalt. *jebdl-fe > *edle
v stprus. addle, lit. egle, let. egle „Tanne", če je izpal J- v stavčni
zvezi za konsonantom v prabaltščini pred g in če je bdi istotako
že v prabaltščini v dl prešel, za kar pa ni dokazov. Sicer pa je pred-
baltoslov. *edl- napram 'Ja/ebd-l- razložljivo tudi že iz predbalto-
slovanščine ne le glede j- > O — kakor zgoraj § 1—2 lapuzkum ::
Apuli in spodaj %β aß predlat. abies etc. —, ampak tudi glede bd > d,
h čemur zgoraj § 3 b βδαροί :: ϊ-δη etc. cf. K -Z-sufiksu v *j'abd-l- ::
*lj'jefbjd-l- cf. predlat. viola, insula napram predgršk. lOv, νηαος ter
-Z- v predgršk. rastlinskih imenih: μεαπίλη, φάοηλος „faba", ϋε-ϋτ-λ-ον
(: ζ 5 00 ό Μ 33 in öf- Μ 5 k predlat. beta), predlat. *leir-l- > lilium ::
?.είριον, άμνγδάλη, πτελέα ( > *τπ-ελ- >) πελεα „orme (kot „arbre aimant
un sol aqueux" k etrušk. pute „Quelle, Fluß" BA § 147)" etc. K
*a''(b)d-a''l- „abietineae" morebiti predalb. dεlεήε „Wacholder" z alb.
a^ > O'm eventuelno z alb. bd > d kakor pt > t. Kračina ale v Άβδηρα
edla Apalia napram dolžini ä v läpodes Apuli bazira na mediter. ä^^p
C = zlogovna meja) :: a'^p^p (cf. Apulus :: Appulia) VZ 266, Herbig
Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 31; a'^p je kompromis iz ä^p in a^pp-, lat.
Apulia morebiti le radi lat. a^'pp.!^ > a'ps^.
§ 5. a) Kakor se je prvotno ob gori Garganus locirano ime
Apuli iz *(i)apod- „πεύκη"- razširilo na celo Apulijo oziroma na Mesa-
pijo in Japygijo — Messapia Appulia; lapygia autem est, quae nunc
Apulia appellatur PW Realencycl. s. v. lapyges 729 —, ravnotako se
je najbrže tudi naziv predmesapoilyr. naroda ^Ιάπυγες Ίήπνγες {υ = u)
^ lat. ebulus „Holunder" radi dozdevnega postanka iz krvi
palih vojščakov Schräder Reallex.^ s. v. Holunder z e oo α k
predgr. äß-αντ-ες ,,νεκροί" (i? oo / T 197) ά-λίβ-αντ-ες id.; k *llijb- ,,νεκρός"
s predtrašk. b χ m v Β/Μενδΐς IT 103 tudi dak. ό'-λμ-α id.
Japodi. 91
raztegnil ne le na kalabrijski poluotok od mesta Tarentum do kraja
Brundisium, ampak na celo jugovzhodnjo Italijo od mesta Metapontum,
da celo od kraja Thurii oziroma Κρότο)ν, do gore Garganus. Ίάπνγ-,
ohranjeno tudi v ίαπνξ „severozahodnji veter iz Kalabrije", vežejo
z Ιαπυ/οό- etc., tako da se glasi koren *jäp- in da je -gd- oziroma
-ug- le sufiksalna podaljšava; k -%-formantu cf. predgršk. Φαρνγαι,
morebiti ^Ορτυγία etc.
H korenu *Jäp- „abietineae" v Ίάπ-ο/υό-ες, Ίάπ-νγ-ες etc. § 1—4 cf.
ζ a 00 a — kakor etrušk. afle oo ufle etc. BA § 3716 — predvsem pred-
gal. (to je ligur. v Galiji oziroma, če gal., tedaj s p > kelt. k" > gal.
;d § 6b«) ιουπικίλλοναον ,,ίίρκεν&ος"; -ik-ell- kakor v ligur. (a)rav-iceli
„pitydia e pinastris" :: etrušh. Rav-enna radi pinijskih gozdov v
okolici in s pomenskim prehodom „abietineae > juniperus" kakov v
predslov. =^S77ie/o/i./-^- „Tanne, Fichte > Wacholder" Miklosich s. v.
Simpleks *jüp(p)- ali slično tiči morebiti v *alpinorom. > veltl. gup
gup, tess. žiip, gip, gub, Wallis, žup, spengad. gok „Alpenrose", če je
v gengad. gop, puschl. gob, veltl. gub(a) „Wacholder" REW 4596
ohranjen prvotni pomen; k */ii'p- :: *rup'p-^ cf. zgoraj § 4 b in k ligur.
-us- v ίονπικ-έλλ-ονο-ον cf. ligur. Nerusi, Varusa etc. Müllenhoff
Deutsche Altertumsk. III 188. Semkaj z aspiracijo M 44 tudi predgršk.
*juph- < ύφέαρ ,,τό επιφνόμενον ταΐς πεύκαις και έλάταις'^" Hesych.
s. ν. ύψαίαρ.
b) Naziv prvotno pač kalabrijskih 'Ιάπνγες po *jSp- „abietineae"
se da podkrepiti še s sledečimi okolnostmi:
β) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata RW Realencycl.
s. v. Calabria 1325 in pečke njenih p in i j so uživale veliki sloves
Nissen Ital. Landesk. II 863.
β) Ime kalabrijskih Sal(l)eniini se težko loči od predlat. saltus
„gebirgiger, waldiger Landstrich" (Ž oo f M 41) brut. Sila „ein
Waldland", sti-va „Wald" etc. VA 58 s. v. Vasal(a)etus.
γ) Slednjič spada ime severnokalabrijskih Με-β6άπιοι k predlat.
sap(p)inus „Art Tanne oder Fichte" etc., o čemer obširneje spodaj
§ 6 sq. cf., kjer se v § 10 obravnava tudi me-prefiks. ,,Μεαΰαπία" se
je s časoma raztegnila na celo jugovzhodnjo Italijo, kjer prebivajo
1 Iz *Jupp- črez *j'unp- > *jun'p- > lat. Wacholder" z
Ijudskoetymoloskim ö; o čemer obširno VZ 323 cf.
^ Slično predslov. brnela „Mistel" (i χ a M 41) omela, predlit.
ämalas k predjugoslov. *[b]mol-ik- „pinus peuce" (/ocr) Fichte";
k Z 00 /- n. pr. )Ιβινϋ-θξ :: ερέβινβ-ος cf. T 182.
92 K. Oštir:
Sal(l)eniini, Messapii, Calabri, Peucetii = Poediculi, Daunii^ in Apuli;
vrh tega so Μίπααπία deloma istovetili z Japygijo — ουνεχ?)ς (sc. ob
mesto Metapontum) ό' ίΟτη· ή Ία:τνγία' ταΰτην 61 και Μίασα:τίαν καλοϋΟι
οι "Ελ/.ηνίξ ... — PW Realencycl. s. ν. lapyges 728.
§ 6. Μΐββαπία stavijo k Μίταβον Μεταπύντιον, obmejnim mestom
med Lukanijo in Japygijo. Predno obravnavamo t co ss v 3Ιε-οοαπ- oo
ΆΙε-ταπ- ter ^ta^hlp- „abietineae", o čemer spodaj § 7 b cf., par be-
sedi o b ^ p w Μέταβον oo Μεταπόντιον ter o -nt- v Μεταπόντιον:
a)«) Alternacija media oo tenuis b co p — bodisi da bazira na
b co B > p oziroma na p > b χ p, bodisi da bip le substituira fortirani
B oziroma lenirani p — je glavni znak predidg. jezikov v Evropi in
Prednji Aziji; tukaj navajam le par vzgledov iz predmesapoilyrščine,
v kolikor nimamo opraviti z dialektičnim oziroma hronološkim ali
drugače pogojnim p > b oziroma b > p etc.,: Brundisium :: Βρεντέοιον.
— Γαλάβριοι :: Calabri. — Adria :: 'Ατρία. — Dasus :: Tastus. —
Bandusia :: Βαντία. — Αανλάντιον :: Taulantii. — Βοιον :: Ποιον. —
Decadaron :: Δεκάτερα. — Enedi :: Veneti. — Budua :: Butua? —
Medeon :: Μετέων. — daran&oa :: Tarentum. — Teuda :: Teuta. —
Ζίντα :: Senta. — Dazas :: Das(s)ius. — ΆΙαιζαΐοι :: Maeseius. — Pa-
zinates :: Pasini. — iberorom. *balsa „Pfütze" :: predilyr. Pelso lacus.
— Αηαιόιάτου :: Desitiates. — (liguro-ret.) Genauni :: Cenauni.
ß) Pod tem vidikom ne preseneča paleoevrop. *ya'o- „abietineae"
poleg *j'i''p- v 'Ιάποδες etc. § 1—5, ki ga nahajamo v sub § 3 b, 4 a
obravnavanem *jab[o]d- > "Αβδηρα etc., če bd ne iz pd. Nadalje spada
semkaj: s pluralnim -aV ter s staroevrop. / <χ O (J >'> O v nena-
glašenem zlogu!) T 197 predlat. *ab-a^r- > abi-et- „Tanne" — k
r co O ci. pirum :: α-πιον etc. M 8 —; predgršk. äß-t-v ,,ελάτην, πεύκην",
predskyt.„'Flaία"; predgal. Abn-oba „Schwarzwald" iz
*ab-[u]n- radi predgršk. *[a]b-un- > βύνη ,,πεύκη"; liguroiber. Eb-usus
„Iviza, glavni otok balearskih, po πίτνς imenovanih Πιτνοϋααι"
poleg "Εβναος, "Εβεαος etc. PW Realencycl. s. v. Ebusus in z izpadom
^ Tudi *daun- spominja na poznogršk. δαν-νη „Lorbeer", ki spada
z b CO bh k predgršk. δάφ-νη poleg (n oo /· M 21) *duw-ar- (k α oo u cf.
etrušk. afle oo ufle) > ζΐναρεία Hesych. {d χ> I M 13) λά<ρ-νη (bh oo d,
n oo r M 33, 21) predlat. laurus — predgršk. δαύ-χνα zahteva praobliko
*6a^b-(k)n-, čigar k je izpal kakor v etrušk. -cn- > -η-, ali pa radi
^ 00 ' M 6 —, tako da so tudi Daunii prišli do svojega imena po
rastlini lovor, ki raste v Italiji predvsem v obobalskih nižinah,
kamor se sme uvrstiti Daunijo.
Japodi. 93
nenaglašenega e- (iz a- prejšnjih oblik radi iber. α » e BA § STle)
Βενΰοζ, Βυοοόξ.
γ) Z "Εβίβος je glasoslovno radi b χ bk M 44 identično predgršk.
"Εφεαος, če spominja ženski spol mesta ή "Εφεαος na feminina
imena drevja {ή φηγός etc.) in če je Σάμορ-να ,,Έφεΰος" = Σμύρ-να id.
(s predgršk. -na T 209) sorodno s predslov. *(s)smalelir-k- > smolelbrk-
„Fichte, Tanne, Wacholder, Zeder" Miklosich s. v. smerk-h. Tudi
Amorges ,,'Έφεβος" PW Realencycl. s. v. Ephesos 2787 morebiti iz
*Άμοργ- < *'Αμοργ- (Λ- < s- napram a- < ss- < s- [*'Αμορ-γ- komaj
iz dobe pred s- > h- in Σάμορ-να iz dobe po s- > h-], kakor tudi v
Έλλοί :: Σελλοί) iz *samgr-g- (g xi k) predslov. smelolbr-k-, to radi
paleoevrop.-maloazijat. menjavanja media oo tenuis. Istotako nahajamo
morebiti s- in h- v Hesych. Σαμονία = Σαμορινία „"Εφεΰος" {k r > Ο cf.
M 8 in T 184) napram *ΑΊμον- v Haemonion id. PW Realencycl. 1. c;
k a <x> ai cf. maloazijat. Βαβα oo Βαιβαι etc. ΒΑ § 3716, T 210,
Poleg tega glej k *(j')eb(h)- „abietineae" > "Εφεαος še dejstvo,
da je najslavnejši boginji mesta"Eφεaoς, namreč "Αρτεμις Έφεαία,
posvečena cipresa, ki ima slično kakor „abietineae" iglasto listje
— h čemur tudi spodaj § 6hß prvotni pomen „abietineae" besede
y.v-πάριααος cf. —, če tudi spominja εφ- v "Εφεΰος radi čebele na
efeških novcih (čebela je sveta žival efeške Artemis) z bh χ> b
M 44 na predgršk. plural *[ejb.!:r „cebele" v Βρίααι „Nymphen, die
den Aristaios die Bienenzucht gelehrt haben sollen" ter ζ e oo α in
b CO ρ na predlat. apis „cebela" VA 55, 64. Morebiti se da izluščiti
tudi iz Σύμη radi Μεταποντίς = Σύμη, ki iz *me + tap- „abietineae"
§ 7 ha, *(s)sam- (u oo ä kakor etrušk. ufle :: afle) *(s)sam- v prvotnem
pomenu „abietineae" ter tako dalje za "Εφεαος = Σάμορνα *(j)ebh- ::
*(s)sam- v pomenu „abietineae, cupressus". Sicer pa je najverjetneje,
da je Amorges „"Εφεαος" z u co a identično s predslov. *(a) abie-
tineae" v shr. omor-a „Fichte" (r oo / M 6, T 182 n. p. ερέβιν&ος :: λέβιν&ος)
jugoslov. mol-ik- spodaj % 7 hy.
h) a) Z izpadom začetnega (/)ä- v *[(j)ajb-ar (r-plural kakor
etrušk. clen-ar „sinovi") cf. paleoevrop. *bar-u^ „(Wald von) abietineae"
v pragerm. *baru-, praslov. bor-b, gršk. βαρύ-ες ,,δένόρα" Hesych. S fe-
^ Z α 00 o cf. alpin, in subalpin. *bora {r co r > rr) *borra „legno
rotondo, pedale" REW 1214, Battisti Studi di stor. e lingu. 41 n. pr.
livinallung. borešk „bosco di conifere". Semkaj tudi predskyt. Βοροϋ-
ακ-οι „Volk in Sarmatien neben den Abikoi, Bewohner der Hy-
laia . . ." PW Realencycl. s. v. Boruskoi.
94
K. Oštir:
mininim -t(i)- je podaljšano predlat. *aba'^[r]-aH- > abiet- „Tanne" ter
'*b[a]ru-tt- iz *baru v južnoital. Bruttii (u « e) Βοίττιοι — začetni
korena ''(jj&'b- „abietineae" se še javlja v 'Άβρνοτον {b » p) Aprustani
„kraj v deželi Brutijcev" iz *[j]ab-[a]r-u-st- z lokalnim -st- kakor
v predilyr. Pirustae, Βάχονοτα, Παρνονοτα etc. —, ki so prebivali v
gorovju Sila (:: predlat. sU-va „gozd"), poraščenim z drevjem „picea";
o brutijski smoli poroča [Dionys. XX 15]: „πα6Φν ώι· ιομίν ήμεϊς
ί'νωδΐΟτάτην τι y.ai γλνχντάτην την καλον,ιύνην Βρεττίαν πίτταν
PW Realencycl. s. ν. Bruttii 910.
Morebiti bazira tudi nepopolna glosa Βρεττία· μέλαινα . . .
Hesych. na temni barvi iglastih gozdov kakor n. pr. češ. černy
les „Nadelholz". Radi črnega bora, ki pokriva na mnogih mestih
otok Brač, nadalje semkaj Brettia (e « a) Brattia na Jadranu. Slednjič
tiči *br-a^t(t)- ( > Brattia :: Brettia, Βρέττιοι :: Bruttii : Brittii; k u « /
cf. A 299 in T 201) „abietineae" oziroma τ b χ p *pr-a't(t)- id. more-
biti tudi v britan. Βρετ(τ)ανοί, Brittani :: Πρετ(τ)αν-, kymr. Prydyn
„Picti" = ir. Cruithin iz *k'-rt- < *pr(ile)t(t)- s kelt. substitucijo k" < p
(kakor planta > stir. cland, kymr. plant etc.) A 294 radi p > ph > h
ter morebitno naslonitvijo na *k''rt- „Gestalt", če so veliki gozdovi
antične Britanije Forbiger Handb. III 271 dovoljni dokaz za to ety-
mologijo in če bazira morebiti tudi Pic-t-i v Caledonia silva (pr. tudi
z lokalnim -st- podaljšano britansko narodno ime Boresti : alpin.
■bora p. 93i) istotako na paleoevrop. *pik- „abietineae > pix", h čemur
§ 6 by cf.
β) Najbrže semkaj tudi predrom. *br-en 'lici yf Lärche" v Alpah,
izvedeno z etruško-ret. -ua-končnico § 10 b s. v. μααχάλη iz z -en- po-
daljšanega *br-en- (b <x> p) ligur. Pren-icus mons (kakor n. pr. etrušk.
ara&-en-), ter predalb. *brad- > breo- „Tanne" s femininim -d- (: pred-
gršk. aεμi-δ-aL·ς :: predlat. simila etc.), ki je radi d < t<» τ > t(t)
identičen s -tt- v *bra^tt-. Isti, vendar aspirirani M 44 -th- > semit. s
substitucijo -p- nahajamo v predsemit. *burSp-u „cupressus" — LXX
tudi: ,,.τενχη. :τίτνς, "(ρχινθος". Hi. „abies" — (> aram. > gršk.
βρύ&ν); predsemit. *buräpu se ponavlja z b co p m u co a w predgršk.
χυ-:ΐάριαΰος, predlat. cu-pressus s *ko/u- „fructus, bacca" kakor pred-
gršk. χύ-αμος „*bacca lupi" T 219, χό-μαρον „arbouse", u-κν-λος „gland
comestible du chene" etc. spodaj § 10 b s. v. μύρτος; k -Zs-formantu
drevesnih imen cf. M 2. S χν:τΰριθ6ος primerjajo tudi predsemit.
*ku-pr- „Nadelholz" — cf. asyr. > hebr. ggfer Gen. 6, 14 — > „*Pech"
> „Erdpech, Asphalt" v asyr. kupru; iz *ku-pr- „fructus abietinearum
> pix > tus" morebiti tudi etrušk. ^a-kaphr- > *acarr- (z etrušk. ph >
japodi. 95
f > h) > lat. acerra „Weihrauchkästchen" z etrušk. iz > 3 v nenagla-
šenem zlogu.
γ) Z -tZ-formantom cf. k *(J)ä''b- {b — bIp) „abietineae" *j^'Bulod-
v ΊάπυΙοδΐς ter z (j)a' > O predskyt. *bud- „abietineae" v Βονδίνοι, o
katerih poroča Herodot IV 109, da φ & ε t ρ οτραγέουοι „žive od sa-
deža φ&είρ «Frucht einer Fichtenart»". Ζ -n-formantom je podalj-
šano *(j)^b-un- v predgal. Abnoba „Schwarzwald = *NadelwaId" <
*ab[u]n- napram *[a]bun- v predgršk. βύνη „πενκη" Hesych. Ζ -i-k-
kakor predlat. lar-ix etc. cf. *(j)ab-i-k- „abietineae" ν predskyt. Άβ-ικ-ή
,,'Υλαία" — iz *ab-i- v predgršk. üß-i-v ,,ί'ΐΜτην, :τενχην" —; α- je
odpal ν predgerm.-predkelt. *bik- „pix" > stnord. bik, stir. bi — če
ne iz lat. pix\ — ter 2. b p v staroevrop. *pik- „pix" > lat. pix, lit.
pikis, gršk. .τ/σσα < *pikja, stcslov. pbkh.
c) Menjavanje Z oo ss v Μεταπόντιον :: Μεαοάπιοι je ali substi-
tucija p-g\as\i s t oziroma ss, ali pa najbrže alternacija i(t) : t(t)h
(< T(h) < θ 00 & > s :: s > s's >) st : ts, h čemur poleg materijala
v M 19 še predilyromesap. Αεν&εληται :: Denseletae; Δαορϋ-ώ :: Jaόρaιoι·,
Ααΰααρι'μιοι :: Σεϋαρή&ιοι (k d co t co th v predilyr. kakor n. pr. Darda-
nia :: *^ορταννα :: Δορ&άνναι cf. Jo kl Eberts Reallex. s. v. Illyrier 48)
Kretschmer Einleit. 265, ki razlaga th : ss iz idg. A'; predtrašk.
βίεταμβριανοί :: ΛΙεΰαμβριανοί; predlat. *theik- > "fecatum flcus :: pred-
gršk. ΰϋχον etc. ΒΑ § 400 sqq. Pri oblikah na grškem teritoriju je
upoštevati tudi tš > dial. o(o) oziroma τ(τ) n. pr. aCy.ov : τνκον, kar
pa mislim, da ne velja za Με-ταπόντιον : Με-αβάπιοι, če ß/ε-σααπ- ::
Με-ταπ- k predlat. sap(p)Tnus „Art Tanne oder Fichte" :: predlat.
tibulus „pinaster", o čemer spodaj § 7.
d) Formant -nt- v 3Ιέταβον > Metapontum > βίεταπόντιον pred-
stavlja po mojem mnenju lokalno končnico, ki je sestavljena iz etrušk.
adjektiv- > lokalnega -n(n)- n. pr. Ravenna ter iz etrušk. lokativnega
-t(h)- n. pr. špure&i „in urbe", municlet „in habitaculo", u&nia^^ „in
arca", avaiM „in cella", c/*i „in cella", Nepe :: Nepete etc.; krajevno
ime v lokalu je tako pogost pojav, da mi za to ni treba navajati
. vzgledov. Ravnotako Τάρα-ντ- „(ob reki) Tara > Tarent", Kretsch-
mer Glotta XIV 88 ff. suponira *„zum Fluß Tara gehörend"; pred-
ilyr. Malu-nt-um *„(na) gori (: predalb. mat)"; Σί^α > Sipo-nt-um (če
Σίπα ne iz *Σίπα[η] radi Verzo : Verzan, genet. Verzantosl); predgršk.
Σάμι-νϋ^-ος „(na) višavi" :: αάμος „ii^oq", Kretschmer 1. c. 105 *„auf
oder an einer Höhe gelegen"; Σνράκο-ντ- *„(am) Αρακώ-Sumpf" (: ζ
etrušk. -αχ iz Συρα „Tochter des Archias, Gründers von Syrakus");
Sal(l)u-nt-um *„(in) saltu". Sicer pa nahajamo tudi v predilyr. le -t-
96 K. Oštir:
v lokalnem (ali vsaj v adjektivnem!) pomenu — n. pr. lader > lokal.
*Iader-t? > ladert-inus, poznolat. fl. Naren-t-o, Όροντίον :: Naron; Ab-
sor-t-ium :: "Αψωρος, Curicum „urbs" :: Curic-t-a *„urbs > insula"
kakor Arba „urbs, insula" —, ki se zlije s krajevnim -n(n)- {Παραννα,
"Αρβανον, Nedinum : ethn. Neditae etc.) ν krajevni -nt-.
§ 7. K analizi Μί-ταβον^ ·.·. Μΐ-οαάπιοι^ (Messäpus^) — kar se po-
navadi izvaja iz idg. *me-t/dh- „medius" + *äp- „aqua" — in k pr-
votnemu pomenu korena *t/ssä^b {b = p/b) „abietineae" cf.:
a) Thebüe Lucanae = Μέ-ταβον [Cato HRR 70, fr. 68] Steph.
Byz. s. v. Θήβΐ] (. . . όγόόη Ιταλίας . . .), Gruppe Griech. Mythol. u.
Religionsg. 3683, če je to ime ljudskega izvora, a ne preneseno iz
Grčije. K Z 00 i A v Μί-ταβον :: Thebae cf.: predmesapoilyr. Tarentum
:: daran&oa, Scirtari :: Σκιρϋ-αία, Butua :: Βονθ-όη, Gentius :: Γέν&ως,
Βοντρωτός :: Βου9ρωτός. Ditus :: di&ehaihi, Dalmatae : dalma^oa, Fe-
tale :: Πΐ&άλα, Titurisa :: Τι&όρα, Teuta :: Τίν»ίς etc. Jokl Eberts
Reallex. s. v. Illyrier 48, Krähe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 85.
Κ a 00 e v Μί-ταβον : Me-ssäpus :: Θήβη cf. zgoraj § 2. Pr. še tudi
morebiti ä (: ai) :: e v predmesapoilyr. Dassaretae :: ήαιΟιτιαται (ä oo
ai kakor Μα(ι)ζαΐοι, Dera(e)mistae) :: Desitiates. Težje je najti paralele
k prefiksu me- v Μί-ταβον : Mt-οΰάπιοι :: Thebae. Pr. vsaj deloma
predmesapoilyr. Mandetrium :: Andetrium; *Me-tubarris (Metubarbis)
„Sumpfgegend in Pannonien" :: {rr < r oo r) Σνβαρις „Quelle in
Achaia", τύβαρις „Sumpfeppich"; morebiti Μί-τονλον „auf zwei Gipf-
eln gelegener Ort" :: (/ :: l > //) Τοϋλλον ^mons" VZ 287? Nadalje
cf. predtrašk. *ma''- v: Magaris :: Egerica :: -ger-; Μέ-τιζος :: -διζος;
Μί-δΐκα :: Αεκε-; Μό-καραος :: Carsium -καρΰις; mi-dne „vicus" :: -δινα
(r 00 ü IT 81) predgal. -düno- etc. IT 129. K m-prefiksu v drugih paleo-
evropskih in staroprednjeazijatskih jezikih cf. spodaj § 10 a—b, kjer
se tudi omenja mfO'^-prefiks pri drevesnih imenih: Μί-ταβον :: Με-αοά-
πιοι bazira namreč na *me-tablp- :: *me-ssäp- „abietineae" v predlat.
^ Prvotno kalabrijski Me-ssäpi so se morebiti imenovali tudi
*A-tsbi, če izhaja veter Calaber atäbulus iz narodnega imena *Ata-
bu(lu)s (kakor grški Ία:τνξ < Μπυξ); o tem vetru poje Horat. [Sat. I
5, 78] Nissen I 389:
incipit ex illo montes Appulia notos
osteniare mihi, quos torret atabulus.
Vokal α- ν atäbulus je ali prefiks α-, o čemer cf. obširno M 9,
ali pa spada h korenu in je v Thebae :: Μί-ταβον Me-ssäpus odpal
kakor zgoraj § 2.
Japodi. 97
tibulus „pinaster" :: (f» ž kakor v Sila : suva :: saltus etc. M 41)
sap(p)Tnus. Morebiti spada semkaj tudi slov. Kronovo :: *Mo-kronovo
( > Mokronog) iz predilyr. *Kran(n)ava :: *Ma-kran(n)ava, če k ligur.
Cranav-is „Cranves, dep. Haute-Savoie", predgršk, χράννα „Quelle"
(än'n =0 ä'n) predalb. kron- id.
b) K pomenu „abietineae" korena *1&β- :: *tsäB- ν Μί-ταβον Με-
ταπόντιον :: Μΐ-οΰάπιοι Me-ssäpus cf.:
α) Κ na^B- „abietineae" cf. predlat. tibulus - Plin. 16, 39: Pi-
naster... Easdem arbores alio nomine esse per oram Italiae quas
iibulos vocant plerique arbitrantur —, ki po mojem mnenju ni so-
rodno s predlat. tifata „iliceta"; tifata najhitreje s i oo s M 19 (n. pr.
predarm. thuz :: predgršk. ονκον etc.) in ei os a T 202 (kakor *theik-
> *fecatum flcus :: ονκον) k predlat. *saf- > suber „Korkeiche" (: her-
ber, t-a-saf-t „Ballotaeiche"), rom. *söber (tudi *sr6er? REW 8357?) z
ülö iz ö ali elau. Vokal f v tibulus — k -Z- cf. predlat. viola, insula ::
predgršk. ϊον, νηαος etc. — iz f ali ei se čredi z a kakor n. pr. Sila :
Silva :: saltus, etrušk. Titienses ab Tatio etc. M 41; vmesna stopnja
med a in f je B, tako da je a :: f rezultat menjavanja a : e, o čemer
v predmesapoilyr. zgoraj § 2, 4 b cf., in e :: Ϊ, h čemur pr. iz pred-
mesapoilyr.: Denda :: Dindari (: Dando?); Separi :: Σιπάρονντον (: Sa-
pua?); Σετονΐα :: Situa (: Σατίων?)-, Βρέττιοι :: Brittii (: Brattia poleg
Bruttii); βρένδον ,,έ'λαφον" :: Brindia (: Hesysch. [s. v. *(α)ρανις] ,ρανις
,,ελαφος" = *βράνις ζ nd > η kakor predalb. brin-?; cf. tudi u v
Brundisium) etc. K r a h e Alt. balkanillyr. geogr. Namen s. v. Radi f oo
^ in Z 00 ss, h čemur obširno M 19 ter zgoraj § 6 c cf., stavim k
predlat. tibulus „pinaster" iz *tiB- „abietineae" še sledeče *(s)säp- id.
< *(t)sap < * si sap- z *ä'/d :: *ap^p in kontaminacijo -ap-:
β) aa) Predgršk. Σαπνο-ελάτων „gora v pokrajini Argolis": -ελάτων
je lokalni kolektiv k ελάτη „sapin" kakor δαφνών „Lorbeergebüsch"
k δάφνη etc., -vo- ν *Σαπ-να- kakor "Αμφρ-υο-ος (: *άμφρ- „Kermeseiche"
Τ 198) etc. je predgršk. lokalni formant -utš-; -ελάτων je torej grška
prestava predgršk. *Σαπ-νσ- s gršk. a- iz ss- napram ss- < s- :: s-
v sledečem:
ββ) Predlat. sap(p)mus „Art Tanne oder Fichte" in predgal. =
ligur. Sapaudia > Sabaudia > Savoja, Savoie, ki je izvedeno s predgal.-
ligur. p CO p > pp (cf. Bononia, -bona :: Bonna, predkelt, mello- „coUis"
:: ligur. Blustie-melus mons etc. VZ 266) iz predrom. *sapp- ( > frc,
prov. sap „Tanne") poleg predkelt. *sap- > *sak''- (s substitucijo p
črez k", ker je kelt. p prešel v A A 294) > *sap- v korn. sib-uit „abies",
kymr. syb-wydd „Föhre". Formant -aud- v Sap-aud-ia (kakor v pred-
98 K. Oštir.
gal. Bagaudae etc. Holder I 283?) je pač identičen z -aud- :: -o/ud-
v *Iäpaud- > Apalia (poleg Appulia kakor *ssap(p)-i) :: lapu/odes etc.
zgoraj § 1 sq.
Semkaj z Ž =o e tudi *(s)sep- „abietineae > pix > unguentum"
v Seplasia „forum Capuae, in quo plurimi unguentarii erant", če
se je tukaj prvotno prodajalo kadilo ali maža iz smole; vsaj izraz
fraus Seplasiae izvira od tod, da so mešali s smolo drevesa picea —
in sicer z belimi zrni, ki se nahajajo v smoli — kadilo PW Realencycl.
s. v. Fichte 2268. Beseda Sepl-asia iz *sep-l-, h čigar -/- zgoraj § 7 b«
tibulus cf., kakor spodnjeital. krajevna imena Canusium, Genusium,
Venusia, Bandusia, Brundisium etc.; k lokalnemu -as- pr. še T rom-
be tt i Arh. arb. III 97. Slednjič iz *ssapsn-, ki je podaljšano z genetiv.
> adjektiv. > femininim -n- T 209 iz *(s)sap[ä''Js- — cf. zgoraj Σαπνα-
oziroma feminini formant -s(s)- kakor zgoraj § 6 a/ v 'Εφεαος —,
tudi *ssasnä v predslov. sosna „abies, Fichte, Föhre" ter v predgršk.
*l-oaaava „pix" > Ίαάναν ,,ίαάνιον, ρητίνην" Hesych., h čigar i- T 247 cf.
Ker prehaja v grščini psn v phn, je izpad p pred sn že paleoevropski.
Ohranjen je ps morebiti v predgršk. *säps- „abietineae > pix" > *ήιρ-
> *ή φ- (ή- se istoveti s členico ?/!) > ή ψάγδας^ > αάγΰας „das in
Asien aus picea gewonnene, sehr weiße Harz > είδος μύρο ν He-
sych." — kakor zgoraj Seplasia „*pix > unguentum" —"; h- iz s-
napram {s <x> s >) ss- > a- v Σαπνα-ελάτων, če *ήφ- ne brže iz *jäp-[ä'']s-
zgoraj § 1 sq. obravnavanega *(j)ä'B- „abietineae". Isti i-prefiks kakor
v Ι-αάναν nahajamo tudi v bašk. i-zai „sapin, pin", če ni ta beseda
romanskega izvora in če iz *i-zahlb- sh<f<ph<x)p{v predlat.
sap(p)inus etc.) oziroma s [p] w p črez b( > 0) p kakor bašk. alper
00 auher, pullum > ollo.
γ) S prehodom labialna eksplosiva :: labialni nosnik IT 103, t. j.
plb 00 m, cf. k *ssä^p- „abietineae" paleoevrop. *ss(a^)m- id. v predslov.
*smalelir-k---k- kakor v predlat. lari-x, pi-x :: predskyt. Άβι-κ·ή etc.;
a : e : i kakor v Brattia :: Brettia :: Brittii etc. § 3 a — > smo/e/brk-
„Fichte, Tanne, Wacholder, Zeder" poleg *ss(a)mgr- v Σάμορ-να =
Σμύρ-να „"Εφεαος" zgoraj § 6a;^' ζ istim pluralnim -r- kakor zgoraj
% 6 aß *[(j)a]b-ar-u „(Nadel)wald". Amorges, Morges ,,'Έφεαος" iz
*(')Αμοργης s h- iz s- praoblike *samgr-g- (napram ss- v *ssa''m- >
Σάμορνα i) zgoraj § 6 a j', če ne verjetneje iz *amor-g- radi predslov.
*amar- > shr. omora „Fichte", ki iz plur. *(j)ä''B-ar- ( > staroevrop.
1 -gd- iz -kt- kakor maloazijat. Κτι- :: -γδι- Sundwall ENL 117
in k predarm. kathn „Milch" etc. ΒΑ § 492.
_ Japodi. 99
*baru „(Nadel)wald" § 6ba) kakor *ssš'm- „abietineae" iz *sa's- id.
Sufiks -g- v (A)morges — kamor tudi spodnjeital. βΙόργητες — napram
•k- v *smbr-k- radi media =o tenuis 'kakor v Γαλάβριοι :: Calabri etc.
ό) Z „abietineae > pix" slednjič predbaltoslov. *sm-al-ä „pix"
( > slov. smoZa „Pech, Harz", lit. smalä „Teer"), čigar -Z- kakor zgoraj
§ 7 b β v tibulus. Med s in m v *ss[ä''Jm- izpali a^'-vokal je najbrže
še ohranjen v predgršk. Σύμη, če k *ssž^m- „abietineae" kakor ßle-
ταπ-οντ-ίς = Σύμη k predlat. tib-ul-us „pinaster". K *ZsŽ^m- > ^ssS^m-
morebiti tudi alpin, sing. *(t)sum- „abietineae" :: plur. *(t)sim-[ä^]r-
id. v *(t)sün-dr-a (nd < md\) „pinus mugo, pinus montana", *tsimr-u
„cembro" Battisti Studi di stor. lingu. 42. K I :: u :: f v Σάμορ-να
:: Σύμη, *(t)sum-dr- > *(t)sundra :: *tsimr-u cf. Brattia :: Bruttii :: Brittii
ter etrušk. afle :: ufle poleg predgršk. Τννδαρ- :: Τινόαρ- etc. VZ 270
sqq.; (t)s iz s's < 5 oo s, h čemur M 7 cf. Nejasno mi je slat. cozym-
brium (< *κο-ζύμβριον?) > ags. cursumbor „Weihrauch"; komaj iz
*ku-(t)sum''r- s Zs oo ζ kakor οικύα :: ζακννϋ-ίόες, ko- kakor κν-πάριαοος
:: *buräpu § 6 bi3 in z „abietineae > pix > tus". -dr- v *(t)sun-dr-a
kakor v predgerm. -dr- n. pr. stvn. affol-tr-a „Apfelbaum" etc. IT 129.
§ 8. Prvotni pomen „abietineae" v Θήβη = Μέ-ταβον : βίε-ταπόντιον
(A-täbulus) :: Με-οοάπιοι, Me-ssäpus bazira poleg *ZŠ^b- :: *(s)sä^b-
„abietineae" v § 7 b še na sledečem:
a) V okolici bojotskih Θηβαι raste „picea" PW Realencycl. s. v.
Fichte 2268.
b) βίε-ταηοντίς, prejšnje ime kar. otoka Σνμη, najbrže iz *taB- <x>
*ssam- „abietineae" radi Poseidonovega kulta Gruppe Griech. My-
thol. u. Religionsg. 258; Poseidonu posvečeno drevo je ελάτη etc., o
čemer sub c cf.
c) Na Balkanu je več gora z imenom Με-αβάπιον: tako v Bo-
jotiji, na Euboji in v Pajoniji — poleg tega cf. s p χ b βΙέ-αοαβα
„mesto v Kariji", βίε-οααπέαι „kraj v Lakoniji", βίε-οοαπία = Βοιωτία,
βίε-ααάπιοι v Lokridi, βΙέ-ταπα „kraj v Aitoliji", βίε-τάπιοι v Elidi,
Με-ταπ-οντ-ίς = Σύμη in slednjič na Kreti potok Με-ααάπιος iz *ssap-
„abietineae" kakor borb id. > rus. potok Borovenka; ravnotako mo-
rebiti tudi reka Bradanus pri Metapontu k predalb. *brad- > breo-
„Tanne" ter bityn. Έλάτας „reka" iz ελάτη —, ki jih je najlažje izva-
jati iz *me-t/ssäp- „abietineae"; Μέ-οοαπος je tudi ime Poseidonu (?)
in dvema njegovima sinovoma (Bojočan, Etruščan) Gruppe Griech.
Mytholog. u. Religionsg. Index. 1820 s. v. Messapos in na bojot. gori
βίε-ΰοάπιον leži eno izmed najznamenitejših svetišč Poseidona
1. C. 68. Po mojem mnenju se da *βΙε-οθαπ(ι)ος = Ποαειόων razlagati
100 κ. Oštir.
iz dejstva, da *ssap- pomeni „abietineae" in da so „abietineae" —
predvsem ελάτη — posvečene Poseidonu, h čemur cf.:
«) Ελάτης „priimek Poseidona v Atenah" iz ελάτη „sapin".
β) fελaτίη po ελάτη, ki je sveto drevo Poseidona, boga
Elateje Gruppe Griech. Mytholog. u. Religionsg. 748. Tudi πίτνς
je posvečena Poseidonu Murr Pflanzenw. i. d. griech. Mythol. 116,
Gruppe 1. C. Sachregister s. v. Fichte.
γ) Slednjič pr. še Poseidonov priimek 'Λΰφάλ(ε)ιος, če iz ασφαλής
„ferme" + *a-sph-al- „abietineae" < *ss[i'']ph- s A po M 44, h čemur
pr. 'άοψαλ-τ-ος „*abietineae > *pix > bitume, asphalte".
§ 9. a) V §§ 1—5 rekonstruirano *(j)ä''B- > „abietineae" je
sorodno s *Za*ß- :: *(t)sä''B/m- id. § 6—8; vmesna stopnja je id.
Interdental & v ■\/&ä'^B- „abietineae" prehaja v nenaglašeni, zato leni-
rani stopnji v /, iz česar z / > y > ' T 197 *(J)ä''B- id. (torej t <x> O
kakor v tabula [bh oo b] 'άβαξ etc. I. c. 199 sq.), za naglasom v θ > r
> t(t) :: th, pred naglasom pa v s :: 5 > s's > st, ts. K dental:: s-glas
:: likvida cf. M 18:
predarm. thuz „ficus" < *thug(h)- :: predgršk. οϋκον :: mingr. lugi.
predslov. *t(j)udjb :: *stj'udjb :: ljudb „populus >publicus >alienus".
predslov. tyky = predrom. *tücc- = predtrašk. τοντάοτρα (I. *τουκα-
ϋτρα) :: predgršk. ζακ-υνϋ-ίδ-ες :: predgršk. κο-λοκ-ύνϋ-η s κα- „fructus"
§ 10 b s. v. μύρτος.
predtrašk. κτίβται „. . . oV χωρίς γυναικών ζ&αιν" :: predgršk. κέατερ
,,νεανίας" :: etrušk. a-cale „lunius" {k oo kh) predslov. cholst'b „caelebs".
predarm. kathn „mleko", predgršk. redupl. {γάλα)-κτ- :: predlat.
caseus :: predgršk. γάλα{-κτ-), predlat. colostra etc.
y&ob(h) „albus" > predslov. topol- „populus a 1 b a = lat. albarus"
:: άΰφό-δελος''- „albucus" :: άλφύς :: άφύω „etre ou devenir blanc".
Κ dental oo likvida pri y&B „abietineae" cf. M 13 ter predvsem
Θήβη = Μέ-ταβον = {i/Š oo u) Ά-λύβας id., tako da imamo tudi pri
*me-ssa^p- alternacijo t:: ss :: Iv: Μέ-ταβον = Με-ταπόντιον = Θήβη id.::
Με-βΰάπιοι :: 'Α-λύβας „Μέ-ταβον".
b) Κ Hä'B- „abietineae" cf. pluralni Hep(e)r- v bašk. *lepher- >
leher „pin" > ler {> otok Λήρων) — kpxph > A cf. bašk, alper :: auher
^ K *asp- „albus" tudi predslov. *äs- (< *Šps-) > a/os- „Silber-
pappel, Zitterpappel, Espe", predstvn. Espe", predbalt. *apsä/e
id.; s *-kar- „niger" — cf. predgršk. α-καρον ,,τνφλόν" — je sestav-
ljeno predslov. oso-kor- „Schwarzpappel". 8d .o .i
Japodi. 101
ter etrušk. pcoph > f > (h) n. pr. capat- :: ca(f>lfat- > cahat- BA § 224 —;
brez aspiracije M 44 pr. predgršk. *Uxq- „abietineae" v Λίπρων, kjer je
pokopal Ηρακλής Πεύκε v ς ,,παρα πεύκης δένδρω" Buneja Roscher
Lex. s. v. Peukeus 2174, nadalje v otoku Αεπρία pri "Εφεαος (< *(j)ebh-
„abietineae" § 6 ay) ter v Ά-λόπτι ,,Έφεΰος" {k I :: O v 'Α-λόπή ::
"Εφ-εαος cf. M 12, T 197) in Ά-λύβας ,,Μέ-ταβον" brez pluralnega -r-.
c) Na podlagi alternacije b oo b > w — cf. Βάκχος :: "!-[/]ακχος\
lyk. kupa „Grabhöhle" {[p <x> pph > ff] predrom. *cuff- „*Höhle >
hocken, schlafen" REW 2351?) :: kuw- „einschließen"; lyk. i-sba-zi
,,οορός" :: kar. aova ,,τάφος"; maloazijat. Ααπενδος :: Εοτ/εδ-ανς; lyk.
eptt- :: predgršk. αυτός; predtrašk. -δαπα :: -dava; predgršk. -θ-εΰπ/φ- ::
'^ϋ-εΰ/- > &εός·, etrušk. lep- :: lev-; predrom. *lappar- : ligur. λεβηρίς
iber. laur-ex etc. M 33, T 190 — cf. „abietineae" z #-prefiksom
v *e-lew- > predarm. etevin „Zeder", predslov. elov-bčb „Wacholder"
(e 00 α kakor etrušk. denar :: dan etc. Herbig Kleinasiat.-etrusk.
Namengl. 30) *e-law- v *w-e-law-ij- (k ζυ- cf. VA 56) > maloazijat.
reka "Ελαιος Byleum ,,Έλάτας < ελάτη <sapin»" (e-oo α-; cf. tudi
a- v a-tabulus :: α-αφ-αλ-τος :: Ά-λύβας, Ά-λύπη etc. Μ 9) *α-1δζυ- (ζ
a CO Ö kakor καβαλ-βάς καΰωρίς, κράννα :: *κρονν- > κρονναι etc. Τ 189j
cf. tudi Ά-λόπη § 9 b) ν Άλω[f]-εύς „Poseidonov sin" ί> Άλωάδαι
„velikani < „*veliki kakor smreka" — pri Homerju je ελάτη . . .
ούρανομήκης —, zato se imenuje njihova sestra Ελάτη. S femininim
-t- je podaljšano *(w-)e-lau-t- > predgršk. ελάτη^ {^ελατίη % S cß}
„sapin", ^Ελύτιος ,,Ποΰ ειδών εν Αέαβω" Hesych., če ta priimek radi
Poseidonu posvečenega drevesa ελάτη; k femininemu i-formantu (pre-
in sufiksu!) cf. T 239 sq., k au > & :: ülö cf. etrušk, aufle :: afle :: ufle,
predgršk. 'Ρανκος > 'Ράκιος, καΰαύρα :: καΰαλ-βάς :: καοωρίς Τ 216, 189.
§ 10. V §§ 1—9 smo izvajali imena japodo-japygijskega
Metaponta: Θήβη, Thebae, Μέ-ταβον, Με-ταπόντιον (:: ΛΙε-ΰϋάπιοι) ::
Ά-λύβας (: Ίάπνδες, 'Ιάπνγες) iz '^&ap „abietineae" — čigar & za na-
glasom v -r^T : t in p v > ψρ, pred naglasom v oziroma in
v nenaglašeni poziciji v / oziroma v p > b prehajata, torej *^;γο
(: Μέ-ταβον) oo *SiP (: *sappo- v predrom.) oo *lw^ (: predslov. e-lov-hčb);
\z p = pp v sekundarno nenaglašenem položaju p m iz s v sekun-
darni poziciji za naglasom jlS > s's > ts > ss, iz I- se razvije črez J- > '
alternacija I- oo O-Ύ 197 —, v naslednjem še par besedi o m(ä)''-pre-
fiksu v Μέ·ταβον, Με-ΰΰάπιοι etc.
^ ελάτη ne spada k nvn. Linde, ki iz *lim-th- k predkymr. llwyf
(m CO ph) predslov. lipa.
102 K. Oštir.
a) Poleg Μέ-ταβον napram θήβη Thebae id. <x> 'Α-λύβας id., pred-
ilyr. Mandetrium napram Andetrium etc. zgoraj § 7 a, Μΐ-ταποντίς ::
Σύμη zgoraj § 7 b (J, 8 b in morebiti Μέ-ταβος „sin Sisypha" :: *Σί-τνβ^
> Σίϋυφος (: etrušk. tupi ,*πέτρα" [u oo α] kar. ταβα id. Μ 5) cf. pred-
vsem mä''- v drevesnih (Με-αοάπιοι k sappmus „Art Tanne oder Fichte" 1)
in rastlinskih imenih spodaj s. v. *ma-cesn'b etc. Sicer pa nahajamo
ma- v alb. ma-fes :: &es, ma-stäp :: stap etc. spodaj; morebiti v lit.
mS-daras „Verächtlichkeitsausdruck für schlechte Arbeit" :: daraii
„machen, tun", ma-gila „Göttin des Zornes, der Pest, des Todes"
:: giltinS „Tod".
V Mali Aziji cf. k m-prefiksu razven zgoraj v § 7 a in spodaj
v § 10 b obravnavanih slučajev še: Μα-δναΟα, Με-δμααα; Μα/ε-γαραος
:: Γαραα-, Μν-γιααος :: -γιααα {γιοοα ,,λί&ος"), Κιΰαος; *m-akzza '■ *akzza;
*m-arza : *erze; *m-rbbe : *t-rbbe etc. Sun d wall ENL s. v. Iz Ibero-
baščine in Libyoberberščine pr. BA § 354 sq., T 238, Trom-
b e 11 i Lingu. base. 60 n. pr. iber. Ma-grada = af rik. Me-gradi = berber.
plur. i-m-grad „collo" etc. Laoust Mots et choses herberes 494 na-
vaja rastlinska imena z m- n. pr. mamlal „marguerite", muašfal „lise-
ron?", mulbina „euphorbe" etc. Iz kavkaškega teritorija cf. geo-
grafska imena kakor Me-tasoris :: Tassirus IT 130. Ma- v Μα-ζεύς „ό
Ζευς παρα Φρυξί" Hesych. najbrže k gršk. μα „particule affirmative"
= stind. srna; mu- v *sumer. > asyr. mu-sukkannu „Palme" :: (sumer.
/1 00 Z η. pr. udunlt) asyr. > gršk. ΰονκλαι ,,φοινικοβάλανοι" Hesych. naj-
brže k sumer. ma „Land" oziroma mu „Baum". Ničesar nima opraviti z
m-prefiksom semit. m-prefiks, ki se je razvil iz interogativa mä Brockel-
mann Grundr. 375. Prefiks *mä/o- v slov. ma-klem etc. vežejo z idg.
*me „ne"; če je ta prefiks sploh idg., bi ga najraje identificiral z de-
monstr. m-, ohranjenim v stind. a-mu- „jener". K vzgledom v § 10 b
pr. deloma tudi Oštir Vorgriech. μωλυ § 6 v Schrijnen-Festschrift.
b) Predgršk. άμνγδάλη „amande" z α- in t/ :: r M13 iz μύχηρος „noix"
:: (e oo α) κάρν[β]ον {k <χ> O M 6) αρν[ο]α {u oo s/ei T 227)
predlat. *carä/eis-na > carina „Nußschale", predslov. orechi,, predlit.
riešas (r oo r > rr) predalb. αΓε (α oo u) bašk. *khurr- > hur „noisette".
Iz *md-ra[i]š-kl- — k äi : ä cf. T 210 — tudi predlat. moracia mora-
cillum „nux dura" z etrušk. [s]k, o čemer sub μααχάλη cf.
Predslov. *ma-cesn'b „Lärche" s -sn- napram -šn- > -[x]n-
:: (az oo δ T 227) predgršk. ν.&νος „(pomme de) pin", χάννος
„z a p f e η artiger Ohrenschmuck", χόνναρος „Tanne?" (Öooe) predgerm.
*ken- „Kien" ζ gršk. in germ. -sn- > -(n)n- ali predgršk. [s] T 249.
Japodi. _' 103
Bašk. madari „poire"
:: udare, predalb. daroe (d x> th > semit. p) predasyr. *ka-
mapar-u > kameššaru ( > ?) syr. kumatr-ä, čigar ka- k sumer. ka „Frucht"
ali pa kakor s. v. μύρτος.
Predgršk. μα-δωνάϊς „Seerose . . . φύεται δ' tv ταΐς λίμναΐζ y.al
έν τοις ελώδεϋιν . . ."
:: δΦναξ (ö=o ο VZ 266) δόναξ „Sumpf rohr", predlet. duoni;
"l^da^n- „aqua" DAN 350 sq., -äw formant kakor v predslov. Dunavb
„FN", k -ακ- cf. Ν eh ring Glotta XIV 153 sq.
Predbaltoslov. */na/e/rf- *feierliche Rezitation > Bitte" ( > lit. maldä,
slov. mofljd-l-a kakor insu-l-a :: νηοος, *žel-dl- > ž§lo + žalo) < *ma/e-
l/äjd- (kakor stvn. aruzzi > αρδις T 203)
:: predlat. laud- „Lob", predstir. luad „Rede" (c? =o t(h) in
a 00 e) predgot. liupon „singen" {ä'u oo u) predalb. lut- „flehen, bitten,
feiern" (u oo f T 201) predgršk. Im] „Bitte" s λλ < z, in predlat. lito
„unter günstigen Vorzeichen opfern, sühnen".
Paleoevrop.*ma/e/^- ( > grsV..μέλκιον „κρήνη", \it.matkas „Schluck",
let. malks malka „Trunk", slov. molka „Lache" [ > shr. mlakd\; cf. tudi
molky-ta „Sumpfweide") < *male-hk(ä)-
:: *lakü- > lat. lacus „stehendes Gewässer", ir. loch „See",
germ. *lax/ßu- „See, Wasser, Flüssigkeit", slov. loky „Lache", gršk.
λάκκος „Vertiefung".
Predidg. diaL *ma/eBg- (> gr. μάγγανον „sortilege" etc.) <
*ma/e-mg-
:: predstperz. magus „mage" > μάγος „sorcier".
Paleoevrop. *m&/ezg/k- (t» slov. mazgarjb „Spinne" [ä oo ü BA
§ 371] mezgyrjb, lit. mäzgas „Knoten", stvn. m&sca „Masche") s k χ g
kakor maloaz. Σκάροι :: Ρω-αγητις k
:: predrom. *soca „Seil" (oooe) dak. άνιαρ-αεκ-αέ ,,όνο-βρυχίς*
{k 00 kh) predgršk. οχοινος „jonc; natte ou corde de jonc" ( > lat.
*sxüni- > *ffani- > fünis „corde"?).
Lyd. μά-γαδις „das bei den Lydern erfundene harfenartige
Saiteninstrument" < *mä-ghddh- τ   a < ^ i
:: predgršk. *ghidh- > *χι&- > κιθάρα „cithare".
Predalb. magar „Esel" ζ -g- po
·· *[o]gšr v dak. *άγαρ-θεξέ (mesto άνιαρ·) „όνο-βρνχίς" (in
alb. ^T-iVs „Eselsfüllen"?).
104 Oštir.
Predgršk. μαγϋδαρις ,,ΰπίρμα etc. Οιλφίον"
:: {glk kakor Μυ·γιοοος :: ΚιΟϋος; u οο f Τ 201) κίόαλον
,,κρύμμνον" kakor poznogr. οκορδολύΰοαρος „silphium".
Predgršk. μά-καρ- „selig"
:: κεραυνός „foudre" (cf. ΉλνΟιον ,,μακάρων vfjaog" :: ένηλύοιος
„fulmine ictus) ali κάρ „ϋ·άνατος" (Ι οο e) κήρ {k οο kh Μ 44) Χάρων
„Totenfährmann" (α οο u) poznolat. Aera Cura „eine Unterweltsgöttin"
z ai[s]r- „göttlich« T 249.
Paleoevrop. *mak(a)š *„Leder > Beutel" (> lit. mäkas maksnä,
slov. *mo[kJchbn- > mostn- [a^e] grsV. μίακος^ ,,δίρμα, κώδιον" < *μίξος)
:: predgršk. κάς ,,δίρμα", *ά-ς-ός > άοκός^ „abgezogene Haut,
Schlauch", predlit. [kjši-kš-na „Leder". S s oo r M 13, 18 cf. predlit.
mekeris „Beutel", predgršk. μνκαρίς „νυκτΐρίς" Hesych. kakor lit. sikšno-
sparnis „Lederfliegler" :: lalSk. κώρνκος „sac de cuir". K #/a :: 61Ü cf.
T 193.
Predalb. make „Mastixharz, Leim, Haut auf stehenden Flüssig-
keiten" < *ma-kä''st {k«i 0 M6, 10) predgršk. μα-ατ-ί-χ-η „Mastixharz"
:: *(>τ-[ι]χ- (k [iJ cf. αίρ(ι)φος) > οχ-ινος „Mastixpistazie".
Predgršk. μά-χαιρα „coutelas" {h oo 0) μα-γαρίς  ,,μικρα   ΰπά&η"
Hesych.
:: (^oo ^) predarm. *kla]r- „Eisen" ν erkath Μ 42.
Predgršk. μαχλοίων ,,κρομμνων" < *ma-kšl- < *-škl-
:: ΰκίλλα ΰχΐνος „oignon marin", philist.-sumer. *ŠG-l „Lauch"
Oštir Vorgriech.//ώλυ (Schrijnen-Festschrift) § 1—5, kjer se še ob-
ravnava μω-λυ[γ] „Zauber 1 au c h" :: predslov.-germ. *läuk- „Lauch"
(äuk :: ag) predmaked. λακ-, predskyt. -λαγ- ter *μυ-τ/- ( > μνττ-, μνΰ·)
:: predsemit. *thw-um- > *pam-u id.
Predgršk. μακκούρα ,,χειρί ΰιδηρά, {; χρωνται προς τονς Ίππους"
Hesych., če dor. iz *ma-skur- „Eisen"
:: predalb. *sakur- > hekur „Eisen" M 37.
Predkelto-germ. *mak(k)u- {k(k) :: g n. pr. etrušk. Maccenius ::
Macigius) *magu- v stir. macc „Sohn", stkymr. map, stir. mug „Sklave",
got. magus „παϊς" magap- „παρ&ίνος" z -a- < -o- < -[w/o- napram -fgjzvl
v mavi ,,κοράΰιον" (α oo e) megs „γαμβρός"
:: (Ö0O / M 12, T 197, če izpad -/- ne radi istovetenja
v got. magula ,,παιδάριον" z deminut. -Z-) etrušk. Aclus acale „Junius"
^ Če ne k ΐ-ΰκ-λαι ,,αϊγΐΐαι μηλωταί" T 246.
Japodi. 105
(: Juven-), predlat. cal-endae *„Neumond", etrušk. άγαλήτορα „παϊδα"
ΒΑ § 350.
Predslov. ma-klem
:: klš/bm „Ahorn" (n w Ö M 18) predlit. kle-va-s z -ua kakor
v sledečem.
Predgršk. μαλάχη μολά/όχη „mauve", (+ -ua str. IO62) predlat.
*ma(s)lax-ua > malva
:: *[ο]λάχη (dcoe) predslov. s/ez*, polj. ma-šlez „buphagium",
če ne s -[s]l- kakor etrušk. fuflunfsjl Lattes R. Ist. Lomb. 11/46 367.
Etrušk. malav-is(-/) „eine reich geschmückte Göttin, Charis?",
*malä[uJ-&- > mlad^-cemarni „favori? Trombetti"
:: predgršk. λώ[/]ϊος „bon", predlat. lldau-tia (z / « </M 13)
„Bewirtung fremder Gäste und Gesandter" (kakor got. gasti-gops
„Gast-gut > φιλύξΐνοζ"), du-enos > bonus „gut", etrušk.ei-fo-a „optima?"
(δ «3 6 M 33, T 190) maloazijat. ταβ- ,,άγαϋ-ός" Steph. Byz. s. v. Τάβαι.
Predgršk. μανδραγόρας radi „vis somnifica pro viribus biben-
tium" k
:: *άνδρ- < *άνρ· : αναιρος Οναρ „reve", predalb. qndere, pred-
arm. anurj; k -αγ- cf. οπάτα(γ)γος etc. ΡΕ 15 in k adjektivnemu -r-
cf. M 2.
Predgerm. *mapl- „Ahorn" ( > ags. mapuldr, stnord. rngpurr) <
*matpl- > *matl- ( > stvn. ma^^oltrd) < *ma-tp-l-
:: (i 00 T-fV^ M 13, 18 η. pr. ä-μωτα :: predrom. *marro) pred-
alb. fap „Platane" (α oo e) predslov. rep-ina {reo 0 Μ 8 kakor pirum ::
α-πιον) predlat. op-ulus „Feldahorn".
Predslov. ma-ršna „Färberröte"
:: *rBna < *wredn-ä (100 a) predgršk. *[//ρΐ/αδαν- ν (ρεν»[ο-ρ/
ίδανον ΐρυϋ-ρό·[ρίΙα]δανον (t/ οο ί in η <x> Ο kakor etrušk. alf ni :: Alfius)
predgerm. *wratj- > stvn. rezza poleg tn > nt (cf. etrušk. ανδας „βορέας"
< *adn- „Herbst" VZ 280 v Άρι-άδνη etc. T 194) v »predgerm. > rom.
ivarentia.
Predgršk. μόρτυρ- „Zeuge" <s *μαλτνρ- v kret. μαίτνρ- (z I > j
kakor etrušk. selcia > seicia ?); *ma-l[u]t-ur- s i 00 <f in z -ur- kakor
maloaz. Καρον-ρ-α k
:: predlit. liüdyju „bezeuge"?
Hesych. μάοκη {μάκκορ) ,,δίκΐλλα" {sfa^'Jk 00 tak Μ 19, Τ 203) pred-
slov. motyka „ligo" — komaj k -tykati „heurter" — {tis 00 ö T 198)
μάκίλλα „pioche, hoyau"
106 Oštir.
:: predir. suc „Pflugschar« (sukk »o dik M 19, T 201, VZ 266)
δίκελλα, τνκ/χος „pic ou marteau de tailleur de pierres« (d oo l M 13)
predlat, ligo. Z a χ i in k χ kh M 41, 44 semkaj μί-αχ-ος „houe" in
2 Ii- Τ 242 λί-ΰγ-ος „Grabscheit".
Predgršk. μααχ&λΐ] „Achselhöhle unter dem Oberarm«
:: {skh 00 khs > (s)s n. pr. λέ-οχη οκένος :: ξένος, κριξύς >
κριααύς, ξνν > βνν Μ 10, IT 101) */(ίχ]λα ν μά-λη id.; *θχ-λ- h Hesych.
άκχός — *&κχόρ ,,ώμος", lakon. άκχαλΐβαρ ,,κράββατος", άακάντης ακάν&αν
id. < *αχαν»-.  Morebiti s /sjkh kakor etrušk. puri/sjx^ Lattes R. L
Lomb. 11/42 795, 11/46 366, Fiesel Gram. GeschI. 27 semkaj predlat.
*mä-[s]x-u-or-t-'^ > mävors „kurzer Mantel, mit dem man Hals und
Schultern bedeckte" :: *[s]xwort- > *fort- v mä-forte id.
Predgršk. μά-οπ-ετον „Blatt oder Stengel des ΰίλφιον"
:: (ö 00 / Τ 184) αέλπον οίλφιον (Ζ os /· Μ 6) sirpe.
Predskyt. Μαϋβ-αγ-έται ζ zlato rudo
:: (a 00 au) predbaltoital. *äuso- „Gold" M 14.
Paleoevrop. *mast- :: *mazd- (kakor maloaz. Σεμεα :: -ζεμις IT
78, 94) v slov. most'b „Brücke",  germ. *mast-  „Mast" :: ir. maide
„Stock", lat. malus „Mast"
:: Hesych. *azd- > αζοξ ,,^η" :: {O οο k Μ 6, 10) κάοτον
,,ξύλον" {st 00 (t)s Μ 7) ä-ξ-ος ,,ϋλη", ξ-ύλ-ον {k <χ> Ο Μ 6, 10) ϋλη (« 00 r
Τ 201) predlat. Sila sil-ua. Sem tudi predtrakofryg. *μο-ξ-ν- > μύαΰνν
„ή ξύλινη οικία" ζ τι οο Ζ Μ 21?
Etrušk. μαοντιπωζ ,,Οανρΐτις", če *μα-ΰνπ-ιτ-ω-ς {-it- kakor O^up-it-)
:: (u 00 α) predgal. οαπάνα {p < k" < p co p(p)) predalb. šap-t
„Eidechse", predrom. *sapp- „Kröte" {*ss^(p)- oo *ssaS T 190) pred-
^ Kakor μνχός „der innerste Ort" :: predrom. *musg-auda „Ver-
steck, Vorratskammer (:: οακύς „Zaun")", μάοκη :: μάκελλα, Άοκληπιός
:: ακος etc.
^ Kakor predlat. vol-va „Gebärmutter" (: etrušk. Volumnus
„Gottheiten der Neugeborenen" T 242); sU-ua :: Sila; val-vae
„Doppeltüre" (: etrušk. *wa''l- „2" v A-villius *„Secundus", *ca-zvil-
„5 + 2« > Caelius „September" T 225); [vjul-va „Sumpfgras"
{: [u :: e n. pr. etrušk. cru/etl-f Velia „palus", έλέα „Sumpfvogel" etc.
ΒΑ § 164, DAN 376); acn-ua *„120« (: bask. ehun „100" VZf 146 sq.);
cal-va „Schädel" (: calautica „Art Kopfbedeckung«, caliandr(i)um
„Häubchen etc." oo galea „Haube, Helm"); predgršk. μάδρ-να,
όξύα, οικύα, τϊφη < *tikh-aä (Zoos) secale Τ 227; predlit. kle[n]-va-s
(: klen'b); etrušk. petr-ua. -r-t kakor teba :: Tihur(-t-), Όδνοαεύς > u&us-te.
Japodi. 107
gršk. ΰαϋ-ρ-ος „lezard"; -r- kakor *alb. > rum. sopu-lä in bašk. chaber-
-ama „tortue".
Predgršk. *ματα(γ)κ ,,λύγξ" > Hesych. μάταν 4- ματαχ6-
"Ό' :: (α/«, /// Μ 13) λύγκ- id., predidg. dial. *Mä'- (Ζ « ,- Τ 182)
(ö 00 Α) *lat. dial. > gali. rufius; k afnj cf. Herbig Kleinas.-
etrusk. Namengl. 29.
Predlat. matula matella „Topf" (Z oo iA M 44) Hesych. μα»αλίδες
,,εκπώματά τινα: οι όε μέτρα, ώζ κΰα&οι"
:: predlat. attanus αΙαΙΙα „Art Gefäß" etc. Α 275 ζ η οο Ζ
Μ 21 ali pa ζ απ > ^ > α kakor s. ν. *ματα(γ)κ.
Predgršk. μαϋλις „couteau"
:: (Ο κ k Μ 6) predlat. cul-ter.
Predgršk. μαϋροζ ,,μέλας"
:: (+ fem. -nä Τ 209) predbaltoslov. *vär-nä „Krähe".
Lyd. Μηδινεύς „Ζενς" Hesych. (η oo ö Μ 18) etrušk. *Meti[nJ-ant-
> Mez(z)-entius etc. „Gegenpart des Juppiter Latiaris"
:: etrušk. tin- ,,Ζεύς" Τ 238.
Predlat. mefüis „schv^efelige Ausdünstungen der Erde" ζ dial.
ohranjenim -p- > -f- in z Γ iz   ai
:: *fae-ti- > foeteo „stinken" s fae- > foe-, h čemur Sommer
Handb.2 78 cf., (α oo e) predgršk. &εΐον „Schwefel".
Predgršk. Μέγαρα (μέγαρον)
:: {k/g kakor Κιαοος :: Μν-γιβοος) Κάρ „Herrscher in Megara",
Καρία „Burg von Megara" etc.
Etrušk. mexl- „populus", če ne iz me&l-, (e oo α) Μάχλυες „liby. u.
kauk.-skyth. VN"
:: predgršk. ο-χλος „foule, populace" (^A oo k M 44) κίλ-ωρ
= etrusk. cl-an „filius" kakor gent- = Kind.
Predgršk. μήκων „Mohn" etc. {äk oo ekh) predgerm. *mexlgan-
{k(h)     g n. pr. k/chruša oo grusa)
:: predlit. aguon-ä; *kfurJ-on z [u] T 203 in [r] M 8 h *χνρ-λ-
(kakor vio-I-a) > Κυλλήνΐ] „βΐ7]κώνη", ά/.ι-χνρκΐ}ς ,,φνλλα μήκωνος . . ."
Hesych. ?
Predgršk. μέ-λα&ρ-ον „Dach(gebälk), Haus"
:: *lath-r- (-r-plural kakor etrušk. clen-ar) k predgerm.
*latH(h)- „Latte" v *ΖαίΖ- :: *ladd- {t(i) ^ ss Μ 19 in Ζ oo ö Τ 197)
predlat. asser (če ne disimilatorično iz *lasser\) „dicke Stange, Latte,
Balken" (αί'Ζ oo äH) ätrium „Mittelraum des ital. Hauses".
108 Oštir.
Predgršk. μελίη „frene" < *6ßilj:- < *ßsX<jf- (ζ ljudskoetymolosko
naslonitvijo na *ΰμαλβ6ς [: lit. smelus „gris cendre"] > μαλύς ,,λευκός"
radi ξνλον λευκό ν [Theophrast. Pflanz. 3, 11, 3] ali pa z metatezo
kakor v κόρ[α]νος > ΰκόρνος s. v. μύρτος) < *me-ls-w- z -w- (kakor
malva : μαλάχη) in *-ls- < *l{a''Js- „Esche"
:: (Z 00 Ö T 197 n. pr. etrušk. (l)autni) lit. uosis, slov. j-as-en-b,
gršk. άχερ-ωίς „W e i ß pappel", lat. omus „wilde Bergesche", kelt. *osn-
„Esche" (δ CO a m s χ· s > s's > ts > tsh M 7) arm. h-ac-i, (+ -k- kakor
lar-i-c-) germ. *as-k- > „Esche"; *ΰζ^ > stisl. Or „Erle". K *(l)&'s-
„weiß" z Ž 00 I M 41 tudi *a-lis- v predmaked. 'άλιζα „ή λεύκη το
δένδρον" ter paleoevrop. *alis- „Erle" (Z oo ßj) predrom. *dr-als-um
„Alpenerle" (*t/r- z [au] kakor Ι-πνόζ :: βαϋνός k Ταϋρος :: -δαυρος
„mons").
Predgršk. μέλ(λ)αξ (μϊλαξ) „jeune homme, page; νεώτεροι Hesych."
< *me/i-dl-ak-?
:: δαλώ „ύπερήλιξ, νεώτερος" Hesych. etc. Τ 247 s. v. ΐ-τνλος.
Predgerm. *meluk- „Milch", predslov. melko, predlat. melca (alpin
*malga „Alpenwirtschaft"?) < *me-l9k-
:: predlat. Hak- v de-licus; Vg9 „Milch" BA § 492 ( > *^c(l}
T 197 co gK reo *fgj s j: M 6) v arm. kathn,  γάλα-κτ- la-ct-,   κ/γλαγ/κ-;
ä-μύ-κτ-αν (Zoo /) ά-μν-κλ-ίς :: γλυ-κύ-ς „süß (wie Milch)", μόρο-χ&-ος
μύρο-ξ-ος {Μαροξός „BN") ^γαλαξίας" :: lyd. μωύς {Ο co r) elam. mur-
„Erde" ΒΑ § 426.
Predlat. Menerva
:: etrušk. Nor-t-ia *id. T 238.
Predgršk. μέροπες (OoothT 198) *ά-μ[ε]&ρ- > ανϋ-ρωπος < *d(h)r-Op-
:: lyk. -dr- „homo" v lyk. tuce-dr-i „statua" (:: etrušk. te-ce
„posuit") BA § 441.
Predlat. merulla „Mark" < *mi-sur-el- (z oo u T 201) *mu-su[rj-el-
(k [r] cf. M 8) > μυελός
:: *sulor- „Fleisch" > &ρη „cuisse", süra „mollet" kakor
*me-ms- „Fleisch" > *ma's-g(h)- „Mark" + μηρός „cuisse".
Predgršk. μέ-απιλ-ον „nefle"
:: (s 00 / Μ 19) afrik. tuber id? (^ «> ρ > pp) predsemit. tpp-k
„Apfel" (Z 00 ö Τ 198) paleoevrop. *aplbm(l)- > predrom. *aballinca
„Alpenmispel".
Predskyt. μέοχλη ^σελήνη"
:: (ρ CO hlw Μ 33, 46, Τ 190 η. pr. etrušk. špur(e»i) „urbe
(in)" :: Šfar-(d-) > Άυάρις Σάρδεις, 9εύπΙψ- :: &ε[α/]ός) predgršk. *(ί(?Α//-
Japodi. 109
> Οίλήνη etc. (ts CO žd M 7) sva. došthul > georg. m-thvare :: thve
Bork Beitr. I 26 (st, ts < s co t M 19) etrušk. Zrö.
Iberorom. mesto „Eiche", bašk. a-metz, predir. mess „Eichel"
• · (A/sZ °° ka^'ts M 6, 7, 10) predrom.-gal. *cassänus, bašk.
-kaitz etc. BA § 72.
Predslov. mesto „Ort, Stadt" < *me-gst-
:: predtrak. ^estf-s-Zi/rum „locus possessorum" (:: τύραννος);
k -s- cf. IT 95.
Etrušk. med^l- „populus" (predgot. mapi „(*VoIks)versammIung")
:: (Z 00 71 M 21) predgršk. ε&νος.
Hesych. μέ&λην ,,αρνα"
:: predalb. dele „Schaf" (δ « δ) ϋ-νλ-ακ-ος „sac (de peau)"
kakor meckb „Schlauch" < meša- „Widder".
Predkymr. Knöchel"
:: as-gwrn „os", predslov. kor(a)-k[r]'b etc.
Hesych. μί-κλας „αΙγας'' < *mik[i]l-
:: *κίλ- „«ί'|" > Κίλ-ικ-ες > cilicium „Decke aus kilikischem
Ziegenhaar".
Predgerm. *mistil- „Mistel"
:: predgršk. ατελΐς αοτνλίς ([k]st co k(t)s M 6, 7, 10) Ι-ξός >
vi-scum VA 68.
Predgršk. μίτρα „(Kopf)binde" (Z oo u T 201) predlit. maturas
„Art Kopftuch", Hesych. *μούρταρ = *μύταρος > *μούταρορ „πίλος"?
:: ((u) CO α) predtrak. ταραβοΟτεΙς (:: βαοτάζω) ,,πιλοφόροί"
(α 00 α«) Hesych. τανρίνδα ,,κεφαλή"-, predskyt. τάρανδος „Art Hirsch"
(Zoo d) bask. a-dar „corne" > predgal. adar-ca „Schilfschäum", pred-
alb. dr§n- „Hirsch".
Predslov. moderfbjnjb „Lärche"
:: (π 00 Ö M 18) lykaon. δέρ/λβεια ^αρκεν&ος" iz predlat. *dar-ik-
> larix + *b(e)n v βϋνη ^πενκΐ]".
Predslov. modr-b „blau" < *ma-dr- „Waid" (kakor vorn-b „Rabe >
schwarz") — tudi μά-δρ-να „prunelles, creques" kakor liveo > sliva? —
:: predlat. *w-i-dr- > vitmm „Waid"; k „Waid : blau" cf.
Schräder Reallexik, s. v. blau in Waid, k roZ-prefiksu cf. VA 68 sqq.
Predalb. moδ|tutε „Erbse"
:: *[a'']dlta''t- < Hesych. όδ-όλ-χτν»-οι „έρέβιν»οι'' (rfoo /■ M13;
+ ό/5-pluraI) Οροβος έρέβιν&ος, ervum araweiz, ράβιν&ος (r oo Ζ Μ 182)
λέβινϋ-ος, Ι-άλιον Τ 247 (Ö οο ^ Μ 6) γέρ/λ-ιν&ος.
110 Oštir.
Predslov. mogyla „Grab(hugel)" (ü'7 :: u/'/) predalb. magul'e z
-g- po simpleksu
:: (u «5 e n. pr. etrušk. cmletl-) Σοναγ-γελα „Königsgrab"
{glk kakor Μν-γιΟϋοξ :: Κιααος) etrušk. e-cl-&i = predlat. cella etc.
Predslov. Mokošb „μαλαχία"
:: -košb „Wollust", predlit./teHe „Hure".
Predgršk. μολόβριον „Wildschweinferkel, Frischling"
:: (Zoo ö M 12 oziroma l-r > [IJ-r T 198) ößgia „petits des
animaux sauvages" {(l) co η M 12, 18, 21) νεβρύς „faon, jeune biche".
Hesych. μολό&ονροζ „. . . δαπριόν τι . .
:: λά&νρος „vesceron, Hesych. «εΐόος όΰπρίον»".
Predgršk. μόλουρος   „Art  Schlange",  μολ(ο)νρί6-  „Art  Heu-
schrecke"
:: (Ζ00 i > /Z) Ί-λλνριός „Schlangendämon" Τ 247.
Hesych. μολπίς „ελπίς = *εμπίς?''
:: *λαπ-τ- > λάττα ,,μνΐα" Hesych. (Ι χ> Ο Ύ 197) predlat. apis
„Biene".
Hesych. ΆΙόλΟος „ό δήμος; Αιολείς"
:: {(Ü) [οϊ-ουπος > οι-οπώτη] οο Su) λα/[θ]ό- > λεώς (ä οο e,
s οο ίΖ Μ 19) predgerm.-baltoslov. *leud- „Volk"; Λνδός.
ΛΙολνκραι :: Όλνκραι Pape s. ν.
Predgršk. («ό/ώροι^ *μονρον ( > rom.*wiüram?) „Brom-, Maulbeere"
:: *-r[uJw- (5 oo ό Μ 33, Τ 190) predlat. rubus „Brombeere"
(r oo ö Μ 8) predgršk. βάτος „ronce, mure sauvage" (α < ^ oo an Herbig
Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 29) dak. Brombeerstrauch" =
predalb. man „Maulbeerbaum" ζ b > m radi η.
Predgršk. ΛΙορμο-λύκη
:: predlat./?omuZ«s „*Wölflein"; Τε-ρμ-ίλαι „Avxioi", 'Ράμι&α
= βίαζαβδά < *Mad'abat- „Ort, wo Wölfe sind" Τ 225, 205 sq.
Predgršk. μορμύνος {η oo Ur M 21) μόρμυρ/λος „Art Meerfisch"
:: (m-n < b-n [τερέβιν&ος > τέρμιν&ος]) predslov, ryba „Fisch";
egypt. rm, bask. arrain ζ -n < -m? Semkaj μνρμ[ν]η „Art Fisch" in
murmillo „Gladiator, auf dessen Helmspitze ein Fisch zu sehen war?
Hesych. μοοποί „&υΰίαι"
:: ΰύπιϋ-ος etc. Τ 238.
Predgršk. Μόονχλος „ein feuerspeiender Berg" s -β- iz -ss-
:: (u 00 α) predir. sachilli „sudaria" (kakor slov. pofkj-t'h <
pekq) :: bašk. i-zek-i „brüler". Morebiti semkaj *sk :: *zg id. (cf. Σκα-ροι
Japodi. III
:: Ρω-ογψτις) ν predgerm. *askön „Asche" (predalb. fajh-i?) :: *azgön,
predarm. ac-ux in ζ mfä")- eventuelno predrom. *mascarare „mit Kohle
schwärzen" REW 5390. Κ pomenu cf.: pe-pel-^ „cinis" < paliii „urere",
τέ(ρρα < *dheg''h- ter carba < lit. kürti „heizen", lit. anglis „Kohle" <
ungnts „Feuer".
Predlit. moftjmuö „Scheitel"
:: predslov. iem§ z m-n < p-n- :: (Z oo ö T 198) predlat. apex
„Spitze" (egypt. tp „Kopf").
Etrušk. ßov-TOv-x-a „ Thymian" {-k- kakor larix), dak. μό-ζον-λα
(ζ = -d-; ι kakor vio-l-d)
:. {d CO dlth) predgršk. &ύ-μ-ος id., &ύμβ-ρ-α „Saturei" (th <χ>
SS Μ 19) βι-βύμβ-ρ-ιον „Minze, Quendel" (th/ss oo / Μ 13, 18, 24) pred-
lat. luma „eine Minzenart" (u oo d) κα-λαμ-ίν&η, qu. v. s. v. μύρτος.
Paleoevrop. *moluzgh- ( > gršk. μόΰχος „Schößling", lit. mäzgas,
[μούΰχανον Hesych.?] alb. mugut ζ zg > gg in η co l Μ 21)
:: predgršk. ϋ/ώαχος {gh oo kk [etrušk. AgnaniuS — αχίηαηα
:: Accenna]) predrom. *succa „Stamm" REW 8411.
Predslov. ^mozg'b ( > rus. možžucha možževehnik-b „Wacholder-
(beere)")
:: predgršk. "ΐ-αχν-ς „Sohn des Elatos (: ελάτη)" (sg(h) oo
skh kakor glkichruša „Birne", Σκα-ροι Ρω-ΰγη-τις IT 78, 94) predlit.
skujä „Tannennadel und -zapfen", predslov. *skhw- > *schw- > chvoja
„Nadelbaum" > bolg. hvojna „Wacholder".
Μύγδων άντί&εος
'.: predgerm. *gud- „Gott" (maloaz. -γδι- :: Κτι-) *ka''tld-
„Gott" VZ 278, Τ 249; predfryg. Γδα-ν-μαας „*Göttin der Erde«.
Predlat. mügil „Meeräsche" ζ -gil < *-xl'z < *-xl-is
:: predgršk. χελ-μών, *χελ[μ]ν-ών > χελίιλών.
Predlat. mugilo „Naturlaut des Waldesels" — če ne k mügio! —
:: {kfg kakor Κιΰΰος :: Μν-γιβαος in 1(1) kakor Μολλι- :: -μολι-)
κίλλος „oVog" > κιλλός „gris" (ζ οο α Μ 41) Hesych. ^'«liffi „όνίακοι".
Predrom. *magos „Zwergtanne" REW 5721
:: (ο 00 e) predir. "^ges- > gius „Kiefer" VA 63?
Μύ-ξ-ος „Artemispriester"
:: (^sooss Μ 10) ε-οο-ήν „id., roi etc.", etrušk. *cass- „caput"
PE 28 (α oo o) predgršk. κόττα s -ττ- < tš; predhetit. *haš- „rex".
Etrušk. mu-nic-le-t „habitaculum" {-i- < -a- < ^a)
:: nac-(n-) „repositorium" T 244? i .tt M
112 Oštir.
Predgršk. μνω/οξός „Haselmaus" (: μνς „Maus"?) :: *o-kš- v
predslov. pbl-fkjch-b (H :: s M 10; o oo ei T 202) predgršk. ελ-Η[ο]ός
(<? 00 |γ M 6) predlat. *gl-eis- > ghr- *(g)ler-
:: paleoevrop. *koš- > stvn. hasal „Hasel", stir. coli, lat. cc-
rulas, lit. kasulas „Jägerspieß" A 299.
Predslov. rrnrhy „Möhre" {k oo kh) predgerm. *murx- (r oo Ö T 184)
predstir. meccun „radicem, nvir. <Möhre»''
:: (r 00 t/ M 13 in Ö 00 ou \ι-πνύς :: βαννός]) predgršk. δαΰκος.
Predgršk. μύρμος „Klippe" (u oo a) μαρμαράς „pierre, marbre" —
tudi alpin. > frc. marmotte „mus Alpinus", (+ rnüs montis >) ob-
wald. murmoni, > stvn. murmunto? — {m » p) Μάρπηααα „Marmor-
berg auf Paros"
:: ο-ρνμος „βωμός"· Hesych. (u oo ζ Τ 201, m <» ρ) 'Ριπαϊα
„Alpes" (r 00 ι pred b/p T 182) Ά-λ[ι]πΙβια (α oo o) "0-λβια id.
Etrušk. murš „urna" < *murce" (kakor Felsina < felcna)
οΠΓ)γ\ν      :: predlat. urceus, ύρχη (O eo n) urfcjna (O » k M 6) pred-
slov. kbrklg- etc. χΛ '
Predgršk. ίίΰρσος „Henkelkorb" :: αραικ/χος „corbeille"; α < m?
Predgršk. μύρτος „myrte" = *asyr. > avest. muštd- z asyr. rt >
št {t 00 š M 19) μυρβίνη
:: Hesych. *κο-ρ(ϊ-ν- > κύρνος „κίντρομνρθίνη" + οκόρνος. α-κι-
ρσ-ίλα (r 00 ' Μ 8) asyr. asu. Η κο/e- cf.: Μ 32, Τ 220 (: α-κυ-λος „gland
comestible du chene") κύ-αμος „*Beere des Wolfes" 1. c; κυ-πάριοΰος
:: predsemit. *buräßu; cu-sco-l-ium (ö oo /■ Μ 8) :: predrom. *scar-l-att-
„Scharlach"; κο-λοκ-ύν&η (/ oo (d)z Μ 18, 24) ζακ-υν»-ίδες (/ oo t 13)
predrom. *tacc- = predslov. tyky (t/l oo ö T 197 sq.) κύ-κυ-ον = cu-cu-
mis „Gurke"; κό-μαρον „Erdbeere" μι/ε-μαΐ-κν-λον (predrom. */π<2-
Justra REW 5250 kakor etrušk. *genelistra) :: elam. mur- „Erde" {*mür
00 *mö/ai[r] T 227, M 8) lyd. μωύς; κο-κκνγέα „Perrückenbaum" :: -κκ-
< -τκ- < -κτ- {occa < *octa) κότινος „wilder Ölbaum" > cotinus „κοκκν-
γέα"; κύ-μΐνον „Hümmel" < *κν·'μ[ν]-(τνο-) Τ 220 (semit. u > α' Brockel-
mann Gr. I 194, asyr. mn > mm 1. c. 159) *kamn-(än-) > asyr. *kam-
mänu ( > pun. χαμαν, arm. čaman, hebr.-aram. *kammön > κάμων + asyr.
kamünu) :: {' <x> t, m<x> pT 198, 179) egypt. tpnn ταπ'ν; κύ-πριον „αρν6-
γλωΰοον" :: βάριον, predslov. oo/aran^ ΒΑ § 81; κν-κλάμινος :: ?; κά-
[μ/ΰτανον :: μόοτηνα; κα-λαμ-ίν&η :: luma {Ι οο J Μ 12) *]αμ-ίν&α > ή
μίν»η; κό-λν[κ]-»ρ-ον „reife Feige" (kakor Κερ(κ)νών, μάρα-9ρ-ον) ::
min. lugi „Feige"; κο-λο[ρ]-ιτία „schotentragender Baum" :: (δ oo έ
Μ 33, Τ 190) :: λοβός „cosse, gousse".
Japodi. 113
Predgršk. μύακλοι „ακολιοί" > μνχλός „Zuchtesel" kakor muscellus
> malus „Maulesel" (iz *μύΰκος [cf. s sk > ks μαξ-εΐνος „όνίακος''] je
izposojeno alb. mušk in z u oo f IT 81 slov. mbsk/g-b)
:: (Z 00 71 M 21) sumer. šakan „Esel?".
Mys. μύΰον ηόξύην"
:: (ss 00     Μ 10) predgršk. ό-ξ-ύη.
Predlat. mustella „Wiesel" < *mu-kster-la „nevesttka = Wiesel"
:: κεστερ „vsaviaq". Κ „jung > Braut > Wiesel" cf. Falk-
T ο r ρ s. V. Maar II.
Etrušk. mut(a)na „sarcophagus"
:: u9n(i)a-& „arca-in" {t(h) oo / M 13) predlat. lanius „Flei-
scher".
*       *
*
Resumč:
lap-odes aus :: *tlssä''B- „abietineae"; wozu mit mfa")-
Präfix auch Με-αοάπιοι.
Ljubljana.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih
desetletjih.
Prof. univ. dr. L. E.
Pojem,
Etnologija je veda o kulturi primitivnih
ali nepismenih narodov.
Kulturo razumemo tu v najširšem pomenu: kultura je vse
človekovo udejstvovanje, kolikor je plod njegovega
duha. Zatorej govorimo lahko tudi o kulturi primitivnih naro^
dov; kajti njihovo orodje, orožje, njihova mitologija in umetnost
itd. spadajo v kulturo.
Etnologija je potemtakem kulturna zgodo«
vina primitivnih narodov.
Etnologija se deli na več delov. Z ozirom na
A. Materialno kulturo:
1. E r g o 1 o g i j a, ki proučava, če smemo tako reči, tehniko,
obrt, industrijo primitivnega človeka (orodje, orožje, nakit je,
bivališča, obleke ...).
Ergologija prazgodovinskega človeka se imenuje prehisto«
rična arheologija.
2. Nacionalna ekonomija, ki proučava razne oblike
gospodarstva (lov, živinoreja, poljedelstvo).
B. D u h o v n o kulturo.
1. Sociologija, ki proučava družabne oblike in socialne
institucije (zakon, družina, stanovske organizacije, rod, dr«
žava ...) narodov: v zvezi z njo je pravoslovje, ki proučava pojme
prava (lastninska pravica, osebne pravice, sodstvo, kazen itd.).
2. Lingvistika — jezikoslovje.
3. Veroslovje in mitologija (ethnologie religieuse),
ki sistematično proučava verstva, jih primerja in skuša spoznati
njih medsebojno razmerje.
4. E s t e t i k a, ki proučava proizvode umetnosti (plastika,
slikarstvo, stavbna umetnost, godbe, godala, pesnitve...).
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 115
8»
Sorodne vede so:
Antropologija proučava fizično stran človeka, mor«
fologijo telesa (odtod ime: fizična antropologija) ter skuša
a) ugotoviti razmerje človeka do drugih organskih bitij; pri
tem ji služi tudi oni del paleontologije, ki se peča s človeškimi
okameninami — fosiljami;
b) deliti človeštvo na rase in to na podlagi morfoloških razlik
(lobanja, oči, lasje, kožna barva itd.).
Antropogeografija: proučava vpliv narave, podnebja,
flore, faune itd. na razvoj človeške kulture.
Glede terminologije bodi omenjeno: Francozi rabijo za etno>
logijo, kakor smo jo opisali, izraz: etnografija. Mi bomo
imenovali etnografijo deskriptivni del etnologije, ki zgolj opisuje
kulturne prilike raznih narodov, dočim etnologija primerja, vzpo»
reja razne kulture in hoče dognati njihov vznik in razvoj.
Angleži rabijo izraz: physical anthropology za an«
tropologijo, cultural anthropology za etnologijo.
Razvoj etnologije kot samostojne vede.
Kot samostojna veda o kulturi primitivnih narodov se
je etnologija razvila šele v drugi polovici 19. stoletja. Prej je bila
združena z geografijo, naravoslovjem in z antropologijo.
Od 1. 1850. naprej se je pa etnologija emancipirala od sorod«
nih ved in se začela mogočno razvijati.
Razlogi:
1. V muzejih (Pitt Rivers muséum v Oxfordu, British
muséum v Londonu, Trocadero v Parizu, kolonialni muzej v
Leydenu, muzeji v Berlinu, Hamburgu, Stuttgartu, Kolinu, prav
tako tudi v ameriških muzejih), so se nagromadile bogate zbirke
etnološkega materiala iz vseh delov sveta in so dajale pobudo
za etnološke študije; v Nemčiji je širil predvsem etnolog Bastian
navdušenje za potovanja in za etnološke muzeje.
2. Pojavila se je reakcija proti brezplodni, zgolj spekulativni
filozofiji idealizma in subjektivizma; želja po realnem spo«
znanju človeške psihe in zgodovine je našla v študiju vidnih
in otipljivih kultur primitivnih narodov primerno poprišče
za svoje udejstvovanje.
116 Dr. L. Ehrlich:
3. Zanimanje za kulturo primitivnih narodov je zlasti še na«
rastlo, odkar se je vedno bolj in bolj vkoreninjala teza: kultura
sedanjihprimitivnihnarodov nam predstavlja
prvotne faze človeške kulture sploh, skozi k a«
teresoprehajalitudinarodivišjihkultur:tako
bi gledali na lastne oči prvotne faze naše last«
ne kulturne zgodovine.
Pobudo za splošno priznanje te teze sta dala dva činitelja:
a)Prazgovinske izkopine: 1. 1859 je priznal prvi
tedanji geolog Charles Lyell, da so kamneni pestnjaki, igle itd.,
ki jih je našel Francoz Boucher de Perthes 1. 1839., res izdelki člo«
veške roke in torej ostanki iz prazgodovine naših prednikov.
Čimveč prazgodovinskega orodja, okamenin itd. se je razkrilo,
tem bolj se je kazala analogija, podobnost med kulturo sedanjih
primitivnih narodov in prazgodovino. Marsikatero vrzel v pra«
zgodovinski kulturi je pojasnjevala etnologija iz sedanjih kultur.
Torej, tako so sklepali, živi prakultura, iz katere se je razvila
evropska kultura, še danes v primitivnih kulturah.
b) Darwinova teorija o evoluciji. (Darwin [On
the origin of species by means of natural sélection, London 1859]
zagovarja načelo biološke evolucije = razvoja višje vrste živali
iz nižje, in: Descent of man 1871, kjer zagovarja razvoj duševnih
sposobnosti človeka iz živalskih nagonov.)
V zmislu te teorije se je življenje vsepovsodi razvijalo iz
nižjih oblik v rastoči vrsti navzgor: torej gotovo tudi človeška
kultura, in sicer v vseh panogah. Ali niso potemtakem primitivne
sedanje kulture verna slika prvega razvoja evropske kulture?
L. 1859. je bilo torej epohalno za etnologijo, posebno tudi radi
tega, ker sta izšli 2 deli: Bastian, Der Mensch in der Ge«
schichte; W a i t z, Anthropologie der Naturvölker.
Začele so izhajati etnološke revije (n. pr. v Nemčiji: Zeit«
Schrift für Ethnologie 1869), ustanavljale so se stolice za nove
vede, nastala so društva (Ethnological society v Angliji, Société
d'Ethnographie v Franciji 1859, v Nemčiji: Gesellschaft für
Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte. V Ameriki Smith«
sonian Institution in Bureau of Ethnology (Powell 1880). Muzeje
smo že omenili. ...
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 117
Predvsem se je razvijala etnologija v Angliji in Nemčiji, in
sicer se je v Angliji bolj gojila sociologija in veroslovje, v Nem*
čiji bolj ergologija.
Glavno vprašanje za etnologijo kot samostojno vedo je bilo
vprašanje metode. Nastal je načelni boj med dvema metodama,
ki še danes ni popolnoma razčiščen.
Metode.
I. Evolucijsko*psihološka metoda.
Pod vplivom Darwinove teorije o biološki evoluciji so začeli
etnologi (predvsem Bastian: Beiträge zur vergleichenden Psycho*
logie, 1865, Der Völkergedanke im Aufbau einer Wissenschaft
vom Menschen 1881) uvajati načelo evolucije tudi v etnologijo,
češ: človeška kultura se razvija (kontinuiteta) v nepre*
trgani rastoči vrsti od enovitega do kompleksnega, od nižjih do
višjih stopenj, tako da ni skokov vmes. Vsled splošne enakosti
(uniformitas) človeške duše in njenih sposobnosti in teženj
ustvarja človek povsod in v vseh panogah civilizacije iste e 1 e*
mente človeške kulture (kar imenuje Bastian: Elementargedan*
ke). Kulturne paralele na raznih delih sveta izvirajo torej iz enake
duševne dispozicije in nastajajo povsod samostojno in ločeno ena
od druge. Potemtakem je moral biti razvoj v vseh panogah kul*
ture povsod e n a k. Če se pa pojavljajo v raznih delih sveta r a z*
lične stopnje kulture, so to različne faze enega in istega
kulturnega razvoja in naloga iznajdljivega etnologa je, da rekon*
struira iz teh raztresenih delov celotno vrsto kulturnega razvoja;
etnolog torej poljubno nadomešča pomanjkljive stopnje v eni
Zemljini z elementi druge zemljine: poslužuje se induktivne
metode, ve iz svoje rekonstrukcije a priori, kakšen je bil razvoj
pri drugih plemenih: psiha človeka deluje instinktivno, nujno,
kakor zakoni narave: kakor ugotavlja naravoslovje tipične in
konstantne pojave rastlinstva in živalstva, tako ugotavlja etno*
logija pojave človeške psihe: etnologija je naravo*
slovje človeške duše.
*
Edini faktor, ki diferencira ta sicer povsod enaki kulturni
razvoj, je vphv okolja, podnebja itd.; zato nastajajo nekoliko
različne oblike kulture (Völkergedanke).
118 Dr. L. Ehrlich:
Na podlagi te metode so sestavili etnologi dolge razvojne
vrste raznih kulturnih panog, tako sta n. pr. v sociološkem oziru
Morgan (Systems of consanguinity and affinity of the human-
family 1871 in Ancient Society 1877) in Bachofen (Mutterrecht,
1861) postavila sledečo vrsto za razvoj družine: promiskuiteta,
skupinski zakon (občevanje ene moške skupine z eno žensko sku«
pino), matriarhat, poligamija, patriarhat, monogamija. Ali pa:
Tylor, Primitive Culture, 1871, je sestavil dolgo vrsto verskih sto«
penj, začenši s pojmom človeške duše (animizem).
Razen imenovanih so bili pristaši evolucijske metode še sle«
deči etnologi: Waitz«Gerland: Anthropologie der Naturvölker,
1859; Mac Lennan: The Patriarchal Theory, 1885; Peschel: Völker«
kunde, 1874; Frazer: The Golden Bough (III. 1907—1914); Schurtz:
Urgeschichte der Kultur 1900; Weule: Anfänge der Naturbeherr«
schung, 1921; Haberlandt in mnogo drugih.
Kritika evolucijske metode.
Sijajen razmah naravoslovnih ved in materialistični duh
19. stoletja sta dala naravoslovnim metodam prevladni vpliv na
druge vede, zgodovino, filozofijo itd. Toda v zadnjih desetletjih
se vrši preorientacija in duhovne vede se otresaj o tega vpliva;
tako tudi etnologija.
Evolucijska metoda hoče zmehanizirati in sšablonizirati vse
one silno kompleksne in mnogolične pojave pri raznih narodih,
ki jih označamo z izrazom »kultura«. — Kakor veljajo naravo«
slovni zakoni (iz enoistih semen nastajajo enoiste
rastline pod različnimi podnebji ali vzgon tekočine na potop«
Ijeno telo je enak absolutni teži odmaknjene tekočine = Arhi«
medovo načelo), tako ustvarja tudi splošna enaka naravnava
človeške psihe povsod iste plodove v isti zapovrstnosti
(razvoj od nižje do višje stopnje). Čeprav je treba priznati, da je
človeška psiha povsod v bistvu ista (vsi ljudje imajo razum,
voljo, čustva, afekte) in da to kaže na enotnost človeškega rodu,
iz tega nikakor ne sledi, da mora način vdejstvovanja teh zmož«
nosti biti isti. Pri človeku pridejo popolnoma novi činitelji
do veljave.
a) Predvsem svobodna volja posameznika, b 1 i s k O'
vita intuicija ženija in njegova nepreračunljiva inicia«
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 119
tiva, nastop novih osebnosti. S kakšnimi zakoni se dajo pre
računati taki impulzi v razvoju kulture? — Svobodna dejanja
ljudi se ne dajo vkovati v slepo delujoče zakone narave. Raz=
voj, zapovrstnost, niz svobodnih dejanj, iniciativ, impulsov imC'
nujemo zgodovino človeštva, pa tudi veda, ki nam vse to meto*
dično opiše, se imenuje zgodovina. Ker torej ne gre za
opisovanje tipičnega mehanizma, ni naravoslovje poklicano v to,
da proučava človeško kulturo, ampak zgodovina.
b) Različni genij narodov ah njihov naturel, zna*
čaj: individualnost narodov: Odkod n. pr. pride, da postanejo
Benečani sloviti morjeplovci, Osmani pa ne? Zakaj zavladajo
vprav Rimljani nad drugimi narodi? Prav tu se vidi, da je teo*
rija Bastiana (»Völkergedanke«), ki pripisuje vse konkretne
razlike narodnih kultur edinole geografskim vplivom, pogre*
šena. Vsekakor se kaže »geografski« vpliv v tem, da se kultura v
velikih prostorih (v azijski stepi) drugače razvija kakor na malih
otokih (v Oceaniji), drugače ob rodovitnih porečjih Nila, Evfrata,
Ganga kakor v močvirnatih pustinjah Mackenzie — reke v Ka*
nadi, itd. — Narava daje ugodne prilike, navaja, vzgaja, toda
odloča pa vendarle narod sam, oziroma njegov intimni genij.
Zakaj n. pr. nastajajo visoke kulture v Ameriki v visokih gorstvih
Kordiljer, v starem svetu pa v nižavah ob Nilu, Gangu, Jangtse*
kiangu?
c) Versko*etični moment: vpliv verstev na razvoj kultur je
naravnost izreden; so primitivna plemena, pri katerih dajejo
verski, mistični motivi smernice za vse panoge življenja (inicia*
cije!), ali pa egoizem, altruizem itd.
d) Mi gracije kulturnih elementov; narodi se oplojajo po med*
seboj nih kulturnih stikih.
Da so ti faktorji merodajno vplivali na kulturni razvoj evrop*
skih in drugih narodov z visoko kulturo, nihče ne more tajiti.
Toda evolucionisti, kakor Wait^, Bastian, Vierkandt, Wundt
hočejo vzdržati svojo hipotezo o železnem zakonu nujnega raz*
voj a človeške kulture vsaj glede primitivnih narodov in razliku*
jejo radi tega med kulturnimi in nekulturnimi na*
rodi, historičnimi in ahistoričnimi. Toda ti narodi
niso brez kulture: imajo jezik, orodje, obleko, umetnost,
mitologijo; niso brez zgodovine: pojavljajo se med njimi
120 Dr. L. Ehrlich:
osebnosti, ki započne j o novo dobo, novo kulturo, ki izumijo
to in ono (ogenj, lončarstvo, kolo etc.); tudi pri njih ustvarja
svobodna volja to, kar imenujemo zgodovino.
Po aprioristični tezi, da se morajo vse panoge kulture
povsod razvijati v isti rastoči vrsti od nižjih do višjih stopenj, so
evolucionisti sestavljah dolge razvojne vrste kulturnih pojavov
in predpisovali narodom po svojih bolj ali manj duhovitih kom*
binacijah, kako so morali živeti, namesto da bi preisko*
vali, kako so v resnici živeli.
Amerikanski etnolog Laufer sodi 1. 1918.: Evolucijska teorija
je najbolj sterilna in kvarna metoda v zgodovini znanstva: igrača
za velike otroke.
II. Kulturno*historična metoda.
Ker gre naloga etnologije za tem, da obdeluje znan*
stveno material, ki ga ji nudi etnografija, to se pravi,
da klasificira kulturne pojave, proučava njihov postanek in raz*
voj, jih primerja itd., in ker je razvoj človeške kulture zelo
kompliciran sistem neštetih svobodnih učinov človeka, hoče
biti ta metoda predvsem historična : njeno glavno načelo je:
spoštovanje dejstev; ugotoviti je treba brez vsakih apriorizmov,
kaj je bilo in kako je bilo.
Ali je sploh mogoče spraviti kak sistem v množino kulturnih
pojavov?
1. Kakor pri geologiji ali klimatologiji ali lingvistiki, je treba
fiksirati etnološki zemljevid; to se pravi: ugotoviti »izo*
kulture«, enake kulture; etnologi so namreč pri svojih razisko*
vanjih opazili, da se ponavljajo širom sveta tipične skupine kul*
turnih elementov : imenovali so jih kulturne tipe ali kom*
p 1 e k s e. Tak kulturni tip obsega elemente raznih kulturnih
panog (materialna, socialna, etična, versko*mitološka kultura ...),
ki so stalno združeni in ki zadoščajo nekako vsem življenj*
skim potrebam dotičnega plemena.
Geografsko ozemlje, na katerem se nahaja isti kulturni tip,
imenujejo »kulturni krog«. Nahaja se n. pr. skupina sle*
dečih kulturnih elementov skupaj tako v Ameriki kakor v Afriki
in Oceaniji in Indiji: matriarhat, poljedelstvo, četverooglata hiša,
tajne moške zveze, maskirani plesi, animizem, lunarna mitologija.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 121
Ta kulturni tip imenujejo »m a t r i a r h a 1 n o kulturo«. Takih
tipov poznajo zdaj 8—10.
2. Kadar je navidezni kaos nebroj kulturnih elementov
(etnografija, ki deskriptivno opisuje kulture narodov eno za
drugo brez notranje vezi, nam živo predočuje ta kaos) reduciran
na neko število kulturnih skupin, se s tem etnološko razisko*
vanje o postanku, razvoju, medsebojnem razmerju kultur osre»
dotoci na kulturne skupine namesto na posamezne izolirane
elemente.
3. Dejstvo, da se nahaja isti kulturni tip na raznih delih .sveta,
se ne da drugače razložiti, kakor da ima en sam izvor in
da se je selil iz ene pokrajine v drugo, kakor je to tudi pri jezikih
ali mitologiji. Če se nahaja isti ali zelo sorodni jezik, isti mito«
loški motiv v Afriki kakor v Aziji, sklepamo na skupen izvor.
4. Za zgodovino kulture je važna kronološka zapo«
vrstnost kulturnih tipov. Kateri krog je starejši? Tu nam
nudi geografska stratigrafija kultur nekaj kriterijev:
A. Glede relativne kronologije (starosti kultur v danem,
določenem ozemlju).
a) Ako en kulturni krog drugega preseče in ga deli na dvoje,
je prvi krog gotovo mlajši na tem ozemlju (hamitska kultura v
Afriki preseče totemsko in matriarhalno).
b) Ali pa, če je kaka kultura potisnjena na skrajno točko
kakega ozemlja, a so na ostalem ozemlju še raztreseni ostanki
te kulture, kakor razvaline iz preteklosti, je ta kultura gotovo
starejša od ostalih kultur.
Tako n. pr. je tu in tam po Avstraliji še ohranjen obred
izbijanja zob in dviganja fantov proti nebesom: a doma so ti
obredi v tasmanski kulturi, ohranjeni na jugovzhodu Avstralije.
B. Glede absolutne kronologije: katere kulture namreč so na
zemlji sploh starejše ali mlajše.
a) Amalgamacije, mešanice več kulturnih tipov so gotovo
mlajše od enovitih čistih kulturnih tipov.
Značilen zgled take mešanice je n. pr. zahodno«afriška kul-
tura (matriarhalna in totemska kultura).
b) Če se izkaže po geografski legi kaka kultura v vseh po«
krajinah za relativno najstarejšo, je to (nekak) kriterij za abso«
lutno starost.
122 Dr. L. Ehrlich:
c) Komplicirani sistemi sorodstva in sklepanja zakonov, kom=
plicirana mitologija, rafinirana ročna tehnika so znamenja, da je
dotična kultura mlajša.
5. Ves modus procedendi je šele mogoč, ko so že ugotov-
ljeni kulturni tipi; za to ugotovitev (da se nahajajo res isti kuh
turni elementi, posamezni in v skupinah, na raznih delih sveta)
uporablja kulturno«historična metoda dva kriterija, ki ju imenuje
kriterij forme in kriterij kvantitete. »
Kriterij forme: Če si dva elementa kulture, ki se na«
hajata na različnih krajih, tako sličita v detajlih, da ni
mogoče, da bi različni ljudje, neodvisno eden od drugega,
iznašli isti detajl, je treba sklepati na isti skupni izvor tega
elementa; treba je torej le ugotoviti odkod, kdaj in kam se je
ta element selil. N. pr.: oklepi, sestavljeni na isti način iz šibic,
pri Čukčih in v severno«zahodni Ameriki; aU kajak pri Eskimih;
ali mitološki motiv (ptica potapljalka prinese iz globočine m.orja
nekaj blata in iz tega nastane zemlja) v Aziji in severni Ameriki.
Kriterij kvantitete:
Ako se najde taka detajlna sličnost na več predmetih in ele«
mentih raznih krajev, ki pripadajo različnim panogam kulture,
je treba sklepati, da gre za kulturni tip istega izvora,
ki se je pa selil v razne kraje. Sicer so ti elementi med seboj v
neki organski zvezi: to se pravi, da se dajo razlagati iz cele
mentalitete dotičnega kulturnega kroga, a vendar detajlna oblika
enega elementa ni odvisna od oblike drugega. Tako n. pr.: V
matriarhalni kulturi se da razumeti iz gospodarske oblike polje«
delstva pretežni vpliv žene (»žensko vladje«), večja
hiša (ne nujno četverooglata) za spravljanje pridelkov; tajne
moške zveze s plesi in nastopi v maskah, predstavlja j očih
duhove kot reakcija moškega spola proti žensko vladju, a ni«
m i z e m, vera v duhove zemlje, ki oplojajo, oživljajo zemljo.
Seveda mora biti poraba teh kriterijev pravilna, znan«
stveno utemeljena. Iz kakih navideznih aU zunanjih analogij se
še ne sme takoj sklepati na medsebojno odvisnost, na selitev.
Prvenstvo gre pri analogijah nevidnemu elementu ideji,
ki je utelešena v tem ali onem pojavu. Tako so si plesi avstralskih,
indijanskih, prazgodovinskih in morda celo evropskih plemen na
zunaj zelo podobni, a kljub temu imajo eni lahko totemski,
drugi verski, tretji svetni značaj in so različnega izvora. — Pre«
naglo sklepanje iz neke navidezne analogije na medsebojno
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 123
odvisnost dveh pojavov je zavedlo premnogo etnologov v fatalne
zmote.
Metoda primerjanja na podlagi omenjenih kriterijev je v
navadi tudi v drugih vedah: L in gui s ti sklepajo po isti me*
todi na sorodnost in skupen izvor jezikov, literarni kri*
t i k i iz tekstov na uporabljene vire etc. etc.
Znanstveniki, ki zastopajo kulturno*
historično metodo.
Začetniki: Ratzel opozarja že 1. 1880. na selitve kul*
turnih elementov. — Frobenius je prvi primerjal celotne
kulturne komplekse v svojem delu Masken und Geheimbünde
1899.
Sistematično so razvijali načela nove šole:
Ankerman, Kulturkreise u. Kulturschichten in Afrika
1905. — Gräbner, Melanesische Bogenkultur 1909, Methode
der Ethnologie 1911. — F o y, Führer durchs Reutenstrauch, Joest*
Museum 1910. — Schmidt v »Völker und Kulturen«, 1924 in
V reviji Anthropos.
Bolj ali manj se bližajo tej metodi:
Anglež: Rivers, Nemca Ehrenreich in Grosse. —
Amerikanci: Wissler, Kröche r, Wheeler, Boas, S w an*
ton. Laufer, Lowie, Krause.
Kulturno*historična metoda je šele iz najnovejše dobe in je
glede pozitivnih rezultatov v početku svojega dela. Njeni za*
stopniki uvidevajo, da je dejanski postanek in razvoj raznih kul*
tur človeške zgodovine silno komplicirana rezultanta različnih
faktorjev, pred vsem sledečih:
1. iznajdbe genijev in iniciative posamnih izrednih osebnosti;
2. selitev, stika, kombinacije raznih kultur;
3. individualnosti, naturela, značaja raznih narodov;
4. moralnih, etičnih faktorjev (pred vsem so vplivala verska
naziranja na razvoj kulture);
5. geografskega okolja (podnebje, gorovja, ravnine, morja
in tako dalje).
O naravnih duševnih sposobnostih, ki so iste pri celem člo*
veškem rodu, tu ne govorimo posebej. Napaka evolucijske šole
124 Dr. L. Ehrlich;
je bila, da se je ozirala samo na ono splošno naravnavo človeške
psihe in na geografsko okolje, dočim je vse druge omenjene čini«
tel je prezrla.
Ker je prva naloga kulturno«historične šole, da ugotovi krog,
to se pravi geografsko razsežnost posamnih kulturnih tipov, ozi«
roma da ugotovi elemente, ki tvorijo kulturni tip, mora pred vsem
skrbno primerjati v minimalnih detajlih posamne elemente. To
more storiti samo na podlagi zelo obširnega in mnogoličnega
materijala, lingvističnih študij, versko«mitoloških detajlnih po«
datkov itd. Zato je razumljivo, da bo delo trajalo mnogo deset«
letij. Ob koncu skušamo podati tabelo kulturnih tipov, ki jih
je ta šola doslej ugotovila pred vsem za primitivne narode.
V glavnem se sme trditi, da so ti rezultati precej sigurni, vsaj
toliko, da pač smemo govoriti o neki prakulturi kot naj sta«
rejši in o nekaterih abnormalnih kulturnih pojavih, kakor tote«
mizem, matriarhat, kot poznejših pojavih v zgodovini človeške
kulture. Ni čisto gotovo, v koliko skupin spada n. pr. prakultura,
a to je končno postranskega pomena. Da pa tvori kultura Pigmej«
cev, Tasmancev in nekaterih drugih plemen vsaj doslej naj«
starejšo znano kulturo, so si etnologi precej na jasnem. Zakaj je
ta kultura najstarejša? V tem oziru nam da pojasnilo geografska
lega teh kultur. V vseh delih sveta je ta kultura potisnjena ali na
najskrajnejši del kontinenta ali na kake otoke ali v nedostopne
pragozdove, tako da je jasno, da se je morala umakniti pred na«
slednjimi kulturami.   V Afriki so Pigmej ci v mnogih skupinah
raztreseni po pragozdovih,  Bušmani so se umaknili v puščavo
Kalahari, v Aziji so Pigmej ci in njihovi sorodniki v nedostopnih
gozdovih otoka Ceylona, na Andamanskih otokih in na polotoku
Malaka. Ainu so se umaknili pred Japonci na otok Yesso in na
Kurile, v Avstraliji so se skrili zastopniki prakulture za visokim
gorovjem v južnovzhodni Avstraliji in na Tasmaniji. V Ameriki
so se umaknili na Ognjeno zemljo, v gorovja Brazilije in v Kali«
fornijo. Samojedi in Eskimi na obal ledenega morja.
Poleg geografskega momenta nam da migljaj za njihovo
starost tudi ergologija, ki stoji na najnižji stopnji tehnike.
Redkokje na svetu se najde kulturni tip v čisti obliki. Povsod
skoraj je stik raznih kultur ustvaril mešanice. Pred vsem so raz«
širjene mešanice, sestoječe iz totemistične in matriarhalne kulture
in še bolj iz nomadske kulture na eni strani ter totemistične in
matriarhalne na drugi strani.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 125
I. Prakultura:
A. Gospodarstvo in ergologija.
Ekonomski element (oblika gospodarstva) zelo vpliva na vse
panoge kulture, čeprav ne moremo priznati zgodovinskega ma*
terializma Marksistov, ki izvaja vso kulturo izključno iz go*
spodarskih prilik.
Pred vsem igra ekonomski element veliko vlogo v prakulturi,
ker je v s a pozornost pračloveka obrnjena na prehrano.
Gospodarstvo je sistematično pridobivanje eksi*
stenčnih sredstev s pomočjo namerno pripravlje*
nih pripomočkov (orodja, ognja etc.). Potemtakem je go*
spodarstvo svojstveno človeku in o gospodarstvu živali se ne
more govoriti.
V prakulturi razlikujemo več nijans, starejših in mlajših.
Tako imamo v južno vzhodni Avstraliji ostanke starejše prakul«
ture (tasmanske) med Tasmanci, Kurnajci in še nekaterimi ro*
dovi; ostanke mlajše (bumerangove) med plemeni Juin.
Poleg Avstralcev pa smatrajo nekateri etnologi tudi še P i g*
m e j C e kot zastopnike prakulture.
Pigmejci so pritlikavska plemena (stas do 150 cm), raztresena
po pragozdovih centralne Afrike, nadalje prebivalci A n*
damanskih otokov (v Bengalskem zalivu, okoli 1800 duš.
S e m a n g na polotoku Malaka, Nigriti ali Aëta na Filipinih
(okoli 25.000 duš). Bržkone imajo tudi afrikanski Pigmejci (kakor
oni v Aziji) svoj lasten jezik, ki ga pa skrbno skrivajo pred tujci.
Na severu so zastopniki prakulture arktični Samojedi in
Eskimi.
Gospodarska oblika prakulture je preprosto
osvajanje tega, kar nudi narava.
Možje so lovci ali ribiči, ženske nabirajo sadeže in izkopa*
vajo korenine. Hrano si pripravljajo na ta način, da pečejo ali
c vre j o sadeže in meso v žarečem pepelu ali na razbeljenem kamnu.
Poznali so ogenj (napravljali so ga z drgnjenjem ali žaganjem
ali vrtanjem, rogljanjem lahko gorljivega lesa) in ni res, da bi
hrano večinoma surovo uživali. Kuhati človek bržkone še ni znal
v prakulturi.
Bivajo v duplinah, napravljjo si iz vejevja zaslone proti
vremenskim nezgodam ali zlagajo iz lubja in vejevja okroglaste
koše brez stranic.
126 Dr. L. Ehrlich:
Material : Pigmejcem so služili za orodje in orožje: les,
školjke, kosti. Kamnitnega orodja očividno še ne poznajo, kar je
znamenje visoke starosti pigmejske kulture. Tasmanska in bume«
ranška kultura pa pozna orodje iz obdelanega kamna in spo«
minja na prazgodovino.
Obleka: Plemena prakulture nosijo ovoj ali pas ali ka*
terokoli pokrivalo za spolovila, krilo iz vrvic z nataknjenimi
peresi, predpasnik, spleten iz ličja, trak iz lubja, in sicer imajo
ženske sploh vse, moški pa vsaj večinoma pokrita spolovila.
Nakit je je bolj ali manj nepoznano. Teorija evolucionistov,
da so najstarejša plemena hodila naga in da se je obleka pola*
goma razvila iz ornamentov in nakit j a, ki je baje prvotne j še, ali
bila obramba proti vremenskim nezgodam, je s tem ovržena.
Glavni razlog je spolna sramežljivost; kajti v neki starosti, pri
spolno godnih, se začne rabiti obleka sistematično. Kult nagote
se je razvil v poznejši totemski kulturi.
Napadalnih orožij za ročni boj in ščita ne poznajo; boj jim
je nekaj nenavadnega; Pigmejci poznajo lok — godal in bobna
nimajo. Osvajalno gospodarstvo ima za posledico, da se selijo
plemena v malih skupinah 15, 30, 100 oseb in da si ne napravljajo
večjih zalog.
B. Socialnerazmere:
Razdrobljenost plemen in osvajalni način gospodarstva
ustvarja demokratizem: ni socialnih razlik, ni bogatašev in reve*
žev, ni gospodarjev in sužnjev, vsi so enaki. Živijo kakor brez*
skrbni otroci v bogati naravi, ki jim daje vsega v izobilju: prava
gospodarska idila.
Kot edini družabni organizem se javlja v prakulturi
družina, in sicer monogamna družina (en mož — ena žena) v
stalni obliki, tako da je zakonska zveza bolj ali manj neraz>
družljiva. Ta družina je obenem tudi nositeljica gospodarskega
življenja, je gospodarska enota, to se pravi: družina pridobiva
z a s e, ne za kako večjo skupino. Delo je po spolih primerno raz*
deljeno: mož se peča z lovom, žena pripravlja ogenj, jedila,
nabira sadeže itd. Med obema vlada nekaka gospodarska in so*
cialna enakopravnost.
V prakulturi ni opaziti stalnih, trdnih večjih plemenskih
organizmov, ki bi spominjali na državo; glavarjev ni, celo ne
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 127
dednih glavarjev; skupne zadeve ureja od časa do časa svet sta»
rešin. — Družina je torej prvotna stanica človeške družbe, sta«
rejša od države; spolnega in gospodarskega komunizma ni, kakor
so to trdili evolucionisti; ženska si bolj ali manj svobodno izbira
moža, o ropu žensk kot nekako stalnem načinu si dobiti ženo,
ni govora.
Suženjstvo, trgovina s človeškim blagom, osvajalne vojne,
kanibalizem so neznani.
Svet starešin skrbi za pravni red: vsaka skupina ima
svoje ozemlje, prepire razsoja starešinstvo.
C. V e r s k e i d e j e: rr
Pri plemenih južno«vzhodne Avstralije, ki spadajo v prakul«
turo, najdemo razmeroma nepričakovano vzvišene verske ideje,
pred vsem vero v eno samo najboljše bitje.
Nauk o Najvišjem bitju se je podajal pri teh plemenih od
rodu do rodu ob slovesnem trenutku življenja, ob iniciacijah. Ini«
ciacije so slovesni obredi, ki trajajo po cele tedne in s katerimi
plemenski stare j šine sprejemajo spolno godne fante kot so«
vredne člane v plemensko zvezo. Pri tej prihki dobivajo fantje
pouk v tradicijah in svetih izročilih pradedov. Ta pouk ima
vršeč v nauku o Najvišjem bitju, čigar ime fantje pri tej priliki
zvedo. Glede teh obredov velja najstrožja »disciplina arcani«,
tako da niti ženske lastnega plemena nič ne zvedo o njih, še manj
pa tujci.
Kurnajci imenujejo svoje najvišje bitje Mungangaua,
pleme Yuin: Daramulun, Kulin plemena: B u n d j i 1.
Atributi, ki jih pripisujejo ta plemena svojim bogovom, ka«
žejo, da gre za isto, edinstveno suvereno božje bitje.
To bitje je večno, je bilo pred vsem stvarstvom, pa se ne
ve, kdaj je začelo bivati, dočim je vse drugo od njega; ni umrlo
in biva še sedaj v nebesih. — To bitje je stvarnik sveta in
ljudi, je vsevednoinvsemogočno, kajti vidi, kaj delajo
ljudje na zemlji, gre, kamor hoče, in stori, kar hoče, je etični
in pravni zakonodajavec, kajti določilo je družabni red
plemenom in dalo zapovedi za zakon in moralno življenje, je
najvišji čuvar tega družabnega in pravnega
reda, ki ga sankcionira s kaznimi v življenju in po smrti.
Obenem pa nosi tudi atribute najvišje dobrote in sveto«
s ti, kajti dalo je orodje in orožje, učilo je ljudi vse umetnosti,
dalo jim je solnčno toploto, njegovo ime je tako sveto, da se ne
128 Dr. L. Ehrlich:
sme imenovati, to bitje se ne more upodabljati razen pri inicia*
cijah, te podobe pa se morajo takoj uničiti. Avstralci nazivaj o
to bitje »oče« in pod tem imenom je splošno znano.
Glede verskih idej Pigmejcev so sicer naše informacije še
pomanjkljive, a po poročilih iz zadnjega časa vemo, da imajo
izrazito vero v enega samega Boga in da se zatekajo z otroškim
zaupanjem v molitvi k njemu ter mu prinašajo prvenstveno
daritev (med, palmovo vino, orehe, tudi lastno kri).
Zanimivo je dejstvo, da je njihova vera čistejša kot
njihovih sosedov; nima namreč kulta prednikov, duhov, fetiše v,
niso vdani magiji, ne nosijo amuletov, ne poznajo krvavih člo*
veških žrtev, dočim je vse ozemlje naokoli ob obrežjih Niger j a
in Konga (Sudanski Zamorci in Bantu) nasičeno z animizmom,
s krvavimi žrtvami, z magijo in s fetišizmom.
V arktičnih pokrajinah Samoj edi in Eskimi (kakor v pra*
zgodovini mustierski lovci) darujejo Najvišjemu bitju lobanje
in dolge kosti medvedov, jelenov itd.
II. Primarne kulture.
Totemlstična kultura.
Iz prakulture se je razvila bržkone v Indiji totemistična
kultura s svojo nam tako tujo mentaliteto glede razmerja
človeka do živali. Totemizem je namreč svetovni nazor svoje
vrste: vera v mistično sorodstvo ene skupine ljudi z eno vrsto
živali ali rastlin, izvirajoče iz skupnega potomstva. Na podlagi
tega sorodstva nastanejo medsebojne obveznosti: medsebojna
zaščita, prepoved zauživanja itd. — pleme nosi ime živali.
A. Gospodarstvo in ergologija:
Značilna gospodarska oblika: lovstvo višje stopnje. To*
temisti razvijajo lov v pravi sport in porabljajo ves svoj čas,
vso svojo spretnost, vse svoje duševne in telesne sile za lov. Ne
lovijo kakor v prakulturi samo za domače potrebe, ampak div*
jačino oddajajo tujim plemenom v zameno za druge potrebščine.
Verjetna je hipoteza, ki izvaja totemizem iz gospodarskih prilik.
V enem kraju je prevladovala ta vrsta divjačine, v drugem druga.
Za plemena je bila divjačina dotičnega kraja, kakor so pač bila
naseljena, eksistenčnipogoj. Služila jim je za me*
njalo pri sosednih plemenih. Zato so jo varovali, prepovedo*
vali jo ubijati, jesti, uredili so pogoje lova (lovopust!) — Videli so
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 129
ljudje v živali nekako duha^varuha; začeli so nositi isto ime, no«
siti razne znake kot simbole te živali, jih narisali na hiše, čolne,
orodja, na lastno telo (posebno v Severni Ameriki): tako je na«
stalo neko mistično razmerje.
Ergologija:
V tej kulturi so prvi začetki trajnega naseljevanja in biva«
lišča se gradijo bolj solidno, ker so plemena navezana na divja«
čino enega kraja. Kupolska ali okroglasta koliba (poveznjen koš)
prakulture se razvije v tipično totemsko hišo z okroglim steno v«
jem in s koničasto streho: s tem, da se streha podpre s stenami,
se pridobi več prostora za zaloge. Kolibo imenujemo navadno
stan brez sten, čigar streha se dotika tal, hiša ima stene.
Prenosno kolibo ali kočo imenujemo šotor. Šotor brez stranic
je po obliki strehe kupolski ali koničasti šotor, šotor s stranicami
je »jurta« ali »kibitka« (Zelthaus). — Šotor je tipičen predvsem
za nomadsko kulturo; kje je stena nastala (v totemski ali nomad«
ski kulturi), ni gotovo. Totemisti prebivajo v raztresenih nase«
Ijih (kot lovci!!), ne kakor poljedelci v gosto naseljenih vaseh.
Obleka :
Ta kultura goji moško, fantovsko lepoto, ker hoče fante pred«
vsem razviti v krepke, športne lovce; zato ima kult nagote, hšpa,
nakitja, toalete las, predvsem pri moških. Da se ohrani skrbno
napravljena frizura, rabijo za podzglavje, ko se vležejo, nizke,
lesene stolčke kot naslonjače. — Tipičen za totemsko kulturo je
pas iz lubja (kot prvi ščit proti bodalom) in ovoj za spolovila
(očividno kot pokrivalo po obrezi).
Tkalstva in lončarstva ne poznajo, orodja so iz kamna in
kostenine, skrbno obdelana in tudi umetniško okrašena. Kot
motiv ornamentike prevladuje prema črta v obliki trikotov in
kotov sploh. Imajo izdolbene sklede, izdolbena drevesa jim slu«
žijo za čolne; orožje je bodalno, zaostreno (kopje, sulica, večkrat
zobčasta); poslužujejo se kopjemeta. Mrliče izpostavljajo dalj
časa.
Tehnika, obrt:
Totemisti so primitivni predhodniki obrti in industrije. Obrt
se je nekako tako porazdelila po plemenih kakor totemi, da
imamo že neko obrtno specializacijo (v Polineziji, Sudanu) in
lahko je mogoče, da današnja delitev v kaste v Indiji, ki ima
vsaka svojo obrt, izvira iz nekdanjih totemskih klano v.
130 Dri L. Ehrlich:
Iz tega se je razvila trgovina (izmenjava obrtnih izdelkov in
totemskih živali) od plemena do plemena, »mešetarji« so bili
nedotakljivi.
B. Socialna kultura:
Totemska kultura potisne moški spol v ospredje, ker
sloni gospodarstvo predvsem na možu kot lovcu. — Ravnoprav«
nost obeh spolov, kakor se nahaja v prakulturi, izgine. Nastajajo
enostranske moške združbe za vojno in lov, predvsem fantov^
ske zveze, diferencirane po starosti (starostni razredi).
Zakoni so mogoči samo med različnimi totemskimi klani, v
klanu stroga eksogamija. Poseben izraz enostranskega prevlado?
vanja moškega spola je patriarhat: po očetu se ravna rodov*
nik otrok, on je lastnik vsega, vladar. Iniciacija (uvedba mla*
dine v sopravno plemensko sožitje), ki se je vršila v prakul*
turi pri obeh spolih, se omeji tu na fante, in sicer ima pri inicia*
ci j i glavno vlogo ozir na fizično moško silo (moč) in zato pod*
črtava iniciacija seksualni element: poveličuje spolno godnost.
Bržkone je s tem v zvezi obred obreze v raznih oblikah (circum*
cisio, subincisio, incisio). Izvor tega obreda ni še popolnoma po*
jasnjen, bržkone pomeni legalizacijo spolnega občevanja, oz.
uvod v normalno spolno življenje. Falitični kult je v zvezi s tem.
Idejo prvenstvene daritve so morda šele nomadi pride j ali
obredu obreze.
V tej kulturi se moški nekako emancipira od družine in že
fantje, ki so člani fantovske zveze, živijo večinoma izven družine
v »fantovskih klubih«, v »fantovskem stanu«; to so posebne koče
za moške; ženskam je vstop prepovedan.
Ker ima vse pleme isto totemsko žival, ki jo izmenjava z
drugimi plemeni, je gospodarstvo stvar plemena; pleme je gospo*
darska edinica; pleme skrbi tudi za ohranitev divjačine z določe*
nimi obredi; svet starešin stopi v tej kulturi radi tega z večjo
avtoriteto v ospredje, oziroma polagoma nastopajo poedini gla*
var j i. Ideja države nadvlada idejo družine.
C. Verske ideje:
V tej kulturi se umakne Najvišje bitje nekoliko v ozadje:
namesto njega stopi solarna mitologija. — Svetlo solnce, izvor
vse rasti in vsega življenja na svetu, zatemni v podobi solarnega
junaka Najvišje bitje. Solncu, kot vzoru lepote in moči se morajo
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 131
zenačiti mladenci v iniciaciji. Tudi spolna godnost nekako pride j
od soin ca kot od vira življenja: zato ponekod obreza ob solnč* ;
nem vzhodu.
Pojavlja se magija, bržkone v zvezi s solarno mitologijo. Od ;
solnca, pravira in vzroka vsega življenja, si človek navzame idejo, |
da bi mogel tudi on obvladati naravne sile in doseči gotove za«
željene učinke: nastane magija, umetnost, ki je v tem, da skuša :
človek učiniti z nedostatnimi sredstvi izredne učinke. Prireja ^
ceremonije, plese v živalskih maskah, da s tem pričara divjačino,
tako tudi plese za dež itd.
Nadalje je neka vrsta verskega razmerja (vsaj navidezno) do
totemske živali, zato tudi do totemskih prednikov, iz katerih baje
izvira klan. S tem v zvezi tudi kult prednikov, oziroma kulturnih
herojev, ki so po tradiciji prinesli ta ali oni kulturni element in
bili totemske živali in ljudje obenem, torej neke vrste manizem. i
Simboli totema so na orodju, orožju, kočah, se rišejo pri inicia« ■
ci j ah fantov v drevesno skorjo ali na tla itd.
D. Kulturnikrog (geografska area) :
Totemistična kultura je v glavnem omejena na primitivne i
narode razen treh pokrajin, kjer tvori bistven element višjih i
kultur (Inka — Peru, vzhodni Dravida — Indija, stari E g i p e t; j
distrikti imajo vsak svoj živalski kult, solnčna mitologija, obreza, ;
balzamiranje). Sicer so glavna ozemlja totemizma: Afrika, ki \
se z izjemo pigmejskih in bušmanskih pokrajin kaže vedno bolj j
totemistično vsaj v starejši plasti. Avstralija, južna obal.
Gvineje, nekateri otoki Melanezije, mali otoki Ind o«
nezije, v Severni Ameriki; severovzhodna plemena Al« :
gonkin deloma, v Južni Ameriki izolirana plemena med ,
Andami in velikimi ravninami obrežja reke Amaconke. ,
Materopravna (dvoskupinska) kultura. .
V nasprotju s totemsko kulturo prevladuje v tej kulturi mati, ■
žena, to je kultura ženskega vlad j a. To nam prav tako tuje nazi« j
ranje kakor ono totemistične kulture izvira iz gospodarske oblike,
kakor je to dokazal že Grosse (Formen der Familie und Formen j
der Wirtschaft, 1896). Kultura obsega starejši kompleks (tipična,
dvoskupinska kultura) in mlajši: kultura svobodnega materinega'
prava (melanezijska). Mlajša je nastala pod vplivom nomadske^
kulture.
132 Dr. L. Ehrlich:
A. Gospodarstvo in ergologija:
V prakulturi je žena nabirala sadeže, kakor jih je nudila
narava. Kje in kdaj pa je žena vsadila sama seme v zemljo
in začela z drogom (motiko) zemljo kopati: začetek poljedel«
stva, enega največjih kulturnih pridobitev. Kdaj je to bilo?
Najstarejši zgodovinski viri iz Egipta, Sumerije, Elama, Kitaj a že
poznajo poljedelstvo. Kje je nastalo? Bržkone v Aziji, in sicer
v južni. Doslej nam znana zgodovina pitomih rastlin kaže v to
smer. Pšenica je bila glavno hranilo Egipta in Mezopotamije
v najstarejših časih, bržkone se je prva pšenica tu privzgojila.
Ječmen pravtako, rž je mlajša, pride v Evropo iz Male
Azije, ajdo uvedejo šele Mongoli v 13. stoletju v Evropo, njena
divjača se nahaja v bajkalski pokrajini, riž je iz Indije ali Ki*
tajske (tam tudi kot divjača), bombaž iz Birme, banana
gotovo iz južno vzhodne Azije, odkoder šele pride v Afriko,
sago (škrob) takozvane Sagopalme je glavna hrana nove Gvi*
ne je in deloma malajskih otokov, taro, predvsem v južni Aziji
(zauživa se korenina, podobna pesi ali repi), j a m s, gomolj
(kakor krompir), pravtam. Prav tako so prišli iz Azije mak,
kostanj, sladkorni trst, sadna drevesa (jablane,
hruške, črešnje, orehi, breskve, marelice).
Z novega kontinenta Amerike je koruza, krompir, fižol,
solnčnica, tobak, paradižniki, manjok (strupeni gomolj, ki se na
razne načine čisti strupa).
Hrana je predvsem vegetarična in se v prvi dobi, ko še ni
lončarstva, pripravlja v vročem pesku ali z razbeljenimi kamni.
Ergologija:
V starejši kulturi je glavno orodje motika. V mlajši kul*
turi (pod vplivom Nomadov) plug. Radi večjih zalog živil se je
stan, ki je bil v prakulturi zaslon (z drogi podprto vejevje),
razširil v pravokotno hišo z dvokapno streho. Obleka
je večinoma iz rastlinskih vlakenc ali lubja, animalsko
blago (kože) stopi v ozadje. Predvsem se rabi rotang (vlakna
palme). Isto blago tudi za ščite, tetive, loke, koše, košarice itd.
V tej kulturi iznajde žena pletarstvo: košarice, spletene
iz spiralnih svitkov (stebla lijane ovita z vlakni). V mlajši kulturi
iznajde žena tkalstvo in lončarstvo.
Orodje in orožje kaže masivne okorne oblike z ozirom na
prevladujočo kvantiteto produkcije (totemistična kultura je
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 133
ustvarila finejšo, bolj umetniško tehniko). Orožje je predvsem
udarno: kakor n. pr. buzdovani, kiji z okornim debelim
oglavjem. Nadalje kamnite sekire, privezane kakor s pletenim
ročajem k toporišču. (Totemska sekira pa tiči v razklanem topo«
rišču kakor zagožen kij.) Tudi prače služijo za lučanje kamenja,
kot obramba široki ščiti. V zvezi z udarnim orožjem: trepa*
nacija. Kot prometno sredstvo predvsem čoln iz desk
ali drevesnih skorij (izdolbeno drevo je tipično za
totemsko kulturo). V ornamentiki prevladuje okrogla črta,
me an d er, dočim v totemski prema črta, posebno značilna je
trikotna ornamentika.
Godala: tolkalna: boben z ozko zarezo za dajanje
signalov, nadalje boben iz kože, potem harmonika na zvočne
palice, na katere se udarja (marimba v Afriki); pihala*trobila
(panova flavta); strunska glasbila (večstrunska gitara).
V mlajši poljedelski kulturi, kakor se je razvila
v tropičnih nižavjih južne Amerike (obrečje Amaconke, Ori«
noka), Afrike (obrečje Kongo, Niger), v malajskem in melanezij«
skem otočju je že tudi govedoreja in svinjereja (ne pa v Ame«
riki). Nadalje opojne pijače iz raznih rastlinskih sokov: palmo«
vina, banano vina, betel, kava, kajenje.
B. Socialne razmere:
Žena je začela obdelovati polje in postala s tem lastnica
zemlje in njenih sadežev. Obdelovanje zemlje postane glavni vir
eksistence, lov stopi v ozadje, ker zahteva poljedelstvo stalno
naselitev, poljedelstvo je sploh sovražno divjačini. Ker je žena
glavna nositeljica gospodarskega življenja, nastane matriar«
hat, ki pomeni: a) mož mora služiti več let, da si dobi ženo; po
poroki ah ostaneta ločena, da jo mož samo obišče od časa do
časa ali se presch za nekaj časa ali za stalno k plemenu svoje
žene; b) otroci dedujejo po materi posest in ime, rodovnik po
materi; c) mati, oziroma njen brat, ima polno avtoriteto, mož
ostane bolj ali manj tujec v ženinem plemenu, se ponekod tudi
ne sme udeleževati obredov tega plemena.
Glede sklepanja zakonov je žena svobodna, oziroma ona
snubi. Pleme je (v starejši kulturi) mehanično razdeljeno v dve
skupini. Zakon je samo mogoč med člani teh dveh skupin, nikdar
pa ne med člani iste skupine.
134 Dr. L. Ehrlich:
Iniciacijadeklet:
Doba prve dekliške menstruacije = spolne godnosti se strogo
praznuje: mora ostati doma, se kopati, maziliti, postiti... fan«
tovska iniciacija odpade.
Tajne moške zveze (kot reakcija proti ženam) se
skušajo s pomočjo mističnih obredov, maškerad uveljaviti, fun«
girajo kot tajna policija in si lastijo nadoblast.
Kuvada spada v mlajšo kulturo, razširjena je predvsem
v južni Ameriki in zadnji Indiji: mož mora ob porodu žene
nekako namesto žene markirati vse okolnosti poroda, očividno
da more žena iti za svojim delom.
Poligamija, suženjstvo:
V starejši dobi je enoženstvo, pa polagoma stopi namesto
daljše služnosti od strani moža kupovanje neveste; tako postane
žena za moža stvar. Bogataš si kupi več žen, žena je dragocena
delavka, sužnja. Položaj žene prehaja torej v tej kulturi iz enega
ekstrema v drugega.
V mlajši kulturi se pojavlja veledružina, nastanjena v podol*
govati stavbi (dostikrat na koleh).
Tipična oblika naseljevanja je vas, ki je tudi politična enota.
Med vasmi je živahna lokalna trgovina, ki je v rokah žene, ker
gre predvsem za poljedelske pridelke (branjevke). Morda je v tej
kulturi nastal prvi denar (školjke, korale).
C. Verske ideje:
Oblika poljedelstva in ženskovladje vplivata na verske ideje.
Najvišje bitje prakulture stopi v ozadje, namesto njega stopi
p r a m a t i (kakor v bumerangovi kulturi pračlovek). Istoveti se
z luno, kakor prej praoče; žena je pogostoma duhovnica in
šamanka.
Nadalje stopijo namesto Najvišjega bitja nešteti
duhovi, ki oživljajo vso naravo, duhovi zemlje: an i«
mize m. Kako ta nastane? Morda tudi iz lunarne mitologije.
Kakor iz temne lune izrastejo razne faze lune, tako iz mrtvega
človeka, ki je v zemlji, torej iz zemlje novi duhovi. Nadalje se
temna luna vedno znova vojskuje proti svetli luni in jo uničuje,
zmanjša —■ iz mrtvega prvega človeka izhajajo zli duhovi,
ki človeka v obliki bolezni, vremenskih nezgod napadajo in oško«
dujejo. Tudi manizem, kult prednikov, je za razlago animizma
važen. Duše prednikov so v zemlji in jo oživljajo. Te duhove
je treba pridobiti z molitvami in žrtvami. Od
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 135
njih je odvisna rodovitnost zemlje. Ti duhovi so
silno krvoločni in zahtevajo duše kot ceno za svojo naklon je*
nost. Duša je pa v krvi, zato mora teči človeška kri. Ce
se človeku posreči, si pridobiti naklonjenost duha, oziroma ga
obvladati z raznimi vkletvami in ga prisihti, da stalno biva pod
kakim drevesom ali kamnom (fetiš), potem lahko vse od njega
dobi, če ga napoji s človeško krvjo; kri mora curljati na fetiš.
Fetišizem je v tem, da je duh stalno zaklet v predmet in pod*
vržen človeku.
Možje se, da parahzirajo nekoliko prevladni vpliv žensk,
družijo v tajnih moških zvezah, ki v skritih kočah častijo člo*
veške lobanje. Te predstavljajo bržkone lobanjo luninega pra*
očeta in lovci na človeške glave skušajo oživljati v sebi s kultom
lobanj življenske sile praočeta. V zvezi s tem bo deloma kani*
balizem. Moške zveze prirejajo plese v maskah, češ v maskah
se javljajo duše mrtvih. Krvne človeške, pozneje živalske žrtve,
katerim se iztrgajo srce, pljuča, drob, naj simbolizirajo usodo
lunarnega pračloveka, iz katerega so, ko je segnil v zemlji,
izrastli duhovi, ljudje, vsa vegetacija; tako naj tudi iz teh žrtev
poganja nova življenska sila.
Posebni organi, ki znajo preganjati vremenske nezgode,
ozdravljati bolezni, množiti divjačino, oplojati naravo s tem, da
simbolizirajo praočeta ali pramater (obleka in boben predstav*
Ijata praočeta in njegovo lobanjo), so šamani. S plesi, z zaklet*
vami, z izumetničenim obredom obvladajo v ekstazi duhove in
vtelesijo v sebi praočeta.
Nomadski kulturni krog.
P. Schmidt, opisuje nomadsko kulturo kot samostojen kul*
turni tip, ki je nastal predvsem v sibirski stepi. Bržkone se je
ta kultura razvila neposredno iz prakulture (Eskimo, Samojedi).
Kakor se je iz prostega nabiranja sadežev razvilo nekdaj polje*
delstvo, tako se je kje iz lovstva razvila živinorejska kultura
nomadov. Tri glavne skupine obsega nomadska kultura:
1. Sibirska plemena (Uralo*altajska);
a) Starosibirce (Čukči, Korjaki, Itelmi, Jukagiri, Jenisejci
20.000);
b) Novosibirce (C u n g u z i, 66.000, ki nomadizirajo po vsej
Sibiriji, Mongoli ali Burjati okrog Bajkalskega jezera,
400.000, Turki pod imenom Jakutov, Tartarov, Alta j cev, Kir*
136 Dr. L. Ehrlich:
gizov, Baškirov, Uzbekov, Čuvašev, okrog 13,000.000. Samo*
j e d i * F i n C e v, 42.000 v Aziji.
2. Arij ci ali Indoevropejci tvorijo srednjo skupino nomadov,
bržkone so prihajali iz Turkestana skozi južno Rusijo kot no*
madi v Evropo in tam šele od predindoevropskih plemen pre*
vzeli poljedelstvo; drugi del se je obrnil kot Medij ci, Perzi proti
jugu in zasedel Perzijo in Mezopotamijo, tretji del Indijo, četrti
del kot Armenci Malo Azijo.
3. Hamito*Semiti; njihova domovina je bila ali Arabija ali
Mezopotamija. Iz Arabije so okrog 2000 pred Kristusom šli kot
nomadi skozi Sirsko puščavo, zasedli Mezopotamijo in podjar*
mili poljedelske Sumerce. Nekje v prednji Aziji se je odcepila od
njih hamitska veja, se selila v Afriko, tam zasedla vso Afriko do
Kanarskih otokov (Tuareg, Berberi, Kabili, Egipčani, Gala, Ba*
hima in morda celo Hotentoti).
A. Gospodarska kultura:
Za nomade je tipična živinoreja. Celo pleme se seli stalno
od kraja do kraja. Hrana, obleka, posode, šotori itd- se pridelajo
od živine. Kot hrana služi v prvi vrsti meso, mleko, kri; za obleko
koža, dlaka, usnje; zo posode usnje, za šotore kože. Živinorejec
se razlikuje od lovca v tem, da goji cele črede ene pasme, lovec
pa žival uniči. Z živinorejo se začne kapital (capita... toliko
glav živine).
Krotitev, udomačanje živine, je velik kulturni čin in zelo
težavna stvar; šele po mnogih rodovih se instinkt živali človeku
prilagodi. Pleme mora ostati vedno nekako v bližini svojih čred,
ko jih pastirji ženejo od pašnika do pašnika. Kvečjemu eden do
dva meseca ostanejo na enem kraju. Geografske in klimatske pri*
like dirigirajo selitve nomadov. Pozimi so nomadi v nižavi, v
predgorovjih, živina koplje večkrat pico izpod snega. V vročem
poletju se umaknejo v gorovja. Deloma se selijo v vročem poletju
v severne stepe. Kot udomačene živali pridejo v poštev: velblodi,
severne jeleni, konji, goveda, ovce, koze, osel. Najbolj tipični
Nomadi so Kirgizi v centralni Aziji. Večkrat ima ena sama dru«
žina 50.000 ovac, 5* do 10.000 konj; koze se rabijo predvsem kot
živali vodnice. Konje redijo nomadi kot jezdno žival in posebno
tudi zaradi kobiljega mleka, ki se v ovčjem mehu pretolče in
opleta s tolkačem, mleko se skisa in kipi in po štirih dneh se pije
kot neke vrste opojna pijača: kumis po imenu. Selitev z zimskih
na poletne pašnike ali obratno je zelo važen dogodek in se
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 137
praznuje tudi z določenimi obredi. Spored: najprej ovčje črede s
kozami kot vodnicami, potem konji, za njimi goveda, na koncu
velblodi z vso prtljago, pohištvom itd. Žena gospodinja jaha na
konju in vodi za seboj na povodcu velbloda, za katerim gre dolga
vrsta drugih velblodov.
Kdaj in kje je nastala živinoreja? Hahn zago*
var j a že 20 let teorijo, da so poljedelci iznašli živinorejo in da je
živinoreja nekako postranska panoga poljedelstva; baje se je to
zgodilo v Babiloniji. Njegov razlog, da namreč nomadi tudi
danes povsod gojijo poljedelstvo, ni odločilen. So nomadi, kakor
Hotentoti, ki ne poznajo poljedelstva.
Kulturno*historična šola trdi, da je živinoreja enkratna kul*
turna iznajdba, in sicer se je to zgodilo v stepah srednje Azije, in
pod vplivom te iznajdbe so se upitomili v južnih poljedelskih
kulturah morda perutnina, svinja, govedo. Za centralno Azijo
govori to, da se tam nahajajo divje zvrsti konja, velbloda,
jelena in da je pokrajina za to primerna.
Motivi za udomačenje živali: so morda sport (kakor pri
pticah) ali korist: mleko, priprega, ježa, če ni zadostovala že sim*
bioza. Žival išče bližino človeka za živež, varstvo.
Katera žival je bila prva udomačena žival?
Ni gotovo. Pes se pojavlja v prazgodovini šele na meji med
paleolitikom in neolitikom. Pri sedanjih narodih, ki rabijo psa
za vprežno žival, se je v nekaterih krajih pes nekoliko umaknil
konju in severnemu jelenu. Rabijo psa v mrzlih severnih krajih
(Eskimi, Ost jaki, Samojedi, Jukagiri, Čukči, Korjaki. Ainu,
Kamčadali, Gilijaki, tudi Rusi v teh pokrajinah). Na gospodar*
stvo pride deset psov; ena priprega 10 psov prevozi na dan 350
do 400 funtov po 80 km. Psi so bolj vztrajni kot jeleni in konji,
čeprav ne tako brzi.
Severni jeleni služijo vsem severnim plemenom kot
vprežna žival, obenem tudi za hrano in obleko, pri Čunguzih pa
tudi kot jezdna žival in za mleko. Najbolj so udomačili jelena
Čunguzi in za njimi Jakuti. Ti so prišli z juga in kot nekdanji
konj ere j ci so bili bolj sposobni za to. Jakuti prevažajo v teh
krajih z jeleni pošto. Pri Starosibircih je jelen bolj divji in
ostane le v čredi, tako da prav lahko spet zdivja. Čukči tudi radi
privabijo divjega jelena v svojo čredo za križanje. Toda še
nikdar se ni posrečilo, da bi mogli danes doživeti ukrotitev
138 Dr. L. Ehrlich:
divjega jelena. V Ameriki jelen ni udomačen. Morda se je
jelen šele pozneje udomačil, ko so se bili Eskimi in Indijanci
že izselili v Ameriko. Jelen je zelo glupa žival, niti po dolgih
letih ne spozna svojega gospodarja in ne more ostati na potu,
če ni na vajetih ali privezan k drugemu vozu.
Konj je bil bržkone ukročen pri Turko^Tatarih. Zakaj?
Divji konj se še sedaj nahaja v Cungariji. Amerika in Avstra«
lija ne poznata konja. Kulturni narodi starega sveta Kitajci,
Indijci, Babilonci pa poznajo konja od leta 2000 pred Kristom,
toda za isto dobo je ugotovljeno, da ga je poznala centralna
Azija. V prazgodovini se konj pojavlja šele v neolitiku v dobi
brona, bržkone so uvedli Azijci konja iz Azije v Evropo.
V e 1 b 1 o d je bržkone tudi doma v notranji Aziji, vsaj dvo'
grbni. Približno 1100 pred Kristom pride v Mezopotamijo.
Govedo je doma najbrž kje v južni Aziji, morda je
banteng iz Sunda ali zebu iz Indije prvotno pleme. Govedo je
očividno starejše kot konj, kajti pojavlja se že v kamneni dobi
neolitika in je bilo udomačeno v Evropi pred prihodom Arijcev.
Ergologija nomadov:
Ergologija je revna, ker so nomadi doma v stepi. Obleka
večinoma iz usnja, kože. Bržkone izvirajo iz nomadske kulture
hlače (radi jahanja). Klasični narodi: Rimljani, Grki, Egipčani
niso poznali hlač, pač pa Medi, Perzi, Germani. Tudi mokasin
(čevlje in hlače iz enega kosa usnja) je od nomadov, na severu
porabljajo oni obuvala, obleko, sukno iz težke kožuhovine.
Kot stan se pojavlja v tej kulturi šotor v dvojni obliki.
Bolj na severu kot koničasti ali piramidni šotor, posebno pri
jelenorejcih. Ogrodje iz lesenih drogov je poleti pokrito z bre«
zovim lubjem, pozimi z jelenovo kožo. Bolj na jugu se pojavlja
prava hiša s stranskimi stenami in s koničasto streho (jurta ali
kibitka). Čukči imajo znotraj v jurti še posebno pravokotno spah
nico iz jelenovih kož. Kor jaki jih imajo celo več. Morda je tu
kombinacija nomadske in matriarhalne kulture. Ob ledenem
morju poznajo Korjaki, Čukči in Eskimos tudi podzemsko hišo,
ki je deloma zakopana v zemljo in pokrita s prstjo. Od zgoraj je
odprtina, skozi katero se pride po lestvi.
V tej kulturi je bržkone nastalo kolo kot vozilo. Vodna pro«
metna sredstva so najbrže starejša. Gotovo tudi krplje, smuči,
sanke. Morda je kolo nastalo iz sank ali iz valjarja. Kolo se najde
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 139
samo v višjih kuhurah. Od začetka so morda konji in velblodi
vlačili po tleh na drogih naloženo blago in tu se je morebiti valjar
podložil. Kot orožje i rabijo nomadi bodala, sulice, kopja,
meče, sablje, predvsem pa lok in puščico. V Aziji se najde po*
sebna vrsta loka, namreč refleksni zloženi lok: refleksni se napne
v protinaravni smeri, da ima večjo prožnost. Zloženi lok pa je
sestavljen iz dveh lesenih drogov ali iz roženine in kit, da je tem
močnejši.
B. Socialna kultura:
Tipična je veledružina. Radi skupne črede ostanejo
sinovi pri očetu. Družina se torej okrepi. Oče postane patriarh.
Razvije se patriarhat. Te močne družine so velika življenjska sila
nomadov, ki jim daje premoč nad drugimi kulturami. Za družino
je treba okrog 300 jelenov. Vzdržati nekako se morejo samo
bogatejši, slabe j ši pa delajo pri bogatejših. Pri nomadih vlada
izrazita monogamija, tako da o poligamiji v večjem obsegu
ne more biti govora. Monogamija je prevladala tudi pri Indo*
evropcih in vlada še danes pri Hamitih. Semiti so vpeljali poliga*
rtiijo pod vplivom drugih kultur.
Nevesta je odvisna od očeta. Ženin plača k a 1 i m — odkup*
nino, neko število glav živine. Toda večkrat tudi ženin uropa
nevesto, ampak z njeno vednostjo. Nomadi visoko cenijo pred*
zakonsko devištvo, prav posebno Starosibirci. Čukči in Korjaki
zelo obsojajo druge nomade, ki kupujejo nevesto kakor bi bila
žival. Pri njih mora ženin služiti več let za nevesto in tudi ob
sklepanju zakona mora ženin prestati trdo preizkušnjo, pri kateri
ga sorodniki, predvsem ženske, zavirajo, tepejo, deklico skrijejo
itd., simbol nevestine svobode. Značilno je, da je zakonska po*
godba pri mnogih neveljavna, če se dokaže nezvestoba neveste.
Celo smrtna kazen se večkrat izvrši. Pri poroki, ko nevesta za
vselej zapusti veledružino svojega očeta, je ženitvanjski
sprevod z mnogimi konji, velblodi, zelo slovesen. Neke vrste
odpor, navidezni boji, odpor neveste itd. spada k ceremonijelu.
V družini stopi žena nekoliko v ozadje za možem. Ni več
enakopravnosti kakor v prakulturi, zato ker je živinoreja in ani*
malistična hrana, ki je predvsem odvisna od moža, na prvem
mestu. Prvorojenec uživa posebne socialne in gospodarske
pravice. On sledi očetu kot patriarh in zato tudi podeduje naj*
večji del vsega premoženja.
140 Dr. L. Ehrlich:
C. Verske ideje:
Nomadi poznajo Najvišje bitje in ga častijo kot gospoda ne«
besnega svoda. Nebesni svod, ki se povzpenja nad nepregledno
stepo je bil nomadom simbol božanstva. Ta nebesni Bog je duh,
ki je večen, pravičen, vir življenja, vlada svet. Mongoli so ime«
novaU tega Boga Tengri. Turki poznajo tudi besedo Tengeri,
Tangri, Tangara, Tari, kar pomeni nebo. Samojedi poznajo
nebesno bitje pod imenom Num, Jumo in Finci poznajo tudi to
ime Jumar. Voguli, ki so v sredi med Samojedi in Turko«Mongoli,
poznajo Numi«Torum, torej je Num isti kot Tengri. Nomadi
prinašajo svojemu nebeškemu gospodu prvenstvene daritve, in
sicer mu darujejo kumis ali pa tudi živega konja, ki ga pa ne
umore ampak zapodijo v stepe. Krvave žrtve, pri katerih sode«
lujejo vedno šamani, pa darujejo duhovom, kar je očividno vpliv
matriarhalne kulture. Najvišje nebesno bitje poznajo tudi Indo«
germani (Dyaus Pitar, Jupiter itd.) in Semiti (Alah, El).
III. Sekundarni kulturni krogi.
Etnografski zemljevid nam kaže, da se redkokje nahaja kak
kulturni tip v čisti obliki. Vsled selitve kulturnih ciklov so na«
stale različne mešanice.
Totemistično«matriarhalna kultura.
Obe kulturi se predvsem nahajata pri primitivnih narodih in
sta se širili po vsem svetu, vsled tega tudi njuna kombinacija.
A. Gospodarstvo:
V gospodarskem oziru pomeni ta mešanica združitev višjega
lovstva in poljedelstva. Vsled tega se predvsem razvija trgovina:
izmenjavanje poljedelskih pridelkov s tehniškimi izdelki totemi«
stov. Tako n. pr.: se vrši v Melaneziji izmenjava med poljedel«
skimi proizvodi obmorskih plemen (kokos itd.) z bodali, pasovi
itd. totemistov v notranjosti. V Avstraliji se izmenjavajo ščiti in
bumerangi s sadeži in jedili. Irokezi in Huroni (poljedelci) so
daj aH tobak in druge pridelke za puščice, kože itd. Algonkin«
Indijancev. Glede e r g o 1 o g i j e: kanu iz izdolbenega debla ima
še ob straneh deske. Bodala, sulice se nahajajo skupaj z buzdo«
vani, kiji in tudi še z lokom. Četverokotna hiša ima piramidno
ali koničasto streho. Okrogle kolibe s koničasto streho tvorijo
vas ali pa četverokotne hiše so raztresene kot posamna naselja.
V umetnosti se pojavlja živalska maska, tudi pri plesih.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 141
B. Socialne razmere:
Dvoskupinska organizacija se združi s totemskimi klani. Na«
vadno se totemski klani porazdele med obe skupini, n. pr.: sku«
pina: Sokolov — Orlov se deli v totemske klane Kenguru,
Emu, Netopir; skupina: Vran se deli v klane: Kača, Podgana,
Mravljinčar. Med člani teh dveh skupin je stroga eksogamija.
Totemist klana Kenguru se sme poročiti samo s članico klana
Kače itd. Medsebojni vpliv se vidi tudi že v tem, da dobita glavni
skupini tudi ime totemističnih živali. Prav posebno figurirata
n. pr. v Avstraliji orel in sokol kot zastopnika ene skupine, vrana
kot zastopnik druge.
C. Verske ideje.
V mitologiji se združi solarna mitologija totemizma z
lunarno mitologijo matriarhata. Skušajmo razložiti. Prva lunarna
mitologija se pojavlja v kulturi bumeranga; luna postane simbol
pračloveka, pradeda človeškega rodu in stopi na mesto najvišjega
bitja. V matriarhalni kulturi se časti pramati in luna je nekako
predstaviteljica te pramatere ali pradedinje. Dve glavni fazi lune,
svetla in temna luna, sta brata, sinova pramatere, eden simbol
svetlih vzvišenih lastnosti, drugi simbol temnih in nižjih. Ko
prideta totemistična in patriarhalna kultura v stik, stopi solarni
junak na mesto svetle lune in temna luna postane lunarni
junak kot tak. Po vsem svetu so neke živali (sokol, orel, volk,
lev, v Avstraliji tudi kenguru in emu) simboli solnca, kača, vra«
na, mravljinčar, podgana, pajek, črv, zajec simbol lune. Prvotno
sta skupini matriarhalne kulture imeli imena brez pomena ali pa
imena, ki sta v kaki zvezi s svetlo in temno luno. Pod vplivom
totemistične kulture se zdaj en razred nekako veže s solncem,
vsled tega ime sokol, kenguru, emu itd. Drugi razred se veže z
vrano, kačo, mravljinčarjem itd. — V Egiptu nastopita za solnč«
nim Bogom Ra: svetli Osiris in temni Set. Tajne moške
zveze matriarhalne kulture se združijo s starostnimi razredi
totemistične kulture. Postanek stanov. Iniciacija deklet, ki je bila
v matriarhalni kulturi samo zunanja, se komplicira z operacijo
iz totemske kulture.
Mešanica nomadske kulture s totemsko ali
matriarhalno.
Nomadi potrebujejo zaradi svojega gospodarstva velike pro«
store, na svojih jezdnih živalih se hitro premikajo, poljedelci so
142 Dr. L. Ehrlich:
navezani na grudo. Čisto naravno je, da so nomadi udirali v polje«
delske kraje in tam ugrabili sadeže poljedelcem, oziroma so pe=
riodično zahtevali neko odkupnino. Črede ne spoštujejo nobenih
meja, polje pa je po svojem bistvu omejeno in začrtano. Bolj
ko se je razvijala živinoreja na eni strani in poljedelstvo na drugi,
bolj sta prišli kulturi v nasprotstvo in na mnogih delih sveta so
nomadi trajno in stalno zavzeli poljedelske pokrajine in ustva«
rili popolnoma novo kulturo. Prav ta mešanica teh kultur je
ustvarila veledržave in višje kulture, n. pr. v Polineziji, v Mehiki,
Peru, na Kitajskem, kulturo Babiloncev, Egipčanov, v Sudanu in
končno kulturo v Indiji in v Evropi (Grki, Rimljani itd,). Toda
ta mešanica se ni oblikovala povsod na isti način. Ne moremo
govoriti o enotnem kvilturnem tipu, ki bi bil nastal v enem kraju.
Mešanice so zato različne, ker so se razlivale nomadske čete na
vseh delih sveta čez poljedelske pokrajine. Na splošno lahko pra«
vimo, da je združitev nomadske kulture s poljedelsko ustvarila
vse večje kulture na svetu in da je ta zgodovinski pojav odločilna
tema zgodovine sploh.
A. Gospodarstvo:
Omenili smo, da so, ker sega prvotna domovina nomadov od
severovzhodne Azije do Afrike, nomadi udirali na vse strani
v poljedelske kulture in da so nastale različne varijante mešanic.
Take varijante so n. pr. sudanska kultura, polinezijska kul«
tura. Ena je bolj ceUnskega značaja, druga pomorskega. Ali pa:
na enem delu sveta je prevladala bolj totemska tehniška kultura
in je nekako umetnost obvladala kulturo drugih panog (kakor v
Egiptu, Grčiji, Polineziji in Peru). Drugod spet je poljedelska
kultura bolj prevladala. Tako n. pr. v Mezopotamiji, na Kitaj«
skem, kjer se vsa obrt, umetnost podreja kmečko demokratski
podlagi. Industrija nekoliko zaostaja, morda tudi zaradi tega, ker
ni totemistične podlage. V Indiji se obratno spet obrt speciali«
žira po kastah. Zdaj je dognano, da slonijo indijske kaste na pre«
darijskih temeljih, očividno na totemizmu.
Nomad pride v poljedelske kraje kot osvojevalec, gospodar.
Poljedelsko, ročno delo zaničuje. Tega ni vajen. Kljub temu pa
stremi za tem, da zagospodari nad zemljo in njenimi pridelki.
Domače ljudstvo razlasti, oziroma si ga podvrže, zasužnji.
Nomadi si razdele zemljo med seboj, obdeluje jo pa domače
prebivalstvo. Nomadski kralji, nomadski patriarhi združijo
kolikor mogoče veliko zemlje v svojih rokah. Tako n. pr. v
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 143
Babiloniji, tako v Egiptu. V Indiji direktna razlastitev ni bila
mogoča radi preobširne zemlje, pa Arijci so si znali pridobiti
višji vpliv z versko=mističnimi sredstvi. Na Kitajskem je sicer
močna kmečka struja, tako da ljudstvo ni oropano lastnine, toda
cesar (»Sin nebes«) je veljal kot vesoljni lastnik zemlje. Na Ja«
ponskem so v prejšnjih časih bili cesar in višji stanovi izključni
lastniki zemlje, v Mehiki, v Kolumbiji, v Peru so bili vladarji
neomejeni gospodarji zemlje. Na Kitajskem in v Peru se je celo
zemlja delila vsako leto na novo. V Ugandi in Ruandi so Hamiti
(Batuci, Bahima) izključni gospodarji zemlje. V tej mešani kulturi
posoja nomad vprežno živino poljedelcu za plug. Obenem mu
tudi da gnoj od živine za plodovitejše poljedelstvo. Prometna
sredstva se zboljšajo, kolo nomada se porabi za poljedelstvo.
Nomadi organizirajo v velepoteznih oblikah gospodarstvo. V
Egiptu vršijo kontrolo nad kanalizacijo in namakanjem zemlje.
Na nekaterih delih sveta je nomadski vpliv manjši. Tako n. pr.
je v ospredju poljedelski element v južni Kitajski, na severu
pa že prevladuje nomadska kultura (konj, velblod, voz itd.), na
jugu nosilnice, ladje itd. Na Japonskem, v Indoneziji in Ameriki
se vrši poljedelstvo brez vprežne živine, pač pa poznajo jezdno
in tovorno žival, konja na Japonskem, v Ameriki lama. V Poli*
neziji sploh ni udomačene živali, razlog: geografske prilike otočja.
Zelo razvita je tehnika umetnega namakanja v Polineziji, v južni
Aziji, Mezopotamiji, Egiptu in v Ameriki, Mehiki, Peru.
Ergologija teh mešanih kultur seveda tudi ni enotna.
Tako imata polinezijska in sudanska kultura (najbolj preiskani,
ker segata v primitivne kulture) svojo posebno ergologijo.
V Polineziji: tehnično zelo popoln čoln s suličastimi vesli, tri*
kotna jadra. Posebno razvita je tehnika obdelovanja lubja (za
obleko) palmovih vej, zelo različni in slikoviti kiji, nadalje po*
sode, okrogle sklede, izrezljane iz lesa, za Sudan je pa zelo tipična
tehnika železa (obroči, obodi, zapestnice, ovratnice, sekire, srpi,
bodala). Glede tehnike železa: Železo je izmed kovin naj zadnje
prišlo v tehniško porabo. Povsod je poraba bakra in brona pred
železom ugotovljena. Za Evropo smemo trditi, da je približno
tretje tisočletje pred Kristom doba bakra, drugo tisočletje doba
brona, prvo tisočletje doba železa. Tehnika železa je namreč zelo
težka in komplicirana in zato so druge kovine, zlato, srebro, ba*
ker itd., prišle prej v porabo. Bržkone so tudi mehovi in vsa teh*
nika topenja železa nastala kje v Aziji. V Ameriki, čeprav je
tam toliko železne rude, tehnika železa ni bila znana in pihal
144 Dr. L. Ehrlich:
na meh niso rabili v tehniki bakra in brona. Tehnika železa je
morda nastala kje v zahodni Sibiriji med poljedelci, kajti
nomadom je prepovedano prekopavati zemljo, z zemljo sploh
nimajo veliko stikov, a izmenjavali so od prvih iznajditeljev
železo za orodje in orožje.
B. Socialna kultura:
Že pri gospodarstvu smo omenili, da so nomadi hoteli za«
gospodariti nad zemljo. Nomadi so se čutili vzvišene nad polje«
delci in totemisti. Imeli so boljše orožje (lok in puščico), bili so
bolj gibčni (konji, velblodi), bolj bojeviti in enotni (veledružina),
zaničevali so ženskovladje matriarhalne kulture, ročno delo in
rokodelstvo totemistov. Ne z znojem, ampak s krvjo, so hoteli
zmagati. Nadalje so bile njihove verske ideje (Najvišje nebesno
bitje) daleko vzvišene nad živalskimi totemi in animizmom niž«
jih narodov. Zemljo so razlastili, oziroma se je polastili, kakor
smo že omenili, da so jo na novo razdeljevali; prejšnji prebivalci
so postali njihovi služabniki, sužnji. Družba se razvija vertikalno
v najvišje, srednje in najnižje stanove ali stopnje. Kralj je abso«
luten dedni vladar. Kakor se nomad sploh ne druži rad s polje«
delci, tako mora tudi kralj ostati čistokrven (vsled tega ponekod
zakon s sestro. Kralj ima absolutno oblast (Čingiskan, Tamerlan),
ne rabi več starešin, temveč glavarji plemen postanejo njegovi
satrapi. Okrog njega se zbirajo njegovi zvesti oprode kot mini«
stri (služabniki), katere si on prosto izbere. Kralj je vir in temelj
vseh zakonov, vse pravice, on je obenem tudi sodnik. V tej kul«
turi nastane dvor z luksusom. Za dvor veljajo minuciozni pred«
pisi, kralja nikdo ne sme videti, pred kraljem morajo vsi ležati
na tleh, se smejati ž njim itd. Kralj postane božanstvo ali vsaj
ljubljenec Boga, kralj edini daruje, pa je tudi odgovoren za
vreme. Kralj stopi v sorodstvo z božanstvom. Kralj je solnce,
vir življenja, ki se ne sme starati, vsled tega kralja po neki
dobi umore. Kralj razdeli fevde: njegovi oprode dobijo zemljo
proti obveznosti, da so kralju vedno na razpolago. Ti fevdalci
oddajajo spet zemljo nižjim fevdalcem in tako naprej. Končno
je kmet tlačan zadnji, ki obdeluje zemljo za svojega gospo«
dar j a. Suženjstvo: Velepotezen nomad uporablja mase
totemistov rokodelcev in poljedelcev za velika dela, kanalizacijo,
stavbe, piramide, templje itd. Zato krati tudi osebno pravico do«
mačinov. Egipet, Babilonija, Rim, Grčija slonijo na suženjstvu.
Tudi Peru, Mehiko, Kolumbija. Suženjstvo je nastalo pri višjih
kulturah pod vplivom Nomadov.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 145
C. Verske ideje.
Nebesno božanstvo se istoveti s solncem, (Mitra?), tote»
mizem povzroča poseben kult ene ali druge živali, bika, goveda
(v Indiji!).
Ali pa: nebesni bog (nomadski) ima za ženo mater^boginjo
zemljo (matriarhalno). Iz Najvišjega božanstva, duhov pred«
nikov in duhov narave se razvija polagoma politeistični panteon;
paralelno s socialnim stopnjevanjem slojev tudi hierarhija
duhovnikov.
Slovstvo in viri, ki sem jih passim uporabljal:
W. Schmidt u. W. Koppers, Gesellschaft u. Wirtschaft der
Völker, 1. 1924.
Dr. Georg Buschan, Illustrierte Völkerkunde, I. Bd. 1922,
II. Bd. 192
F. Gräber, Ethnologie in Kultur d. Gegenwart, 1923.
Semaine d'Ethnologie religieuse, I (1913), II (1914), III (1923),
IV (1926).
Razni letniki revije Anthropos.
A. Gahs, Kopf», Schädel» und Langknochenopfer bei Rentier»
Völkern, Festschrift gew. P. W. Schmidt, Wien 1928.
146
Dr. L. Ehrlich:
Kulturni tipi
I. Pra-
1. Pigmejski
(cksogamno monogam
mistični).
materijalna kultara,
nižji lovci, zasloni pro«
ti vremenu, koši, orodje
iz lesa, školjk, kosteni«
ne, neobdelanega kam^
na, kot orožje primitivni
lok; sulic, kijev skoro
ni.
sociologija,
monogamija, ravnopravs
nost moža in žene, lokal«
na eksogamija.
2. Tasmanski
(eksogamsgeschlechtss
totemistisch).
nižji lovci, zasloni, pri^
mitivna orodja iz kams
na, zaostrena bodala,
metalna orožja, plav.
monogamija, sledovi pos
ligamije, spolni totemi*
zem, lokalna eksogamija.
3. Bumerang
(eksogam«gleichrechtî
lieh).
4. Arktični
nižji lovci, zasloni,
orodja iz kamna in \t;
sa, orožje: bumerang ali
zakrivljena metala iz le<
sa, v Afriki iz železa,
prvi ozki ščit iz lesa,
plav.
nižji lovci, orodja in
orožja večinoma iz lesa
in kostenine, okrogla
stanišča, ali podzemska,
ali iz snežnih plošč, ali
iz kitovih reber.
več poligamije, spolni
totem, lokalna, klanska
eksogamija, ravnopravs
nost moža in žene.
monogamija prevladuje,
stalnost zakona.
II. Primarne
5. Totemski
(\vest«papuanisch,
ost«afrikanisch,
exogamsvaterrecht»
lieh).
višji lovci, okrogla koli»
ba s koničasto streho,
bodalno orožje (sulice,
kopja, kopjemet, brez
udarnih ob koncu zas
okroženih kijev bume«
rangov, i. d.); kot ščit
pas iz lubja, čolni iz de»
bla ali lubja.
totemski eksogamni
klan, velika razcepljen
nost v male totemske
skupine s posebnimi je«
ziki, patriarhat, mož v
ospredju, starostni razs
redi.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih.

ali kompleksi.
kulture.
iniciacije, umetnost,
iniciacija fantov in dei
klet, brez telesne operam
cije, se ne poslikajo z
barvami, nimajo godal,
niso tetovirani, ne izbijaš
JO zob, ne prevrtavajo
orodja.
verske ideje,
eno samo najvišje bitje,
brez animizma, naturi*
zrna, magije, češčenja
prednikov. Primicialna
daritev, grob v zemlji.
geografska area,
Srednja Afrika, Bušmani,
Andamanci, Semang na
Malaki, Vedas na Cejlo«
nu, Senoi na Malaki,
Toala na Celebes, Nigris
ti na Filipinskih otokih.
iniciacija fantov in de-.
klet, tetoviranje, vzorci
iz brazgotin, nos preluk=
njen.
eno samo Najvišje bitje
brez animizma, naturiš
zma in kulta prednikov.
Nekaj magije, grob v
zemlji ali v votlih dres
vesih ali sežiganje mrlis
čev.
Tasmanija, južnovzhods
na Avstralija, (Kurnai in
Hepara).
iniciacija fantov in des
klet, izbijanje zob, brs
nulja. palice zvočnice.
eno samo Najvišje bitje,
identificirano s prvim
človekom in z luno, grob
v stenski globini.
Južnosvzhodna Avstralis
ja, Gornji Nil, Sudan.
tekme, igre, plesi mladis
ne, spominjajo na inicis
acijo prakulture.
vera v Najvišje bitje
»Universum« ali »Nebo«;
darovanje velikih kosti
in lobanj Najvišjemu
bitju.
Samojedi v Aziji, Eskis
nu v Ameriki.
kulture.
tajna iniciacija za fans
te po starostnih razrcs
dih z obrezo, ovoj za
spolovila, naslon za pods
zglavje,  piščali (flavta).
Najvišje bitje identično
s solncem, magija, pos
greb na odru pod milim
nebom. Ornamentika près
me črte, rezbarska plas
stika.
na obalih Avstralije,
Nove Gvineje, Santa
Cruz, Fidži, Moluki, Dras
vida, večina Afrike, Ses
verna Amerika.
10*
148»
Dr. L. Ehrlich:
6. Dvoskupinski materos
pravni
(mutterrechtliche
Zweiklassenkultur,
exogam s mutterrecht»
lieh)  ostpapuanisch,
westafrikanisch).
poljedelci, pravokotna
hiša z dvostransko stre«
ho, udarno orožje, buzs
dovani, kiji in bati z
debelimi beticami, brez
zaostrenega orožja, širo«
ki ščiti, čoln iz desk ali
lubja, prača, lesena pila
za ogenj (Feuersäge).
dualizem,
večkrat s fratrijami,
razredna eksogamija,
matriarhat.
7. Nomadski
(vaterrechtlich«
grossfamilialer)
živinorejci, nomadi, šos
tori, veledružina, konj
ali velblod ali severni
jelen za vprego ali ježo,
sanke ali voz, sulice,
kompliciran lok.
patriarhalna veledruži«
na, krvno sorodstvo kri-,
terij za zakon, prednost
prvorojenca.
III. Sekundarne
8. Melanezijski
(Bogenkultur
freimutterrechtlicher
Kulturkreis).
poljedelci, veledružinska
hiša, stavba na koleh,
napredna oblika loka,
okrogli ščit na rami, vi«
seči most, opojne pijače
in narkotični užitki, be«
tel in kava, tobak, svi«
njereja, bergljasto veslo,
oglavnica za dež, plošča«
ti loki, puščice radialno
operjene.
matriarhat brez razre«
dov, svobodno materno
pravo, veledružina.
9. Polinezijska kultura,
Sudanska kultura,
(freivaterrechtliche
Kultur).
poljedelstvo in živinore«
ja, brodarstvo, čolni z
držaji na zunaj, s kopja«
stim veslom. V Polineziji
obdelava lubja zelo raz«
vita; v Sudanu lončar«
stvo in tehnika železa.
patriarhat brez klanske
eksogamije s plemiči iz
nižjih stanov, politična
hierarhija, absolutna su«
vereniteta kralja in su«
ženjstvo
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih.
149 j
iniciacija deklet, fans
tovska izginja, tajne zves
ze, panova piščal, godais
ni lok, maske, češčenje
lobanj in prednikov. Ors
nament polkrog na prs
sih, ornamentika v mes
andrih, boben, tehnika
svitkastih zavojev (Spis
ralwulsttechnik).
lunarna mitologija, luna
kot boginja, svetla luna
Najvišje bitje. Animis
zem in šamanstvo.
v čisti obliki samo v
Oceaniji in Sunda, v Afris
ki združen s 7. kulturnim
krogom. Vzhodna Avs
stralija. Sprednja Indija
deloma.
tekme in dirke.
Bog nebes. Najvišje
bitje, prvenstvena  daris
tev (mleko ali živina).
UralosAltajci, Arijci, Ses
Gvineja   (morda   cela).
kulture
češčenje lobanj (tudi nas
sprotnikov), lovci na glas
ve, kuvada, boben s kožs
nato opno, (Felltroms
mel), lončarstvo, glavnis
ki, spiralna ornamentika,
dvakraten pokop; pri
drugem pogrebu se kosti
očistijo od mesa.
Nebesni bog (nomadski)
ali solnčni (totemski) ima
mater — boginjo zemljo
(matriarhalno) za ženo.
Indija Melanezija, Nova
Gvineja (morda cela)
Borneo, Sumatra, Kongo
in Gvinejska obal.
flavta, tritonova troblja.
Južna in vzhodna Azija,
Polinezija, Sudan.
150 Dr. L. Ehrlich:
Sommaire.
L' ethnologie est la science qui poursuit comme objet de ses
recherches la vie spirituelle des peuples primitifs ou le dévelop»
pement de leur culture.
L' ethnologie s' est établie en science autonome depuis 1' an-
née 1859: les collections riches dans les musées d'un côté et les
trouvailles préhistoriques de 1' autre, qui semblaient indiquer des
analogies surprenantes entre la préhistoire et la civilisation des
primitifs donnaient à la science nouvelle un grand essor.
Mais sous l'influence des théories de Ch. Darwin les éthno»
logues (Bastian etc.) ont appliqué à la science nouvelle une mé»
thode purement evolutionniste en supposant que la vie psychi»
que de tous les peuples a dû se développer partout par les mê»
mes étapes d'une évolution ascendante.
L' erreur fondamentale des évolutionnistes était en ce qu' ils
voulaient produire une science naturelle de l'esprit hu»
main au lieu de s'adonner à l'histoire de son développement.
Pour eux, la liberté de l'individu, l'initiative de l'inventeur
et du génie, le caractère individuel (naturel) des peuples, le con»
tact des civihsations hétérogènes en cas de migrations ne jouaient
presque aucun rôle dans la formation des civilisations; au moins
ils contestaient ces éléments chez les peuples primitifs, qui se»
raient donc sans histoire.
Une réaction était inévitable et des savants de tous pays ont
collaboré en quelque manière à l'élaboration d'une méthode plus
scientifique. C'est la méthode historique qui gagne toujours
plus de terrain.
Surtout des savants allemands, les Dr. Gräbner et Schmidt,
r ont cultivée; 1' école, qu' ils ont fondée, est connue sous le nom:
historié o»culturelle.
Cette école tâche de distinguer tout d'abord les différents
types de civilisation (Kulturtypen, »komplexe) et fixer leur situa»
tion géographique (Kulturkreise). C est par 1' aide de deux cri»
tères que ce résultat est obtenu, critère de forme et de quantité
(r identité d'abord d'un élément isolé et ensuite, d'un ensemble
d'éléments culturels en différents pays est l'indice de parenté
des civilisations. En outre, il s' agit de réconstruire la chronologie
de différentes civilisations par les indices du critère géographi»
que et de poser la question d'origine.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 151
Grâce à cette méthode rigoureusement scientifique 1' école
historique a réussi à réunir les éléments innombrables des civili«
sations primitives dans quelques groupes, qui nous représentent
des types bien distingués de civilisation.
1. D' après leur classification, la civilisation la plus primitive
comprendrait quatre types de civilisation, celle des Pygmées, des
Tasmaniens, des peuplades septentrionales (arctiques), des Au-
straliens (boumerang).
Comme régime économique c' est la cueillette (chasse, plantes
sauvages) sans culture et élevage. Comme institutions sociales, la
monogamie et une cérémonie d'initiation pour les jeunes gens,
sont plus ou moins en vogue.
La croyance en un Être suprême, créateur de 1' Univers et
législateur, s' accuse en différents dégrés.
2. Un autre groupe, plus récent, comprendrait des civili«
sations anciennes, comme celle des totémistes, chasseurs
par excellence, des cultivateurs du sol, des nomades éleveurs de
bestiaux.
Les institutions sociales et religieuses différent sensiblement
entre ces types. Les totémistes accordent une prépondérance ab«
soluté à r homme sur la femme et cultivent la cérémonie d'initia«
tion pour les seuls garçons; le soleil se substitue à 1' Être suprême
des civilisations primitive et cause un riche développement de
la magie. Les cultivateurs du sol donnent la prépondérance â la
femme à cause de son prédominance économique. L'Être su«
prême est conçu comme »Premiere mere« et s'identifie avec la
lune. Une mentalité animistique s'accuse: les sociétés secrètes, le
chamanisme, le culte des crânes, les sacrifices sanglants, le canni«
balisme. Les nomades constituent la famille patriarcale nécessitée
par l'existence de grands troupeaux. Il semble que l'élevage de
bestiaux a pris son origine en Asie centrale. En matière de reli=
gion, les nomades vénèrent un dieu suprême du ciel (maître du
ciel matériel).
3. Par un troisième groupement on tâche d'expliquer 1 e s
civilisations plus récentes comme fusion des types
anciens, qui se seraient entremêlés en différentes combinaisons:
Fusion des totémistes avec des cultivateurs: les clans totémistes
se distribuent entre les deux classes de mariage. La Mythologie
du Soleil et de la Lune s' entremêlent (se confondent) — ou fusion
des nomades soit avec les cultivateurs soit avec les totémistes,
152 Dr. L. Ehrlich:
OU mélange de tous les trois. Les nomades, expansifs, occupent
la terre cultivée et dominent comme classe aristocratique la
masse des cultivateurs. Les rois, représentants du DieusSoleil,
deviennent des despotes et sont divinisés. Fréquemment, par in»
fluence du droit maternel, une Déesse — Mère de la Terre —
s'adjoint comme épouse au Dieu»Ciel. Les grands systèmes poly»
théistes naissent peu à peu de la fusion d'esprits, totems, ancê»
tres etc.
La civilisation matérielle s' achemine vers la fondation de
grands E'tats et de grandes villes: c'est le commencement de
hautes civilisations.
Антрополошки карактер Јована Цвијића.
Др. Нико Жупанић.
Овим чланком настављам серију антрополошких описа истак-
нутих Југословена, од којих су били као последњи приказани по-
литичари Никола Пашић и Миленко Веснић^. Модерна географска
наука убраја Јована Цвијића међу своје одличне преставнике, тако,
да ужива светски глас, што доказују почастна одликовања и некро-
лози поводом његове смрти.
O Јовану Цвијићу постоји већ више биографија^ као и ауто-
биографија иза млађих дана, зато ћемо овде навести само главне
податке његовог живота. Јован Цвијић родио се 29. IX. (12. X.)
1865 у варошици Лозници у Подринском округу, у трговачкој
породици. Основну школу учио је у Лозници, гимназију у Шапцу
и Београду, Велику Школу у Београду, где је свршио (1888) мате-
матичко-природословни одсек. После једногодишњег службовања
као гимназијски професор отишао је 1889 у Беч да штудира гео-
графију и геологију код Албрехта Пенка, најчувенијег геомор-
фолога тадашњег доба, и ту је постигао докторску част (1892).
Од г. 1893 до своје преране смрти предавао је као професор гео-
графију на Великој школи односно на Универзитету у Београду.
Био је неколико пута ректор универзитета и под крај живота
председник Академије Наука и био је почашћен и многим члан-
ствима туђих академија и научних друштва. Код куће и у ино-
странству уживао је популарност и поштовање.
C Јаваном Цвијићем дошао сам у додир кореспонденцијом у
почетку године 1903 поводом публиковања моје политично-етно-
графске брошуре „Macedonien und das tiirkische Problem". Било
je TO тада, кад ce y Србији народ борио ca последњим Обрено-
вићем за своја права, a у Македонији буктао пожар револуције,
потакнут од Бугара. Бечка официјозна штампа (Neue Freie Presse)
' H. Жупанић, Антрополошки оцрт Николе П. Пашића и Миленка Р. Вес-
нића („Етнолог", I, 74—83). Љубљана 1926/1927. — ^ р. Vujevic, Cvijid Jovan,
Dr. (Narodna Enciklopedija Srpsko-Hrvatska-Slovenačka, I, 408-409). Zagreb 1926.
— N. Zupanic, Jovan Cvijič, Biografska študija, („Dom in Svet", letnik XX,
str. 264—271). Ljubljana 1907. J. B. Данеш, Јован Цвијић. — (стр. IV*-56, с слико
J. Цвијића. Посебно издање Географског друштва у Београду. Београд 1907.
154 Др. Нико Жупанић: ]
и нарочито Ватрослав Јагић потпомагали су бугарску ствар. Пошто
је Ј. Цвијић нашао да је моја брошура била написана онако како
треба, у југословенском духу, заинтересовао се толико за ствар,
да је дошао у Беч, где сам се састао и упознао с њиме (у мају
1903). Од тада, нарочито после мог доласка у Србију (1907), остао
сам у додиру с Јованом Свијићем све до његове смрти, било да
смо разговарали o културно-политичним приликама јужних Словена,
било 0 строго научним, етнолошким проблемима. Долазило је и до
неспоразума и до сукоба између нас, али се опет све изравнало.
Тако сам имао прилику да донекле упознам Цвијићеву спољаш-
ност, његове расне црте и менталитет.
За време КонФеренције Мира у Паризу, где смо били заједно
чланови Етнографске секције СХС-делегације, замолио сам покојног
Цвијића за љубазност и дозволу, да узмем на њему извесне
кефалометричне и друге антрополошке мере као и комплексионе
забелешке. Он је удовол>но мојој молби и тако сам га посетио
(5. јула 1919) у његовом стану у Паризу и извео мерења помоћу
инструментарија Р. Мартиновог система. Тада је стајао Јован Цвијић
у 54. години свога живота.
I. Антропометриски и кефалометриски подаци.
L Висина узраста.............   1655 тт
2. Мере на можђанском оклопу:
Највећа дужина главе.......... 188 „
Највећа ширина главе  .......... 172 „
Најмања ширина чела.......... 102 „
Хоризонтални обим главе......... 560 „
3. Мере на лицу:
Растој углова доње вилице........ 105 „
ог       Растој између arcus 2ygomatici......   . 144 j i
Физијогномска висина лица........ 179 „
Растој: корен носа — брада........ 120 „
Растој: корен носа — уста.......   . 75 „
Висина носа.............. 52 „
Ширина носа............. 39 „
4. Комплексија:
Боја косе: отворено кестењаста (lichtbraun)
Боја бркова: затворено плава (dunkelblond)
Антрополошки карактер Јована Цвијића. 155
Боја очне ириде: плава (са ситним тачкисама кестењастог
пигмента око пупиле)
Боја коже: бела са роза-инкарнатом.
Комплексија Јована Цвијића била је дакле отворена (светла),
иако се примећују слаби трагови крвне мешавине и једног тамног
расног елемента.
5. Index cephalicus.
Index cephalicus ЏС) једнак je квоцијенту из продукта највеће
ширине {NŠ) помноженог са 100 и највеће дужинетлаве {ND):
Ако одузмемо овом кефалијском индексу по методу Р. Броке
две јединице, добијемо index cranii = 91-48 — 2 = 89'48. To
значи, да је био Јован Цвијић изразит брахикефал, шта више он
није спадао можда међу хипербрахикефалце, него чак међу ултра-
брахикефале (индекс 90 и више). Он је имао ширу, округлију и
вишу главу него је просечно имају Цвијићеви земљаци из Подрин-
ског округа (индекс 87'3).з Тај обдик главе долази највише од
енормо развијеног париеталног дела. C обзиром на своју статуру
Цвијић је несразмерно имао велику главу, нарочито можђански део.
По облику лубање Ј. Цвијић био је изразит динарски тип. Но
ипак га не можемо убрајати у ову расну групу, која је најизрази-
тија баш у Далмацији, Херцеговини, Босни, Лики и Западној Ср-
бији, јер код Цвијића нема осталих компонената, наиме стаса и
тамне комплексија, без којих ознака си не можемо преставити Дени-
керов динарски тип. Цвијић није изгледао висок и танак, већ по-
нижи и темељан. Са Н. Пашићем, н. пр., Ј. Цвијић је имао заједничку
само светлу комплексију, али у морфолошком погледу његова лу-
бања била је дијаментрално различита. По облику главе и изразу
лица Цвијић ме највише подсећа на австријског маршала Светозара
Боројевића (умро 1922 у Целовцу), родом Србина нз Војничке
границе (Баније).
Од старих Словена Јован Цвијић је свакако наследио светлу
(отворену) комплексију, док је његова екстремна бракикефалија
највероватније предсловенског балканског порекла.
Јован Цвијић одликовао се у своме животу несломљивом
жељом за радом и истрајношћу, великом динамиком воље, мирним
* N. Županič, Narodna Enciklopedija, Ш, str. 338. Zagreb 1929.
156 Др. Нико Жупанић:!
темпераментом y пресуђивању и организаторским духом. Његов
природњачки рутинирани научни дух више je схватао спољашње
облике земље и цивилизације него бестелесне психичке феномене.
Résumé.
Le célèbre géographe serbe, Jovan Cvijic, avait les qualités de
race suivantes: son crâne était haut et ultrabrachycéphal (index 91 "48),
il était plutôt de petite que de grande taille (165 cm) et de com-
plexion claire (yeux bleus, peau blanche d'un incarnation rose, che-
veux châtain clair, moustaches blondes). II a hérité la complexion
des Slaves primitifs, et la forme de la tête probablement des habi-
tants préslaves de la Péninsule Balkanique. Bien que Cvijic soit extrê-
mement brachycéphale, nous ne pouvons dire qu' il est du type dina-
rique, car la haute taille et la complexion fomée lui manquent. D'après
la forme du crâne il était tout à fait différent du politicien Nikola
Pašič.
Slovenske panjske končnice.
(Donesek k študijam o slovenskem ljudskem slikarstvu).
Dr. Stanko Vurnik, Ljubljana.
Ena najzanimivejših pojav na polju slovenske etnografije so
gotovo poslikane panjske končnice, ki kažejo dragocene zaklade
predstavne fantazije slovenskega kmeta, nje živo fantastiko in
zdrav, robusten snovni humor, formalno«umetnostno odet v iz«
redno dekorativno čutno obliko. Poslikane panjske končnice so
tudi zato vredne posebne studije, ker velja ta panoga za sloven*
sko specialiteto na etnografskem polju, s kakršno se ne more
ponašati noben drug narod v Evropi.
1. K slovenskemu ljudskemu slikarstvu sploh.
0 ljudskem slikarstvu Slovencev iz dobe koj po dohodu v
naše kraje vemo še zelo malo. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kako
so slikali naši rojaki takrat, ko so imeli še neko samosvojo,
prvotno kulturo, katere še niso začele prekvašati tuje kulture.
Iz VIL do IX. stol. izvirajoči najstarejši nam ohra»
njeni sledovi Slovencev, kovinaste in keramič«
ne izkop ni ne, o katerih poroča dr. Walter Šmid,^ kažejo
abstrakten ornamentalni dekor vrezljajev in vtisnin, geometrič«
no«ritmične tvorbe kakor: vodoravne vrste krogov ali navpičnih
črt, pletivo valovitih vijač ali cikcak, izpolnjen s pikami ali krogi.
Figuralen okras je redek, pa še tedaj gre le za linearen, dekora«
tiven tvor, ki komaj da spoznati figuralne težnje. Dr. Šmid pri«
pisuje v omenjeni razpravi izkopine Slovencem, pa s pridržkom,
da se podoben okras najde tudi pri drugih zapadnih narodih
onega časa. Tako se moramo vprašati, ali imamo opraviti pri
»najstarejših sledovih Slovencev« s pristnim slovenskim delom
ali pa s tujim importom.
Iz konca srednjega veka in iz renesanse šele imamo ohranjen
zanesljivejši ljudsko«slikarski material v  cerkvenih  fre«
1 Carniola 1908.
158 Dr. Stanko Vurnik:
S k a h, ki jih obdeluje dr. Fr. Stele. Nedvomno so te freske na*
roda z mlado kulturo že tuje, večinoma alpsko*nemški vplivane
in jim torej ne gre več značaj strogo konservativne, originalne
ljudske umetnosti, kakršnega ima nastarejša narodova kultura,
vendar gre v teh delih več ali manj še vedno za ljudskoumet*
nostne primesi, ki se drže našega precej primitivnega renesanč*
nega cerkvenega slikarstva. Jernej iz Loke in Mojster presbite*
rija sv. Ožbalta sta bila boljše vrste ljudska slikarja, kar kaže
njuno še precej srednjeveško pojmovanje snovi in groba, več ali
manj ploskovita obdelava teles ter slabo razumevanje nemških
in italijanskih tedanjih naprednih slikarskih vrlin. Izredno zani*
mivi za studij so tudi ornamentalno poslikani leseni
stropi iz kmečkih cerkev izza XV. stol. dalje do konca
XVIII. Sprva gre še za ploskovito ornamentalen, abstraktno ge^
ometričen dekor (cikcaki iz raznih barv, zvezde), pomešan z ver*
sko simboličnimi predmeti (ribe, križi, kelihi, jeleni, grozdje itd.),
potem slede v XVI. in XVII. stol. naturalistični rasthnski ele*
menti (grozdje, akant); v XVIII. stoletju (n. pr. Kostanj v Tu*
hinju), ožive v čutno pestri barvanosti poleg svetih monogramov
in simbolov lepotni čustveni predmeti kakor so vaze z nageljni,
vrtnice, vijače, ki tvorijo tipične snovi baročni in rokoko j ski
ljudski umetnosti vse srednje Evrope. Kmalu že se oblikuje na*
čelo umetnega estetskega okrasa ploskve, ki zameni nekako v
koncu XVn. stoletja stari tektonski princip samih robnih bor*
dur: povdarjena sreda in ogli; robne vijače in simetrično zapol*
njene večje praznine. To načelo se drži do zadnjega, do smrti
naše ljudske umetnosti, ne le v slikarstvu nego je lastno tudi
vezeninam in plastični dekoraciji.
Tudi zunanjščina cerkvene in profane Iju d*
ske arhitekture sta od nekdaj bili deležni ornamentalnega
in figuralnega slikarskega okrasja. Naj omenim le pogoste cer*
kvene freske sv. Krištofa — velikana, ki nese otroka Jezusa čez
vodo, v kateri plavajo vse vrste vodna bitja in vodne deklice,
naj omenim požarnefreske sv. Florijana, sv. Družine, Ma*
rije, Jožefa, gospodarjevega patrona na zidu kmečkih hiš, ome*
nim rdeče*belo poslikane polknice in zapahnice, da
ne pozabim naših originalnih ženitovanjskih skrinj, ki
so se izza srede XVIII. stoletja začele barvno poslikovati in so
vredne posebne razprave. Kakor je do srede XVIII. stoletja živel
na frontah in pokrovih teh skrinj zgolj reliefni izrezljani pla*
Slovenske panjske končnice. 159^
stični dekor, tako se ta plastika v drugi polovici tega stoletja
nekam umireva in okrneva, zagrnejo jo pisane barvne vaze rož
in figure, ki v XIX. stoletju na skrinji suvereno gospodarijo,
pustivši plastiki le še rob ne stružene polstebriče ali le srednje
tri okvire. Iz XVIII. in začetka XIX. stol. imamo še večino samo
rastlinsko (vazo z nagelj i, vrtnice) okrašene skrinje poslej se
uveljavlja tudi figuralni okras (zaroka Marije z Jožefom itd.).
Tudi skrinje so važno polje, na katerem se je udejstvoval ljudski
slikar. Navadno gre na njih za troje ali petero polj, simetrično
razvrščenih okrog srednjega z najvišjim robom, ključavnico in
letnico; v poljih so ali sveti ali profani prizori iz življenja, naj«
češče pa vaze z rožami, polja obrobljena z zavesami in cvetlicami
ali abstraktno ornamentiko.
V tej vrsti važna species so slike na steklo, ki so polje
izključno samo figuralnega nabožnega slikarstva. One pisane,
kričeče barvane, a vendar barvno ubrane in zelo dekorativne
slike, katerih primitivni stil so radi posnemali moderni »primiti«
visti« in »ekspresionisti«, so bile v »bohkovem kotu« razvrščene
poleg razpela. Veliko te robe je bilo k nam prinesene iz Tirolske,
Bavarske ter nemške Koroške; pri nas so jo izdelovali Kočevarji
in zlasti Poljanci in Selčani ter Kamnogoričani, radovljiški in
kranjski okoličani. Najstarejše iz XVIII. stol. so še na ogledalu,
one iz XIX. stol. na steklu; predstavljajo na modrem in rumenem
svitlem polju svetnike v krajini z vsemi simboli in emblemi
opremljene, vrhove pa zapolnjujejo vejice vrtnic in belih rož.
Slovenske slike so imele v XIX. stol. često slovenske napise. Za«
nimivo, kako so neki ikonografski tipi iz Nemčije (Dürer,
sv. Trojica itd.) zašle v to produkcijo in se v njej držah, često
spominjajo te kompozicije celo na srednji vek ah bizantinsko
slikarstvo. Omeniti moram tudi vezeninsko ornamen?
t i k o slovensko, ki zasluži posebno razpravo.
2. O čebelarskih panjih in njih končnicah sploh.
V vrsti panog slovenskega ljudskega slikarstva pa so po«
sebno imenitne naše panjske končnice, ker tvorijo ne«
kakšno slovensko ljudsko«umetnostno speciali«
teto, ki je nima noben drug narod. Bile so razstavljene že v
Avstriji, Nemčiji, Švici, Češkoslovaški in povsod izzvale splošno
160 Dr. Stanko Vurnik:
Živahno zanimanje, ne le čebelarjev in etnografov, nego i umet«
nikov in vse javnosti.
Čebelarstvo je bilo v naših krajih že od nekdaj zelo razvito.
Že Strabo (IV. 6 in Solumella (IX.) omenjata čebelarje na našem
ozemlju, ki so v Italijo izvažali vosek in med. Do XVII. stoletja
nimamo še zbranih literarnih virov o slovenskem čebelarstvu;
tedaj pa ga opisuje Valvasor obširneje in v XVIII. stol. imamo
že izpod Janševega peresa lastno strokovno čebelarsko literaturo.
Čebelnjaki so arhitektonski zanimivi in štejemo pri nas
več tipov, o katerih nam bo govoriti pri delu o slovenski ljudski
arhitekturi. Gre za lesene enocelične stavbice podolgovatega tipa.
Vhod je na ožji strani, na eni podolžni strani, kjer je mesto
stene vrsta polic s panji, je streha ozka in visoko dvignjena. Kar
se panjev^ tiče, trdijo čebelarji, da je bil najstarejši panj na
našem ozemlju pravi »panj«, to je pokončna, izvotljena lesena
klada, dočim so bili pri južnih in vzhodnih naših sosedih, kakor
tudi pri vzhodnih Štajercih in Belokranjcih kakor pri Hrvatih
v rabi slamnati panji okrogle stožčaste ali pa valjaste, v sredi
vzbočene oblike. V Beli krajini zovejo take panje »koše«, na
vzhodnem Štajerskem pa »košnice«. Z napredkom so prišli v
rabo podolžno položeni okrogli klade*panji (primeri v Slov. Če=
belarju XXVIII. sliko »Mikličevega čebelnjaka v Novih Lazih na
Kočevskem,« str. 132). Dalje so prišle v rabo tkzv. »polklade«,
»polkranjiči« s polkrožno sprednjo stranjo, in ti so bili nepo«
sredni predhodniki od srede XVIII. stol. dalje veljavnih podoh
govatih četverokotnih zabojev »kranjičkov«, ki so živeli na Ko*
roškem. Gorenjskem in Dolenjskem ter zapadnem južnem Šta*
jerskem pod imenom »Janšev panj«.^
Panji so se naložili na police čebelnjaka v ravnih vrstah m
nadstropjih. Pri čebelnjaku je navadno stal v strah ptičem, da ne
bi žrli čebel, lončen ali lesen vojak, Turek ali drugi strah, kakor
to kaže naša slika starega čebelnjaka iz Sore pri Medvodah. Ti
strahovi tvorijo posebno poglavje na polju slovenske ljudske pla*
stike; v tej zvezi nas pa zanimajo sprednje panjeve
končnice, na katerih se je eminentno izživljalo slovensko
ljudsko figuralno slikarstvo.
» A. Bukovec. O postanku našega narodnega panja. Slov. Čebelar XXVIII
str. 131 nasl.
2 Wester, Slovan 1905/6.
Končnice z religioznimi snovmi.
Madona med cvetjem, 1758,
najstarejša znana končnica.
Sv. Trojica. 1887.
Sv. Trije kralji. 1797.
Zadnja večerja. 188?
Job na gnoju in njegova
huda žena. 1869.
Marijino oznanjenje. 1870.
Štirje evangelisti. 1885.
Madona, sv. Neža in sv. Barbara.
Relief.
Ciklus o izgubljenem sinu.
izpoved moškega in ženske.
Pri možu angel, pri ženski vrag.
Relief.
Pobožni orač Izidor in angeli.
Kronanje Marije. Relief.
Slovenske panjske končnice. lÄt
Zakaj pa so čebelarji poslikovaH te končnice? Vprašal sem
več čebelarjev na kmetih, pa sem dobil odgovor, da se mora panj
od panja po končnici ločiti, da čebela svojega laže najde.
Časovna in lokalna omejitev navade poslikovanja končnic.
Iz dejstva, da so se »kranjiči« z ravno, četverokotno spred*
njo končnico, pojavili šele nekako sredi XVIII. stol.
ali kratko prej kot nasledniki pletenih ali kladastih in
okroglih panjev, sklepamo, da poslikovanje končnic v XVII. stol.
in prej še ni bilo v navadi. Haberlandtova opazka v österr.
Volkskunst, češ da je najstarejša končnica še iz 1. 1686, kakor
bom kmalu dokazal, ne drži. Najstarejša nam znana končnica iz
vseh dostopnih zbirk je iz 1. 1758.
Če skušam sedaj lokalno omejiti rabo poslika«
nih končnic, se odkrije za ljudsko umetnost pri Slovencih
zelo zanimivo dejstvo, da je pravo ognjišče te vrste sli*
karstva v severozapadnem, nemškoalpski v pli*
vanem ozemlju Slovenije, na Koroškem in G o*
renjskem ter severozapadnem Dolenjskem in
Štajerskem. Na Primorskem, Belokranjskem in vzhodnjem
Štajerskem te rabe ni, sploh, kakor sem že dejal, tam od nekdaj
nimajo panjev iz desk nego slamnate koše in košnice, ki se ne
dado poslikati, na Primorskem pa se čebelarstvo malo goji, ker
tam za čebele menda ni prave paše.
Vzrok tej ljubezni za slikarstvo in barvo pa se mi zdi, tiči
še globlje, naravnost v svojevrstnem duševnem zna*
čaju našega, recimo alpskega ljudstva. Alpski tip
hiše ne sloni na tektonskem, nego subjektivističnem in slikovitem
stavbnem načelu. Mislim si one rezljane ganke in pažne line, ki
love vase bogate, slikovite sence, mislim na nebrojne požarne
freske na stenah, na umetne okraske gavtrov, rdečebelo poslikane
polknice in zapahnice — pa primerjajmo alpske hiše z ostalimi
slovenskimi! (Ravnotako bi lahko primerjali alpsko glasbo, nošo,
vezenino z ostalimi nošami, glasbo, vezeninami pri nas!) Drugod
nič od vsega tega. Abstraktni, tektonski princip, ki ne pozna
očesnih efektov, nego konstruktivno logiko stavbe, ki se ti v
svoji popolni goloti in neposlikanosti najmočneje razkriva!
Slikovita fantazija, moremo reči, je doma v
severozapadniSloveniji, ne na njenem jugu in vzhodu
u
162 Dr. Stanko Vurnik:
in ravno to ozemlje je bilo od nekdaj specifično ognjišče slo«
venskega ljudskega slikarstva.
Tu je tudi dom poslikane panjske končnice.
Zgodovina nam ta teoretski rezultat popolnoma potrjuje.
Panjske končnice so slikali na Koroškem in v Bohinju, okrog
Bleda, Radovljice, Krope, Kranja, Škofje Loke, Medvod, v Poljan«
ski in Selški dolini, ponekod tudi na zapadnem Štajerskem in
severnem Goriškem (Tolmin), odkoder so se prodajale tudi na
južnovzhodno Dolenjsko in drugam, kamor so kot import zašle!
Tudi ime te sHkarije »mal« (po nemškem »malen«), kaže na alpski
izvor.
Alpski in dolenjski čebelnjak je, kakor pravi Wester v »Slo«
vanu«, res nekakšna ljudskoumetnostna galerija slik. Žal, v no«
vejšem času, ko je naš folklorno umetniški živelj pod vplivom
kulturne nivelizacije izbiral, je vsega tega konec. »Žnidaršičev
panj«, moderen, enobarven, vlada vsepovsod; devetdeseta leta
XIX. in začetek XX. stoletja so videla figuralno slikanje panjev
izumreti.
3. Zgodovina zanimanja za poslikane končnice, njih zbiranje in
publiciranje.
Zanimanje za neke panoge naše ljudske umetnosti datira
še v konec XVIII. stoletja; romantiki so s posebnim veseljem
studirali narodno pesem in ljudske noše. Arhitektura je šele v
našem stoletju vzbudila resnejše raziskovalce in čudno, o panj«
skih končnicah vse do začetka našega veka ne najdemo v naši
literaturi nobene ne domače, ne tuje beležke; dasi je morala
galerija v čebelnjaku presenečati vse tujce pri nas in z barvno
pestrostjo in snovnim bogastvom privlačiti vse ljubitelje ljud«
stva in njegove duše.
Zaenkrat zgleda res, da je šele dr. Walter Šmid odprl svetu
oči o tej slovenski ljudskoumetnostni kurioziteti in sicer so čitali
o njej najprej Nemci v »Illustrierte Monatsblätter für Bienen»
Zucht«, leta 1903 (Klosterneuburg). Dve leti nato, začetkom leta
1905. je avtor, uradnik Rudolfina v Ljubljani, dotično razpravico
razširil in izdal v »Mittheilungen des Musealvereines für Krain«
(XVIII, Laibach, pg. 103—108) bolj splošen, kratek, a informa*
Slovenske panjske končnice. 163
11*
tiven članek »Der bildliche Schmuck der Krainer Bienenstöcke«
(Folkloristische Skizze). — Razpravica je našla še isto leto odmev
v »Slovanu« (1905) 6, pag. 22, 25), kjer se je oglasil Josip Wester
s člankom »Slovenske končnice in folklora«, V katerem opozarja
na Šmidovo razpravo v »Mittheilungen« in bodri k zbiranju na*
šega folklora. No, končnice so se začele nabirati in g. Šmid je
prve spravil v muzejsko zbirko, pa jih je kmalu razstavil tudi na
Dunaju, kjer so vzbudile splošno zanimanje.
V poletju leta 1911. jih je ogromno število nabral tedanji
ravnatelj Rudolfina dr. Jos. Mantuani, večinoma iz krajev: Tr*
boje pri Smledniku, Kranj, Čirčice, Rupa, Voklo, Sidraž, Mirna,
Prapreče pri Lukovici, Lanišče pri Kamniku, Škof ja Loka, Homec,
Godovič, Ledine, Šamarca, Mali Videm pri Št. Lovrencu itd.; po
letu 1911. do danes se zbirka nadaljuje. Vsega skupaj šteje danes
etnografski muzej v Ljubljani okrog 650 poslikanih končnic; dasi
ni prostora za razstavo vseh, je to vendar največja zbirka
tega materiala na svetu. Končnice so kmalu zaslovele;
romale so z ene razstave v inozemstvu na drugo (med dr. Dunaj,
Bern, Praga) in leta 1911. se jih je prav živahno spomnil v svoji
»österreichische Volkskunst« (Wien 1911) prof. dr. Mihael Ha*
berlandt, ki jih je tudi nekaj iz Koroške in Gorenjske pridobil
za Museum für Volkskunde na Dunaju. V Sloveniji ima večjo
zbirko poslikanih končnic tudi Čebelarsko društvo v Ljubljani,
dalje urednik Slov. Čebelarja, nadsvetnik A. Bukovec v Ljub*
Ijani. Nekaj jih je v hribih, kamor še ni prodrl praktični Žnidar*
šičev panj, še v aktivni rabi, nekaj jih hranijo čebelarji in zaseb*
niki v spomin, večjih zbirk pa ni.   Podpisani sem ogledal ves
material etnografskega muzeja in Čebelarskega društva, ki ga je
z ljubeznijo stavil na razpolago nadsvetnik Bukovec in videl in
si zabeležil marsikaj s te stroke na etnografskih studijskih potih
po Sloveniji,   pa se mi zdi,   da omenjeni zbirki vsebujeta ves
bistveni material; zastopani so skoraj vsi snovni in stilni tipi in
kronološki razvoj te panoge slikarstva se da z nju lepo zašle*
dovati. Da bi rešil še redki preostali material na deželi trohnobe,
sem bodril k zbiranju končnic za muzej v predavanjih o sloven»
ski ljudski umetnosti v ljubljanskem radiju leta 1928. in napisal
tudi v časopise par člančičev; leta 1927. sem tudi celo vrsto konč?
nie v slikah objavil v »Ilustriranem Slovencu«, da vzbudim za
stvar zanimanje, da se ne uniči.
164 Dr. Stanko Vurnik:
4. Mera in material končnic.
Prednje panjske končnice so večinoma iz lipovega, včasih
iz smrekovega lesa, redkeje iz javorovega in skoro nikoli iz trdih
lesov.
Spodaj na sredi je, kakor rečeno, žrelo, pri dvojno širokih
panjih sta celo dve.
Kar se tiče oblikovnih mer panjev, te niso vedno enake,
posebno se menja širina. Le glede višine in dolžine so mere pre*
cej ustaljene (primeri tudi Bukovec, o. c. str. 134). Les za panje
so čebelarji skrbno odbirali in ga dolga leta sušili, preden so dali
delati panj. Zato so se panji tudi držali svojih 150 do 180 let in
še danes kljubujejo po nekod panji iz XVIII. stoletja vsem vre*
menskim neprilikam.
Najmanjše končnice, kar jih poznam, merijo po dolgosti
25—27 cm in visočini 12—14 cm, srednja mera je nekako
15—17 cm višine in 30 cm dolžine, največji pa merijo 35 cm v
dolžini, dasi se mera višine v bistvu ne izpreminja dosti.
5. O barvah in slikarski tehniki.
Zal, ni se mi posrečilo kaj prida dognati o barvah za konč*
niče in njih pripravljanju; dolgo je že tega, kar se končnice ne
poslikava j o več in marsikaj se je že pozabilo in ne bomo do*
gnali več.
Končnice so slikarji lepo zgladili in včasih, kakor sodim, tudi
z belo kredo ali barvo grundirali. Na to podlago so s svinčnikom
nanesh obrise, kar še kažejo nekatere končnice, nakar so prišle
barve.
Kakšne barve pa so rabili kmečki slikarji panj skih končnic?
Bile so to neke vrste temperaste barve, često do*
mačega izdelka, kakor sodim in kolikor sem mogel po*
zvedeti.
Gotovo so slikarji končnic v XVIII. stoletju povzeli od me*
ščanskih slikarjev, kako se me ljeta barvast kamen in zemlja v
prah. Ta prah ali razni barvasti kupljeni praški se zmešajo z
jajčnim beljakom in barva je gotova. Cesto nadomešča beljak
olje. Mnogih barv in kompliciranih mešanic na kmetih niso
rabili. Včasih, često sta zadostovali rdeča in modra na beli pod*
Slovenske panjske končnice. 165
lagi, s črnimi obrisi, navadno je poleg še zelena in žolta ter rjava
in večinoma je s tem barvna skala zaključena. Posebnih »obču*
tij«, za katera so potrebne barvne finese, ti ljudje sploh niso
slikali.
6. O slikarjih panjskih končnic.
Slikarji se na končnice niso podpisovah, skoro vse so a no«
n i m n a d e 1 a.
Je=li so končnice poslikavali lastniki čebel sami, ali pa po«
sebni ljudski slikarji?
Seve, imamo absolutno grobo, povsem »analfabetski« posli«
kane končnice, ki jih je nemara poslikal pravi lajik, večina pa
kaže v okviru ljudskega slikarstva neko rutino, ki je v svojem
okviru precej visoka. Seve, ne smemo soditi po visokoumet«
nostnih kriterijih anatomije, proporcij, perspektive, barve, dra«
perij e ... na teh naivnih tvorih, toda v svojem okviru so včasih
dosegli slikarji panjev često neko gotovost in neposrednost, ki
preseneti. To so morali biti rutinirani ljudski slikarji
ali pa specialno panjski slikarji, vaški ume t«
n i k i ali umetnice, ki so se najbrž često i poklicno pečali s
to reč j o, morda v zvezi z rezbarstvom, freskantstvom, slikanjem
na steklo, ki je, sodeč po ogromnem številu naših »bohkov« in
»marter«, slik, moralo »nesti«.
Tako bi sodil zgolj iz sklepov na podlagi ogledovanja ma«
teriala. Zelo pogosto srečaš iste barve, iste poteze, iste napake
na več končnicah, če jih natančno raziskuješ. To bo nemara
dokaz za to, da je posamezen panjski slikar moral čuda veliko
naslikati in prodati naokrog, zakaj dela iste roke so bila v rabi
na različnih krajih.
Gre torej večinoma za dela nalašč v to svrho izurjenih vaš>
kih umetnikov, ki so od te obrti celo živeli; zanimivo je, da je
bilo med temi tudi veliko — umetnic, ki so se udejstvovale tudi
v stroki slik na steklo. Te domneve so mi potrdili tako stari
čebelarji kakor tudi stari kmečki ljudje v Bohinju, okrog Kra«
nja, Radovljice, Krope, Poljanske doline, Medvod in Škofje Loke.
G. nadsvetnik A. Bukovec v Ljubljani, urednik čebelarskega
glasila, mi je potrdil, da je bilo eno izmed najvažnejših ognjišč
te slikarije v selški dolini, kjer da so shkale večinoma ženske.
S tem v zvezi čitam v »Jutru« z dne 6. I. 1929. v članku »Narodni
slikarji v Selški dolini« izpod peresa ravnatelja g. B. Račiča te«le
166 Dr. Stanko Vurnik:
zanimive podatke: Neki stari Tomažek mu je naznačil za glavne
zastopnike te slikarije v selški dolini Podnartovčevo
Micko in Babjekovega Gašperja iz Selc in Plna*
darjevega Toneta iz Železnikov. Prva je umrla pred
kakimi 40 leti in je bila iz Selc št. 19 (p. d. Blaževčeva h.). Njen
oče, p. d. Podnartovec (doma iz Podnarta) je bil tudi slikar.
Micka je naslikala na stotine panjev, religiozne in kmečke žanr*
ske snovi. Slikala je tudi martre in znamenja ter slike na steklo.
Slikala je navadne končnice za 5 krajcarjev, »za en zeksar je
namalala celo vojsko.« Gašper je bil slabši slikar in se je pro*
slavil z naslikanimi ženskami, ki tepo biriča (glej dalje). Plnadar*
jev Tone je slikal končnice, znamenja in jaslice, po poklicu je
bil sobni slikar.
Z Dolenjskega in Belokranjskega nimam nobenih vesti, mi*
slim pa, da je bilo pravo ognjišče tega slikarstva na Gorenjskem
in kakor vsled razširjenosti robe sklepam, tudi na slovenskem
Koroškem.
Iz inventarskih beležk o panj skih končnicah etnografskega
muzeja v Ljubljani posnemam, da je n. pr. končnico št. 2416,
predstavlja j očo »Vihar na morju«, datirano z 1. 1876., darovano
od posestnika P. Žontarja v Kranju, »slikala neka ženska
iz Tolmina«. Isto opazko nosita št. 2433, »Kralj David« ter
št. 2442, Sv. Barbara, 1. 1878, ter št. 2439, Sv. Štefan, 1. 1875. dalje
3113, Lovec, kmet in psi.
Št. 2423: Marijino vnebovzetje iz 1. 1867. je po opazki v in*
ventarju slikal Janez Gosar v Dupljah na Gorenj*
skem.
Št. 2490, Lovcev pogreb, šele izrisano končnico brez barv je
risal 14*letni pastir Gustl Mihelič v Sidražu 1. 1911.,
dalje 3070, Ime IHS z rožami 1. 1911. več končnic je okrog 1. 1915.
slikal Fr. Zabavnik iz Šmarce pri Kamniku, te pa že
s samonko visoko rutino, z oljnato barvo, kopirane iz meščan*
skih predlog (št. 3051—60 ter 2494—95, 3062).
7. Predmetnosti na končničnih slikah.
Predmetuo*snovni element je na teh končni*
cah daleč bolj povdarjen kakor umetniško*
stilni. Ljudska figuralna umetnost pri nas je neke vrste deko*
rativno predstavljena snovnost, epika, pripovednost.
Slovenske panjske končnice. 167
Kakšne snovi so pa ljubili naši ljudski slikarji od 1. 1758. do
naših časov?
Sili se mi primera z ljudsko pesmijo: tam je duša ljudstva
peta, tu slikana, na obeh poljih se je dala z vso vsebino. Pokazala
je odnos našega ljudstva do sveta in nadsveta, pokazala svoje
predstavne zaklade, v katerih često vibrira še srednji vek in
renesansa, misli, čustva, humor, satira, verstvo, zgodovina, dr?
žava, vojaštvo, erotika, legenda, bajka, vaška kronika — vse je
v teh sličicah. Vesel jih mora biti etnograf, zgodovinar, psiholog,
pa tudi umetnik. Pristno, robustno zdravje veje iz njih, življe*
nja vesel optimizem in smeh, pa tudi živa vernost.
Največ je razmeroma religioznih snovi, za temi pridejo
žanrske, zgodovinske, humoristične, satirične zgodbe iz kmečkega
življenja, zelo malo je samo dekorativnih, nefiguralnih.
a) Religiozne snovi.
Med ca 600 tu obravnavanimi končnicami je okrog 250 po*
slikanih z religioznimi snovmi. V verskih predstavah ljudstva
vibrira često še srednji vek, dalje nemška renesansa, ki so jo
kmetje spoznali v naših freskah XV. in XVI. stoletja, dalje naša,
italijanski vplivana baročna umetnost koncem XVII. in XVIII.
stoletja. Verske snovi se podajajo etnografski pač, kakor jih je
posredovala velika umetnost, zato je ta panoga snovno malo
originalna. Zato jih ne bom podrobneje opisoval.
Stari testament je zelo priljubljen. Vse od kraja sveta vro
kmečkemu slikarju religiozne zgodbe izpod čopiča. Upodablja
stvarjenje luči(E 81), Adama in Evo (Č. D.), Raj (2400,
3103), Izgon iz raja (2401), KajnainAbla (3123), Vesoljni
potop (2402), Noetovo daritev (2299, 3173), Ahr aha*
movo žrtev (E 114, E 115, 2403), Juditino zgodbo
(3158), zelo priljubljen je Izgubljeni sin, narodno v ciklu
šestih prizorov na isti končnici, često prenesen v slovenske noše
(2316, 2405, 2410, 2411, 3162), Padanje mane v puščavi
(E 112), Mojzesovapalica (2305, 2306, 3104), E1 i j a, ki se
v ognjenem vozu pelje v nebo (2322, 2409, 3083), zgodbe o
egiptovskem Jožefu (2304, 3061), Izraelci in Egip*
čani v Rdečem morju (2406, 3094), Kralj David s
harfo (2433) itd. Posebno priljubljen motiv je tudi Job na
gnoju, ki ga miluje j o prijatelji, a jezika vanj njegova huda
boljša polovica (2301, 2300, 2302, 2303, 3160). Job je sploh postal
168 Dr. Stanko Vurnik:
nekak patron čebelarjev in neredko sedi za čebelnjakom, dočim
mu dva Kranjca godeta na gosli, mika pa tudi slikarja, da se
iznese pri tej priliki nad ksantipastim spolom.
Bogato je zastopan novi testament. Marijina zaroka
(3114), Marijino oznanenje (2309, 2422, 3077, 3095, 3108),
Marijino obiskovanje (2310); Rojstvo Jezusovo
v hlevcu z osličem in voličem, pastirci in repatico (2311, 2412,
3105), S v. T r i j e k r a 1 j i (E 78, 2413, C. D., Sv. Družina
(2312, 2414, 3088), Sv. Janez Krstnik, krščujoč Jezusa
(2327, 3072), Marijainsv. Ana (3149), Dvanajstletni
Jezus v templu (3106), Ozdravljenjemladeniča iz
Naima (3126), Cvetna nedelja (2313, 2417), Kristus in
Samaritanka (E 83), Vihar na morju (2416), Jezu*
sove izkušnjave (3169), Sv. Jožef (2432, 3137), Ženit*
n i n a v Kani (2314, 2415), dalje Kristusovo trpljenje:
Zadnja večerja, priljubljen motiv (2315, 2418, 3073, 3147),
K riže v pot (3107), Ecce homo (3148), Simon iz Ci*
r e n e (2420), Oljska gora (2419, 3068), Polaganje v
grob (2421), Marija Magdale na in angel (3096),
Vstajenje (2502).
Izredno priljubljena snov je Marija, bodisi v vlogi Ma do*
ne ali Imakulate (2424, 3085) v vseh mogočih variantah,
obdana od pestrih rož ob nogah (2319, 2320, 2425, 2426, 2427 2428,
2429, 3110, 3121, 3131, 3166, 3172), posebno pogosto je tudi kro*
nanjeMarijepos v. Trojici (2317, 2318, 2430, 2431, 3076),
VnebovzetjeMarije (2423), dalje je gori omenjeno Ozna*
nenje in Obiskovanje; čudno pa je, da ne poznam nobene Pietâ,
kakor tudi nobenega križanja!
Priljubljene so tudi Nebeška glorija in Sv. Troji*
c a (2307, 2398, 2443), Poslednjasodba(E 82, 2454), Pekel
(2332), reminiscenca iz srednjega veka, personificiran kot pro*
klete žroč zmaj, dalje ornamentalna sveta monograma
IHS (3070, 3074, 3150) in MARIA (3116 združeno v mono*
gram), dalje ponazoritev Sedmerih zakramentov (2460),
oltar z monstranco (2459, 3143, 3142), ki jo stražita vo*
jaka, ali ptiča, dalje Sveti srci, plamteči s trnjem kronani in
krvavi (2326, 3064, 3098), golob sv. Duha (2308, 2399, 3120).
Od svetnikov, predstavljenih z vsemi emblemi in simboli, v
odlični noši stoječih med dekorativnimi vazami z vrtnicami, gre
prvenstvo takozvanim kmečkim svetnikom,  ki varujejo hišo
Končnice z zgodovinskimi in žanrskimi snovmi.
Kralj Matjaž. 1877.
Mrtvaška ptica s Turškega.
1868.
Luter in Katrica.
1842.
Kongresni cesarji.
Pegam in Lambergar.
Kmet ziblje Francoza.
Vrag brusi ženski jezik.
1882.
Neodločni snubec.
1862.
Kozel žre krojače.
Ženski mlin. 1866.
Lovcev pogreb. 1861.
Slovenske panjske končnice. 169
Ognja, polje toče, so patroni gospodinj ali dekel, priprošnjiki
zoper razne ljudske bolezni itd., potem pridejo najbolj popu«
larni patroni našega ljudstva.
S v. J u r i j a borečega se s pošastjo sem našel štirikrat (2331,
3069, 3112, 3134), za njim pridejo sv. Anton (2330, 2444, 3082,
2446), sv Izidor, pobožni hlapec, ki mu angeli orjejo njivo,
medtem ko moli (2458, 3146, 3163), sv. F1 o r i j a n, varih pred
ognjem, vitez s kebljico v roki (2453, 3165), Janez Nepo«
m u k, ki ga mečejo z mosta (2452, 3140), priprošnjik zoper kužne
bolezni sv. Rok s psom, ranjen na kolenu (2447, 2448,
sv. Mihael, prebadajoč pošast (2434, 2435), sv. Štefan, ki
ga kamenjajo (E 113, 2439), sv. Janez evangelist (2321),
Sv. Janez Krstnik (2327, 3072), sv. Peter in Pavel
(2323), sv. Jakob (2325), sv. Avguštin? Gregor? (3091,
2329, 3161), sv. Luka (2328), stigmatizacija sv. Frančiška
(2445), sv. Valentin (2449), sv. Š i m e n (2438), sv. Pavel
(2437), sv. Martin (2440), patron loncev sv. Hubert (3122,
3174).
Od ženskih patron srečaš sv. Polono, priprošnjico za
zdrave zobe (2451), s v. B a r b a r o (2442), s v. N e ž o (2441) i. dr.
(2324), večinoma pa gre za M a r i j o.
Priljubljene so tudi legende, poleg one o Izidorju, ona
sv. Genovefe (E 117, 2450, 2456), dalje o Pričevanju
umrlega smedniškega grofa (2340, 2341, 2457), čigar
sin vnovič terja desetino od kmeta, ki pa mu za pričo hudiči pri«
vedo iz pekla starega grofa. Ne vem pa, kaj pomenijo uprizo«
ritve na končnicah, kjer letajo hudiči okrog cerkve
(3065, 3066, 3118, 3101).
Od cerkvenih opravil se upodabljajo Obhajilo (2461),
Sedem zakramentov (2460, 2501), Izpoved moškega
in ženske (čeb. dr. ima eno slikano, drugo v plastičnem, poli«
hromiranem reliefu ; pri moškem stoji angel, pri ženski, hudič —
češ menda imajo ženske bolj kosmate duše.* Dalje se upodablja
P o r o k a (2463).
b) Snovnosti iz kmečkega življenja (genre in humor).
Kar se tiče nereligioznih snovi, imamo opraviti s kmečkim
genreom. Erotika, razmerje med spoloma, smešenje raznih last«
nosti moškega in ženske igrajo tu veliko vlogo. Lascivnih snovi
170 Dr. Stanko Vurnik:
nisem nikjer našel. Najprej naj opišem snovi iz življenja žensk
ter one, v katerih se hudomušno dražijo ženske.
Slovenski kmet smeši žensko ničemurnost, željo žensk,
ostati večno mlade, njih jezikavost in ksantiparstvo, njih lov za
hlačami, njihovo nagnjenje k ljubosumju itd. Gre za hudomušno
dražljivost in satiro in v te vrste simboliki je naš ljudski umet*
nik zelo iznajdljiv in humoren, često celo drastično ekspresiven.
Vrag igra v upodobitvah simbolično izraženih humoresk in satir
veliko vlogo.
Nečimernost žensk se n. pr. smeši z upodobitvami,
na katerih vidiš, kako vragi, repati, rogati, kosmati človek*kozli
pero in »žehtajo« velike kupe ničemurnega ženskega perila, ki je
vse čipkasto in mora vedno biti vabljivo belo, pa se tupatam
tudi koketno pokazati izpod gornje obleke (prim. 3444, 2345).
Tako kaže ena končnica tri vrage; eden meša perilo v kotlu,
drugi ga izpira ob perilniku, tretji ga lika na mizi. — Na drugi
sliki vidimo prešerno v levo stran korakajočo žensko, kateri
vrag v samokolnici pelje izpod kril kukajoče spodnje perilo
(2346).
Ženska lastnost, da žele ostati večno mlade,
se smeši z upodobitvami ženskega mlina. Tema je stara last
zapadne Evrope. Mislim, da so jo Slovenci dobili preko Alp.
Ženski mlin je zelo priljubljen tema. SUke (2347, 2348, 3164) ka*
žejo lesen mlin na ročni, vodni ali veterni pogon z mlinskimi in
vodnimi kamni ter lijakom na vrhu, v katerega mečejo vragi
stare, grbaste in redkolase babnice, katere prinašajo moški v
hrbtnih koših. Iz mlina frče mlada dekleta, in to naravnost v
naročje brhkih fantov, ki jih za mlinom že čakajo.
Ženska jezikavost se smeši često na zelo drastičen
način. Tema je zelo priljubljen, kar kaže cela vrsta takih slik
(2366, 2367, 2474, 2475, 3086). Ljudski umetnik je žensko jezic*
nost dopovedal s tem, da je prikazal, kako vrag ženski jezik
brusi. Kosmati človek*kozli s krempljastimi nogami in netopir*
jevimi perutmi gonijo z nogami ročne bruse in s kovaškimi kle*
ščami drže babi, oblečeni v ošpetelj in rdeč modre ter ruto jezik
na brusilni kamen, ali pa tišči žensko h kamnu drug vrag, ki jo
drži za vrat in ji čepi na hrbtu.
n Žena*ksantipa je ovekovečena, kakor sem že gori
omenil na sHkah, ki predstavljajo Joba, ki je nekak patron za*
konskih mučenikov z ženami ksantipami. Končnica 2349 kaže
Slovenske panjske končnice. 171
Ženo, ki je moža spodila iz hiše, na sliki 2350 preteplje moža,
na neki končnici iz zbirke Č. D., je prišla ksantipa v gostilno
po moža, ga zasačila pri kvartanju z vinskimi bratci in ga nemilo
popadla za lase.
Ženska*zmagovalka moškega je simbolično pri*
kazana na oni končnici Č. D., kjer mož pelje ponosno sedečo
ženo na ročnem vozičku.
Ženske, ljubiteljice moških hlač so tudi zelo
priljubljen tema (2351, 2352, 3064, dve končnici Č. D.). Na eni
sliki vise na čavlju na steni irhovke. Dve ženski držita vsaka
za eno hlačnico, dve drugi sta prihiteli in jim hočeta irhovke
iztrgati, pri čemer se pulijo in vlečejo za lase. Ali pa irhovke
kuhajo v kotlu, okrog katerega si štiri ženske dajo opraviti,
oblizujoč si prste. Na eni je naslikan breg ob vodi. Na bregu
sedi v sami srajci, lajbču in klobuku mlad fant, držeč na drogu
svoje hlače, za katere se pulijo tri dekleta, čofotajoč do pasu
v vodi. Na eni izmed teh slik se štiri ženske s kuhalnicami, svež*
nji ključev in metlami tepo za irhovke.
Ženska ljubosumnost je simbolizirana na zelo ori*
ginalen način, kakor tega nikjer še nisem opazil v izvenslovenski
folklori (3368, ena izmed končnic Č. D.). Na eni se dve ženski,
ena z avbo, druga z moškim klobukom na glavi, vsaka na svojem
petelinu sedeč obdelujeta z metlo in burki j ami. Na drugi jezdita
ženski na volih in se tepeta z burki j ami in kolcem. Prvotno
nisem vedel, kaj ta upodobitev pomeni, pa so mi jo razjasnili
stari čebelarji in jo je potrdil tudi dober poznavalec teh snovi
g. Bukovec.
Ženska je v moških očeh, seve, večja grešni*
ca odmoškega, kar je dobilo izraza na dveh končnicah Č. D.
Prikazana je cerkvena izpoved. Levo in desno v kotu sta po
ena izpovednica, v desni kleči ženska, a ob njej stoji vrag! Ob
moškem v nasprotni izpovednici stoji angel.
Ženske tepo biriča. Ta tema sloni na lokalni zgodbi
iz Selc, ki pripoveduje, da so si tri ženske iz Selc pustile porezati
lase in jih prodale. Hudomušni birič, ki je to vedel, je v nedeljo
pred cerkvijo razglasil, naj si dotične ženske dobro osole juho,
da jim bodo zrastli drugi lasje. Na to je bil birič tepen od vseh
treh, kar kaže selška končnica (glej pod »SHkarji končnic«).
Ženske pode moža ali vraga, ki je ukral lonec. Pri*
zor se vrši ali ob ognjišču, kjer so pristavljeni lonci ali pred
172 Dr. Stanko Vurnik:
arhitekturo in ženske pode tuje oblečenega moškega, v drugem
primeru vraga, ki urnih krač odnaša lonec. S kakšno zgodbo
je to v zvezi, ne vem še.
Ženska in vrag (2478, 2363). Na dveh končnicah vidimo
vraga, ki ga ženske zmerjajo, besno gestikulirajoč, dočim jim oni
kaže osle.
Zakonski prepir (Č. D.) je lepo ovekovečen na eni
končnici. Na levi stoji jezična ženska, roke uprte v bok, gornje
telo značilno sklonjeno naprej, z odprtimi ustmi, očividno jezi»
kajoč, možu pa je potrpljenje pošlo in v »sveti jezi« je poskočil
in ji meče v glavo vse, kar mu pride pod roke: krtačo, ponev,
vrč, copato, zajca za izzuvanje škornjev, cedilo.
Pretep moških za žensko je prikazan na neki konč*
niči Č. D. V desni strani naslikane krajine stoji ponosno lepo
dekle in radovedno ogleduje štiri fante, ki se v levi pretepljejo
zanjo.
Moški si je uklonil žensko na končnici 2364, kjer
mu mora žena vleči brano, sam pa jo zadaj poganja z bičem.
Neodločni snubec je naslikan na končnici Č. D. z
napisom »TÜRK SE ŽEN — Kaj očm strit, ta je stara pa ima
10.000 ckinov, ta je mlada pa nič nima.« V sredi stoji Turek s
turbanom, desno pri nogah mu kleči mlado dekle, levo pa stara
babnica z vrečo cekinov. V desni pa odnaša drug moški žensko
v košu, na rami mu sedi otrok z zavezanimi očmi. Se pravi: prava
ljubezen je slepa.
Na končnici 2476 tepeta ženska in moški majhnega fantiča
za mizo pri južini. Na sHki 3133 nese ženska na hrbtu nekakšno
zver.
Deklici s šopki rož (2393) sta liričen motiv.
Terica in vrag je zanimiva snov ene izmed končnic
Č. D. Tam je upodobljena sušilnica, v kateri tri dekleta z lese*
nimi škarjami tarejo lan. Pogovarjajo se o tem, kakšnega ženina
bi katera rada. Prva tega, druga onega, tretja pa izjavi, da ji je
vse eno, če pride ponj o sam vrag. Hipoma se prikažejo tri po*
stave, dva ženina in tretji — vrag!
Nadalje gre za hudomušno satiriziranje nekih moških stas
nov ali pokHcev. Predvsem so tu slabi lovci, krojači, čevljarji,
moški strahopetci in podobno.
Lovca inmedveda kaže končnica 2379, lovca in gamsa
2382, 3078, lovca in srnjaka ali jelena 2383, 2487, lovca in dve
Slovenske panjske končnice. 113
lisici 3097, 3151, lovca, jelena, petelina, psa 3093, lovca, kmeta in
psa 3113. Večinoma se smeši lovec, ki je na lovu zaspal, živali
pa ga radovedno ogledujejo ali celo brijejo norce iz njega, vo»
hajoč po njem. Tako n. pr. zajec in speči lovec (Č. D.), ali, po*
sebno drastično izraženo, na končnici (Č. D.), kjer lisica lovca
brije, medved pa zraven gode na bas. Slabega lovca pred*
stavlja 2380, dva takšna skupaj pa 3139. Posebno je priljubljen
tema Lovcev pogreb (2384, 2385, 2386, 2490, 3128 C. D.).
Zajci ali lisice pokonci zravnani neso na »parah« lovca, zraven
gre ves žalosten in prihuljen njegov pes. Medvedje neso puško
in torbo za sprevodom, pred njim pa neso zajci zastavo, v zraku
frče divje race z molki v kljunih.
Krojači, ki nikoli ne drže obljube izgotoviti obleko o
pravem času, so zelo priljubljena snov ljudskemu satiriku.
Slikajo se, kako se s škarjami, likalniki branijo velikega
polža, ki moh proti njim svoje roge (2377, 3124, 2481). »
Krojači, katere žre kozel, ali ki se s kozlom trkajo
so tudi pogosto naslikani (2375, 2376, Č. D.).
K r o j a č i*s u h C i so drastično osmešeni na sličici (Č. D.),
kjer je upodobljena krajina z drevesom, v katero piha iz oglov
deščice poosebljen veter (dve glavi, ki pihata). Trije krojači*
suhci so žrtev vetra, ki jih z likalniki in škarjami vred odnaša
v zrak in tam z njimi preobrača kozolce. Komaj eden se je ujel
V drevo, katerega se krčevito oprijemlje.
Čevljar se smeši na eni končnic C. D. Naslikan je, kako
dela smolo za dreto: podelava se v škaL
Strahopetci so osmešeni v slikah z višnjegorskim pol*
žem, ogromno, žabi podobno zverjo, katero napadajo neodločno
trije strahopetci (2369). Strah pred polžem slika tudi končnica
2480 (prim. Die sieben Schwaben).
Rečenica »kozel ga trka« je ilustrirana v končnici
2381.
Dva junaka na kozlu sta upodobljena na sliki 3080.
Mož, ki nese na rami s panti okovana vrata
3170 — ne vem, kaj naj pomeni.
Preši č, kibrije moškega, dočim ženska drži posodje
(Č. D.) mora tudi imeti svoj pomen kot prizor iz šaljive zgodbe,
ki je pa ne poznam. q
Debeluh s samokolnico (2378) tudi ne vem, kaj
pomeni.
174 Dr. Stanko Vurnik:
Iz Čebelarskega življenja omenjam Tehtanje medu (2390),
Roj čebel (2391), Medveda z medom (medved krade satje) in
Jobove motive, ki so spravljeni v zvezo s čebelarstvom ali ksan«
tiparstvom.
Iz vojaškega življenja in stanu naj omenim Nabornike (2372,
2472), Pet vojakov (2469, nepoznani mi po pomenu prikaz Vo*
jaka in moža s palico (3100) ter Vojaka na petelinu 2479).
Iz zgodovine je panj skim končnicam tudi marsikaj ostalo.
Pegam in Lambergar sta zelo pogost tema (2335,
2336, 2337, 3117), upodobljena sta v trenutku, ko na konjih jez*
dita drug proti drugemu, oblečena v rokoko j ske vojaške noše s
triogelnimi klobuki in bridkimi sabljami ali pa v trenutku, ko
je Pegamu odletela glava. Lambergar jo je nabodel na svojo
sabljo, Pegamu za vrat sta pa mahoma priskočila dva majhna
hudička, ki čakata duše, da jo zgrabita, ko pride na svetlo (sred*
njeveški motiv). Na par končnicah sta opisana oba prizora.
Kralj Matjaž z zlato krono, v rdečem plašču, sedeč za
kamenito mizo na prestolu, imajoč dolgo na dvoje razcepljeno
brado, ki se mota okrog nog mize, obdan od peterih, kakor rim*
ski vojaki oblečenih »jogrov«, je predmet slike na končnici 2338.
Prizor se vrši, ne ravno v votlini, nego pod zeleno streho dre*
vesja. Globoko je prodrl Matija Korvin v zavest našega naroda,
da se je v njej tako dolgo obdržal!
Luter in Katrica tudi še nista izginila iz domišljije,
kakor kažeta končnici 2339 in na od Č. D. Debel menih in nuna
sedita v stare sorte vozu, neke vrste antičnem dvokolesniku,
vozijo pa voz rogati kozli, katere poganja na njih jezdeči vrag
% bičem. Očividno se ljubimca vozita naravnost v pekel.
Kongresni trije cesarji so predmet končnice 2342.
V odlični noši so upodobljeni simetrično na ploskev porazde*
Ijeni trije veljaki ljubljanskega kongresa, ob njih stoje šopki
rož. To je zgodovinski spomin na kongresne čase. Tudi konč*
niča 3036 nam kaže dva neznana cesarja.
Kmet ziblje Francoza, končnica 2354 je zanimivo
humoren spomin na francoske čase. Golorok kmet z žametastim
lajbčem in kratkimi irhovkami ziblje ogromno zibelko, v kateri
leži speč Napoleonov vojak v vsem svojem »ornatu«, t. j. s kom*
pletno uniformo, čako in puško z bajonetom. Sličica hoče s tem
smešiti Slovence, ki so morali po odhodu Francozov iz naših
krajev zibati otroke, ki so jih imeli tuji vojaki z našimi dekletu
Slovenske panjske končnice. 175
Dvoglavi orel je zelo priljubljen motiv na končnicah
(2334, 2145, 3157). Dvoglavi orel, kakor že je na teh končnicah iz
XIX. stoletja avstrijskemu državnemu podoben, je vendar v naši
ornamentiki že od nekdaj priljubljen motiv, ki nima morda to*
liko z Avstrijo opraviti, ker ga imajo tudi Nemci, Rusi, Italijani
itd. v svoji ornamentiki.
Turška ptica (na končnici Č. D.) je reminiscenca na
grozote iz časov turških vojsk in vpadov. Ima napis »Mertvaška
Tica ki se je na Turškem perkasala«. Slika predstavlja ogromnega
ptiča, nekakšnega orla na štirih nogah, pa s pavjim repom. Na
glavi ima krono, na prsih križ in mrtvaško glavo, na repu pa še
osem mrtvaških glav.
Škricmolzekmetukravo (2377) je aluzija na »mest*
ne škrice, ki kmeta molze j o,« vsekakor duhovita aluzija: Kmet
drži kravo, molze jo pa, na stolčku sedeč, škric z visoko štulo
na glavi.
Davki (2466) predstavljajo v sobi, na katere steni je obe*
šen cesarski orel, kmeta v slovenski noši, sedečega pri mizi. Kmet,
bržkone župan, odšteva nekakšnemu uradniku ali biriču z visoko
čako denar. Ker je končnica iz 1. 1820., ni izključeno, da gre za
obtožbo grabežljivih Francozov, ki so našim ljudem nakladali
hude davke.
Pravda (3081) je satira na pravdarsko strast, pri kateri
pač zgolj »mestni škric« ima korist.
Zgodovine se tičejo tudi končnice, ki predstavljajo razne
vojske.
Bitka s Turki (2353), Boj strelcev (E 80), Bitka med
konjeniki in pešci (2470, 2473).
Junak ubija zmaja (2355 in C. D.), takšna snov bo ne*
mara še v zvezi s starimi pravljicami. Zmaj je zelen, na hrbtu
ima polno osti, ima peruti in je sicer podoben kuščarju.
Običaji: Žaganje babe (Č. D.) je redka slika, ki nam
prikazuje prastar ljudski običaj naših krajev. Menda gre še za
reminiscenco na staroslovansko Morano, vsekakor je to nekak
pustni običaj, ki je pri nas že izumrl. Slika predstavlja na dolgi
klopi ležečo staro babo, katero čez pas žagata dva možaka z
dolgo drevesno žago. Okrog klopi imajo svoj vrišč in halo šestert
dečki in deklice. -i
176 Dr. Stanko Vurnik:
Nabornike (2372, 2472), ki tudi spadajo med običaje,
sem že gori omenil. So to fantje s harmonikarjem, ki se v pro*
cesiji pomikajo po cesti vriskajoč in živahno gestikulirajoč.
Hudič je zelo priljubljen na panjskih končnicah. Udejstvuje
se pri satirah in humoreskah kot deus ex machina, sam pa je
upodobljen, ko se pelje na vozu s kozli na končnici 2333. Kakšen
pomen ima končnica 3065, kjer hudiči frče okrog cerkvene stav*
be, ne vem.
Raznovrstne snovi iz vsakdanjega življenja predstavlja
cela vrsta končnic. Medvedarja, ki svoji živali gode na gosli,
predstavlja končnica E n6. Moža, ženo in njuno kravo 2343,
Prevrnjeni voz, zraven voznika in obupujočega meniha 2356,
Postiljona 2358, Voznika, ki pelje sode 2359, Kmeta, ki mu je
divja mačka splašila konja 2360, Kmečki par v stari, narodni in
drugi par v že moderni, francoski noši 2361, Prizor s kegljišča
2370, Godbo in ples 2371, 2374, Pivce v krčmi 2373, 2465, Tri
jetnike v ječi 2388, Moža pri vodnjaku 2389, Moža s pipo v
ustih in žlajfico na glavi 2491, Brkat obraz 2492, Vlak 2493, Moža
in ženo 2494, Otroke, ki gredo iz šole 2495, Svatbo z godci
2462, 3161, Poroko 2463, Godce 2464, Moža in mizo 3102, 10
slik mesecev 3051—3060, Tri može v krajini 3129, Hišo, moža pri
mizi 3130, S polja domov 3171, Slikarja, ki slika gospo 3175,
Smrad v šoli (C. D.), Prizor s košnje 2369. Krajine predstavljajo
2467, 3135, 2392, 2394. Številke za zaznamovanje panjev, brez
figuralnih motivov 2496, 2497, 2498, 3075, 3089, 3090, 3092. Mar*
morjevo inkrustacijo predstavlja 2499, Rože 3132, Vrtnice 3126.
Živali predstavlja cela vrsta končnic. Ptiče 3156, Bolno
lisico 2387, Golobe 3115, 3119, Slona in velblode 2396, Kačo in
zajca 2397, Zverine, ki žro otroke 2408, Medveda z medom 2468,
Petelina, ki ga jaha vojak 2479, (primeri tudi ljubosumne žen*
ske!), Polža 2480, Konja belca 2482, Ples zajca in lisice, pri ka*
terem volk gode na bas (C. D.), Leva in levinjo 2483, Leva 2486,
Mrjasca 2485, Lisico 3071, 3154, 3159, Boj z levi 2395, Peteline,
ki vozijo lisico v kočiji (Č. D.).
Zanimiv motiv je ptič, ki ima na prsih človeški
brkatobrazv katerega nos kljuje ptičja glava, ki na dolgem
vratu moli pred obraz 3067, 3084. Cisto podoben motiv sem našel
tudi v knjigi Schwaebische Volkskunst, pa brez objasnila. Tam
je reproduciran isti motiv kot slika na steklo. Dvorni svetnik
Končnice z žanrskimi snovmi.
Ptič s človeškim obrazom na prsih.
Ljubosumni ženski.
1861.
Nečimerno žensko perilo.
ViŠnjegorski polž.
Stara in nova moda.
Prešič kmeta brije.
1864.
Boj z zmajem.
Škric kmetu kravo molze.
Žena možu brana.
Mož, ki je ukral lonec.
Vrag in hudi ženski.
III
Slovenske panjske končnice. 177
12
dr. M. Haberlandt, na katerega sem se za pojasnilo obrnil, opo=
zarja na Jahrbuch f. histor. Volkskunde, zv. II. na članek Wilh.
Fraengerja, ki mi ni dostopen. Baje je snov celo antična in se
na gemah dobi Chimera, ki kaže naprej stopajočega petelina, ki
ima na prsih obraz Silena. Od teh upodobitev, nazvanih grili
(grško »Grvllen«) so se dali inspirirati bakrorezci XVII. in
XVIII. stoletja, ki so marsikaj podobnega ustvarili. Dr. Haber*
landt tudi potrjuje, da je upodobitev ptiča s človeškim obrazom
na prsih daleč razširjena.
Stil in stilni razvoj slik na končnicah.
Najstarejša končnica, Madona z rožami iz 1. 1758. (Č. D.)
obravnava idealno snov, ki je tudi idealno tolmačena (abstraktna
frontalnost, simetrija, brezprostorje) in strogo simetrično kom*
ponirana. V primeri s tedanjo »visoko umetnostjo« (naturali*
stični realizem) je s svojim idealističnim reaUzmom že znatno
zastarela. Tudi ostale končnice XVIII. stol., upodobitve Pegama
in Lambergar j a (2335, 2336), Madone na tronu. Sv. Treh kraljev
(Č. D.), Sv. Avguština (3091) kažejo idealistično pojmovane
snovi (tudi že prvi Jagrov pogreb 1786!) v ploskoviti, brezpro*
Storni obdelavi in simetrični kompoziciji. Ta stil vlada vseskozi
do nekako 1. 1820., ko se začno pojavljati povsem naturalistične
snovi, vsakdanje pojmovane, plastično in barvno obdelana telesa,
pravilna prostorna obdelava in perspektiva ter prosta kompo*
zicija. (N. pr. Davki). Do nekako 60tih let XIX. stoletja vlada
še naturalistično*realistični stil (alegorije, satire, groteske) po*
slej pa vlada čisti naturalistični genre v krajini, s prosto kom*
pozicijo ali prosto simetrijo in realno obdelanimi telesi. Vendar
se dado končnice težko datirati, ker se snovi venomer ponavljajo
v starih koncepcijah. Glavno bistvo tega slikarstva pa je v njega
snovnosti.
Ta obilica življenja veselega žanra, ki daje osnovni ton sno*
vem na končnicah, bodisi religioznim ali posvetnim, kaže zlasti
lepo, kako zelo so alpski Slovenci duševno sorodni
evropskemu, nizozemsko*nemškemu severu, ki
je kulturno na Slovence od početka in najdlje
v p 1 i v a 1 !
178 Dr. Stanko Vurnik:
Résumé.
Les planches de devant des ruches  Slovènes.
Dans cete dissertation qui est une contribution à 1' étude de
la peinture nationale slovène, 1' auteur décrit les peintures qui
se trouvent sur les planches de devant des ruches qui étaient
répandues à partir de la deuxième moitié du XVIIP siècle jus*
qu' à nos jours, surtout ches les Slovènes, habitant les Alpes.
Ces planches peintes sont une spécialité ethnographique slo»
vène. Elles sont en bois blanc, d'une longuer de 25 à 35 cm, et de
12 à 17 cm de hauteur, peintes avec des couleurs à détrempe,
fabriquées à la maison. Leurs auteurs sont des artistes villageois
de la Haute Carniole et de la Carinthie slovène. Ces peintures
représentent des personnages: surtout des scènes de l'Ancien et
du Nouveau Testament, ainsi que des scènes originales, très
humoristiques et grotesques de la vie des paysans, de l'hi»
stoire etc.
Des collections de ces planches peintes qu' on n' emploie
plus aujourd' hui se trouvent au Musée Royal d'Ethnographie
et à la Société des apiculteurs à Ljubljana. La plus ancienne
porte la date de 1758. Celles du XVIII siècle et de la première
vingtaine du XIX siècle appartiennent encore au réahsme idéa=
liste, d'après le dessin plastique des corps, leur composition
symétrique et leur matière religieuse. Après 1820 on trouve de
petits tableaux pittoresques d'une composition libre, des tableaux
de genre et des peintures naturalistes. Ces peintures ont un genre
caractéristique qui classe les Slovènes, habitant les Alpes, dans
le monde des idées des peuples de 1' Europe du Nord.
Iz slovenačke toponomastike.
p. Skok.
I.
G. Pircheggerova studija^ sadrži više negoli se u samom na-
slovu kaže. Poslije historičkoga uvoda, u kojem nas obavještuje o
etnografskim odnosima u historiji, u koliko su važni za t. zv. topono-
mastičku stratigrafiju zemalja, gdje su nekada bili alpski Sloveni, autor
daje četiri toponomastička rječnika. Prvi, najveći, sadrži slovenske topo-
nime, drugi nejasne, treći njemačka mjesna imena, koja još potrebuju
objašnjenja, i četvrti antička imena.
Da bi pokazao, kako uzlazni i silazni ton odlučno djeluje u
njemačkom dialektu doline Murice, o'n daje ponajprije prilično de-
taljnu fonetiku ovoga dialekta.
Ova fonetika služi kao uvod u sedmi dio radnje, gdje razlaže,
kako su slovenski glasovi toponomastičkoga materijala bili adaptirani
njemačkom izgovoru („Eindeutschung").
U osmom dijelu tretira generalna toponomastička pitanja, koja
linguistu interesuju: toponomastičke složenice, mijenjanje same osnove,
imena za jelo i životinje kao mjesna imena, kako čisto lično ime protiv
slovenskoga običaja postaje mjesno, njemačku mociju mjesnog imena
prema apelativu, na koji se odnosi, prevođenje u toponomastici ovih
krajeva, prenošenje mjesnih imena i napokon razlaže o dočecima -ach
i -nitz bez etimologične osnove. Završuje svoju temeljitu studiju sa
naznakom tačaka, do kojih je Lessiak došao, studirajući koruška imena
i koje prihvatiše Schnetz i Schwarz, a s kojima će on u kasnijem
jednom navratu da polemiše.
^ Die slavischen Ortsnamen im Mûrzgehiet. (Veröffentlichungen
des Slavischen Instituts an der Friedrich-Wilhelms-Universität Berlin,
hg. V. Max Vasmer.) Leipzig, 1927, p. XXXI + 239. Upor. kritiku
g. F. Ramovša, Slavia, VI., 775.-786., E. Schwarza, ZONF, IV.,
297.—304., St. Mladenova, Jahrbücher f. Kultur u. Gesch. der Slaven,
IV., p. 72-76.
12*
180 P. Skok:
Njegova je toponomastička studija zacijelo sa lingvističkoga gle-
dišta potpuna. Metod mu je siguran. Svoje toponomastičke etimo-
logije osniva, koliko je god moguće, na historijskim grafijama i na
tačnom poznavanju lokalnoga izgovora. Svagdje pokazuje, da isto-
tako sigurno vlada germanističkom kao i slavističkom stranom pro-
blema. Sedmi je dio u tome osobito poučan. Oslanjajući se na Sie-
versovu analizu starih slovenskih glasova, autor u tom dijelu razlaže,
kako su djelovali na ponjemčavanje slovenskih imena mjesta u dolini
Murice gore spomenuti njemački „Steig-" i „Fallton" i slovenska
intonacija.
Već sada se može kazati, da g. Pircheggerov rad ide među naj-
znamenitija toponomastička ispitivanja posljednjih godina.
Čega on u svojim studijama nije dao, jeste jedino to, što sve
možemo da saznamo iz slovenskih imena, koje je sabrao, u pogledu
načina slovenskoga naseljavanja ovih krajeva („Siedlungsgeschichte"),
u pogledu obrađivanja tla, materijalne kulture i pravnog uređenja,
biljne geografije, zoologije i t. d. Sva se ova sinteza ima istom da
stvori, nakon što se provjere njegove etimologije, jer se samo sa
utvrđenim etimologijama toponomastičkoga materijala može da ope-
riše u kulturno-historijskim pitanjima.
Prije negoli dadem neka kulturno-historijska opažanja na osnovu
imena mjesta, što ih je autor studirao, nameće mi se dužnost, da
promotrim etimologije, za koje držim, da nijesu ispravne. Slijediću
autora od broja do broja.
16. Nije vjerovatno, da Plischaf (a. 1426) potječe od *plešoba,
koje bi bilo izvedeno kao puščoba, tesnoba. Od imenice plešb = pleša
„Kahlheit" ne postoji jo šte dalja apstraktna izvedenica na -oba. Bolje
odgovara adj. plešav, koji u slov. postoji pored plešlv (Pleteršnik).
Ovaj posljednji dolazi nebrojeno puta supstantiviran u toponomastici,
a dolazi i u dolini Murice, n° 14. Upor. Plešavka Miklosich n° 448.
17. pokmšš označuje gorsko sedlo (preslop). Nikako nije *pogošta,
koja riječ nije valjda nikada postojala za „Herberge, Wirtshaus."
Teren upućuje na predložnu složenicu sa po(d) gvozdb-ji „po šumi."
Upor. Podgozdje Unterwald (Koruška) Miklosich n° 142 i glede zdbj >
ž > njem. s: Gössitz < gvozdt, -\- jb + ica, n° 153.
23. Pöläntzer (a. 1600) može biti i njem. izvedenica od ^po^anica.
29. Parschlug ne će biti od lok. Porši lokve, gdje je prvi ele-
menat adj. od sasvim nepotvrđenog imena, nego je to Prvša od
Prvislav, koje je potvrđeno u hrv. dokumentima Prousa = Prefsa (Smi-
čiklas, Codex IX., 455. a. 1329., VI., 879. a. 1280.).
Iz slovenačke toponomastike. 181
34. Prepullan (a. 1482) i ostala imena, koja su navedena za upo-
redbu, ne će biti od prëpuckb + -lo, nego isto što i Prijepolje u San-
džaku < prëd'b pol'e. Izvedenica na -janim je u tom slučaju sasvim
razumljiva. Ovo mišljenje treba još verificirati ispitivanjem terena.
38. Prezonig (a. 1396), danas Breuning (graben) ne će biti *pro-
nikva, koji toponomastikum ne postoji, nego stoji u vezi sa dalm.
imenom Ervenik, sa slov. prerîv „Durchbruch eines Flusses durchs
Gebirge" (Pleteršnik) -\- bn + ik.
49. Pudert (a. 1454—64), danas Putrat, može biti i pod-b rbte,
upor. Hartje u Hrvatskoj (Zumberak), u dialektu Rti. Ispitivanjem
terena moralo bi se ovo mišljenje još verificirati. Upor. Rad < raZ»
(n° 238). q>
55. Copantz (c. 1280—95) može biti isto što i Kopanica (Hrvatska),
substantivirani particip, koji dolazi još u Kopani Cer, Brijeg Ak. Rj.,
V, 293. Ovo bi trebalo još dodati uz autorove inače ispravne uporedbe.
59. Krelhof (a. 1498) < kral' može da ide također u djelomično
prevedena mjesna imena, koja pominje autor str. 231 c.
67. Taurisgraben ne sadrži sufiksa -ei u izvedenici od turb, jer ovaj
služi za stvaranje apstrakta, koji rjeđe dolaze u imenima mjesta. Možda
se prije ima pomišljati na lokativ adjektiva turbscë, tako da bi i ovo
mjesno ime bilo djelomično prevedeno kao i Krelhof.
73. Dobrain označuje dolinu. Zato je vjerovatnije mišljenje Vas-
merovo, koji izvodi ovo ime od pl. dbbfane od d'h(b)brb „Schlucht,
Tal," sve ako se i mora primijetiti, da ovakove izvedenice glase kod
Nijemaca obično u lokativu plurala na -ach.
74. Pod istu osnovu valja zacijelo staviti i Debrin-Bach, Thal.
Upor. Dàbrina u Hrvatskoj Ak. Rj., II., 217.
83. Autor uzima, da u Trayach postoji neetimologično -ach (§ 128,
p. 233). Kako nema starijega historijskog oblika, nego samo danas
Trainer Berg, nije dosta opravdan autorov nazor. Dozvoljeno je dakle
sumnjati u ovo mišljenje. I ovdje može da se radi o identičnom imenu
sa Trojane, koje Ramovš, Hist. gram. II., 264. uvjerljivo tumači iz Trçd-
jane „prebivalci kraja „Trod'b'' < Atrante, Adrante sa metatezom den-
tala d — t > t — d.^ Glede q > a upor. a. 1351 Glaboken p. 198.
^ Nikako se ovdje ne može raditi o pojavi kao u Brundusium,
o čemu upor. ZONF., I., 86., kako uči Bajec, Razprave IV., 144.,
jer nt > nd nije potvrđeno ni u ovome imenu ni u analognim ilirskim
ili mesapskim imenima (upor. Molunat, Taranio i t. d.) Upozorivanje
na analognu albansku pojavu kod Meyer-Lübke-a p. 1054 § 52 ne
182 P. Skok:
U ostalom, ime Trojan > Trajanus dolazi samo na Balkanu u pripo-
vjetkama, ne kao lično ime.
84. Dra^senbach (a. 1493), danas Trassnitz, vrlo je interesantan
primjer, jer nam kaže, da stara potvrda sadrži djelomični prevod od
*dražbn'b potok-b i da je pored toga postojao i istoznačni supstanti-
virani adjektiv *dražnica. Za adj. upor. slov. drâznat „furchig" (Ple-
teršnik) i malorusko Nadorožna (Miklosich, br. 85). Nikako ne treba
uzeti autorovo izvođenje od imena posjednika, koje nije nigdje po-
tvrđeno.
89. Nerazumljivo je, zašto bi bilo *dolovica > Dallwitz napadna
tvorba. Upor. za osnovu dolov- u daljim izvedenicama coll. dolQvje
(Pleteršnik).
107. Za Pletschach, Fiatschach dostaje *Blatjach, lok. pl. od Blat-
jane. Upor. Blaćani (Daim.), Rad, knj. 224, p. 104. Ne treba pretpo-
stavljati Blatbčanin'b od blatbca, kako čini autor.
153. Gössitz (a. 1336) ne će biti gvozd'b + dem. -ič'b, nego sup-
stantivirani adjektiv gvozd'b + jf) sa sufiksom -ica. Upor. Gožice, ime
njiva u mome rodnom mjestu (Jurkovo Selo).
157. Villa Graecznicz (a. 1275) može biti i supstantivirani adjektiv
od gradbc, koji toponomasticum dosta puta dolazi baš u ovim kra-
jevima (upor. br. 156). Upor. Gračenica u Hrv. od 13. stolj. i Graca-
nica u Srb. također od 13. stolj. Posljednje je supstantivirani adj. od
gračanin.
180. (p. 47). Irdning je Ramovš, H ist. gram., IL, 194. zacijelo
bolje protumačio sa supstantiviranim adjektivom jedi + 6ra + ik7>,
u što je došlo suvišno r, o kojem autor govori p. 183, b, nego li sa
*Jedinbnik, koji ne dolazi ni kao apelativ ni kao toponomastikum.
183. Nevjerovatno je, da Lappenwald stoji u vezi sa *alp sa jugoslov.
likvidnom metatezom, jer alp > lap- nije nigdje potvrđeno u slove-
načkoj toponomastici.
184. Isto tako ne vjerujem, da je Laechalben od vlachi,, jer bi
očekivali ovdje zacijelo adjektiv, dakle mjesto ch drugi konsonant.
Stari Vlah, kraj u Bosni, ne može da služi kao uporedba, jer je nastao
pod turskim uticajem, upor. Karaiflak za Rumuniju. Upor. i glasovnu
poteškoću, na koju, u ostalom, i sam autor p. 190 upućuje.
vrijedi, jer alb. pojava suvisi zacijelo sa općom novogrčkom i djelo-
mično cincarskom. tr > dr je već romanska pojava, koju su Sloveni
već zatekli, upor. patriarca > podreka. Metateza je prouzročena po
svoj prilici umješavanjem slov. riječi trodi).
Iz slovenačke toponomastike. âSB
196. Leubenbach (a. 1494) dobro je upoređeno sa Loiben i Leoben,
ali nije dobro protumačeno sa suponiranim ličnim imenom Vubini,.
Svi su ovi toponomastici adjektivi sr. roda od adj. Pub'b : sr.-hrv.
luban = lubak Ak, Rj., VI., 269. Kao ime rijeke dolazi i u Selskoj dolini
i sa hipokorističkim sufiksom-sa: iusa, a. 1291 inderLeubs, upor. Blaznik,
Kolonizacija i t, d., p. 22. U Dalmaciji imamo Castrum Ljuba, adj. ž.
r. od tub-b, ali i sa hipokorističkim adjektivom lubak : L ubač, g. Lupča,
Ak. Rj., VI., 267., < Hub'b + ^ + ji>. U Macedoniji imademo ime brda
u adj. n. r. od apstraktne imenice Ljuboten, upor. Lubotin^ Ak. Rj.,
VI., 303. Opće je poznati primjer Uub + jane,"^ t. j. ethnikum od
adjektivnog imena mjesta Vub'b > njem. Laibach, slov. Ljubljana.
Radi imena rijeke Ljubljanica, koje je supstantivirani adjektiv Fub'b +
+ jan -j- b/i — ica (= rijeka, koja pripada Ljubljani, upor. Vrnjačka
reka u Srbiji), nastade slov. fem. sg. mjesto plurala. Naznačuju se
ovim izrazima mjesta ugodna za stanovanje, kolonizaciju i t. d. Leu-
benbach ide prema ovome tumačenju u djelomične prevode.
219. Medwisdorf (a. 1371) nikako ne treba da bude od ličnog
imena. Biće prije adjektivno mjesno ime *Medvéd'h + ja kao brojne
Medvea (Istra), Afeđeđa (Bosna).
231. Norczpach (c. 1400) nema zacijelo nikakove veze sa no-
vijom našom tuđicom nor (slov. i kajkavsko-hrv.), nego sa glagolom
noreti „roniti", č. nofiti. Upor. nôrac „ronac" i ime sela Norčica Ak. Rj.,
VIII., 229. i ponornica.
268. Kod Schresshof uzimlje autor Schwartzovo izvođenje čre-
šbna od starobav. *cherssia. Ovo bi bilo moguće samo onda, ako bi
i ovdje imali isti slučaj kao i u Dalmaciji, gdje je naziv za ovu medi-
^ U Ljubotina draga, 15., stolj. radi se zaista o ličnom imenu
Ljubota, koje je potvrđeno. Ak. Rj., VI., 303.
2 Upor. Ramovš, Hist. gram., II., p. 62., § 38., 78., 163., gdje
se dobro tumači sa „prebivalci kraja *Z'u6". Upor. istoznačni adj.
lëp^, n. pr. Na lepih ravneh u Selskoj dolini (Blaznik 36). Nema ni-
kakova razloga, da je toponomastikum L'ub- predslovenski, kako
g. Ramovš tu nagađa. Kontrarni adjektiv toponomastički je Jiudi, n. pr.
Hudi bitek u Hrv. i veoma često u Selskoj dolini : Huda njiva i t. d.,
(Blaznik, Kolonizacija p. 41.,), zatim zao (veoma često na Otoku Krku:
Želestfn < zle strane, Zala vala — zao zaliv ; isto tako često u Selskoj
dolini, n. pr. Zali log, Blaznik, o. c. p. 29). -sa u L'uša može biti i
komparativ, a ne hipokoristički sufiks. Kao komplemenat adjektivu
Fub'b mogu se zamisliti svi mogući apelativi, koji se odnose na teren.
184 P Skok:
teransku biljku posuđen i iz starodalmatinskoga : kriješva. Za ovakovo
mišljenje i kod alpinskih Slovena nema nikakovih indicija.
284. Strecker Nick Graben (a. 1482) po svoj je prilici kao i
Jägernik (p. 226) slov. supstantivirani adjektiv od njemačkog ličnog
imena Strecker, a ne od strëcha.
291. Kod Selsniz (c. 1150 i t. d.) < železnica autor upućuje, da
nema željeza ovdje i radi toga izvodi ovaj supstantivirani adjektiv od
ličnog imena, koje se nigdje ne da potvrditi. Kod Sarajeva postoji
rijeka Željeznica, u Žumberku selo Železno. Svuda ima ilovastoga te-
rena, koji sadrži željeza. Može se o takvom slučaju raditi i ovdje, a
i o željeznim uređajima.
293. Isto tako ne postoji ni lično ime *Zlatanikt,, koje propo-
nira za Slatanig (a. 1384), danas Schladringgraben. Poljska mjesna
imena kao Ztoto pole, Ztotopolice moraju se metaforički shvatiti.
Upor. i br. 352 Am Slatt (a. 1494) sa sekundarnim gubitkom sufiksa
-bn kao niže br. 301.
294. Suppenberg sadrži zacijelo adj. župan. Upor. Župana (Sla-
vonija), supstantivirani adj. Županac (Bosna). 1 ovdje se može raditi
o djelomičnom prevodu: *županb brégb.
295. Za Svebenic (a. 1232), danas swdiwn predlaže autor *sve-
pbnik-b, koje kao slov. toponomastikum nikako ne postoji. Za svoju eti-
mologiju nalazi autor potporu u tome, što misli, da je Drepach (a. 1344)
njemački prevod. Meni izgleda, da se radi po svoj prilici o supstan-
tiviranom adjektivu svibbnik'b. Upor. Miklosich n° 646. Autor i sam
mora na str. 213. dopustiti umješavanje njem. sivëben. Time je uklo-
njena fonetska poteškoća i za vokal.
296. Ne vidim nikako razloga, da bi Schweinzhof moralo dola-
ziti od lok. živinbce, kad se i ovdje može uzeti umješavanje njemačke
riječi u slov. supstantivirani adj. svinica, koji je dosta raširen u to-
ponomastici. Upor. Miklosich 648. Upor. u ostalom autorovu sumnju
p. 220 § 117.
301. Wyeter (a. 1353.) nikako ne treba da dolazi od ličnog ne-
potvrđenog imena. Može se lijepo protumačiti sa adjektivom vetrbn-b,
koji je čest toponomastikum. Upor. Miklosich 722. Gubitak -n može
biti nutarnjo-njemačka pojava.
309., 310. Zlaggen (c. 1600) samo djelomično je dobro protuma-
čeno sa slov. zläka. Samo značenje nije nikako dobro naznačeno.
Kako se u dokumentima govori „von ainem wisl in der Ziagen"",
očito je da imademo istu riječ, koja dolazi i u srp.-hrv. vlaka i u
selu Rovtu (Selška dolina, upor. Blaznik, Kolonizacija, p. 37.) Na
Iz slovenačke toponomastike. 185
vlakah kao ime položaja. U dalmatinskom se dokumentima prevodi
sa Dillatum. Upor. Nastavni Vjesnik, XXX., p. 132., Miklosich
732 i rum. nävoloaca „zum zweitenmal umgeackertes Feld", mac.-rum.
vuloagâ „vrsta gorske livade". Početno z biće ili njemački predlog
ze ili germaniziranje slovenačkoga (ijz-b,
311. Zmein (a. 1366) nikako ne će biti ttrnina, kad autor p. 219
i onako mora da prizna, da je fonetska völlig vereinzelt".
Posvema zadovoljava Zmij(i)na, adj. od zmijb, u Dalmaciji Smina za
doba narodne dinastije. Upor. Miklosich n° 774.
317. Zwanzenhof biće u vezi sa hipokoristikom od Svçtoslavb >
*Svçtos. Upor. za takove hipokoristike od cijeloga prvoga elementa
i od početnoga konsonanta drugoga dijela Budim od Budimir u
južnoslov. imenima mjesta (upor. ČSJZN, V., 1 si.) i Vuksan od Vu-
kosav. 1 ovdje se može raditi o djelomičnom prevodu. Upor, Radkers-
burg = Radgona ČSJZN., IV., 43. si. Nerazumljivo mi je, zašto je
autor na str. 230. § 126. tako skeptičan u uzimanju prevođenja na
ovoj hibridnoj teritoriji.
322. Targkhenhoff (a. 1498) može biti ing'b.
331. Vleiznig (a. 1339) je vrlo dobro protumačeno sa supst. adj.
blizbnik-b, koji je čest u toponomastici, upor. Rad, knj. 224., br. 8. i
Bliznec selo i potok kod Zagreba. Nerazumljivo je, za što je ovo
došlo među „Unklares", kad su i onako daleko nejasnije stvari došle
u prvi jasni dio. Ne radi se, dakako, o značenju „Zwilling", nego o
„vicinus", koji dolazi i u romanskoj toponomastici, upor. ZfrPh.,
XXXIX,, 611., n°ll. i Susjed-Grad kod Zagreba.
335. Geiisch (c. 1600) je možda deminutiv gajič ili gajišče.
336., 337. Gradlicz (a. 1430) i Grandliczteich dopuštaju upore-
đene sa Gradinica, Ak. Rj., 111., 367. Upor. i Gradnica = Gradeneg
(Koruška) Miklosich 122.
353. Unbiczertal (a. 1434), Umbriczental dozvoljava upoređenje
sa toponimom vr-bbica. (Miklosich 746) sa umješavanjem njemačkoga
prefiksa.
391—393. Značajno je za imena die Palt(en) < *Baltö, koja bi
imala da budu ilirska, da označuju i rijeke, koje primaju pritoke sa
slovenskim istoznačnim subst. adj. blatbnica > Fladnitz. Radi toga, što
nema likvidne metateze u Pali i što \q b < p, autor se je odlučio, da
je ova imena metnuo među antička. Uporediti ipak treba rum. baltä,
alb. balu, gdje nije izvjesno, da se radi o ilirskim riječima, v. moju
ocjenu Slavia, III., 115.
186 P. Skok:
395. Za Bielaha (a. 811), danas pritoka Dunava Pielach, sasvim
je problematično pretpostavljati keltsku izvedenicu na -âcum. Glede
razloga upor. niže br. 412.413. Lessiakovo tumačenje od Bela (sc. réka)
je daleko vjerovatnije. Njemački naziv može biti djelomičan prevod.
402. Kod Celeia autor pozivom na § 48. bilj. tumači samo é > i
pred / i ostavlja nas u nejasnoći u tome, zašto se drugojačije po-
stupa sa -eia u Cilli negoli n. pr. u Alteia > Alzei. Ne objašnjava
se o velikoj vjerovatnosti, da se njemački oblik osniva na slov. loka-
tivu, upor. ČSJKZ., III., 30. 152. Upor. sada autora p. 192. § 89., gdje
navodi pod b primjere za njem. / = slov. / i p. 192. za é > i pred
naglaskom.
412. 413. *Magaliaco za Melk je glasovno doduše moguće, no
sasvim je hipotetično za Mödling. Mi doduše imademo u lllyricumu
kao i ovdje (upor. Arelape > Erlaf danas pritok Dunava, u staro doba
mjesto, br. 387) dosta primjera, da su se antička imena naselja danas
sačuvala samo kao imena rijeka, potoka i planina, nakon što je ne-
stalo staroga naselja: Marsonia > Mrsunja, potok kod Broda (Slavo-
nija), Norin(l), potok na mjestu Naronae (Dalmacija), Promina, planina
kod Promonae (Dalmacija). Ali nemamo nikakovih potvrda za to, da
su se imena na -acum, koja označuju samo rimske funde, a pripadali
su nositeljima galskih i rimskih imena, ikada upotrebljavala i za ri-
jeke. Za vrijeme seobe naroda ovako nazvani fundi i onako su pro-
pali. Nema dakle vjerovatnosti, da su im se imena uzdržala baš u
nazivima za rijeke koje mimo njih protječu.
417. *Persiniaco za Perschling ima se otkloniti radi razloga izne-
senih gore pod 412.—3.; isto tako i *Persio za Persenbeug i Sveconia
za Schwechat, n° 418. i 433., već radi toga što su današnji nazivi
potvrđeni samo kao imena rijeka.
419. Poetovio > Pettau je očito kasnije u 9. stolj. učenim putem
došlo u njemački jezik za vrijeme bavarske kolonizacije; zato nije
trebalo da figurira niti u popisu antičkih imena, koja uđoše u njem.
na osnovu simbioze, niti u fonetici ovih imena (p. 179.)
421. Pfünz nije od ad Pontem, nego reflektuje analogički vul-
garno-Iat. nominativ Pontis kao Uovrag kod Prokopa i u romanskim
jezicima. Uporedi razliku u pogledu preglasa prema Leonhardspfunzen
> Ponte Eni.
430. Njem. oblik a. 977 ad Sulpam, danas die Sülm, pretpo-
stavlja vulgarnolat. Solba za Soha. Upor. solbit na natpisima. Po-
jave itd., 52.
Iz slovenačke toponomastike- 187
Ovo bi bile moje primjedbe na g. autorove etimologije, koje
nikako ne mogu da umanje vrijednost ove koliko korisne toliko i
potrebne studije.
Kao generalne greške g. autorovih etimologija moram da istaknem
ove tri stvari.
Prvo i prvo, odviše operira sa suponiranim ličnim imenima.
Rezultat je toga rđavoga ubjeđenja, da u slovenačkim imenima do-
line Murice nalazi i takovih ličnih imena, koja se ne mogu dokazati
nigdje u inače dosta prostranom slovenskom svijetu. Upor. n. pr.
br. 291., gdje pretpostavlja egzistenciju ličnog imena *Železn-, koje
nigdje ne dolazi.
Nema sumnje, da u imenima položaja (Flurnamen) ima mnogo
izvedenica od ličnih imena. Ali ako se prođe n. pr. zbirka Blaznikova,
p. 34.—42., gdje ima barem tisuću imena položaja u Selskoj dolini,
uvjeričemo se, da je procenat izvedenica od ličnih imena dosta malen
spram imena, koja se odnose na druge toponomastičke pojmove. A
mora se uzeti, pored toga, na um, da g. Pirchegger obrađuje najsta-
riji sloj slovenačkih imena položaja, čija je kreacija bila završena za-
cijelo već u 12. stoljeću, ako ne i ranije, i koja se odnose na eksten-
zivno obrađivanje tla. Prema računu vjerovatnosti moramo, dakle,
uzeti, da ih je percentualno bilo još manje, negoli u moderno doba.
Kao drugu generalnu grešku moram istaknuti, da odviše supo-
nira egzistenciju čistih ličnih imena u dolini Murice kao imena mjesta
prema svome nazoru, što ga je iznio na str. 227. si. § 124.
Slovenska su imena mjesta izvedena od ličnih od reda gdjektivne
izvedenice, čisti ili supstantivirani adjektivi sa raznim imeničkim
sufiksima, od kojih su najčešći : -6c (tip Petrovac), -jak (tip Radomer-
ščak). Osobito je poučan slučaj Budin(m) = madž. Buda, koji je
g. Melich izvrsno protumačio. To vrijedi i za moderno doba, kad se
u Hrvatskoj prave mjesna imena, da se počasti čija uspomena, kao
n. pr. Amrusevo od Amruš (načelnik zagrebački). Pogotovo to vrijedi
za ovako staro doba, u koje idu slovenačka imena u dolini Murice.
Prema tome će se morati za (iuxta fluvium) Zethmisel (a. 1214.,
br. 305.), danas sa gubitkom početnoga z-, koji se je identificirao sa
predlogom ze {= zu), Etmissel, zacijelo suponirati adjektiv na -j'b
*Sétomysl'b, koji nije bio supstantiviran kao n. pr. u Černomerec <
Črbnomerb + -bc, potok kraj Zagreba.
Kao treću zamjerku moram istaći, da g. autor ne iznosi sva to-
ponomastička appellativa kod takovih imena mjesta, koja glasovno
dopuštaju  različitu interpretaciju. Zašto nije istakao kod Kra'snitz
188 Ρ. Skok:
(c. 1500.) mogućnost supstantiviranoga adjektiva od kras (= karstni
teren), koji apelativ dolazi veoma često kao naziv za položaje na
otoku Krku i u Selskoj dolini (upor. Blaznik, o. c, 41. u Nemiljama
i Dražgošama)? Ova primjedba osobito vrijedi za imena, kao što su
Grass (a. 1494) im Grazzekh (a. 1424), koje pod br. 162. i 163. izvodi
od hrast. Posljednje ime može biti po svoj prilici lijep slovenački
lokativ plurala *na Kraseh.
U ovakovim slučajevima mora da temeljito ispitivanje terena
pruži mogućnost za odluku između više jednako opravdanih etimolo-
gija. Više puta biće odluka i onako nemoguća. Zadaća je ipak lin-
gviste, da postavi i glasovno opravda mogućnosti, koje se postavljaju
same od sebe na osnovu upoređivanja sa toponomastičkim materi-
jalom u različitim krajevima, — to g. autor i čini u obilnoj mjeri,
s pohvalom se mora istaći —, kako bi pomogao budućem kulturnom
historičaru, koji će graditi svoje zaključke na toponomastici.
Od sitnijih stvari iz fonetičke analize ističem, da kod Auelniz
(a. 1025), danas Aflenz (br. 1.), i kod Aiverspach (a. 1333) (br. 3) <
javor nikako ne vidim razloga za mišljenje, koje iznosi na p. 209.
§ 104., da su ova imena preuzeta prije razvijanja proteze j-. Kako je
ovo j- sačuvano n. pr. u Jaurnickk (a. 1363), a ispalo n. pr. u Assling
< Jesenice, moraće se nestanak u Aflenz, Auerspach tumačiti interno-
njemačkim razlozima (umješavanje suzvučnih njemačkih riječi i t. d.)
Golrat (br. 238) ne treba da je kompositum, jer može biti i
goh гђ1ђ (ρ. 224.). Isto tako i Tolrad može da bude dolbn-b гђ1ђ sa
kasnijim gubitkom n, upor. a. 970 Vduleni (< v% dolbni) duor = njem.
Nidrinhof.
Ono, što autor wechselnde Stammbildung", nalazi se i
na srp.-hrv. teritoriji. Današnja Mitrovica zvala se nekada Dimitrovci
fupor. Јужносл. Фил., III., 74.). Tragova dosta brojnih primjera ima
za to i kod cara Konstantina, kad piše naša imena kao čiste adjek-
tive (upor. sada Zeitschrift für ON forschung, IV., 233.), a
danas su supstantivirani adjektivi. Car Konstantin pruža primjere i za
t. zv. Teilübersetzung-e, ο kojima autor govori na str. 231 pod c.
Primjer je za to τό ΛΙοκριακίκ, t. j. m-bk-brski grad, danas Makarska.
Tu je grad preveden sa kraticom od κάΰτρον (ibidem). Sve su ovo
veoma stare i obične toponomastičke pojave.
Kao primjer za slučaj mijenjanja ličnog imena, što autor navodi
u § 121 c, može još bolje da posluži Radmannsdorf za slov. Radov-
Ijica, gdje imamo zapravo dva hipokoristika od istoga imena: Radman
i Radoje od Radoslav. Upor. CSJKZ, IV., p. 45.
Iz slovenačke toponomastike. 189
Ne razumijem autora, kad u § 122. b govori o hipertrofiji sufiksa
u slučajevima, kao što su Draskovcz (a. 1375) i Khriebenikh (a. 1478),
a zna se, da je to najobičniji slov. način izražavanja imena mjesta
izvedenih od adjektiva od ličnih imena. Zadnji sufiks -îk'b daje adjektivu
na -ovb, -ir.i, vrijednost supstantiva. Tu nema niti kakove hipertrofije
niti „Mischbildung-a", pa ne treba misliti ni na kakove analogije,
kako čini autor.
Isto mi je tako nerazumljivo, zašto bi naš lokativ plurala Cir-
minach (a. 1048) od nom. Crbmbiiane u Gornjoj Štajerskoj imao da
bude prevod od njemačkoga Rotenmannun, a ne obratno, kad se zna,
da bavarska kolonizacija i onako dolazi poslije Slovena u ovim kra-
jevima.
Kako sam već gore rekao, autor se zadovoljava jakom i pene-
trantnom fonetičkom analizom imena, a ne upušta se nikako u kul-
turno-historijske sinteze, koje se mogu dobiti iz ovih studija. Ostavio
nas je u potpunoj neizvjesnosti o pitanju, kako se odnosi brojno i
teritorijalno onaj toponomastički materijal, koji je u ovom kraju nastao
nakon njemačkoga koloniziranja i nakon što nestade Slovenaca među
Nijemcima prema starijem slovenačkom toponomastičkom materijalu?
Mi na osnovu imena, što ih je iznio g. Pirchegger, ne možemo još
zasada ništa da saznamo o tome, koliku su zemlju učinili već Slo-
venci urbarnom, a koliku nakon toga Nijemci. Za sve to će trebati
posebnih studija, kojima će dobro doći radnja g. Pircheggerova.
Najvažniji fakt, koji izlazi iz slov. nomenklature Pircheggerove
je taj, da su glavnu rijeku ovoga kraja Nijemci preuzeli u slovenačkom
obliku.
Sloveni običavaju kao i Latini u Galiji imenovati pritoke demi-
nutivima, upor. Neretva i njezina pritoka Neretvica u Hercegovini,
Don i Donec u Rusiji, a Mosa i Mosella u Galiiji. Tako se pritoka
rijeke Mora > njem. Muora, danas Mur < keltsko (?) Marus nazva
Morica (potvrđeno ovako već g. 860.).
Autoru valja primjetiti pod br. 227., da slov. oblik Mora postoji
još i danas u imenu zemlje Međimorje i ethnikonu Međimorec. Ovako
govori narod onoga kraja. (Među)mur(je) je književni srp.-hrv. oblik,
koji je nastao, kako g. autor p. 195. ispravno uči, na osnavu njemač-
koga Mur. Zvjezdicu valja, dakle, sa starosl. Mora skinuti.
Nadalje valja iz ovih studija istaknuti činjenica, da su i potoci,
koji se slivaju u Moricu, slovenački.
Iz svega ovoga valja stvoriti zaključak, da nas toponomastika
ovoga kraja uči, kako se je prva slovenska kolonizacija vršila uz
190 P. Skok:
glavnu rijeku i njene pritoke. Baš ovo ističe i Blaznik u svojoj diser-
taciji p. 14. si. za Selsku dolinu.
Imamo, prema tome, i ovdje na sjeveru apsolutno isti slučaj
kao i na jugu, da Nijemci kao kasniji došljaci preuzimlju slovenačku
nomenklaturu za rijeke. Upor. na jugu njem. Sann < slov. Savinja,
Drann < slov. Dravinja, ČSJKZ, 111., p. 152. I ovdje se historija ope-
tuje. Nijemci čine kasnije ono isto, što su Slovenci ranije učinili, kad
su zamijenili romanizirane Kelte u Noricumu. Oni od njih preuzeše
nomenklaturu za veće rijeke {Marus, Savus, Dravus) i samo manjim
pritokama (Marica, Savinja, Dravinja) daju svoje izvedenice kao
imena rijeka.
I ovdje na sjeveru nalazimo iste motive za nazive potoka kao i
na ostalim slov. teritorijama. Rasing, potok kod Mariazella, zove se
g. 1371. „das Wasser genant" Resnik < *račbnik'b (p. 223.), supstanti-
virani adjektiv, koji dolazi u potpunom obliku kao Rakov potok u
Hrvatskoj, a kao Raccinico pominje se već oko g. 1090., danas Račnik
u Srinjinama (Rad, knj. 224,, br. 135.).
Baš ovaj materijal, sakupljen na teritoriji, koja već odavna nije
slovenska, u koliko je siguran, biće od osobitog naučnog interesa za
upoređenje, da bi se saznala najstarija slov. toponomastička manira.
Osobito upada u oči, da g. Pircheggerova analiza nije iznijela
nijednog imena, koji bi se odnosio na pogansku religiju Slovena.
Svakako je to značajan fakt, jer i druge još danas slovenske terito-
rije pružaju veoma malo materijala u ovom pravcu. Izgleda, da je
kršćanstvo, koje je izvanredno mnogo tragova ostavilo i ostavlja u
toponomastici još i danas, radikalno u ovom pravcu postupalo.
Od imena, koja se odnose na religiju, navodi se samo Bubosting
(a. 1494.) (br. 48.) < popovbšćina „posjed svećenika u Aflenzu". Upor.
Popovo polje, Popove Gomile, Popova luka u srp.-hrv. toponomastici
(Rad, knj. 224, br. 123.). Dakle samo jedan recentan naziv imamo
ovdje. Što je bilo sa starom religijom, o tome toponomastika ovoga
kraja šuti.
II.
Sasvim drugojačijega je karaktera disertacija g.Pavla Blaznika „Ko-
lonizacija Selške Doline", Ljubljana 1928, str. 118. On studira imena
mjesta ne da rasvijetli lingvistička pitanja, nego stvarna, koja ga in-
teresuju, t. j. koliko pružaju podataka za pitanja historije kolonizacije.
Na prvi se pogled vidi, da radnju piše nelingvista. Imena mjesta
selške doline daje djelomice u književnom slovenačkom jeziku bez
naznake akcenta, lokalnog izgovora i variacije u deklinaciji.
Iz slovenačke toponomastike. 191
Radnja je uza sve to veoma vrijedna, jer vanredno tačno identi-
ficira (p. 21. si.) grafije urbara od g. 1291. i dalje sa modernim obli-
cima. Ovaki je rad preduvjet za svako toponomastičko istraživanje.
Na str. 13. si. konsultira i geografska imena, da bi riješio pitanje,
da li je Selška dolina bila nastavana u predslovensko doba, nakon
što mu arheologija i prehistorija nije dala nikakova rezultata. Tu či-
tamo i jednu dosta lakoumnu tvrdnju. Autor veli, da „pri izčrpni
zbirki vseh geografskih imen ni zasledil nikakih predslovenskih tvorb".
Izgleda, da ima u vidu samo imena naselja, položaja (Flurnamen) i
terenskih oblika. Ali u pitanjima starosti toponomastičkih riječi naj-
važniju ulogu igraju imena rijeka. Može se postaviti danas kao topo-
nomastički aksiom, da najstariji elemenat pružaju imena većih rijeka.
Selskom dolinom protječe Sora, koja prima kod Škofje Loke Po-
ljanska Sora, a na svome izvoru ima Zgornja i Spodnja Soricu te
Zadnja Soru. Njemački urbar iz g. 1291. piše je sa diftongom „maio-
rem amnem qui Zoura vocatur, trans Zouriza" (p. 15. bilj. 26). Možda
se ima čitati *Zuora, pa imamo isti srednjo-njem. refleks kao i kod
Mora (upor. Pirchegger, o. c, p. 194. si. i br. 227). Imamo dakle sva-
kako neslovensku riječ *Sarus > Sora. Može se doduše reći, da Slo-
venci nijesu saznali za nju baš u Selskoj dolini, nego kolonizujući
njezino ušće u Savu, pa idući njezinim obalama sve do izvora. Ali
prisutnost ovoga predslovenskega imena nalaže nam, da ne stvaramo
zaključka, da ova dolina u predhistorijsko i rimsko doba nije bila
naseljena.
Naziv Sarus dolazi u imenu rijeke Sâravus na galskoj teritoriji,
sa nenaglašenim sufiksom -avos danas Sarre, njem. Saar, pritoka
Rajne. Keltska nomenklatura utvrđena je u ovim krajevima nedvo-
umno sa Neviodunum „Novi grad".
Pored onoga dijela rasprave, gdje g. Blaznik identificira grafije
u urbarima sa modernim imenima, najviše taponomastičara interesira
onaj dio njegove radnje, gdje na str. 34.—42. daje detaljne liste imena
položaja u selskoj dolini. Materijal je razdijelio po županijama i po
selima. Kod svakog imena naznačuje kategoriju kulture, da li je njiva,
travnik, sjenokos, šuma ili pašište. Ovo kategorisanje i dioba po se-
lima ima se pohvaliti. Lingvistu smeta, što nije naznačen i naglasak,
partikulariteti iz deklinacije i upotrebe sa predlozima. Etimologa
opet smeta, što kod pojedinih imena kao Vrtača, Kras, Kališnik
(od kal-b) i t. d. nema indikacije tla. Kod Bezovnica, Zovice, Bzne,
koje izgledaju, da su izvedenice od toponomastičkoga apelativ bTiZi,
„sambucus", treba i indikacija o terenu.
192 P. Skok:
Da bi se budući etimolog mogao lako orientirati, trebalo je na-
crtati za svaku županiju poveću kartu i brojevima naznačiti, gdje se
pojedino ime nalazi.
Ovo sve autoru nije trebalo za njegove svrhe. Ali ću već ovdje
da istaknem i pokažem na njegovu primjeru nužnost takova rada.
G. Blaznik kaže na str. 33., da će upotrebiti geografska imena, da
dokaže svoju tezu, koju resumira na str. 42., „da je selsko ozemlje
V ranem srednjem veku najprej naselil slovenski živelj, da je pa tudi
kasneje, ko je ta ekstenzivno naseljena tla začel kolonizirati inten-
zivneje — škofov oskrbnik, nastopal kot kolonist izključno le Slo-
venec brez najmanjše nemške primesi". Ova će teza sama po sebi
biti bez sumnje ispravna, ali ju je g. Blaznik sa gledišta topono-
mastičke nauke dokazao sasvim diletantski.
Da bi je dokazao, on je podijelio toponomastički materijal sva-
koga sela prema izvoru toponima, t. j. na slovenačka i njemačka. Ali
je tu postupio bez nužne akribije i bez nužnog etimologičkoga razli-
kovanja. Među njemačka imena su došla n. pr. bošt, štala, v flančkah,
a među slovenačka kajža, bajta i t. d. Trebalo je tačno razlikovati i
postaviti druge kategorije, da bi se dobio dokaz. Trebalo je razliko-
vati takove germanizme, koji su ušli u slovenački saobraćajni govor
od onakovih njemačkih toponima, koji nijesu dio saobraćajnoga go-
vora. Rovt, rovtar, bošt, per kajž, i t. d. etnologički ništa ne dokazuju.
To su isto tako slovenački toponimi kao i n. pr. Per jezerc. Črn stu-
dene, V črnivc. Hudi laz, Za zalo jamo. Pod hudo njivo i t. d.
Daleko je važniji u ovom pravcu n. pr. Lavtrski vrh u županiji
Strmica (p. 39), gdje imamo neobičnu adjektivnu izvedenicu na -bsk-b
od ličnog imena Walter potvrđenog za ovaj kraj. Očekivali bi adjektiv
na -ov%>. Ali su Slovenci onoga doba imali još slovenski onomastički
sistem (upor. p. 32: item in der Leubs apud Zobodinum et Zemigoy
sunt III hübe culte"), bilo im je dakle ime Walter tuđe, stvorili su
od njega adjektivnu izvedenicu na bsk'b, koja je dopustiva u gradski,
fratarski i t. d.
Karakteristično je i ime sela Rantovše u županiji Stirpnik (p. 36),
gdje imademo u Spodnoj i Zgornjoj Luši i ime položaja Rantov vrh.
Radi se dakle i opet o adjektivnoj izvedenici od neslovenačkog nje-
mačkog ličnog imena Rand sa sufiksalnim konglutinatom -ovše > ovb +
bsk'b + jb. Ovakovo ime kao i gornje zaista dokazuje, da je ovdje
bilo bavarske kolonizacije među slovenačkim življem, a ne rovt, bošt i t. d.
Cak niti očiti toponomastički germanizmi kao Fošgaus > Forst-
haus u županiji Rudno (p. 40) ništa ne dokazuju u etnografskom pravcu
Iz slovenačke toponomastike. 193
za 12. i 13. stoljeće, jer je haus mlado i jer sama riječ dokazuje samo
postojanje njemačke šumske uprave u ovom kraju, a ništa za narod-
nost obdjelavalaca zemlje, t. j. pravih kolonizatora.
Daleko veću dokaznu moć za provenienciju kolonizatora imaju
i oni toponimi, koje je Blaznik unio među slovenačke kao imena po-
ložaja (Flurname): Korošovc (Spodnje Lajše, p. 41.) i u pl. Korošovce
(Dražgože na Pecah, p. 41.), gdje imademo supstantivirane adjektivne
izvedenice od koroški < koront'bsk'b + jovh + bc. Kolonizator je prema
tome došao iz Koruške.
Za svoju tezu o slovenaštvu kolonizatora imao je autor daleko
bolje sredstvo u analizi onih mjesnih imena, koja su izvedena od
starih slovenskih ličnih imena. Tako u imenu sela Dragobaček (župa-
nija Stirpnik, p. 37). U okolišu toga sela imademo i ime položaja
Drogobaška. Nema nikakove sumnje, da su to izvedenice od ličnog
imena Dragobrat, koje je potvrđeno od 14. stoljeća, upor. A k. Rj., 11.,
748. Adjektivni toponim na jb nalazi se u Dragobraća, selo u Srbiji,
ibidem. Dragobaček je dakle dragobrat + jak. Drugo r ispalo je radi
disimilacije, koja je sasvim razumljiva u ovim krajevima, gdje već od
13. stoljeća nestaje slovenskoga onomastičnog sistema na korist kršćan-
skoga. Ime je postalo nerazumljivo, pa je bilo oblakšavano.
Ovakav izvrstan primjer u etnografskom pogledu je ime sela
Dražgoše pri Cerkvi i Dražgoše na Pečeh (županija Rudno), koje do-
lazi Dražgost + jb. Za ime *Dražgost nema doduše potvrda, ali je
njegovo postojanje ipak nesumnjivo obzirom na Draža, Draže (upor.
Dražev Do u Bosni, Dražev Vrt u Boci = Draževac u Srbiji), Dra-
žilo, za koje donosi potvrda Ak. Rj., II,, 763.
Za ic > s u ovim krajevima upor. ime položaja Gradiše < gra-
dišče, koje se nalazi baš u opsegu sela Dražgoše, Kališe (u županiji
Rudno p. 42) < *Kališče. Od posljenjega imamo i izvedenice Per za
Kališnc^ u Dražgoše pri Cerkvi (p. 41.). Za tim Pod kopišam u selu
Stirpnik (p. 37) < koptšče (Pleteršnik, I., 431.)
Nema nikakove sumnje, da je g. autorova etnografska analiza
toponomastičkoga materijala Selške doline diletantska i posve nedo-
^ Treba rastavljeno pisati. Gomilanje predloga dolazi u imenima
položaja (Flurnamen) i u mome dialektu. Ako se lokalitet zove Za
zidenicom, Za ižom, Pot ižom, onda se ovaj predložni adverb smatra
kao jedan pojam izražen imenicom i može da dobije drugi predlog
pod i za, da se označi položaj druge njive. Ovdje je od Kališe =
Kališče izveden supstantivirani adjektiv Kališnc = *Kališčenec.
13
194 P. Skok:
voljna. Ispričati se može time, 1. što ju je dao kao nelingvista, 2. što
je to kod nas prvi pokušaj upotrebljavanja toponomastike u naučne
etnografske svrhe i 3. što strogi metod u ovom dijelu toponomastike
još nije ni utvrđen.
Već je to napredak za toponomastičku našu nauku, što je
g. Blaznik dao iscrpne liste ovoga materijala za Selsku dolinu. Bili
bi sretni, da ih imamo za svaku našu dolinu u ovoj mjeri i ovako
razređenu prema selima i prema kategorijama kulture tla. Mnogo
više diletantizma ima u ovom pravcu u beogradskom Srp. etnograf-
skom zborniku i u zagrebačkom Zborniku za narodni život i običaje.
Za svoju tezu o slovenačkoj etnografskoj provenienciji kolonista
Selške doline imao je g. Blaznik daleko jače uporište u antroponi-
mičkom materijalu urbara. Za čudo je, što ovaj materijal on uopće
nije ni konsultirao. Kad i kad, ili bolje često puta, ovaj je materijal
mnogo pouzdaniji za prosuđivanje etnografskoga sastava nekoga kraja
negoli toponomastički.
Iz njegovih navoda na str. 32. ističem n. pr.: 1. „apud Luntzarium
in dem Ravnich", gdje očito imamo obični slovenački kognomen
Lončar; 2. U Zemigoy, u Luši, imamo lijepo naše ime Semigoj, od
kojega prvi dio kao hipokoristik Semko dolazi nebrojeno puta u
dubrovačkim listinama; 3. „in der Leubs apud Ztantzonem;" ovdje
imademo lijep slovenski hipokoristik Stančo od Stanislavb ; 4. u
istome selu Zwetogoy > SvQtogojb. Sve je to iz urbara g. 1291. Vi-
dimo dakle, da je u ovome kraju na koncu 13. stoljeća jošte u pot-
punom cvatu, kao i u susjednoj Hrvatskoj, slovenski onomastički sistem.
Istom kasnije potisnuo ga je kršćanski sistem kao i u Hrvatskoj.
Nositelji ovakovih imena su bez ikakove sumnje isključivo Slovenci,
a ne Nijemci. Time je dan dokaz o etnografskoj provenienciji kolonista.
Od drugog divnog leksikalnog materijala ističem iz g. Blazni-
kove zbirke : 1. Pod Trbež (Spodnja i Zgornja Luša, p. 36) < tfebežb,
istoznačni naš toponim sa njemačkim Rovt; 2. Na vlakah, u Rovtu
(p. 37.), dolazi i u Dalmaciji (v. gore, p. 6.) ; 3. Za zgonam, u selu Drago-
baček, nalazi se i u Dalmaciji,^ 4. V Prtisk, u selu Bukovica, doziva
mi u pamet Pritiske, ime livade u mome rodnom kraju; 5. Na Prlog,
u selu Javorniku (p. 39), odgovaraju nebrojeni Prelog, odatle supst.
adj. Prelošćica (kod Siska) u Hrvatskoj, 6. Kras i Vrtače su ovdje
^ Upor. moj Vorläufiger Bericht über eine toponomastische Studien-
reise in Norddalmatien (Anzeiger, phil.-hist. Kl., k. Akad. Wien, 1914,
Nr. VI.), p. 8.
Iz slovenačke toponomastike. 195
veoma brojne kao i na ostrvu Krku i drugdje. Zacijelo su karakteri-
stike terena. 7. U selu Njivica imamo na veliko čudo Banove (p. 41) kao
u Hrvatskoj. Možda je to ostatak toponomastički iz doba Avara. 11. d.
Inače je g. Blaznikova radnja veoma zanimiva. Ne osjećam se
dovoljno kompetentnim, da se upustim u kritiku historičkoga dijela.
Izrazujem samo želju, da bi slijedile i dru^e rasprave (disertacije) u
ovom pravcu. Naši mladi ljudi najljepši će doktorat steći ovakvim
proučavanjem domaćega materijala.
U gornjim primjedbama htio sam samo da karakterišem svoje
gledište u ovim pitanjima i da, uz put, označim interes i résultat,
koji mogu da imaju toponomastičke studije u pravcu, kojim je
g. Blaznik pošao.
Vivant sequentes!
Résumé.
Contribution à la toponomastique slovéne.
Dans cette thèse l'auteur étudie en détail l'oeuvre du slaviste
allemand Pirchegger „Die slavischen Ortsnamen im Mürzgebiet"
(Leipzig 1927) et le critique de la façon suivante: Son étude to-
ponomastique est, du point de vue linguistique, parfaite, sa mé-
thode sûre. Son ethjmiologie s'appuie sur l'orthographe historique
et sur une connaissance complète de la prononciation locale. Il
montre partout qu'il est maître de son sujet, dans le domaine de la
linguistique slave et germanique.
KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE.
Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928.
V zadnji številki »Etnologa« opi«
sano delo se je lani nadaljevalo; za«
radi majhne dotacije je bilo novih pri«
dobitev razmeroma malo, zato pa je
napredovalo interno znanstveno delo
in se je razširilo občevanje s sorod«
nimi institucijami tu« in inozemstva.
Kar se tiče ljudske arhitekture je
muzej lani mnogo storil za raziskava«
nje belokranjske, štajerske, dolenjske,
notranjske in gorenjske arhitekture.
Ravnatelj dr. N. Zupanič je s prepa«
ratorjem D. Vahtarjem raziskoval lani
arhitekturo ob hrvatski meji okrog
Kolpe in nabral važne rezultate, tlorise
in fotografije iz krajev, kjer se preple«
tata slovenski in hrvatski narodni žii
velj. Ruta je bila Metlika—Griblje—
Podzemelj—Krasinec—Ozalj. Uspeh ca.
40 dobrih fotografij in več tlorisov.
Asistent dr. Vurnik je dobil dovolje«
nje za studijsko potovanje na Štajer«
sko. V avgustu je raziskal okolico Cc«
Ija in Laškega, Pragerskega, Ptujsko
polje in Haloze, Ormož, Ljutomer,
Veržej, Beltince, Prekmurje in Sloven«
ske gorice. V pogledu ljudske arhitek«
ture je bilo to ozemlje doslej docela
neraziskano.^ Dr. Vurnik je prinesel ca.
60 fotografij in 40 tlorisov ter bogato
zbirko nomenklature. Ker so tudi šta«
jerski raziskovalci zastavili z delom, je
upati, da bo delo na Štajerskem lepo
napredovalo. Sedaj je razdelitev tipov
slovenske kmečke hiše že jasna: Seve«
rozapadni, jugozapadni in vzhodni tip
so tri glavne variante, zakaj izkazalo
se je, da je vzhodnoštajerski tip v bi«
stvu soroden z belokranjskimi. — Na«
dalje je dr. Vurnik raziskal hiše na
poti Črnuče—Trzin—Domžale—Homec
—Mengeš—Vodice—Sp. in Zg. Brnik
—Cerklje—Dvorje—Velesovo, ter na
Dolenjskem na progi Velike Lašče—
—Gorenja vas—Ribnica— Dolenja vas;
žal, osrčje slovenske zemlje je tako
modernizirano, da so stare lesene hiše
že izredno redke.
V načrtu ima muzej za leto 1929.
še nadalje raziskavanje, predvsem ne«
obdelano slovensko ozemlje v Italiji
in na Koroškem. Ker je državna do«
tacija za Etnogr. muzej zelo nizka, se
nameravajo zaprositi podpore za raz«
iskavanje, ki pa bo zlasti v Italiji zelo
težavno. Nekaj je k spoznavanju slo«
venskega primorskega življa pomogel
akad. slikar g. Veno Pilon, ki je mu«
zeju prepustil 179 fotografij iz Gori«
ške in Primorske ter Notranjske. Kar
se tiče Notranjske je dr. Vurnik raz«
iskoval hiše na progi Ljubljana—Vrh«
nika—Logatec in jih več fotografiral;
g. Marijan Marolt je izgotovil več tlo«
risov starih hiš v Stari Vrhniki, ki so
vsled svojih šesterokotnih vež in po«
ševnih vrat prava zanimivost.
Skušalo se je tudi dvigniti zani«
manje za ljudsko arhitekturo. Asistent
je spisal za beograjsko »Naše Selo«
(ur. dr. M. Stojadinovič) obširen, ilu«
striran članek »Slovenska kmečka
hiša«, dalje je o tem tudi predaval v
ljubljanski radijski oddajni postaji (12
predavanj) ter za Umetnostno zgodo«
vinsko društvo predaval na univerzi
o »Kmečki likovni umetnosti na Slo«
venskem«; tisto predavanje je v na«
črtu za Celje, Ljubljano (Prosvetna
zveza), Jesenice ter Maribor.
Kronika, referati in kritike.
197:
Kar se tiče plastike, je muzej do»
bil od g. Jerneja Miklavčiča (Kopriv»
nik pri 2ireh) v dar po ljubeznivem
posredovanju g. Lenassija Jul., les. trg.
Žiri: železen svečnik z vijačasto orna;
mentiko iz konca XVIII. ali začetka
XIX. stoletja, čelešnik in urezljano
leseno stojalo za žepno uro.
Muzej je nakupil od lončarja iz
Dolenje vasi pri Ribnici 2 keramična
konjička, namenjena za igračo otro«
kom, lepa primera dolenjske keramike
samosvojega stilnega značaja.
Kar se tiče kmečkega slikarstva je
muzej kupil od g. Joška Trampuša iz
Podjune (Koroško) 3 slike na steklo
koroškega tipa.
V ostalem je asistent lani zbiral
podatke o panjskih končnicah, dopi<
soval z gg. univ. prof. dr. Walterjem
Šmidom (Graz) in dv. svetnikom dr.
Mihaelom Haberlandtom (Wien), ki
sta raziskovala končnice, ter ogledal
vse večje zbirke končnic, da objavi
studijo o njih v »Etnologu«.
Glede zbirke noš se je lani kupila
tulasta peča iz Goriške z značilno or«
namentiko. V načrtu muzeja je, da se
izpopolnijo srbske, dalmatinske in
hrvatske noše in vanje oblečejo ma»
nequini ter razstavijo v novi vitrini
na hodniku, čim bodo gmotna sreds
stva za to dana. iMuzej namerava omu
sliti pa zlasti tudi ziljske in štajerske
ter primorske noše.
Zbirko vezenin urejuje in studira
gdna. Brejčeva, ki se posveča vezenin;
ski tehniki in ornamentiki. Treba bo
zbirko izpopolniti s štajerskimi, kos
roškimi in primorskimi vzorci, nakar
se bodo vezenine obdelale in publi«
cirale.
Lani se je ekscerpirala in zbirala
raztresena literatura o slovenskem
etnografskem življu od XVI. stoletja
do zač. XX. Sestavila se bo kar moč
popolna bibliografija.
Glede ljudske glasbe se je lani
zbirka inventarizirala, urejevala in dos
polnjevala. V zbirki bivšega odbora
za nabiranje pesmi manjka veliko pes
smi, ki so se pri Glasbeni Matici, kjer
so se več let nahajale, izposojale. Mus
zej skuša ono kar manjka izterjati.
Muzej išče zbirko pesmi iz leta 1821.,
ki se je poslala na Dunaj. Kanonik
g. dr. Kimovec je muzeju obljubil izs
ročiti 300 prekmurskih pesmi, z g. E.
Adamičem se muzej pogaja za zbirko
pesmi, ki jih je nabral pok. J. Kokos
šar. Od g. N. Štritofa dobi muzej zas
nimiv članek o St. Vrazu, nabiralcu
glasbenega folklorja.
Pesmi se nameravajo začeti izdaš
jati takoj, ko bodo urejena vprašanja
gmotnih sredstev za tisk. Dodan jim
bo obširen uvod z analizo.
Dalje je kupil muzej od ruskega
emigranta g. Babnika dve oljnati slis
ki, ki izvirata iz zapuščine pok. slikars
ja I. Jebačina. Prva meri 72-5 X 88 cm,
platno, olje in predstavlja sredi v kros
gu Zadnjo večerjo, v gornjih oglih
Marijo in sv. Janeza evangelista, v
spodnjih pa šopke vrtnic in nageljnov.
Slika je ljudsko delo iz druge polovice
XVIII. stoletja in je alpskega izvora.
Druga slika sicer ni ljudska umets
nina, zakaj kljub tehničnim grobostim
in stilni zaostalosti jo moramo vses
eno uvrstiti v »visoko umetnost« nas
ših krajev.
Je votivna slika Jere Jerličeve iz
1. 1666., kar priča napis:
EX VOTO
GERTRVDIS lERLICHIN,
1666.
Spodaj v interieuru kleči, sklepaš
joč roki žena v noši prve pol. XVII.
stol. (italijansko pečo, kakor jo opis
suje Valvasor, tesno črno jopico širos
kega vratnega robu, ošpetelj je izreds
no širok na komolcih in gleda na frans
coski način izpod rokava, široko črno
198'
Kronika, referati in kritike.
krilo, bel predpasnik), poleg nje na
tleh zibelka z gorenjskimi profili, v
njej dete; blazinica in ovoj glave no«
sita črno gorenjsko nageljnovo orna«
mentiko, zelo značilno. Zgoraj v obla«
kih levo Marija z Jezuščkom, desno
sv. Andrej s križem. Slika je snovno
zanimiva in je bržkone domače pro«
venience. Mere: 45 X 60 cm.
Nove pridobitve zaradi izredno
majhne dotacije niso bile številne,
zato pa je muzej lani živahno znan«
stveno deloval in obdeloval polje slo«
venske etnografije. Slejkoprej je po«
trebna primerna dotacija in lastna,
večja, smotreno zidana zgradba, v ka«
teri bo šele mogoče ponazoriti naš ži«
velj dostojno.
Muzej so obiskovali lani nekateri
odlični inozemci. Tako je obiskal mu«
zej poleti univ. prof. etnologije na
univerzi v Lwowu dr. Adam Fischer,
ki piše obširno delo o primerjajoči
slovanski etnologiji. Ogledal si je zbir«
ko in dobil vse potrebne podatke za
slovenski del. Dobil je tudi zbirko fo«
tografij hiš, tlorisov, noš, vezenin, pla«
stike itd. in poslal za protiuslugo mu«
zeju svoja dela o Huculih ter lepo
zbirko (45) fotografij iz huculskega
narodnega življenja, ki so lepo dopol«
nile slovenski etnografski material v
muzejskem arhivu. Znanstveni stiki s
Poljsko so tako navezani, zlasti še,
ker je navezano po zaslugi dr. Fischer«
ja občevanje z najodličnejšimi polj«
skimi muzeji in univerzami.
Poleti je obiskal muzej univ. prof.
iz Prage dr. M. Murko, bivši predsed«
nik odbora za nabiranje slovenskih
narodnih pesmi. Ogledal si je zbirko
pesmi in arhiv odbora o naši ljudski
glasbi, korespondenco itd. in zbral ma«
terial za obširno zgodovino tega od«
bora, ki jo objavlja v tej številki »Et«
nologa«. Obljubil je tudi sodelovati
pri publikaciji in jezikovni redakciji
pesmi.
Muzej si je ogledala tudi gospo«
dična Florence Wilson iz Carneggije«
vega instituta v Washingtonu; vodil jo
je upravnik dr. N. Zupanič.
Ko je maršal Franchet d' Esperev
obiskal Ljubljano, je posvetil muzeju
posebno pozornost. Zlasti so ga zani«
male naše panjske končnice, in med
njimi zlasti one, ki vsebujejo remini«
scence na Francoze v naših krajih.
Etnografski oddelek je maršalu razka«
zal upravnik dr. N. Zupanič.
Bavarski etnograf dr. K. Kriss
(Berchtesgaden) je lani v Jugoslaviji
raziskoval votivno plastiko. Ponudil
je muzeju dve votivni živali (železo)
iz slovenske Štajerske, za kar je s pri«
voljenjem velikega župana in oblast«
nega odbora dobil v zameno voščene«
ga votivnega konjiča, ki ga ima muzej
še v par eksemplarjih. Dr. K. Kriss je
poslal muzeju tudi svoje delo o votiv«
nih živalih v srednji Evropi v dar.
Z muzejem so navezale stike raz«
ne etnografske institucije v Kijevu,
Moskvi, Leningradu, Tiflisu, dalje
Field Museum of Natural History v
Chicagu, g. A. Castellanos, vodja an«
tropološkega instituta na univerzi Ro«
sario (Argentina) itd.
Ravnatelj muzeja dr. N. Zupanič
je muzej zastopal pri otvoritvi muze«
ja v Ptuju, kjer je imel pozdravni go«
vor, dalje na bizantinološkem kongre«
su v Beogradu (14. maja), kjer je tudi
imel predavanje.
»Etnolog«, letnik II., je bil poslan
v zameno sorodnim znanstvenim in«
stitucijam ino« in tuzemstva in tako
navezal stike z etnološkimi instituci«
jami malone vseh evropskih narodov.
Muzej je dobil v zameno celo vrsto
dragocenih etnoloških publikacij.
Personalia. Muzeju se je ponudila
za volonterko gdčna. M. Brejčeva, ki
se bo pečala z nošami in vezeninami
in se sedaj uvaja v muzejsko delo.
Dr. St. Vurnik je položil dne 8. junija
Kronika, referati in kritike.
199
drž. strokovni izpit in dosegel stalnost
ter bil imenovan za kustosa 1/8/2. Pre*
parator Drago Vahtar je dosegel stab
nost. Slikar M. Gaspari je vložil prošs
njo za mesto restavratorja in risarja;
rešila se bo z novim proračunom.
J. G. Frazer, Der goldene
Zweig (The golden bough). Das
Geheimnis von Glauben und Sitten
der Völker. Abgekürzte Ausgabe. Eins
zig vom Verfasser berechtigte Uber=
Setzung durch dr. phil. Helen v. Bauer.
VI 1+1087 strani. Leipzig, C. L. Hirsch»
feld 1928. V celo platno vezano 24 mark.
Slovito delo »The golden bough«
(Zlata veja) znanega angleškega fols
klorista in etnologa sira Jamesa Geors
geja Frazerja je tako izšlo tudi v nems
ščini. Sicer ne gre za celoten prevod
obširnega originala, zamišljenega z
znanstvenim materialom in opombami
vred za 12 zvezkov, ampak je to skraj«
Sana, pa še vedno zadostujoča izdaja.
»Zlata veja« je, kakor kaže pods
naslov, široko zasnovan popis preos
Stankov primitivne religije, kakršni se
najdejo še v navadah in običajih skos
ro vseh narodov in v vseh časih. Nas
slov dela izvira od nekega staroitals
skega običaja, ki se tiče Dianinega
kulta ob Nemejskem jezeru. Bil je to
mrk, grozen običaj. Svečenik je mogel
namreč postati le tisti, ki je svojega
prednika v boju ubil. Pravico do takš<
nega dvoboja pa je imel samo oni,
ki je od določenega drevesa v svetem
gaju odlomil določeno vejico. To je
bila »zlata veja«. Objasnitev tega obis
čaja je dala Frazerju povod za prss
gled navad in običajev vseh narodov
in za ugotovitev miselnosti primitivs
ne religije. Avtor je nabral ogromno
množino materiala in reševal vse pros
bleme primitivne religije. Tako pros
blem Tabusa, ritualnega umora in
samoumora svetih kraljev, probleme
drevesnih, žitnih, riževih in koruznih
duhov,   ceremonije   rodovitnosti   in
vegetacijske   praznike,   božje   preds
jedi,   klanje svetih živah,   dalje ve«
liko število še danes med podežeb
skim ljudstvom živih   magičnih   obis
čajev,   misel   grešnega   kozla,   torej
prenos nesreče,   praznike ognja,   ses
žiganje živali in čarovnic itd. Vse to
je avtor ponazoril bravcu z množico
znanstveno zanesljivih datov.   Frazer
nam jasno opredeli razmerje med čas
rovništvom in religijo, in dokazuje, da
imamo pri primitivnem človeku opras :
viti najprej s čarovništvom, in poznes
je, na višji kulturni stopnji šele, z res
ligijo. Primitivni človek se ima še za
gospodarja narave in spozna šele na
višji socialni stopnji, da je zgolj orods
je v roki višje moči. Vse to je Frazer
obravnaval spričo običaja v svetem
gaju ob Nemejskem jezeru. Naj omes
nim še, da se dotika tudi slovenskih
in jugoslovanskih običajev, n. pr. zes
lenega Jurija, koroškega vojvodskega
ustoličenja, gorenjskih pustnih običas
jev itd. — Sijajno pisani nemški près
stavi angleškega dela je želeti, da bi
se razširila v svet; moramo jo toplo
pozdraviti. Etnološka raziskavanja res
ligije  se morajo intenzivneje   gojiti
kakor so se doslej. Predmet spada k
splošni etnologiji in nemara je v tem
okviru najvažnejša panoga. Ce so se
še danes v našem narodu ohranili kaki
stari običaji, tedaj naj bi jih izobras
ženec ne obšel s tihim smehljajem.
Ne smemo jih presojati kot zaostale
intelektualne zablode, nego gre tu za
neoficielno rebgijo, ki se je često ves
zala s cerkveno pobožnostjo. Tako so
se namreč tudi številne čarovne fors
•mule iz  področja   ljudske   medicine
krščanski vesti naroda s tem izkazos
vale kot krščanske, ker se v njih imes
nuje trojedini Bog ali celo ime Jezusa
Kristusa. Cerkveno pobožni ljudje tes
daj rabijo takšne zagovore z zavestjo,
da delajo nekaj krščanskega, ne da bi
200
Kronika, referati in kritike.
za tem početjem čutili animizem ali
vero v demone, ki sta seve že povsem
izginila iz zavesti. Vpoštevati je tudi
navade, ki so danes izgubile v ljudski
zavesti že skoro vse zveze z vero in
cerkvijo, ali pa je na njih komaj še
rahel cerkven dih, kakor n. pr. kres,
ki je danes le še zabava ljudstva, dasi
je bil včasih element, ki ljudi in živah
s tem očiščuje, ker sežiga škodljive
materialne  in   duševne   elemente,  ki
groze živim bitjem s smrtjo. (Frazer,
str. 940). Tako živi v tako zvani vraži
še vedno neka primitivna ljudska re«
ligija. Top je prastara svojina, ki če«
dalje bolj izgineva in nič bi ne bilo
tako priznanja vredno,   kakor če bi
naši duhovniki in učitelji te ostanke
zbirali in zapisovali, preden so po^
vsem izginili. Frazerjevo delo, ki je
sedaj  v nemškem prevodu dostopno
šii^im krogom, bo v>ok <mi.r laiiko p<>-.
sredovalo razumevanje za marsikateri,
na sebi teman in nerazumljiv običaj.
Zato naj bo delo najtopleje pripore«
čeno. Opravičljivo je, da so se v to,
sicer gladko in lepo prestavo vrinile
neke male, nebistvene površnosti in
nelepote. N. pr. se prevaja angleška .
beseda »students« z dijaki, namesto z j
učenjaki ali »weapon« z grbom ali pa j
»Carinthia« za Koroško, ali »John« za j
Johann. Pri eventualni novi izdaji bo ;
treba takšne napake popraviti, kar ne
bo težko. Balduin Saria.
Jan Czekanowski. \V s t e p do
historji Slowian. Perspektywy :
antropologiczne, etnograficzne, prehi«
storiyezne i jezykoznawcze. (Lwow«
ska bibljoteka slawistyczna. Tom III.)
Naklad K. Jakubowskiego we Lwo«
wie, 1927. Str. XII + 326 (1) in 2 skrU.
žalki.
»Uvod v slovansko zgodovino« je
prvi splošni del univerzitetskega kurza
z naslovom »Uvod v poljsko antros
pologijo«. Sledili mu bodo: II. del —
Poljska antropologija, III. del — Etni«
ška antropologija in IV. del — Sploš«
na antropologija.   (Avtor večkrat cu
tira prihodnje zvezke. Prim. izvajanja
o kostnem staroslovanském gradivu —
83, antropološkem utemeljevanju do«
sedanjih in praslovanskih jezikoslov»
nih domnev — 167, o prehistoričnih
kulturah — 236). Prof. Čekanovski pres
dava na Ivovski univerzi splošno an«
tropologijo za medicince in knjiga ie
namenjena visokošolcem. Predgovor in
dve prvi poglavji (61—50) razpravljajo
o antropološki znanosti sploh, njenem
področju in pomenu. Avtor označi raz«
merje antropologije do biologije, an?
tropografije in socioloških znanosti ter
našteje vidike, katere odpira zgodo«
vini, pedagogiki, medicini (kjer je tos
liko zagrešila Lombrosova šola.   Cu«
den vtis napravi odstavek o antropo»
logiji in vojni znanosti (41).   Vojna
oblast mora namreč postaviti na od«
govorna mesta prave ljudi, ker skri«
vajo na primer vojna skladišča veliko
vrednosti in nevarnosti.   Vsi novinci
bi morali prestati volilno psihotehni«
ško izkušnjo in obenem naj sodeluje
antropologija. Splošno je znano, da so
židje telesno in duševno najmanj pri«
pravni za vojno službo. Tudi alpijski
brahikefali so slabi vojaki. Zato se
niso odlikovali v zadnjih stoletjih na
bojnem polju Saksonci in Cehi, dočim
uživajo dober glas v tem oziru njih
sosedi — Bavarci in Švicarji, ki pa
imajo močno primes nordijske krvi.
Prof.    Čekanovski    priporoča    tedaj
otvarjati vojne, posebno podčastniške
šole izključno v okrajih, ki nudijo bolj«
še novince. Menda se bolj zrcalijo v
tem poglavju poljske razmere kakor
znanost. Cehi se ne bodo nikoli stri«
njali z avtorjem,  in še židje lahko
navedejo Trockega ali pa n. pr. Mas>
seno, ki je bil med najboljšimi Napo«
leonovimi maršali.
Zato se odlikuje knjiga v ostalem
po širokem razgledu in zanimivih pos
Kronika, referati in kritike.
201
drobnostih. XIII. poglavje »Ozemlja
evropskih jezikov« (50—93) poda na
temelju neštevilnih strokovnih spisov
pregled sedanjega stanja raziskovanj.
— V IV. pogl. »Slovanstvo« odklanja
med drugim avtor domnevo K. Mos»
zynskiega o vzhodni pradomovini, o
kateri sem zadnjič poročal. Balto»slo»
vanska skupina je za to preveč sorod«
na z germansko. Razmerje do keltskih
jezikov kaže na sHčno teritorialno
sliko kakor v zgodnji zgodovinski do»
bi: germanski jeziki so keltskim naj»
bližji, litevski so jim najmanj sorod»
ni, slovanski so v sredi. Tako zvane
praslovanske besede v turških jezikih
pa so dvomljive z ozirom na poznejše
stike (Avari in dr.). Poprej moramo
imeti zgodovinsko slovnico turških je»
zikov (67). Zato spadajo stare kelt»
ske izposojenke najbrž še v dobo slo»
vanske edinosti. Razen prehistoričnih
keltskih grobov imamo tudi zemlje»
pisna imena istega izvora (reke Nida,
Opava in dr. — 96). To pomeni, da
so bili Germani le začasno vklinjeni
med Slovani in Kelti, najbrž ob ne»
obljudeni mejni črti. Tudi v svetovni
vojni so napadali Nemci na zapadni
fronti pred vsem točke, kjer so se sti»
kale zavezniške armade (94). Antro»
pološki so nastopili Slovani kot izra»
žito nordijsko ljudstvo: sinjeoko, pla»
volaso, z ozkim nosom, podolgastim
obrazom, dolgo glavo ter visoko po»
stavo (94.). Dolgoglava rasa nikakor
ne izumira v Evropi (243). S Finci so
se srečali Slovani zelo pozno. Po Mik»
koli so mejili finski jeziki na praru»
ščino. ne v praslovanščino. Vzhodna
pradomovina tedaj odpade. Pred ger»
manskim navalom po 500. pred Kr. so
že bili ločeni Balti od Slovanov, ozir.
jih delili od Fincev (84). Tedaj so bi»
vali Slovani nekje proti zapadu. Bo»
tanični narodopisni podatki omogočijo
končno lokalizacijo. (Niederle neupra»
vičeno zavrne Ptolemejeve podatke o
Fincih na Visli, da raztegne pradomo»
vino do Dnjepra (87). Slovani so mo»
rali dolgo sedeti na razmeroma ma»
lem ozemlju, da so se izločili v po»
sebno jezikovno skupino. Zapustiti so
morali sledove svoje prehistorične kub
ture. Potem izključenja nedvomno ger»
manskih grobov se prepričamo, da
prihaja v poštev edino t. zv. lužiška
kultura. — Čekanovski na ta način
obnovi nekdanje J. Pičeve nazore in
zavrne na temelju raziskovanj L. Ko»
zlovskega ilirske domneve. Prvotno
ozemlje — Lužica in Slezija — se je
pozneje razširilo na obvodje Odre in
Visle ter Sev. Češko. Velika ekspan»
zija okoli 500. pred Kr. je ponesla Lu»
žiško kulturo do meje skitskih (iran»
skih) narodov v stepi ob Dnjestru.
Medsebojni stiki niso bili dolgi. Za»
pustili so sicer iranske izposojenke:
bog, sveti, kur, t. j. petelin, t o»
p o r in druge. Toda verske besede se
osvojijo sploh v najkrajšem času. Pro»
testantska Finska ima vzh.»slov. ob»
redni slovar, in sicer samo vsled de»
lovanja ruskega Valaamskega samo«
stana, ki se je uveljavil že pred šved»
skim latinskim pokristjanenjem (97).
— Slovansko»iranske stike je končal
germanski naval. Premaknil je med
drugim Herodotove balto»slovanske
Neure. Razmah lužiške kulture je naj»
brž v zvezi s cepljenjem Slovanov od
Baltov. (Rozwadowski). Zgodilo se je
veliko poprej kakor se misli. Litevci
nimajo iranskih besed; potemtakem
so se ločili od Slovanov, preden so
slednji spoznali Skite. Seveda bodo
imeli slavisti več ugovorov zoper to
edino možno domnevo o slovanski
pradomovini v II. in I. tisočletju pred
Kr.« (90 in 222), čeprav bo vsak pri»
trdil zahtevi po sodelovanju antropo»
logije z zgodovino, zemljepisom, ling»
vistiko. (Pogl. VII. Prehistorijske ve»
zi, 211—243). Pozdravljamo tudi sta--
lišče, glasom katerega ima podati an»
202
Kronika, referati in kritike.
tropologija s pomožnimi vedami cc-.
lotno sliko evropskega etniškega raz>
voja, ne pa ločene slike posameznih
dob. (Pogl. VIII. Antropološki za--
ključki, 244—276 in Sklep. Celotnost
evropskega antropološkega^etniškega
razvoja, 277—282). Zanimiv pregled
prehistoričnih kultur vsebuje seveda
več spornih poglavij. Poročam na krat«
ko samo o načelnih slovanskih vpra«
šanjih.
Drugi dokaz daljšega skupnega
razvoja nudijo sledovi rimskih trgov«
cev z jantarjem ob Baltiškem morju.
Pri vseh Slovanih srečamo veliko la«
finskih besed in realij: peč za peko
kvasnega kruha, (kateri se še vedno
ne more udomačiti na Skandinav«
skem), kuho v loncih, ne pa v kotlu,
označbo za kopel — banja ter za
ležišče — palati, palac, rus. ska«
m j a (klop) — s c a m n u m ter se«
kira — securis, (dočim je topo«
rišče — iransko delo). Ti sledovi so
starejši od poznejšega kulturnega vpli«
va rimske cerkve, ker so ohranjeni
tudi v najbolj starokopitnem sever«
nem delu pravoslavnega velikoruskega
ozemlja. Ptolemejevi Venedi ob Visli
bi morali biti Slovani, oziroma njih ne«
posredni sosedje. Esti res imenujejo
še sedaj Ruse — V e n ä j ä (206). Se«
veda so bivali Slovani na manjšem
strnjenem ozemlju, sicer ne bi mogla
rimska trgovina zapustil tako izdatnih
sledov. Samo poprej je lahko nastala
tudi sličnost, katero opazujemo do«
zdaj pri ruski, poljsko«karpatski in ju«
goslovanski hiši. Jantarjeva pot pra«
slovanske dobe je imela za zapadne
Slovane sličen pomen kakor Varjaška
pot okoli 1000. po Kr. za Vzhodne Slo«
vane. V Afriki (katero je ponovno
obiskal avtor, prim. Forschungen im
Nil«Kongo, I—II, Lipsko, 1924) je igra«
la jantarju slično vlogo slonovina, ki
je ponesla arabsko kulturo med za«
morce. (Prim. o Var jaški poti — 116
in pogl. VI. Etnografski razgledi, 167
—210). Brez dokristjanskih Rimskih
vplivov menda sploh ne bi postali za«
padni Slovani katoliški. Kakor je ob«
veljalo grško pravoslavje v področju
Varjaške poti, tako se je ohranil ka«
tolicizem na ozemlju Rimskega impe«
rija ob nekdanji Jantarjevi poti. Saj
je katolicizem nadaljevanje latinske
kulture po propadu njene politične
nadvlade (Sklep, 282). Med drugim se
zrcali ta tradicija v separatizmu slo«
vaških katolikov, dočim so slovaški
protestanti steber sedanje republike!
(127).
Posebnost knjige prof. Cekanov«
skega je vporaba amerikanskih stati«
stičnih metod. (Natisnil je že 1913.
univerzitetski kurz »Zarys metod sta«
tystycznych«. Yuleve, Tylorove in Pe«
arsonove enačice ter skrižalke razvid«
no ponazorijo sorodstvo in razmerje
posameznih evropskih, ozir. slovanskih
jezikov. Velika priloga (Dodatek III.)
poda na temelju lobanjskih indeksov
iz najrazličnejših azijskih in evropskih
grobov VI.—XVIII. stol. pregled slo«
vanske ekspanzije. Srečal bo seveda
več ugovorov. Omenim samo Radimi«
če in Vjatiče, dve ruski plemeni, k';
sta bili po Nestorjevem letopisu »od
roda Lahov«. To utegne pomeniti sa«
mo »prihod od Poljske meje« (114) v
zvezi z vzhodno kolonizacijo pod Kar«
lom Velikim (po Šahmatovu) ali z lo«
čitvijo Zap. Slovanov od Vzhodnih po
Hunskih, oziroma Avarskih napadih
(po Cekanovskem, 99). Ozemlje Radi«
mičev in Vjatičev med Dnjeprom in
Oko je bilo torišče drugih pred no«
madi bežečih ruskih rodov in se krije
po Šahmatovu s sedanjim ozemljem
južne velikoruščine. Šahmatov izvaja
celo nekatere velikoruske jezikovne
posebnosti iz prehodnega »lehiškega«
vpliva, ker so prišli pozneje Vjatiči
pod vpliv Moskve. (118). Tri izmed
štirih imen Vjatiških mest (Brjansk in
Kronika, referati in kritike.
203
Kozelsk sev. od Orla in dr.) se ponav»
Ijajo na Poljskem. Po Šahmatovu je
odnesel odhod obeh skupin prehodna
poljskosruska narečja. Sedanja meja
je jasna v nasprotju s sporno poljsko»
češko mejo. (115). Prof. Čekanovski
misli, da je mogoče ugotoviti antros
pološke sledove nekdanjega domnev«
nega potovanja Vjatičev od Visle proti
vzhodu (276).
Izmed slovanskih narodov raz«
pravlja avtor največ o Poljakih, in su
cer z ozirom na njih osrednjo lego.
Vse V. poglavje (134—166) govori o
razvoju poljskega ozemlja. Sedem«
najstkrat je bil prerisan velik leksi«
kološki diagram (priloga II. in tabela
III. pri str. 144.) ki nudi na temelju
K. Nitschevih podatkov pregled raz«
merja med posameznimi narečji. V to
svrho so ugotovljeni količniki ljudskih
imen, gospodarskih predmetov, hišnih
delov, živali in slično. Dial. kaco«
p e r z (netopir) se razlaga z imenom
Kacper. Ljudstvo pribije netopirja na
vrata, kjer zapiše začetnice sv. Treh
kraljev K + M + B. Netopir slovi kot
zlotvor. Isto zvezo kažejo gledališka
imena Kasperltheater, Fleder«
maus in slično (146). — Začetke
poljske državnosti je iskati — ne«
posredno ali posredno — v gotski do«
bi (135). Vsekakor kaže Poljska drža«
va druge polovice X. stol. tak ustroj
z močno vladarjevo oblastjo, ki je lah«
ko nastal samo pod vplivom večsto«
letne tradicije in najbrž prvotne, po«
tem pozabljene osvojitve, kakor je
bilo na Bolgarskem in Ruskem. Prvi
zgodovinski vladar Mješko I. (960—
992) je imel še drugo, najbrž skandi«
navsko ime D a g o m e. Na grobu Bo«
leslava Hrabrega (992—1025) se je
ohraniL dasi v poznejši transkripciji
napis: Regnum Sclavorum,
Gothorum sive Polonorum.
Antropologija razširja zgodovinarjevo
obzorje (45). Slovani so ohranili šte«
vilne gotske izposojenke (97). Pri Li«
tevcih najdemo še sedaj spomine na
gotsko državo II. stol. po Kr. v sed.
Rusiji. Latiši in Ltevci imenujejo Ru-
se — C u d s, ozir. G u d a s. Ne vemo
sicer, kako so prišli Goti na Vzhod
(81). A sčasoma bo klimatologija toč«
no ugotovila sehtvena leta, kakor je
že to storila za pastirske narode v
Srednji Aziji (95). — Morebiti se je
naslonila poznejša Velikopoljska drža«
va na nekdanjo Malopoljsko pod Goti
(138). — Tudi imena za Poljake: L a«
h i pri vzh. slov., lit. L e n k a s, ogrski
L e n g i e 1, turš. Lechistan (Polj«
ska) so v morebitni zvezi z neslov.,
nemara keltskim L e n c h i — Lingoni
(135).
Omenim še, da smatra avtor kljub
slavistom, bolgarski člen (postpozici«
jo) za traški odmev kakor tudi v ru«
munščini (71) ter ima Ante za vzh.
Slovane (108). Končam s kratkim. Ju«
goslovanom namenjenim odstavkom
IV. pogl Slovenci (104—105) so
po Czambelu v zvezi s Slovaki (ogr.
T o t). Važen dokaz za lego njih pra«
domovine je plemensko ime D u d 1 e«
b i bUzu Radgone, (prim. Dudlebe na
Volinju in v juž. Češki). 2iveli so to«
rej sev. od Donave in zap. od Kar«
patov. Prišli so s Srbo«Hrvati vred po
Moravski dolini v nasprotju z Bolgari,
ki so obšli Karpate od vzhodne strani
čez Sedmograško (103). V nasprotju z
izgubami ob nemški in panonski meji
je ostala zapadna slovenska meja sko«
ro neizpremenjena v teku več stoletij
(104 in 128). — Srbo«Hrvati (105
—106) so nedvomno imeli državo —
Veliko ali Belo Hrvatsko —
severno od Karpatov ob Visli. Razen
Porfirogeneta jo omenjajo arabski po«
tovalci; Boleslav Hrabri jo je zedinll
s Poljsko. Na to državo kažejo po od«
hodu na jug zaostali drobci prebival«
stva: češki Hrvati v Sudetih in polj«
ski Chrobati v sosednji Šleziji, ne da
204
Kronika, referati in kritike.
bi govorili o Horvatih ruskega letopis
sa vzhodno od Karpatov, ki so se pre«
levili v Maloruse (110 in 126). Kon-,
stantinova srbska domovina Bela Srs
bija je ležala v deželi B o i k i, ne ves
mo pa, ali smemo misliti na sedanje
Maloruse. Bojke v vzhodnih Karpatih
(106).
Nisem mislil podati v svojem po--
ročilu pregled vsega izredno bogatega
gradiva dela prof. Cekanovskega. Nas
vedeni primeri naj zadostujejo samo
za predstavo o njegovem širokem obs
zorju in pogumni sintezi doslej ločes
nih vprašanj. Knjiga je razveseljiv dos
kaz razmaha poljske antropološke znas
nosti. Seveda ne nudi končnega ods
govora na številna težka vprašanja:
etimološka in dr. — zato pa budi pos
vsod misel.
Knjiga je opremljena s 37 črteži,
5 skrižalkami poleg teksta in 2 v pris
logi. Ima tudi dober seznam virov
ter osebni in predmetni abecedni se»
znam, ustreza tedaj vsem zunanjim
zahtevam. Žalibog je ostal avtor ncs
pričakovano zvest dosedanji slabi tras
diciji pri pisavi jugoslovanskih zems
Ijepisnih imen. Tako čitamo: Durazzo
— 101, otok Veglia — 102, reka Isons
zo — 104.
Dr. N. Preobraženski.
E. Schneeweis, Die Weihs
nach t sbräuche der Serbos
k r o a t e n. Mit einer Figurentafel
und einer Karte. (= Ergänzungsband
XV zur Wiener Zeitschrift für Volkss
künde.) Wien, Verlag des Vereines
für Volkskunde, 1925. — (VIII. und
232 S.)
Knjiga, o kateri mi je izpregovos
riti, je zanimiv, da ne rečem neobičen
pojav, ker predstavlja prvo večjo
razpravo, ki nam nudi pregled nad ces
lokupnim kompleksom božičnih obis
čajev in navad pri Srbohrvatih. Zanis
miv in neobičen posebno zato, ker je
delo prišlo med svet po prizadevnosti
dunajskega društva za narodopisje m
— seve — v nemščini. Kakor je izveš
del omikani svet, kakšne bisere hrani
zakladnica srbske narodne pesmi, šes
le po nemških prevodih Tereze Albers
fine Louise v. Jakob (—Talvj; poznes
je poročene Robinson), tako se seznas
nja sedaj, sto let pozneje, po nemški
knjigi s častitljivimi narodnimi običaji.
Ne, da bi Srbohrvati ne imeli i svojih
poročil, popisov, preiskav, itd.; a vse
to je raztreseno po mnogoterih publis
kacijah in celo po dnevnikih, posâmes
zne razprave so lokalno ograničene in
ne nudijo vselej potrebnih stikov med
seboj.
Vsebina knjige je razdeljena tako:
Za naslovnim listom tablica, kažoča
na prvi strani podiranje drevesa za
badnjak, na drugi polaženika
v veži. Sledi (str. III.) spremna beses
da, ki jo je napisal prof. dr. M. Has
berlandt: jedrovito, znanstveno, ki
imenuje delo Sch.sovo »... w i c h t is
gen und problemreichen Auss
schnitt des serbokroatischen Volkss
brauchtums«; popisani običaji utegneš
jo postati važni za raziskavanje evrops
skih božičnih navad.
Predgovor pisateljev (str. IV.) pos
roča o virih, iz katerih je zajemal, in
o možeh, ki so mu bili na roko pri
delu. Sledijo okrajšave naslovov one
pomožne literature, ki se pogosteje nas
vaja (str. V.—VII.) in razpredelitev
vsebine (str. VIII.). — Razprava sama
polni str. 1.—218. — Sledi še kazalo
besed in stvari (str. 219.—232.) in dva
seznama popravkov; vso knjigo zakljus
čuje zemljevid naše kraljevine.
I. Koledar božične dobe.
V tem oddelku se peča z običaji ads
venta, dvanajsterih noči (volčjih nos
či, Rauhnächte, srb. nekršteni dani), z
»badnjakom«; dalje z božičnim ogs
njem, božično slamo, božičnim dreves
scem, b. ježem, b. jedjo in pijačo, te«
stotvorbami   (Gebildbrote),  b. svečo.
Kronika, referati in kritike.
2051
»mirbožanjem«, češčenjem vode, s po«
laženikom, z b. poseti, z dobo od bo«
žiča do novega leta, novoletnim dne«
vom in praznikom sv. Treh kraljev.
Posebej omenja razne čarovnije, ka«
kor: odvračalni čar, blagoslovilni čar
itd., potem pa tudi omejitve in pre«
povedi gotovih del in navad, sprevo«
de, božične igre in pesmi. Omenja tu«
di, kakšno vlogo ima božič v prego«
voru.
II. del obsega izvajanja o p o »
Stanku in o tolmačenju teh
običajev, o poganskih in krščanskih,
pa tudi sosednjih vplivov. Dočim je
prvi del pretežno deskriptivnega zna«
čaja, je drugi natrpan zgodovinskih
vprašanj in problemov, ki nudijo gra«
diva za znanstveno delo še na več
dob.
Dobra stran te knjige je vse«
kakor, da je Sch. zbral večidel dej«
stvenega gradiva in je je razvrstil kro«
nološko po koledarju ter obravnaval
i priprave za božične praznike i obi«
čaje o praznikih samih. S tem je izra«
bil poročila domačih, t. j. srbskih '.n
hrvaških etnografov, folkloristov in pi«
sateljev, ki poročajo — posebno v po«
drobnostih — navadno za posamezna
okrožja, in jih združil v celoto. Pred«
nost v zamisli dela je tudi, da je pri«
tegnil — primerjaje — še drugorodne
poročevalce: Angleže. Čehe, Fince,
Francoze, Grke, Italijane, Madžare,
Nemce, Poljake, Rimljane, Romune,
Ruse; celo na slovensko slovstvo ni
popolnoma pozabil. Tudi to mu je
šteti v dobro, da ne poroča samo
dejanskih odnošajev, ampak skuša
deloma tudi dognati, kako so nastali
nekateri običaji, kakšne so vzročne
zveze in namere izvestnih pojavov ter
kako jih ljudstvo tolmači, a kako pisa«
telji. — Suha dejstva in njihovo bi«
stvo si prizadeva, da loči od čarov«
nije in praznoverja, ki jih obdaja.
Vendar so ostale še nekatere vr«
zeli in nejasnosti, ki jih je treba ome«
niti. Tako n. pr. se je težavno ubra«
niti — mestoma vsaj — čuta, da go«
spod pisatelj ni popolnoma prodrl v
skrivnosti srbščine, dasi je nedvomno,
da jo govori gladko. Tako prevaja —
da navedem en primer — str. 1. kmeč«
ki pregovor: »Sveti Mrata — sneg za
vrata« tako: »Zu Sv. Mrata Hegt
Schnee hinter der Tür«; pravilneje bi
se glasil prevod: »Der heil. Martin —
(bringt) Schnee vor die Türe«; kajti
sneg zapade vedno zunaj hiše. —
Božična slama (str. 96) ima svojo
čudotvorno moč nedvomno pod do«
mnevo, da je ležalo na njej božje de«
te, oz. da se postelje ž njo božičku.
— Vejica od dreves in vejevja ob ce«
sti, koder gre o Telovem sprevod, ima
svojo moč od blagoslova, ki je ostal
na njej od mimoidočega svetotajstva
(str. 101.). Kako so si tolmačili čar
zelenja drugi narodi in časi, je pre«
iskovati od slučaja do slučaja in ugo«
toviti izpremembe. —
Obravnavajoč badnjak (str. 17 in
28) omenja Sch. tudi Slovence (str.
174.) in pravi, da so ga tudi oni se«
žigali pod imenom »božič« še ok. leta
1850., a ta običaj je danes zatrt ali po«
zabijen. To je deloma res; imamo pa
poročila, da je bila še 1. 1885. v Pa«
zinu splošno znana navada, paliti gla«
vo (glavnjo, cok aH čok), kar je isto«
vetno s pojmom »badnjak«. Tudi v
Vipavi in na Krasu so postopali kme«
tje tako (Navratil, LMS 1885, str. 161).
— Pišoč o obhodih in pesmih, navaja
koledniško pesem in prevaja predzad«
nji stih: »za kalpakom, koledo, kita
zdravca, koledo« tako: »An dem Hut
ein Strauß Zdravac« (str. 151). Iz tega
sledi, da mu je nejasno, kaj pomenja
beseda »zdravac«; inače bi jo bil pre«
vedel z »Bruchkraut« ali »Sanikel«
(slov. kilovnik, botan. sanicula- euro«
206
Kronika, referati in kritike.
paea L.). — Ker posega tudi v kla«
sično grško in latinsko slovstvo, bi
bilo pač potrebno, da označi po«
men takih izrazov, posebno grških, ki
niso splošno znani, n. pr. (str. 185).
»Eiresione« {elçeauovtj z volno ovita
in z jesenskimi pridelki nakičena mla«
dika), ali »Pyanepsia« (nvavéxpia, t. j.
Apolonova svečanost, ki so jo obha«
jali dne 7. pyanepsija) in podobne.
Najobčutnejše mesto je pa vpra«
sanje slovstva. V taki m o n o g r a«
f i j i človek pričakuje tozadevno slov«
stvo precej popolno. V Sch.sovi knjigi
pa ga pogrešamo dokaj. Osobito sta«
rejše slovstvo (16. stol. in dalje) je
izločeno; stari potopisi bi bili važni.
Pa tudi obsežnejša dela izven srbo«
hrvatskih pisateljev bi bilo treba pri«
tegniti; tako n. pr. zaman pričakuješ,
da bi se Sch. opiral na A f a n a s i j e«
v a (Poetičeskaja vozzrenija Slavjan
na prirodu, Moskva, 1866—1869, oso«
bito tretji del), Makuševa (O Slav«
j a n a c h Malizkago grafstva v južnoj
Itaiii) in dr. več. Niti časopisov ne na«
hajamo, ki se bavijo s srbohrvatskimi
božičnimi običaji, n. pr. »G 1 o b u s«,
30. zv., št. 4 in 5, Baudouin de
Courtenay ( v Slovansky Sbornik,
1884) in dr. Čudno je, da je prezrl
pretežni del od Slovencev izhajajoče li«
terature, in to vprav najvažnejše spi«
se. Uporabil je — sodeč po citatih —
tri od slovenskih pisateljev pisane
knjige: Valvasorjevo »Ehre« —
ako tega moremo smatrati slovenskim
pisateljem, — \V o 1 f o v Slovar in
Jos. Pajka »Črtice iz duševnega
žitka štajerskih Slovencev«; drugega
ne pozna. In vendar bi bil s pridom
uporabil razpravo Fr. H u b a d a: Obi«
čaji slovanski (v LMS, 1877, 1878,
1880 [Božič pri Srbih] in 1881). Isto«
tako »Slovanske narodne vraže in
prazne vere« Ivana Navratila v
LMS (1885 do 1888, 1890, 1892, 1894,
1896); ta razprava je posebno važna,
ker je obsežno primerjalna. Ne
trdim, da je na višku, a daje mnogo
porabnih kažipotov. V letniku 1885.
piše o dvanajsterih ali volčjih nočeh,
in o božiču (str. 150—183). — Tudi
Jos. Stare se peča s to stranjo pro«
stonarodne kulture v: Kroaten im Kö«
nigreiche Kroatien u. Slavonien 1882.
(Posebni odtis iz: Die Völker Oster«
reich«Ungarns, X/2, str. 125 nsl.) In
tako bi mogli navajati dalje: Kres,
Novice, Vedež in dr.
A ne samo nepopolno je slovstvo,
ampak citati so tupatam tako okrnje«
ni, da so postali brezpomembni. Sch.
podaja pač seznam okrajšanih citatov
— teh del je 101 — a razen njih na«
vaja pod črto nad pol stotine knjig,
ki niso zabeležene v seznamu. — Po«
polnoma odveč je citiranje lastnega
rokopisa »Volkskundliches aus dem
Plivatal«. Kaj pomaga ta citat čita«
telju, ko nima možnosti uporabiti ro«
kopis, torej tudi niti kontrole niti ko«
rektiva. — Ponovno navaja: Murko,
Das Grab als Tisch; soditi je, da ci«
tira po posebnem odtisu, o katerem
pa ne pove, da je prišla ta razprava na
svetlo v Wörter u. Sachen, II. 79—160.
— Pa so še težje stvari. Na str. 204.
navaja: »Wilke, 1. c. 110 ff.« Pa išči,
kateri Wilke (Georg?) je to in iz ka«
tere njegovih razprav je vzet citat.
Vsekako oni »1. c« ni na mestu, ker
tega dela — kolikor se spominjam —
nikjer več ne omenja. Isto je na str.
203., kjer navaja med besedilom: »vgl.
De Visser, 1. c. 260«; a vdrugo tega
dela ni v knjigi. Čitatelj dobi nehote
vtis, da ima pred seboj samo citiran
citat. Od čitatelja se ne more zahte«
vati, da na podstavu takih navedb išče
razprave, ki so služile pisatelju kot
pomožno slovstvo. —
Zdi se, da je bilo gradivo pre«
obilno, a čas prekratek, da bi je bil pi«
Kronika, referati in kritike.
207i
satelj zmogel. — Vzlic tem pegam pa
je knjiga važna in moramo biti av»
torju iskreno hvaležni za lepo množU
no gradiva in njegovo razvrstitev. Bo-.
dimo kakor čebele: poslužujmo se dos
brih strani, kakor čebele medu, ostalo
pa pustimo na strani.
Mantuani.
Zelenin Dmitrij : Russische
(Ostslavische) Volkskunde,
(v: Grundriss der slavischen Philolo«
gie und Kulturgeschichte, herausgeg-;«
ben von Reinhold Trautmann und Max
Vasmer. Berlin u. Leipzig, Walter de
Gruyter & Co. 1927).
Še pred polstoletjem smo se opi«
rali z občudovanjem na dr. Gr. Kre;
kovo »Einleitung in die slavische Lit«
teraturgeschichte«, ki nam je risala tu«
di kulturne predpogoje za razvoj slo«
vanskega slovstva. — Koliko je do«
gnalo specialno raziskavanje v zadnjih
50 letih! In koliko nepoznanih dejstev
in stikov so ugotovile razprave v »Ar«
hiv f. slav. Philologie«, koliko sadov
je prineslo znanstvu primerjujoče po«
stopanje!
Pred nami je važna knjiga ruske«
ga univ. prof. D. Z e 1 e n i n a, tako
po obsegu (XXVI+424 str.), kakor —
in to še v večji meri — po vsebini.
Avtor je poklican, nuditi nam take
razprave, 1. ker živi med svojimi roja«
ki, ki jih more neposredno opazovati
in pozna tudi zanesljivost poročeval«
cev in njihovih poročil; 2. ker ima na
razpolago pripomočke v tiskani, na
Ruskem zelo obsežni, pa tudi raz«
kropljeni literaturi; 3. ker mu pomaga«
jo velike narodopisne zbirke ruskih
muzejev; 4. ker mu je dostopno tudi
slovstvo drugih narodov zaradi zna«
nja jezikov in s tem tudi njihovo na«
rodopisje in 5. ker je samostojen mi«
slec in neodvisen znanstvenik, ki je
tudi sam spisal več tozadevnih znan«
stvenih razprav.
Namen in nalogo svoje knjige je
zarisal Z. jedernato in kratko v enem
samem stavku. Glavna naloga knjige
je primerjajoča analiza iz«
točno«slovanskih plemen. V tem smislu
je tudi razpredelil in obravnaval gra«
divo. Na čelu kratek oris zgodovine
iztočnosslovanskega narodopisja. Sledi
uvod, utemeljujoč razdelitev iztočnih
Slovanov — na podstavu etnografskih
in dialektoloških razlogov — v štiri
skupine: severne in južne Veli«
koruse, Beloruse, Ukraine e. —
Nato obravnava: 1. poljedelstvo, 2. ži«
vinorejo, ribištvo, čebelarstvo, 3. hra«
no, 4. živino za vprego, 5. obleko in
obutev, 6. kroj noše in imena posa«
meznih delov, 7. nego telesa, 8. sta«
novanje (hišo), 9. družinsko življenje
in običaje, 10. družabno sožitje, 11.
obredje letnih časov in 12. ljudsko ve«
ro. Za vsakim oddelkom navaja za«
devno literaturo.
Temu besedilu sledi slovar v knji«
gi rabljenih izrazov (v 30 jezikih, od«
nosno narečjih); nato seznam podob,
katerih je med besedilom 245 (v avto«
tipijah in črtovnicah) a 33 na peterih
tablicah iz pokredanega papirja v bar«
vastem tisku. Knjigo zaključuje zem«
Ijevid ruskih rodov in narečij.
Da Z. obvlada svoj predmet, ne
svedoči samo preglednost v opisova«
nju, ampak tudi kritika predhodnega
slovstva, v kateri včasih označi svoje
staHšče z dvema ali tremi besedami.
Svojemu načrtu ostane dosledno zvest
ter primerja običaje vseh štirih sku«
pin, ugotavljajoč sličnosti in razhčno«
sti. Opira se na autopsijo ali na slov«
stvo, ki je seveda pretežno rusko.
Od slovstva v drugih jezikih, kakor je
češko (L. Niederle), hrvatsko
(M. Gavazzi), nemško (v. Geramb,
V. Jagić, R. F. Kaindl, V. Masikka, R.
Meringer, M. Murko, K. Rhamm —
med temi so Jagić rodom Hrvat, Mur>
208
Kronika, referati in kritike.
ko Slovenec, Masikka Finec) in p o 1 js
sko (Lehr^Splawinski) nahajamo sa«
mo posamezna dela v podkrepitev na«
vedenih trditev. Zdi se mi, da bi pu
satelj ne bil napačno postopal, ako bi
bil navedel tupatam, četudi s suhi«
mi citati naziranja izvenruskih uče«
njakov; to bi pomenilo za splošnost
več sigurnosti v sodbi. Seveda se drži
Z. strogo svojega programa, da piše
»o r i s«, ki ne prenaša preveč podrob«
nosti.
Da bi sledili vsem njegovim izva«
janjem, je v tej oceni izključeno, do«
takniti se bo mogoče le ene ali druge
točke.
Največjo pozornost posveča Z.
m a t e r i e 1 n i kulturi svojega naro«
da: prvih osem poglavij je posvetil
tej strani — v kolikor duševna stran
v njej ni immanentna. Poslednja štiri
poglavja obdelujejo pretežno duševno
kulturo. Poročevalec bi menil, da bi v
vrsti poglavij zamenjava 3. in 4. ne
bila zoper logiko: 4. poglavje na tretje
mesto, a 3. na četrto (prim. gori vrsto
poglavij!).
Kjerkoli Z. govori o materielni
kulturi, poroča najprej, kje obstoja in
v kakšnih oblikah; na to primerja v
tem pogledu inačice pri posameznih
skupinah in lokalnih razmerah ter tol«
mači — v kolikor je to mogoče —
vraže in običaje, ki so zvezani s po«
sameznimi deli, ali zavzema lastno sta«
lišče napram drugim naziranjem. Pr«
vih osem poglavij je najbolje obdela«
nih; problematične stvari so ostale
problematične — in to je povse na«
ravno.
Zadnja štiri poglavja so istotako
točna v deskriptivnem delu, nudijo pa
toliko za sedaj še nerazrešljivih vpra«
šanj, da stopa jasnost celokupne slike
nekoliko v meglenost. Naravno je, da
izzivajo tajinstvene strani in posebno
besedila, ki spremljajo poedine obre«
de in medsebojne občevalne oblike,
k razmišljevanju in stremljenju, da se
pojasni temni pomen. A dejansko sta«
nje narodopisne vede tega še ne dopu«
šča — v pretežni večini primerov. Kon«
cem koncev so pa razni poizkusi,
obrazložiti kak pojav v ljudskem živ«
ljenju iskreno odobravati, tudi tedaj,
ako rešitev zagonetke ni uspela. Ce
take poizkuse vrše možje, kakor je
naš avtor, napotijo druge do globljih
študij, ako jim tolmačenje ni popol«
noma uspelo. Nekoliko takih pripomb
pristavljam temu referatu, ker so sti«
ki med našimi in ruskimi običaji, to«
rej tudi narodopisjem precej tesni.
Za našo zgodovino čebelar«
stva je vrlo zanimiva ruska č e b e«
1 o r e j a, ki nam kaže mestoma še ze«
lo stare oblike, tako v postopanju ka«
kor tudi v pravnem oziru. Tu mora«
mo misliti na odnošaje, kakor odse«
vajo iz pisanega običajnega prava v
lex Langobard., Visogthorum, Salica
Saxonica in dr. — Seveda se tudi na
Ruskem čebelarstvo modernizira, a s
počasnim korakom.
Med najboljša poglavja te knjige
sodi opis, kako se na Ruskem priprav«
Ija vlakno, kako se prede in tke. Tu
nahajamo vretence in dva različna ko«
lovrata: holandski in ruski tip; dalje
statve ali krosna raznovrstnih kon«
štrukelj. Ilustracije so večinoma dobro
uspele, osobito po risbah narejene čr«
tovnice; fotografični snimki so pogo«
sto narejeni na hitro roko, v neugodni
luči in navadno brez filtra. — V tem
poglavju obravnava Z. tudi izdelova«
nje preprog. Oddelek o preprogah
je — dasi v bistvu pravilen — je«
zikovno nesiguren in dolgovezen.
»Glatte Teppiche« (kilim itd.) se ime«
nujejo v strokovni terminologiji krat«
ko »Wirkteppiche«, a »behaarte Tep«
piche« enostavno »Knüpf teppiche«;
opisovanje dela je odveč, ker si vsak«
Kronika, referati in kritike.
209
do pravilno predstavlja bistvo teh pre«
prog.
Podobne težave provzroča tudi
nemška veziljska terminologija naše«
mu pisatelju, ki pozna bistvo, ni pa
siguren v strokovnih izrazih. Z. ugo«
tavlja tri glavne vrste (tipe) ruske«
ga vezenja: križev vbod (krestik), pla«
ni vbod (glad, nastil) in delo na raz«
plet (merežka, perevit). Tretji tip
označuje z opisovanjem bistva: »für
diesen Typus ist das Ausrupfen der
Einschlagfäden in der Leinwand be«
zeichnend«. To ni dovolj točno: votek
se izpuli samo na določenih mestih.
Namesto opisovanja zadošča — za
nemško knjigo — francoski izraz »a
jour«, ki ima pri vezenju edini pomen:
delo na razplet. Kakor pri tem, se
trudi Z. tudi pri četrtem tipu (ki ga
smatra za inačico tretjega), da ozna.
či njegovo bistvo z opisovanjem teh«
ničnega postopanja: »... wobei in der
Leinwand wirklich Löcher ausge«
schnitten werden«; terminus technicus
»(guipure) Richelieu« pove vse ne«
dvoumno (rusko: virizuvannja). Do«
stavim naj, da velja to število vezilj«
ske tehnike pač samo za glavne za«
stopnike; ruski narod jih pozna mno«
go več.
Tudi v poglavju o hrani provzro«
čajo nekateri nemški izrazi, dasi so
nedvomno v rabi, nekaj nesigurnosti.
Tako n. pr. str. 126. izraza »Preißel«
beere« in »Moosheidelbeere,« to pa
zaradi mnogih sinonimov. »Preißel«
beere« (tudi rote Heidelbeere, Krons«
beere, Steinbeere) je nedvomno isto«
vetna z našo brusnico. Bolj zamo«
tana je pa stvar pri imenu »Mooshei«
delbeere«, ki pomenja lahko dvoje
rastlin. Prva (ki se zove tudi Sumpf«
heidelbeere, Rauschbeere, Moosbeere,
Trunkelbeere) utegne biti mahov«
ska črnica; druga pa m a h o v n t«
c a,   nemško:  Moosbeere,  Torfbeere.
Katero izmed obeh je imel Z. na mi«
sli? Rabita se v gospodarstvu obe. A
dočim ima mahovnica okusen sad, je
baje mahovska črnica škodljiva, ako
se uživa v večjih množinah; vendar je
gotovo, da kuhajo prav iz te mahov«
ske črnice, posebno v Sibiriji, žganje.
V takih primerih je najkrajša pot, dà
se doda domačemu imenu latinsko bo«
tanično; mahovska črnica bo Vacci«
nium uliginosum L., a mahovnica Vac«
cinium oxycoccos L. Mestoma je Z.
tudi tako postopal (n. pr. str. 127.: Epi«
lobium, Origanum, Satureia) in s tem
onemogočil vsak dvom. —
Poglavje o stanovanju ali hiši je
pregledno — a poročevalec bi si že«
lel nekobko drugačne poti in tu pa
tam več podrobnosti.
O hiši ugotavlja Z., da je navad«
no iz lesa, poleg tega so pa tudi,
dasi redkeje, pletene hiše, bodisi
iz vrbovih viter ali drugega vejevja,
iz trstike ali iz ržene slame, ali pa so
z ilovico zamazane; tudi iz ne«
žganih glinovnikov. Največ smer«
nosti zahteva pač obdelavanje in spah
lesa. Z. nas seznanja pri tej priliki z
ruskim tesarskim orodjem. O spahu pa
njegovo opisovanje ni popolno, ker
omenja (str. 260) samo eno vrsto
spaha: zaugolki, to bi bili pa naši slo«
venski terminologiji (osobito belo«
kranjski) »veliki ogli« t. j. spah, pri
katerem mole konci hlodov preko hiš«
ne stene prosto v zrak. Vendar so pri
Rusih v navadi tudi drugačne rešitve
spahov na vogalih; kajti Z. sam jih
podaja v podobah, n. pr. str. 155., pod.
98., in 265., pod. 203., ki nam pred«
stavljata beloruski hiši, poslednjo iž
guv. Grodno). Tu vidimo porezane
konce hlodov in vogale, obite z de«
skami, kar bi bilo po slovenski ljud«
ski terminologiji »v žlebeh«. Uverjen
sem, da živi tudi med ruskim naro«
dom še tretja vrsta oglov, stoječa med
14
210
Kronika, referati in kritike.
obema prej omenjenima: da so nam«
reč konci hlodov porezani, a ogli ne
zapaženi, torej »mali ogli«, kakor jih
zovejo naši tesarji (prim. str. 53., pod.
23.: gumno iz guv. Smolensk, če ne va«
ra snimek). Glede prostorov v hiši loči
Z. tri (glavne) tipe na Ruskem: 1.
hiše brez veže, torej da obsegajo eno
samo ubikacijo; te so zelo redke; 2.
hiše z dvema prostoroma, (soba in
veža; poslednja more biti predeljena,
da je en del porabljen za shrambo ali
celo za manjšo sobo; 3. hiše s tremi
prostori: soba, druga soba in veža.
Včasih se imenuje manjša soba »kam«
natka« (torej iz lat. caminata, po gr«
škem xàfiivoç) pri Slovencih »čumnata«.
S hišo so zvezana gospodarska po«
slopja. Med pomožnimi stavbami za«
nima Slovence »kozolec« — dasi brez
strehe (str. 35., pod. 14., in str. 170.,
pod. 113 c).
Od notranje oprave je najvažne«
je kurišče: ognjišče in peč. Jedro toza«
devnih Zeleninovih izvajanj je kritika
V. v. Gerambovega in Rhammovega
naziranja, ki si nasprotujeta; v. Ge«
ramb smatra rusko peč za »Herdofen«,
peč, s katero je neločljivo združeno
ognjišče, dočim misli Rhamm, da ruska
peč nima in ni imela stika z ognji«
ščem. Z. pa pravi, da je resnica na
sredi. Za sedanjo kmečko hišo na Ru«
skem velja Z. sodba brezpogojno; t
razvoj se na tem mestu — žal — ne
morem poglabljati. Ugotavljam pa, da
Z. pri nobenem drugem vprašanju ni
uporabljal toliko izvenruske literature,
kakor glede kurišča; — v. Gerambove
študije (posebno v Wörter u. Sa«
chen III. in IX./l) so vsekako zelo
važne — četudi tupatam nekoliko nem«
škonarodno«patriotične v sklepih.
V družinskem življenju igrajo, iz«
vzemši fizično stran, vraže veliko
vlogo. Tu je za modernega opazovalca
zakladnica   problemov  in   zagonetk;
malo jc pisateljev in folkloristov, da
bi se protivili vabljivim sirenskim
glasovom in bi ne začeli utapljati
se v razreševanje. Celo Z. je deloma
podlegel, dasi ne zapusti sicer real«
nejšega zgodovinskega stališča. Po»
sebno tajinstveni mrtvaški obredi
in običaji so nedvomno stari ostanki
iztočne in obsrednjemorske kulture,
kakor n. pr. da postane hiša one»
čiščena, ako krije mrliča; kamen
v krsti se zdi Z. nejasen; mislim,
da pomenja kamen, s katerim so
— v Egiptu — odpirali telo mrtve«
cu; vožnja mrtveca na saneh (tudi po«
leti), navada, da sedajo hčere na oče«
tovo krsto, škropljenje groba z vodo,
pečatenje groba — vse to sodi v egip«
tovski pogrebni ritus (F. Erman,
Aegypten, 427 nsl.). Pot, po kateri so
prišli ti običaji na ruska tla, je zavita
še v meglo. Pa niso le egiptske prvine,
ampak tudi drugi elementi v mrtva«
ških običajih. Da se duša umrlega hra«
ni od gorke pare jedil, je preneseno
iz prazgodovinskega kulta bogov
(prim. Homer, II. I., 66, 317. VIII.,
549 itd., Od. XVII. 270: xrlar,). Odstra«
njevanje mrličev iz hiš in izpostavlja«
nje brez groba je star perzijski običaj,
ki mestoma še danes živi, a pot Rusijo
nikakor ne sodi v nemožnosti. Pokri«
vanje takih mrtvecev z vejevjem in
brstjem je pa sinkretistična navada iz
staro«, oz. prazgodovinsko«grškega in
krščanskega običaja. Da se nepokopa«
ni rajnik maščuje nad preostalimi ži«
vimi, je bilo staro prepričanje Egipča«
nov (Ka!). —
Najbolj štedljivo obravnava Z.
duševno stran ruske ljudske kul«
ture. Za marsikatere plati pač navaja
rusko, sem in tam izjemno tudi drugo
slovstvo. A nekoliko več podatkov bi
pa že prenesel tudi ta »Grundriss«.
Vsekako je presenetljivo, da pogreša«
mo razen   Karskega in Kosiča
Kronika, referati in kritike.
211;
zelo važna ruska imena o tamoš«
nji ljudski in narodni pesmi, to so n.
pr. Balakirev, Danilov, Filipov, Finagin,
GrigoTjev, Kašin, Kirša, Lagovski,
Lineva, Lopatin, Melgunov, Odojev«
skij, Palčikov, Prač, Prokunin, Rim«
skijiKorssakov, Rubec, Sokolski, Sse«
rov, Staohovič, Trutovskij — ne glede
na izvenruske znanstvenike, kakor je
bil Westphal i. d. v. —
Podobno je z glasbili, katerih
dokaj ne omenja. Razen navedenih bi
upravičeno pričakovali še nastopne:
trskaja dudka, ki je pač umetno,
a sedaj ponarodelo glasbilo; kur a j
= flavta, istotako; 1 o ž k i, naroden
instrument; torb an = velika lutnja
z 12 strunami; tjurjuljukalka =
trstika (fr. chalumeau); t or op il =
brundalo (fr. guimbarde); tremu«
ška ali treščotka = raglja; v a«
1 i k, sedaj ponarodel instrument, ki se
zove navadno klarinet; volynka =
dudi (cornamuse) in dr. —
Popolnejše je poglavje o umet«
nosti in ljudski tehniki; pa
tudi tu bi človek pričakoval poleg Sta«
sova še Butovskega (L'ornement
russe), četudi obsega okrasje, povzeto
po starih izvirnikih za moderno prak«
tično rabo.
Še nekaj želja imam. Podobe sem
omenil že gori, da so v klišejih mesto«
ma medle, če so avtotipije. Pa je še
drug korigendum, to pa posebno pri
črtovnicah, čijih posamezni deli so
opremljeni s črkami. Nekatere teh črk
so omenjene v besedilu, druge ne (n.
pr. str. 9., pod. 1., kjer so obrazložene
v besedilu pod »ralo« črke a, b, d; ne
pa e in f; c pogrešamo tudi pri risbi).
A tudi obratno se dogaja. Tako na
str. 267., pod. 207. in 208., ki nam pred«
stavljata velikorusko streho, prvo iz
južne, drugo iz severne Velikorusije.
V besedilu je polno napotil v črkah,
ki jih iščemo zaman ob risbah. Končno
navajam še nekaj mest, ki jezikovno
— za zapadne razmere — niso povsem
na višku. N. pr. str. 58.: »Wenn ein
Stück Vieh krepiert« (mesto: um«
steht); Str. 59.: »Der W(eiß)r(usse>
schleppt beim Umgang des Viehs die
Sensenspitze längs der Erde«, kar je
po logiki skladnje težko umljivo; pra«
vilno bi se reklo: »Der Wr. ritzt
beim Umschreiten des Viehs mit
der Sensenspitze die Erde hinter sich«;
Str. 60.: »Kreuzung von vier Wegen«
— sc reče krajše in jasneje: »Kreuz«
weg« ali »Wegkreuzung«; istotam;
»Unreinigkeit zu beseitigen oder aufzu«
halten« namesto »abzuwehren«; str. 61.
»Die Pfeife« — kot pastirsko glasbilo
(truba, trembita) — bo pač istovetna
s »Hirtenhorn« ali »Alphorn« (pastir«
sko trobilo); str. 87. »daß die Quer«
Stange c sich zwischen seinen Füßen
befindet« je neumljivo; bolje »daß des«
sen Füße zu beiden Seiten der Quer«
Stange c auf dem Hebel b ruhen«; str.
132.: »Gänsemarsch« ni izvajati od
kite letečih divjih gosi, ampak
od hoje domačih gosi, gredočih
druga za drugo; str. 159.: »dreht sich
um eine hölzerne oder eiserne Spei«
che«; namesto Speiche bi bil moral pi«
sati Achse, kar potrjujejo risbe št
103. in 104. —
Ne dvomim, da pride v doglednem
času do II. izdaje te velezanimive in
za slovansko kulturo tudi važne knji«
ge. Pegice, katerih se ne ubrani no«
beno človeško delo, spričo svetle in
jedrovite vsebine ne prodirajo in ne
prihajajo na površje tako, da bi mo«
tile vsakega čitatelja. Te se bodo dale
prihodnjič odpraviti. Za sedaj smo
hvaležni ruskemu učenjaku za ta lepi
znanstveni dar.
Vnanja oprema je vrlo lepa, re«
prezentativna, papir močan in gladek,
četudi nekoliko težak, tisk (antiqua)
jasen in pravilno razstopen v vrstah:
14*
212
Kronika, referati in kritike.
tiskarski izdelek, ki smo ga vajeni pri
tvrdki Walter de Gruyter & Co. —
V Ljubljani.
Mantuani.
Ant. Vâclavik, Podunajska
D e d i n a (Vydavatelsko Družstvo)
Bratislava, 1925.
Avtor je 408 stranem besedila pri«
dal še ilustracije v jasnejši pregled.
Horvatsky Grob, kakor se imenuje
Dedina, je mala, znamenita krajina, ki
obsega le nekoliko vasi severovzhodno
od Bratislave pod malimi Karpati. Rav«
no po tej knjigi je postala Dedina
kljub njeni majhnosti znana. Že ime
samo Horvatsky Grob, jasno izraza
izvor in pravo domovino te male na«
selbine. Kot otok živi s svojo lastno
etnografijo med velikim češkoslova«
škim narodom.
Vasi precizno popisujejo in govo«
re o hrvatski kali in hrvaškem etno«
grafskem življu, odkoder izvira to svo«
jevrstno slovansko pleme. Vsa njihova
ljudska umetnost bazira na hrvaški,
deloma tamošnjim prilikam primerno
umešani češkoslovaški narodni umetno«
sti. Vendar je pa umevno, da so se
izvoru pridružile marsikatere smerni«
ce obmejnih plemen, tako ogrske in
nemško«avstrijske.
Življenje Dedine predstavlja neko
gotovo skupnost. Po več rodbin živi
pod eno streho, ki obsega 4 prostore:
kuhinjo, katera spominja na mestne
renesančne — prednjo in zadnjo »iz«
bo« ali kamro. Razen najpotrebnejše«
ga so vidne vsepovsod figure iz fajen«
ce, bogata dekoracija; tudi na pohi«
štvu so v živih barvah izražene bor«
dure, vitice in okrasi, dalje vezenine
z različno in bogato tehniko, svete
slike, slikane na steklo — vse delo
ženske roke, ki ustvarja te umotvore
brez vsakih predlog. Ni nikjer lepšega
in bogatejšega okrasa kakor pri tem
plemenu in nikjer toliko razvitega oku«
sa, kar se tiče ornamentike in barv,
kakor pri njih. Vendar izražajo vsepo«
vsod gotovi znaki hrvaški tip. Tudi
noše in vezenine so izredno pestre,
lepih barvnih sestav, bolj slovaškega
kroja, vendar imajo v sebi nedvomno
še kljub stoletjem, ki so že pretekla,
veliko južnoslovanskega duha ohra«
njenega.
Knjiga popisuje vso to ljudsko
umetnost Dedine v najmanjših po«
drobnostih in vsebuje izredno bogato
etnografsko vsebino. Razen popisova«
nja noš, arhitekture, običajev, razvija
tudi lep spored narodnih pesmi in na«
pevov, pripovedk, pravljic, narečja in
domačega lekarstva.
Hvale vredno je za Dedino. da je
premogla tako lepo izdajo in si s tem
ovekovečila svojo lastno etnografijo v
pisani besedi, s čimer se marsikateri
veliko večji narod ne more ponašati.
Mia Brejčeva.
L'art populaire Hongrois. [Édité
par la section ethnographique du Mu«
sée National de l'imprimerie de 1' Uni«
versité. — Imprimerie de 1' Université
Royal Hongroise, 1928, Budapest VIII,
Mûzeum = körut 6. Gôlyavâr (Dr. Cza«
kö Elemér)]. Budapest 1928.
Knjigo pod tem imenom je izdala
»Etnografska sekcija narodnega ogr«
skega muzeja v Budimpešti« leta 1928.
Vsebuje le kratke podatke ogrske
ljudske umetnosti, ki sta jo ustvarila
duša in značaj ogrskega naroda. Snov
je razdeljena na osem poglavij:
Prvo naznanja cilj tega dela, dru«
go meje predmeta, ki ga obsega, tretje
pa zgodovino raziskovanja. Četrto po«
glavje obravnava tradicijo kot čuvaja
ljudske umetnosti, peto narečje, šesto
sodobno stanje slednje, sedmo po«
glavje začrtava celoten pregled, osmo
značaj ornamentike in barv v ogrski
ljudski umetnosti. Knjiga je bogato
opremljena z ilustracijami, ki so po«
Kronika, referati in kritike.
213
sebno zanimive zaradi noš in vezenin
različnih ogrskih plemen.
To delo se naslanja na zgodovin«
sko podlago in na prilike, v katerih je
živel in še živi narod. Očrtava origi«
nalnost in individualnost jedra njego«
ve kulture in značaja. Poudarja odno«
šaj obmejnih plemen, bodisi severnih
ali južnih, ki se medsebojno navzema«
jo duha v ljudski umetnosti. Izraža se
v njihovem načinu življenja, dalje tiste
osebnosti, katere so vtisnile lice svoji
okolici. Z nekaj primeri pokazuje ta
knjiga v svojih lepih ilustracijah —
3240im stranmi — jasno ta odnošaj.
Prav posebno poudarja značilnost ko«
žuhov, osobito kratkih, ki imajo na
slovanskih mejah dokaj njihovih smer«
nic v sebi. — Vreden omembe je svo«
jevrsten in zanimiv, do tal segajoč ko«
žuh, »suba« imenovan, ki ga knjiga
prav posebno poudarja zaradi najbolj
karakteristične in pestre ogrske orna«
mentike — »son jardin á fleurs«. Sicer
v ogrski etnografiji cvetje izpreminja
svojo prvotno naravno obliko in na«
stopa v najrazličnejših ornamentih,
medtem ko se slovanska plemena drže
bolj ali manj naturahzma. Narod zla«
sti rad vmešava med cvetje živalske
prispodobe, osobito ptice pevke. Vse
te vezenine so do najmanjše potanko«
sti izvršene: v file ju so ogrske žene
še prav posebno izurjene. — Ogrski
živahni in temperamentni značaj za«
hteva tudi veselih in živih barv, kjer
prevladuje v splošnem rdeča, zelena,
rumena in črna. Vendar pa njihova
sestava variira po religiji, to se pravi
katoličani, kalvinci, pravoslavni in
evangeljske veroizpovedi se ločijo prav
dobro po svojih lastnih barvnih se«
stavih. — Še celo njihovo pohištvo, ka«
kor skrinje, postelje, stoli, zrcala itd.,
da, še pročelja ogrskih kmečkih hiš so
najpestrejše poslikana. Kar se rezbarij
tiče, so izurjeni posebno v izdelovanju
pohištva in portalov, kjer se pojavljajo
brezštevilne variante.
To bi bila le z nekaj besedami iz«
rečena vsebina knjige. Kar se to delo
slovenske etnografije tiče, bi bilo prav
koristno za obravnavo in proučavanje
za obmejna plemena, zlasti Prekmur«
ske, kjer se meša slovenska in ogrska
ljudska umetnost.
Mia Brejčeva.
Albin Stocky, Čechy v době
bronzové. (Natisnil Jan Stene).
Praga 1928.
Še ni dolgo, kar je prof. Stocky
razvesehi arheologe in zgodovinarje z
impozantno publikacijo o mlajši ka«
meniti dobi na Češkem in zopet je za«
gledalo svet njegovo delo o bronasti
dobi njegove domovine. To delo sicer
ni tako obsežno kakor prvo, ali je
opremljeno z lepimi in različnimi sli«
kami ter lapidarno pisanim tekstom.
Domena Stockyjevega proučavanja je
sicer neolitska doba, katero pozna ka«
kor malokdo v Evropi, ali tudi brona«
sto dobo nam je lepo pojasnil. Tudi
Stocky je mišljenja, da je kovinska
kultura nastala v Aziji in prišla počasi
v Evropo, in sicer najprej v vstočno
Sredozemsko stran. Na Češkem je či«
sta bakrena industrija bolj slabo za«
pažena.
Na lepo reproduciranih fotogra«
fijah keramike in metalnega orodja
lahko čitatelj vidi in prouči tipe bro«
naste dobe na Češkem v raznih fazah:
Starejše (Únětická kultura), srednje
(kultura juga in zapadnočeških gorriil)
in mlajše (Lužická kultura) Knovizská
kultura, Milavečská kultura. Slezská
kultura. N. Županid
K. Absolon, New finds in fossil
human skeletons in Moravia. — J.
M a t i e g k a. The skull of the fossil
man Brno III. and the cast of its inte«
rior. (Reprinted from the Anthropolo«
gie — Prague, VII—1929).
214
Kronika, referati in kritike.
Moravska, posebno okolica Brna,
predstavlja klasično najdišče orinjaške
(orinjacijske) paleolitske civilizacije in
telesnih ostankov tako zvanega orinja«
škega rasnega elementa (Aurignacian
race). Ti ostanki postglacijalne kulture
stare kamenite dobe se spravljajo v
Brnskem deželnem muzeju, ki leto za
letom sistematično odkopava starin
bogata najdišča pod vodstvom spret«
nega raziskovalca prof. univ. dr. K.
Absolona in njegovih drugov. V letu
1928. so odkrite izkopine v Predmos
sti, neke vrste »kjökkenmöddings«, ki
so slične onim iz Dolnih Vëstonic, sas
mo da so poslednje nekaj bolj primis
tivne. V Predmostih je odkrita ena los
banja in več dolgih kosti, ki bodo važ«
ne za primerjanje s starejšimi ostanki
ljudskih skeletov in bodo še bolj ods
redile morfološko posebnost Orinjacijs
ske rase. Oškrbine na kosteh, posebno
na levem stegnu, prizadejane z ostriš
no kremenastega noža, pričajo o kanis
balizmu tedanjih prebivalcev na Mos
ravskem.
Zemlja, na kateri je sezidano glavs
no mesto Moravske, Brno, je klasično
nahajališče tako zvanega »Brno« rass
nega elementa (Brno race), ki mu še
ni popolnoma oddeljeno mesto med
fosilnimi rasami, ali izgleda, da preds
stavlja primitivni tip Orinjaške rase.
Prve ostanke je odkril Makowsky 1888.
leta (Brno I), druge isti znanstvenik
1891. leta v današnji Francouzski ulici
(Brno II) in 1927. so odkrili arhitekti
(g. Trkal) pri izkopanju temeljnih jam
lobanjo s kostmi (Brno III) v zgrčcs
nem položaju 2-15 m izpod površine.
Lesova ilovica (Loess loam) okolo skes
leta je bila čudno rdeča in ker so tudi
kosti pokazale isto barvo, je sklepati,
da je bilo truplo pri pogrebu posipano
z neke vrste rdečilom v obliki praha.
Prosluli češki antropolog J. Mas
tiegka je opisal in proučil lobanjo člo«
veka Brno III v poedinostih in jo mors
fološki primerjal z Brno H, Mladec 1,
Prčdmost IV ter z lobanjo iz Combe
Capelle. N. Županic.
V. Lebzelter, Zur Rasseng es
schichte der Jugoslaven. (Sers
ta Brunsmidiana, Commentationes
oblatae Josepho Brunšmid septuagenas
rio a discipulis et amicis A. P. III. ID.
FEBR. MCMXXVIII. Ex officina typos
gr. »Zaklada Tiskare Narodnih Nos
vina). ZAGRABIAE MCMXXVIII.
Avtor je mišljenja, da more fizičs
na antropologija priti do uspehov po
poti induktivnega preiskovanja, nikas
kor pa ne s pomočjo dedukcije. Induks
tivno raziskovanje začenja s posamez«
nikom in skuša pri njem zapaziti koms
binacijo raznih lastnosti zunanjosti,
ono spaja posameznike iste morfolo«
ške kombinacije v kombinacijske tipe.
Rasna razdelitev Zapadne in Srednje
Evrope ne krije se z ono v vzhodni
in jugovzhodni Evropi. Da bi se do«
znalo, kateri rasni elementi so speci«
vično jugoslovanski, treba je prej
znati sledeče:
I. Fizično kakovost prebivalstva
Jugoslavije in sosednjih dežel v pro«
šlosti in sedanjosti.
II. Fizično kakovost stanovalcev
dežel, iz katerih so se doselila jugo«
slovanska plemena, v prošlosti in se«
danjosti.
V polnem neolitikumu je bila Ju«
goslavija naseljena od »Bandkeramis
kerjev«, ki so bili nizke rasti in dolis
hokefalni in ki se jih bi dalo prišteti k
mediteranski rasi. To je podpisani kons
statiral v svoji razpravi o prazgodo«
vinskih Trojancih pred dvajsetimi leti
in še bolj v razpravi o prvih stanovals
cih Jugoslavije pred desetimi leti.^
' N. županić. Les premiers habitants des pays
Yougoslaves, Paris 1919, pag. 29: ,Nous pouvons
dire, toutefois, que les liabitants de 1 ' lllyricum à
cette époque étaient de petite taille, doliciiocê-
phales avec crâne ellipsoïde, ovoïde ou pentagonal
Kronika, referati in kritike.
215 i
Dolihoidnost Balkanskega poloto«
ka so poremetili prišleci bronaste dobe
iz Male Azije, ki so imeli glavo krat«
kega sklopa.
V. Lebzelter trdi, da so bili stari
Iliri dolihokefalni in da zaradi tega ne
morejo biti Srbi njihovi potomci, ker
so kratkoglavci. To ne stoji. Stari Ilir«
ci iz halstatske dobe so bili zares ve«
činoma dolihokefalni, ali bil je pri njih
zastopan znaten procent mezokefalije
in brahikefalije. Ta brahikefalija se
je pa za časa La Tène dobe pomno«
žila in je pred prihodom Slovenov na
Balkanski polotok prevladala dolgo«
glavce. To pa se je zgodilo verjetno
po notranjih fizioloških procesih em«
briološke prirode. Brahikefalija se je
pokazala kot zmagovita v notranji
borbi za obHko lobanje. Ker je abso«
lutno utrjeno, da so bili Sloveni pri
svojem prihodu v Ilirik visoki, plavi
in dolgoglavi, to so Jugosloveni dobili
svojo sedanjo temno kompleksijo in
kratko oblikovano lobanjo najverjet«
nejše od poromanjenih in neporoma«
njenih Ilirov, dočim so pridržali svojo
visoko staturo. N. Županić.
et cheveux vraisemsemblablement noirs et frisés.
D'après les crânes étudiés, la population de Ljub-
ljana et de Vucèdol n'appartenait pas complète-
ment ou type néolitique extrêmement dolichocéphale
des régions de l'Europe centrale et occidentale ; on
peut la considérer comme le produit du mélange
des Hamites avec les brachycephales asiatiques
aux temps énéolitiques et du bronze. Ainsi s'ex-
pliquerait la concordance entre l'art ornemental
de l'Asie Mineure et celui de Ljubljana et de la
Syrmie, concordance relevée par différents archéo-
logues, et encore plus frappante entre l'art de
Butmir et 1' art hellénique primitiv. 11 est tout de
même curieux de constater qu'aucum des treize
crânes d'IUyrie n'est brachysephale absolu; or,
comme nous l'avons déjà dit, l'illyrie est aujour-
d'hui un des centres de la brachycéphaliè en Europe.
Les brachycephales devaient vivre sur les hau-
teurs et les plateauc aves leurs troupeaux; ils
descendirent à pen dans les plaines et se mê-
lèrent aux dolichocéphales bruns qui peuplaient
les rives des fleuves et cultivaient leurs champs."
— N. Županić, Etnogeneza Jugoslovenâ. („Rad"
JugosL Akad. 222, str. 149). Zagreb 1920.
Trabalhos da Sociedade Portuguêsa
de Antropologia e Etnologia. Vol. III.
III. — Fase. IV. Porto. 1928.
Vestnik Portugalskega društva za
antropologijo in etnologijo, kojega se«
dež je v Portu (Rua de Santa Catari«
na, 261—P), prinaša v svojem zadnjem
zvezku med drugimi sledeče razprave:
P. Bosch«Gimpera: O ne o«
eneolitico na Europa Oc i«
dental e o problema da sua
cronologia. Pisatelj skuša na pod«
lagi do sedaj odkritega materiala kro«
nologično fiksirati prazgodovinske do«
be na ozemlju zapadne Evrope.
J. A. Pires de la Lima: Uma
visita a o Monte de S. Miguel«
o«A n j o. Gora sv. Mihaela leži 18 km
od Guimargesa v pokrajini, ki je bo«
gata arheoloških najdb iz rimske dobe
in iz keltiberske dobe, ki je bila ne«
posredno pred njo.
Znani arheolog A. A. M e n d e s
C o r r ê a, profesor na znanstveni fa«
kulteti in direktor Antropološkega in«
stituta na univerzi v Portu, skuša v
razpravi Sur une inscription
proto«ibérique 'd' Alvâo de«
terminirati napise, ki jih je našel P. Jo«
se Brenha pred 34 leti v važnih dol«
menskih skupinah pogorja Alvâo, v
bližini kraja Vila Pouca d'Aguiar
(Traz«os«Montes). Na nekaterih kam«
nih so napisi in zoomorfske ter helio«
morfske obbke. Ricardo Severo je te«
daj postavil hipotezo, da so to neolit«
ski predmeti in da obstoj abecednih
znakov na njih potrjuje mnenje, ki ga
je izrazil 1. 1891. Estâcio da Veiga v
prilog neolitske starosti abecede in nje«
nega zapadnega izvora. Vendar so pre«
historiki skoraj splošno dvomili o av«
tentičnosti teh predmetov in ti so za«
padli pozabljenosti, dokler jih ni bor«
ba za Glozel napravila zelo aktualne.
Pisatelj je mnenja, da so ti pred«
meti avtentični, in sicer poznejši kakor
216 i
Kronika, referati in kritike.
iz megalitske dobe, morda iz prehoda
iz prvega v drugo železno dobo, to se
pravi proti 1. 500. pred Kr. Po njego«
vem mnenju je pisava proto^iber«
s k a, kar bi stavljalo te predmete pred
iberske napise iz južne Portugalske in
Španske, ki se jih po navadi stavlja v
poznejše dobe in ki so se nadaljevali
še za časa rimske dobe. Kljub temu,
da se Alvgo razlikuje v detajlih od
Glozela, smatra, da je izboren argu«
ment za avtentičnost slednjega.
Isti znanstvenik je napisal tudi
daljši članek o glozelskem vprašanju,
ki je zbudilo tako strastne boje v znan«
stvenih krogih.
V knjižnem pregledu bo nas Slo«
vence predvsem zanimalo poročilo, ki
ga je napisal Humberto Pinto Lima o
knjigi »Origin of australian beliefs«
(Vienna, 1922)) od Lamberta Ehrlicha,
»o distinto professor da Universidade
de Ljubljana«.
Madame de Vaux Phalipau: L a
Littérature des Serbes de
L u s a c e. (Editions des »Amis de la
Pologne«, 16, rue de Г Abbé de Г Epée,
Paris, 5 e), 1929. — 32 str. + 14 slik.
Od 1. 1920. sem neutrudna pisate«
Ijica, članica odbora pariškega društva
»Prijateljev Lužice« (Les amis de la
Lusace) izdaje leto za letom knjižice
o Lužiških Srbih, da opozarja franco«
sko in svetovno javnost na najmanjši
slovanski narod, pozabljen sredi nem«
škega morja. Letošnja njena knjižica
daje dober vpogled v lužiško slovstvo,
od narodnih pesmi in legend, slovnic,
slovarjev in prevodov, pa do časopisja,
pesništva, romanov in gledališča.
Mouseion. Bulletin de 1' Office in«
ternational des musées. (Institut de
Coopération intellectuelle de la Soci«
été des Nations.) St. 6. december 1928.
— Razen popisa muzeja za narodno
umetnost v Budimpešti prinaša ta zad«
nja številka članek o »Library Witt«,
ki sta jo ustanovila Sir Robert in Lady
Witt in ki jo po pravici smemo sma«
trati za najboljši dokaz za britansko
aktivnost na polju mednarodnega um«
stvenega sodelovanja. Ta biblioteka ni
zbirka knjig in njeno ime bi v gotovi
meri lahko privedlo v zmoto: to je
vesoljna zbirka reprodukcij, tičočih se
zgodovine slikarstva in risarske umet«
nosti, od 12. stoletja do danes. Števil«
ka vsebuje tudi nadaljevanje o anketi
za poenostavljenje muzejskih katalo«
gov. Dr. P. B.
B. B. Бунак, Crania armenica. (Трудм
Лнтропологического Научно - исследова-
телБского Института при I М. Т. У. ви-
пуск 11, приложение в „Русскому Антро-
пологическому Журналу, том XVI, внп.
1-2.). Moskva 1927.
V prvem delu razlaga avtor svojo
metodo dela na principu lobanjske ti«
pologije in izločenja tipov iz mešanice.
Kraniometrična karakteristika mora
sloneti na absolutnih dimenzijah in
njihovi skupni pripadnosti in zvezno«
sti. Določeno je 57 dimenzij, ki poda«
jejo najpopolnejši kraniološki program
in ki se nahajajo v priloženih tabelah.
Odnosno tehnike merenja je obdržal
sistem antropološke šole v Curihu. Bu«
nak je določil geografske centre za ra«
sne tipe: za Dissentis«tipus (alpinska
rasa) — zapadna Švica, za dinarski tip
— hrvatski variant, za srednjeazij«
ski (turški) — telengetska skupina. To
so variante, ki stoje blizu do varians
armenica propria (varians pontozagri«
ca) v vilajetih Bitlis in Van v malo«
azijski Turčiji.
Četrti del razprave obsega primer«
jatev treh brahoidnih tipov armenoid«
nega, alpinskega in dinarskega, in po«
kazuje, da so variante izšle iz istih ele«
mentarnih tipov v neznatno diferenc«
nih variantah. Sličnost evrazijskih in
azijskih brahikefalov pa je vrlo relativ«
na. Smer variacije posameznih dimen«
Kronika, referati in kritike.
217
zij in karakter njihove pripadnosti v
možganskem oklepu ter v skeletu obra«
za, pokazujejo se pri obeh tipih kot zelo
različni. Četudi se more priznati sorod«
nost med evrazijskimi in azjiskimi bra«
hikefalci, vendar velja to za daljno
prošlost, ko ni bil skupni prototip niti
mongoloiden niti evropski. Kar se
tiče razmerja med 3 izločenimi elemen«
tarnimi tipi, niso bili ti niti samostojne
tvorbe niti rezultat evolueije enega ali
drugega od njih. Najbolje bi bilo raz«
ložiti njihov izvor in postanek po mi«
ksovariaciji. Najverjetneje se je izvr«
šila metizacija zmerno brahikranega
in dolihokranega varianta. Eden od iz«
hodnih tipov, ki je v različnih varian«
tah oblikoval evrazijske brahikrane
skupine, tip »sigma« pokazuje prilično
podobnost kraniološkemu tipu Malaj«
cev. Drugi tip »^« pripada kakor iz«
gleda mediteranski skupini, ki je danes
že zelo redka (protomediteranska).
Prastari narodi Sprednje Azije, kakor
Sumerci in drugi narodi prastarega
vzhoda, so bili sestavljeni iz 2 etničnih
elementov — iz azijanskega (po Au«
tranu) ali Hetito«Pelazgo«Ligurskega in
protohamitskega tipa.
G. Bunak imenuje naše Hrvate
»Kroate« po nemškem načinu, čeprav
je ime Hrvat bilo poznano že najsta«
rejšim ruskim kronikam v svoji slo«
vanski obliki. Sicer pa moramo delo
pozdraviti kot temeljito in zelo globo«
ko zamišljeno kraniološko študijo.
Slične rasne elemente je podpisani za«
pazil pri osteoloških ostankih starih
Trojancev, in tudi v prazgodovinski
Jugoslaviji,* samo da je v premikenski
dobi protomorfni mediteranski element
daleko prevladal brahikefalnega.
N. Županić.
Mićun M. Pavičević, Crnogorci u
pričama i anegdotama. (Zabavna Bi«
blioteka, kolo XXVII, knjiga 451, ure«
đuje Dr. Nikola Andrić, drugo izda«
nje sa 40 slika u fotografija; naklada
Zaklade Tiskare Narodnih Novina.
Zagreb 1929.
Pisac ove knjige je g. Mićun Pavi«
čević, poreklom Crnogorac, rođen u
Dolu Pješivaćkom iz čuvene guslar«
ske porodice. Tako je naš autor našle«
dio od oca pesnički dar i volju do
sabiranja narodnih pesmi i narodne
proze. Ljubav do otadžbine turila mu
i mač i pero u ruke; i za vreme bal«
kanskih ratova i Svetske vojne kao i u
političkoj borbi g. Pavičević uvek je
bio na svome mestu. Za vreme Svet«
skog rata bio je i u Kanadi, gde je
uređivao novine na našem jeziku, ob«
jašnjavao našim izseljenicima veliki
čas narodnog ujedinjenja i hrabrio ih
da pođu u pomoć braći kao dobro«
voljci. G. Pavičević ima i originalnih
pesničkih radova, napisao je nebroj
novinarskih članaka i sakupio je lepi
broj narodnog blaga.
Najnovija knjiga g. Pavičevića
»Crnogorci« crta nam karakter Crno«
gorča pričom i anegdotom. Taj način
prikazivanja predočuje sa izvesne stra«
ne psihičke osobina Crnogorca bolje
nego možda duge i dosadne rasprave.
Iz etnografske nauke znamo, naročito
iz Cvijićevih antropogeografskih pro«
blema Balkanskog poluostrva, da
Crnogorci pripadaju jezgru takozvanog
patrijarhalnog kulturnog pojasa, gde
narod živi još skupljen u zadrugama
i plemenima, gde vlada još stroga pa«
trijarhalna morala i brdsko viteštvo,
a Pavičevićeve priče i anegdote taj
' Н. Жупанић, Тројанци и Аријевци, (Глас
LXXXVI Српске Академије стр. 242. 286. Београд
1919); ,Преисторијски Трој.нци не представљају
један крвно сасвим чист тип, већ један амалгам
од долихокефалаца и брахикефалаца; ови су по-
сдедњи били заступл.ени у великој мањини. Ве-
роватно потиче округлоглави елеменат са истока,
док изгледа да je дугоглави као имаоц оне уске
дугуљасте лубање и маленог, често кепечког раста".
н. т. д. — Etnogeneza Jugoslovenä. (.Rad' Jugosl.
Akađ. 222, str. 149—152).
218
Kronika, referati in kritike.
opis dopunjuju i osvetljuju. Tipove,
prikazane i nacrtane u Pavečevićevim
Crnogorcima može se sasreti samo u
Homerovi Ilijadi. Svakome, ko se bavi
etnologijom i psihologijom našeg na»
roda ovu knjigu toplo preporučujemo,
a piscu čestitamo na uspehu.
Niko Županić.
P. R. Radosavljevich. The špirit
of Tostoj's expérimental school. (Re«
prindet from School and Society, vol.
XXIX, Nos. 737 and 738; The Science
Press). New York 1929.
Naš bosenski rojak, prof. univ.
Pavel R. Radosavljević predava na
New York University fizično anthro»
pologijo in eksperimentalno pedago«
giko ter je objavil že celo vrsto do«
brih del iz svojega strokovnega pod«
ročja. V zgoraj omenjeni studiji pri«
haja avtor do prepričanja, da je Lev
Tolstoj velik vzgojevalni eksperimen«
talist, ki stoji v svojih idejah o vzgoji
pod vplivom političnih in socialnih
idej svoje dobe. Kot član aristokrat«
ske kaste je začel Tolstoj, živeč v dru«
štvu prepojenim s stanovskimi pred«
sodki na zunaj in v srcu, s silo svo«
jega individualizma pobijati te socialne
predpravice in nadutosti. On je začel
uveljavljati enakost duš ljudstva s
svojo dušo in je načrtal ekonomsko
analogijo, povzeto na osnovi razume«
vanja in uvidevanja a ne na osnovi
znanstva. V akordu z Tolstojevo
vzgojevalno filozofijo morejo se razli«
kovati trije osnovni toni, individuali«
zem, intelektualna svoboda in verska
sankcija. N. 2.
Henry Field, Early man in North
Arabia. (Reprindet from »Natural Hi«
Story«, voL XXIX, No. 1, 1929, pp. ,
33—44.) New York 1929.
Avtor tega dela, ki govori o naj«
starejših prebivalcih v Severni Arabiji,
je g. H. Field, pomočnik  upravnika
»Field « Museum of Natural History«
v Cikagi. On je bil tudi voditelj znan«
stvene ekspedicije (1927—28) v »Se«
verno arabsko« ali »Sirsko puščavo«,
ki meji na zapadu na Transjordanijo
in Palestino, na severu na Sirijo, na
jugu na veliko Nefad puščavo in na
vzhodu na Mezopotamijo. Na svojih
težavnih ekspedicijah, ki so bile izvr«
šene tudi s pomočjo angleških oficir«
jev in največ   na  avtomobilih, je g.
Field naletel tudi na ostanke rimske
kulture, na vojaške utrdbe in kastele
(Qasr  Burqua,  Qasr Azrak),  ki  so
bile zadnje in najoddaljenejše posto«
Janke rimske moči na iztoku. Ker se
je v ekspedicijski družini nahajal tudi
klasični epigraf,   so zbrali napise in
material in jih poslali v Cikago. Glav«
ni namen pa je bil seveda poiskati
ostanke   in   dokumente   najstarejših,
paleolitskih stanovalcev, kar se je g.
Fieldu tudi posrečilo. Za sigurno se
more trditi, da je v severno«arabski
puščavi človek  živel že v prazgodo«
vinski dobi in geološka raziskovanja
so pokazala, da je bila ta dežela ta«
krat namakana in da je bila rodovit«
na. Vsekakor je imela dosti gosto, na
pol nomadsko prebivalstvo. Več mu«
sterijenskih tipov orodja, ki je bilo
najdeno v toku arheološkega razisko«
vanja po puščavi, spominja na orodje
najdeno v društvu s tako zvano »Gali«
lejsko lobanjo« (1925). Ker je g. Field
vkljub   svoji   mladosti   dosegel   lep
uspeh pri težavnem raziskovanju pu«
ščave, lahko pričakujemo od njega še
mnogo uspehov za pojasnenje izvora
človeka in civilizacije Evrazije v pa«
leolitski dobi, kar si je postavil za
svoj cilj. N. Županić.
B. Škerlj, Nekatera socialna spo«
znanja iz rodovnikov Praškega pedo«
loškega zavoda. (Rozpravy ustavu pro
Kronika, referati in kritike.
219
vyzkom ditete a dorüstajici mlddeže,
čislo 55.) Praga 1929.
Avtor raziskuje na osnovi 350 ro«
dovnikov duševno in nravno anomal«
nih otrok Praškega pedološkega  za«
voda: kakšno je razmerje »zakonskih«,
»predzakonskih«  in nezakonskih   ro«
dovnikov po različnih verah?  Avtor
piše na kraju dela: Iz nejasnega vzro«
ka imamo pri katoličanih naše serije
razmeroma največ otrok in odstotno
tudi največ nezakonskih. Morda nam
dejstva, da je med inteligenco in tr«
govstvom najmanj katolikov in med
delavci in nižjimi uslužbenci največ,
da imamo malo splavov,   dalje,   da
vera sama prepoveduje vsak poseg v
embrijonalno in fetalno življenje otro«
ka, da imamo radi tega pri katoličanih
razmeroma malo umetnih splavov, ka«
žejo pot k razrešitvi vprašanja velike«
ga števila nezakonskih otrok pri ka«
toličanih. Sicer pa tudi razna sredstva
in metode za omejitev spočetij pri de«
lavcih in nižjih uslužbencih, ki pa dajo
največji kontingent katoličanov, niso
tako razširjena in rabljena. Čim bolj
pa se poglabljamo v te zamotane pro«
bleme, tem zamotanejši postajajo, tem
več vzrokov — po večini neznanih —
slutimo.  To so gotovo socialni pro«
blemi velike važnosti.  Končno  smo
pokazali, da se nezakonski otroci od
narave nikakor ne zde zapostavljeni,
vsaj v našem primeru, kjer je med
njimi odstotno manj  duševno manj«
vrednih nego med zakonskimi, kar pa
pri idiotiji sloni seveda po večini na
eksogenih vzrokih.        N. Županić.
Д. J. Поповић. O Цинцарима. При-
лози питању постанка наше чаршије.
Београд 1928.
V tem delu je šel avtor za tem,
da zainteresovani problem čim bolj
objame časovno in prostorno, da bi
dal po možnosti popoln in zadovoljiv
odgovor, kako je postal  srbski trg
(čaršija). Pri njegovem postanku so
imeli glavno vlogo Cincarji. Pisatelj
ima dosti nabranega gradiva, ali to se
nanaša največ na specialna vprašanja
lokalne in rodbinske zgodovine, no on
je za sedaj odbral in obdelal ono kar
je bitno in idejno; nebitne in mate«
rialne stvari hoče pozneje zasebno tre«
tirati. V časovnem pogledu se vršijo
dogodki v obsegu 300 let, a krajevno
so omejeni na teren severno od Niša
do Budima in Pešte in na zapad do
Trsta in Reke. Na tem ozemlju je
avtor osebno pregledal lokalne arhive,
napise na grobnih spomenikih in po«
vpraševal v poedinih rodbinah o nji«
hovi tradiciji.
Cincarji  ali  Aromani,  kakor se
sami zovejo, so preostanek nekdanje«
ga romanskega prebivalstva na široki
severni polovici Balkanskega polotoka.
Srbi so dali tem Romanom ime Cin«
carji zaradi izgovora števila 5, ki se
glasi   rumunski   č i n č   a   cincarski
eine. Cincarji so številno malobrojni
(leta 1890.: 150.000) in raztreseno na«
seljeni, a socialno je pri njih razliko«
vati   dve   skupini:   živinorejsko   in
trgovskosobrtniško (pečalbarsko). Pod
vplivom grškega duha so se Cincarji
bavili posebno s trgovino in to pod
imenom Grkov in so tako postali za
Grke same nositelji grške mentalnosti
in grške civilizacije  na  zapadu, po«
sebno na truplu Balkanskega polotoka.
Beseda Grk je pomenila še v polpre«
tekli dobi pri  Srbih,  pri Hrvatih in
celo pri Madžarih človeka, ki se je
bavil s trgovino. Glavna ulica po va«
seh v Sremu  se  še  danes  imenuje
»grčki šor«. — Precejšen del raztre«
senih cincarskih naselbin se nahaja v
arbanaški   etnični  sredini,   kjer   leži
tudi proslulo mesto Moskojwlje. Na«
dalje govori pisatelj o izvoru in šte«
vilu Cinearjev, o njihovih telesnih last«
220
Kronika, referati in kritike.
nostih, o obleki, o zasluživanju v tu«
jini, o njihovem preseljevanju v srb«
ske kraje, o njihovi vlogi kot trgovci
na Ogrskem, o krošnjarstvu, o njiho«
vem tihotapstvu in vkanah ter sličnih
profesijah, o sporih med Srbi in Gin»
carji v cerkvi, šoli in društvu, o po«
srbljenju Cincarjev, o srbski slavi in
grškem godovanju.
V zaključnem poglavju naglašuje
avtor, da je, četudi je bilo govora na
vojvodinski čaršiji o Grkih, v resnici
ni raziskovalec izvora teh trgovcev
nameril na morebitne izseljence iz
Aten ali Carigrada. Našlo se je samo
nekaj grških trgovcev iz Soluna, ki pa
niso bili stanovalci srbskih krajev. V
resnici so bili čaršijaši na srbskem
ozemlju pristni ali pa pogrčeni Cin«
carji iz čisto cincarskih mest in nekaj
malo Grkov, ampak i ti ne iz Helade,
ampak iz »polubarbarske« Macedonije,
Epira in Tesalije. Ali treba vedeti, da
so se Cincarji čutili kot Grki in da
so bili v resnici nosilci in širitelji
grškega jezika, načina življenja in
mentalitete v smeri proti zapadu in
pri Srbih.
Pisatelj nam je podal skelet iz«
vora, zgodovine in bitnosti Cincarjev.
Pričakujemo, da nam poda v bodoč«
nosti še več o tem etničnem elementu
in da bo obdal skelet z mesom in mu
vbrizgnil življensko kri. N. Ž.
La Coopération intellectuelle, ге«
vue de l'Institut International de Co«
opération Intellectuelle de La Société
des Nations.
Mednarodni institut za umstveno
sodelovanje v Parizu je začel z 1.1929.
izdajati svoj mesečnik, ki bo nadome«
ščal dosedanje publikacije instituta.
Prinaša prispevke in poročila s polja
slovstva, znanosti, umetnosti, pouka
in prava umstvenih delavcev, a le, v
kolikor se tičejo problemov organiza«
cije in predvsem mednarodne organi«
zacije.
Јелић И. M., Крвна освета и
умир y Црној Гори и Северној
Арбанији, Дисертација на правном
факултету Београдског Универзитета, Б.
1926, 8", X + 154, с картом Црне Горе
и Северне Арбаније.
Досадашње студије o крвној освети
код Срба и Арбанаса имају две тешке
погрешке - писане су од филолога и
етнолога и углавном застареле. Правници
су само узгред расправљали o крвној
освети, a историци исто тако, мада je
она дуго времена била средиште нашег
правног занимања и важан фактор y
историјско.м развоју. Зато je веома по-
требно да ce овај крвави обичај свестрано
проучи и с историјског и с правног гле-
дишта, још док га има y народу, или
бар док траје жива успомена и разуме-
вање за њ. Ради овог последњег разлога
најбол>е су, наравно, дошле студије од
становника оних области, где још влада
начин мишљења, по ком je крвна освета
оправдана и где она није потпуно изу-
мрла. To je случај И. М. Јелића, рође-
нога Васојевића, који je обрадио сложено
питање o крвној освети с много мара и
с лепим разумевањем. Тачно познавање
народних схватања o крвној освети и
пространо знање o разноликости y посту-
пању сачувало га je од уских и одсечено
дефинираних теорија, којима су иначе
правници склони. Он je добро упућен y
право, али има ванредан смисао и за
етнолошка посматрања, a није лишен ни
способности за историјска схватања, која
би му и боље испадала, када би имао
опширније историјско знање. Дисертација
je испала (да ли због склоности Васоје-
вића причању?) више дескриптивна него
што би TO смело бити, али ce писцу
радо прашта многоглагољивост, јер ре-
довно има шта рећи и лепо рекне. Исто-
ријски оде.шак o крвној освети, особито
код Словена, јако je мршав. Зар ce није
Kronika, referati in kritike.
2211
Morao сам писац спустити до извора?
Зашто није употребио бар обилнију ли-
тературу? Разлагање o крвној освети код
Срба и Арбанаса много je пуније. Осо-
бита je добит за науку грађа o Арбана-
сима, коју je писац врло савесно и од
погодних за тај посао личности сабрао.
Она je и досад била позната добрим
делом, али овако зналачки и с етнограф-
ском и правном спретношћу није била
приказана. Ja нарочито истичем важност
одељка o сакралном карактеру крвне
освете, који спада међу најбоље одсеке
y књизи. Међу врстама умира врло je
важно истицање разлика код Срба и
Арбанаса, које су врло карактеристичне ;
y разлагању има, истина, подоста пона-
вљања, али ja верујем да je оно дошло
од жеље за тачношћу. Полемика je y
дисертацији врло мало, највише против
правничког једностраног теоретизирања
и против површности y етнографском
посматрању. Ово последње ми топло по-
здрављамо, јер површност je етнографији
много шкодила. Не можемо пропустити
a да на крају не споменемо дирљив
пример умира описан на страни 112—3.
Из њега бије један диван дах народне
отмености y мишљењу, o ком и иначе
има множина сведочанстава посејаних по
овој књизи, пуној примера крволочности
и сировости, али још пунијој знакова
праве храбрости и збиљске духовне от-
мености.
На крају књиге je збирка важних
докумената o умиру, све из Црне Горе,
јер y Арбанији ce умир није писмено
утврђивао. За овом збирком je још један
додатак с исправцима коментару М. Ре-
шетара уз Горски вијенац, које најбоље
показују колико je било потребно допу-
нити и исправити наше знање o крвној
освети, јер Решетар je дао y свом ко-
ментару најбоље што ce могло дати. Па
to ипак није било без погрешака.
Писац и иначе ради око правне исто-
рије Црне Горе, a ми га волели видети
и y раду око етнографије, јер има за н.
несумљиве способности и y себи носи
читаву ризницу етнографског знања.
Н. Радојчић.
Ердељановић Ј., Стара Црна
Гора, етничка прошлост и формирање
црногорских племена, Српски Етнограф-
ски Зборник Српске Краљевске Акаде-
мије XXXIX, I, Насеља и порекло ста-
новништва, 24, Б. 1926, са 7 фотографија
и 5 карата y прилогу и 3 скице y тексту,
XI + 890.
Антропогеографска испитивања, за-
почета код нас према упутствима Јована
Цвијића, добивају своју пуну вредност
тек са савесном и методичном обрадом
обилнога материјала, који ce нагло и y
недоглед шири. Он прети већ да пре-
трпа испитиваче, који су склонији опис-
ном раду него ли дубљим научним опера-
цијама на основу успоређивања, одвајања
једноликог и утврђивања осебитог, да би
ce на тај начин доспело до тачних на-
учних синтеза. Грађе je за тај посао
несумњиво довољно, као што су засад
још сасвим употребљиве и Цвијићеве
упуте за синтетичке напоре око сабране
антропогеографске грађе. Само je радника
за те дубље и финије послове мало. Ве-
лики део испитивача обавља свој посао
више механички него што би то смело
бити. Пао je y шаблоне, које не воде
само тривијалности, него и нетачности.
Постали су преко потребни радови син-
тетичке природе, који сабрану грађу на-
учно обрађују и y исто време показују
рупе и недостатке y досадашљим саби-
рачким пословима. За такве послове, пуне
одговорности, способни су само прави
научни радници, вешти научном методу,
упућени y читав низ помоћних наука и
y исто време одлични познаваоци свих
резултата наших антропогеографских ис-
питивања. Дакле старији добри научни
радници.
Посла, означене y горњим редовима
врсте и висине, латио ce J. Ердељановић
y својој великој књизи o Црној Гори.
Она je изишла баш пред двадесетогодиш-
222
Kronika, referati in kritike.
њицу изласка његове студије o Кучима,   \
племену y Црној Гори. Писац ce y дугом   \
низу година и y савесним студијама, на
терену и y литератури, саживео с пред-
метом кога ce латио да га обради с оче-   i
видном жељом да даде више него уоби- ;
чајени  дескриптивни  рад. Поделио je  î
своју књигу на два битна дела, први,
углавном историјски, и други, с антропо-
географским испитивањима. Историјски \
део je израђен врло марл>иво. Јасан je \
плод дугогодишњег сабирачког рада. Није
(осим изузетно) рађен по изворима, него
по литератури и прошаран je врло за-
нимљивим народним традицијама. Није
вешто и прегледно написан. To су поре- 1
ђани исписи хронолошким редом, без до- ;
вољно везе и без јасних видика. Типичан ;
антикварски рад, пун понав.гања, али ;
ипак користан, више за прегледање o поје-
диним догађајима из црногорске прошло-
сти него за израђивање пластичне пред- i
ставе o развоју Црне Горе. Цели посао je ;
заостао негде на половици пута између !
сабирања и обрађивања историјске грађе. ;
Израђен je према подели на нахије : Црм-
ница, Катунска нахија, Љешанска нахија
и Ријечка нахија. Од дотакнутих про-
блема веома важна су саопштења пиш- i
чева o Истрази Потурица. (стр. 59 и д.), i
пуна добре грађе и одличних сугестија. \
Исто тако су занимљива испитивања o \
жупи „Lusca" из  Барског  Родослова, |
т. 3. Летописа Попа Дукљанина, од које
je, по пишчеву мишљењу, један део да-
нашња Љешанска нахија (стр. 104); уоп-
ште су занимљиви сви прилози географији
Барског Родослова y овој књизи. Из ис-
торијског дела y Додатку мора ce истаћи
важно разлагање o боју на Цареву Лазу \
(стр. 751 и д.), за који писац верује (у ,
противности  према  Ј. Томићу)  да je ■
постојао. \
Други, антропогеографски део, поде-1
лио je писац (без разлога) на два оде.Ђка |
као засебне делове и дао им написе: ;
Племенска подела и Етничка прошлост:
и формирање црногорских племена. Цели^
овај део Ерде.гановићеве књиге претежно
je описне природе, али су описи пуни и
поуздани. Велика je штета што су раз-
бијени, мало сажети и што понав.Ђања
нису избегнута. Употреба je олакшана с
одличним индексом. Пишчева разлагања
(и с друге стране позната) o постанку
данашњих племена нису довољно образ-
ложена, али ванредни материјал што га je
писац сабрао биће увек знатан део основе
y расправљању o племенима код нас.
Црна Гора je била срећна, када je
говор o описима ове занимљиве земље,
нарочито овај њен део, који je обрађен
и y Ерде.Ђановићевој књизи, т. з. Стара
Црна Гора. Она je заиста ванредне важ-
ности и занимљивости предмет научног
испитивања, особито за етнографе, јер
представ.Ђа област архаичке друштвене
организације као мало која. Није лако
рећи што ново и добро, y научном по-
гледу, o њој после читавог низа добрих
и одлично написаних дела o Црној Гори
и Црногорцима међу којима je и сјајна
студија Вукова и одлични рад Павла
Ровинског. Ерде.гановић je несумњиво
измакао пред њима y научној ширини
посматрања. У обради није, стилски je
чак заостао иза понеких радова o Црној
Гори. Књига би била боља да je више
сажета и да je писац захватио још дубље
y својим проучавањима. Али и овака каква
je, врло добро je дошла нашој науци.
Приложене слике су сасвим рђаве.
Карте су добре.
Н. Радојчић.
Павићевић М. М., Црногорци y
причама и анегдотама, књига друга,
Подгорица, 1928, 8", 194 стр.
Заређале су књиге o Црногорцима.
За кратко време читав их je низ. Осо-
бито црногорских прича. To би било за
друго које племе опасно, али за Црно-
горце није. Здрава свежина њихова жи-
вота, још највише патријахалног, њихова
оштроумност и довитљивост чува приче
o Црногорцима од досаде. Продирање
културне нивелизације и y Црну Гору.,
Kronika, referati in kritike.
223]
ослабиће нарочите особине Црногораца,
na je зато добро дошао сваки напор да
ce сачува старинско црногорско схватање I
света и живота. М. М. Павићевић издао
je већ другу књигу прича црногорских.
Врло карактеристичну. Већина причица
су речити документи за познате особине
црногорске, највише за јунаштво, поно-
ситост, каткад охолост, племенитост миш-
љења, цењење праве личности и т. д.
Велику научну вредност имају приче из
којих ce види мишљење o женскињу и
женско мишљење o људима. Ta старинска
схватања he нарочито ценити компара-
тивни етнолози. Наука je већ и уочила
вредност грађе сабране од М. М. Пави-
ћевића и нарочито je ова друга његова
збирка лепо y науци дочекана ; занимање
y широким научним круговима на страни
за Црногорце распирио je Г. Геземан
предавањима o црногорским гусларима.
Наравно да нису све причице y овој књизи
М. М. Павићевића исте научне занимљи-
вости и једнаке лепоте, али боље je из-
дати и по коју мање вредну него да
сасвим пропадне. A важних и лепих има
читав низ. Искуство М. М. Павићевића
за ове врсте послове очевидно расте, па
ce можемо сигурно надати, да he трећа
књига бити још боља од друге.
Н. Радојчић.
Јовану Цвијићу.
Посмртни говор Др. Нике Жу-
панића, одржан на београдском гробљу
18. јан. 1927.
Тужни зборе!
Још није одржан шест недељни пара-
стос нашем великом политичару Николи
Пашићу, ево опет долети y Београд на
црним крилима анђео смрти, да понесе
на звезде душу Јована Цвијића, нашег
славног географа и искреног родољуба.
Дошао сам из беле Љубљане, мили
покојниче, да Ти донесем последње по-
здраве и као пријатељ и као изасланик
тамошњег Етнографског музеја. За вечно
ce опраштамо с Тобом, славни покојниче,
уверени y животно искуство, да човек
нешто корисно, добро и лепо тек онда
уме да цени, кад je то добро изгубио.
За Тобом, Јоване Цвијићу, жале y
првом реду београдске научне установе:
Академија наука, чији си председник био,
даље Универзитет којим си управ.гао више
година као ректор, a нарочито Географски
институт који je био од Тебе основан и
вођен. Овај завод, вођен озбиљним пре-
гнућем за научно испитивање каковости
и облика наше земл>е, често he пожелети
свог Цвијића, али Цвијића нигде бити неће.
Научници теже постигну широку по-
пуларност него ли политичари и песници,
за Јована Цвијића међутим знао je и ако
не сваки српски сељак, то сигурно сваки
варошанин и иоле образованији човек y
Србији. Цвијићево име већ je пре једне
генерације прешло границе отаџбине и
данас познато je и уважено код географа
свију цивилизованих народа.
Слава и ауторитет Цвијићевог имена
често je добро дошао нашем народу и
y практичном погледу, a нарочито на
конференцији мира y Паризу, кад ce
одређивало, које југословенске области
he ући y обим будуће крал)евине Срба,
Хрвата и Словенаца. Као шеф тадашњег
етнографског одсека за одређивање сло-
веначко-немачке границе, кличем Ти y
име Словенаца; срчна Ти хвала за све
услуге!
Тешко je пало Цвијићу на срце, кад
je на крају видео, да остаје једна тре-
ћина Словенаца y туђем ропству.
Југословенска идеја као и многе по-
литичко-етнографске студије o Македо-
нији и осталим јужнословенским зем-
љама учиниле су, да сам већ године 1903
дошао y додир и y ближе односе са Јо-
ваном Цвијићем, те сам и његовом и
нацијоналне омладине иницијативом до-
шао из Словеначке y Србију, Пијемонт
јужног Словенства. Тако сам уживао сре-
hy, да сам могао делити са Шумадин-
цима од 1908 до 1918 заједничко добро
и зло и дочекати највећу cpehy: Осло-
224 i
Kronika, referati in kritike.
бођење И уједињење Срба, Хрвата и
Словенаца.
Драги покојниче, Јоване Цвијићу, не
треба да свештеници певају y Твом имену
погребну молитву Libéra me domine de
morte aeterna — вечне смрти спаси ме
o Боже — јер Ти си ce сам спасио од
заборава својим делима, која Te нису
допратила само до гроба, већ he Te пра-
тити и преко гроба свуда где ce поштује
иаука и здрава мисао.
Бог Ти дај души лако, Јоване Цвијићу i
NOVE KNJIGE IN ČASOPISL
PyccKHft АнтропологическиИ жур-
нал, TOM 17, BbinycK 1—2, ответственниК
редактор В. В. Бунак, завед Антропологи-
ческим институтом I. Московского Уни-
верситета. Государсвенное издатевство.
Москва 1928. Vsebina: M. Ф. Нестурх,
HeKOTopbie данние по гематологии годова-
лого оранг-утана. — H Теребинскал-
Шенгер, Крнмские татари. — R. Thurn-
wald, Wandlungen und Aufgaben der
Völkerkunde. — H. B. Б o p o в к a, Корре-
ЛАЦии ocHOBHbix антропометргических при-
знаков в зависимости от пола и возра-
ста. — М. K o л д 0 б с к и ft, O суточних
колебаниих роста и веса. — M ^. Мир-
скиА, O значениВ некоторнх сторон
физического развитин длл професионал-
ноИ пригодности мголтипелвнмх телефо-
нисток. — G. Bessjédine, Sur la di-
stribution des groupes sanguins chez les
russes.
Sveta Cecilija. Smotra za cerkve«
nu glasbu s glazbenim prilogom. Gla«
silo Cecilijina Društva u Zagrebu.
Urednik lista kanonik Janko Barle.
God. ХХП1, Zagreb 1929. Vsebina:
O. fra. Božo Bubalo, Impresije iz
Solesmesa. — Dr. B. Š i r o 1 a, Uspo«
mene na Ženevu. — Pop Vinko
P r e m u d a, Sestokrilac. — D r. P.
Crnkovački, Glazbene sličice. —
S. Djakovič, Crkveno pevanje u
Vinkovcima. —   R. Aleksander,
Glazbeno pismo iz Beča. _ VI. D.,
Sitne muzikalne vijesti iz Engleske. —
M. P a v e 1 i č. Sveti himni. — L. S a=
franeksKavič, Glazbena sezona
u Zagrebu.
M. KusïNikolajev,   O podrijeklu '
licitarskog srca. Etnološka biblioteka,
uredjuje prof. Vladimir Tkalčic, br. 3.
Zagreb 1928.
Geografski Vestnik. Časopis za
geografijo in sorodne vede, III. letnik,
št. 1—4, knjigotrška cena 50 Din. Iz«
daja in zalaga Geografsko društvo
v Ljubljani. Urednika: dr. Valter
Bohince in Anton Melik. Ljubljana
1928. Vsebina: F. B a š, Maribor,
II, geomorfološke razmere. — B. 2.
M i 1 o j e v i č. Splitska okolina. —
I. Rubič, Obala Solte. — A. Me«
1 i k. Morfologija in gospodarska iz«
obrazba tal v Bohinju. — M. S a 1 o «
pek, Eocenska sinklinala na otoku
Hvaru. _ J. Rus, Prebivalstvo in ob«
seg francoske Ljubljane v primeri z
današnjo. — V. G o r s k y, Geoke«
mija in kemijsko«geografsko proučeva«
nje pokrajine.
Sociedad Espafiola de Antropolo«
gia, Anografia y prehistoria. Actas y
memorias, tomo VII, 1. Madrid 1928.
Vsebina: Fr. de las Barras de
Aragon, Estudio de varios craneos
précédentes de una cueva proxima a
Torrelaguna (Madrid) existentes en el
Museo de Antropologia. — A. P. C.
Morân (XLVI), Arte populär (40
grabados).
M. KusîNikoIajev, Rasvjeta kod
seljaka. (Etnološka biblioteka, br. 2.)
Zagreb 1928.
Fr. Stele, Valvasorjeva Ljubljana.
(Posebni odtis iz Glasnika Muzejskega
Društva za Slovenijo, IX, 1928, stran
70—98.) Ljubljana 1928.
Umetnostni zgodovinar, g. Stele,
opisuje v gornjem članku sliko Ljub«
Kronika, referati in kritike.
225-]
Ijane v drugi polovici XVII. stoletja,
posebno na osnovi Valvasorjevih to«
pografskih del in še do sedaj neobjavs
Ijene bakrorezne predstave Ljubljane,
ki se nahaja v Univerzitetni biblioteki
v Zagrebu in ki je bila napravljena
nekako med leti 1660—1670.
M. KussNikolajev, Ekspresionizam
u seljačkoj umjetnosti. (Etnološka hU
blioteka, br. 6.) Zagreb 1929.
Fiume. Rivista semestrale della
»Societa di studi Fiumani« in Fiume,
anno VI, i—2. Reka 1928. Vsebina:
S. Gigant e, Fiume negh ultimi
cinquant anni. — Don G. Rega«
lati, Missioni diplomatiche del vesco«
vo di Knin, Marco da Fiume. — Let«
tere di Carlo De Franceschi a Giovan«
ni Kobler. — G. De pol i, I coleotteri
della Liburnia. Parte III: Diversicornia
(malacodermata — brachymera). —
A. G o i d a n i c h. Su di un dittero
parassita endofago di formiche.
Zdravniški Vestnik, I, št. 3—4.
Strokovno glasilo zdravništva v Slove«
niji. Izdaja Slovensko zdravniško dru«
štvo. Uredništvo: Primarij dr. Fr. Der«
gane, Ljubljana — Komenskega ul. 4.
Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, pred-
stavnik A. Kolman, Celovška cesta 61.
— Vsebina: F r. Derganc, Kern in
BiUroth. — R. Jug, Tuberkuloza led«
vic. — I. P i n t a r„ Profesor dr. Vinko
Kern. — R. Blumauer, Diferenci«
jalna diagnoza péritonite. — L. M e r«
č u n. Letošnja epidemija influence v
Ljubljani. — V. M e r š o 1, O etiolo«
giji in aktivni imunizaciji proti škrla«
tinki. — Fr. Derganc, Duchenne —
Erbova ohromelost. — T. B i 11 r o t h.
Izbrana pisma. — F. D., Zgodovina ki«
rurgije in kirurgičnega oddelka v Ljub«
Ijani: _ Iz prakse za prakso: primarij
d r. F r. G o e s 11, Inducirana blaznost.
Časopis za zgodovino in narodo«
pisje, XXIV, 1—2. Lzdaja Zgodovinsko
Društvo v Mariboru. Maribor 1929.
Vsebina: M. Ljubša, Postanek sred«
njeveškega Celja. —. F r. G o r š i č.
Župani in knezi v jugoslovanski prav«
ni zgodovini. — F r. V a t o v e c. Ko«
lonizacija laškega okraja v luči kra«
jevnih in ledinskih imen. — F r. B a š.
Gospodarsko poslopje v Savinjski do«
lini. — Izvestja. — Slovstvo. _ Dru«
štveni glasnik.
Annuaire des Musées Nationaux.
(Services Commerciaux et techniques
de la réunion des musées nationaux.
Palais du Louvre.) Paris 1927.
Fataburen. Kulturhistorisk Tids«
krift utgiven av Fil. Dr. Gustaf Up«
mark. Nordiska Museet. Hafte 4.
Stockholm 1927. Vsebina: L e n n a r t
Björkquist, Om slipstenshuggnin«
gen pa sodra Gotland jämte nagra ord
cm den gotländska sandstensbrytnin«
gens historia. — Albert Anders«
s o n. Cari Reinic Rosenberg. En nord«
halländsk bonadsmalare. — E m e 1 i e
von Walterstorff, Hampkrus och
linningskrus Var äldsta pa svenska
tryckta julbeskrivning.
Mitteilungen der antropologischen
Gesellschaft in Wien, LIX. Bd., Heft
2—3. Dunaj 1929. Vsebina: V. Leb«
z e 11 e г, Rasse und Volk in Südost«
europa. Eine paläo«ethnologische Stu«
die '(1—61). — R. R o u t i 1, Uber die
Indices der Blutgruppenforschung (61
do 127). — H. Stipek, Völkerkunde
und Schule (131—137).
Maxwell Lawrence Sacks, Religio
ous Conciousness of late adolescence,
with an Introduction by Professor
Paul R. Radosavljevich, Ph.
D., PD. D. School of Education, New
York University. The Avon Press.
New York 1928.
Никола Радојчић, Географско знање
o Србији почетком 19. века. Ca две карте
y прилогу. (Посебна издања Географског
15
226
Kronika, referati in kritike.
друштва, уредник Боривоје Ж. Милојевић.
Државна штампарија краљевине Срба, Хр-
вата и Словенаца. Цена 30 Д. Београд 1928.
В'нчеслав КаминсвкиИ, Нариси зви-
чаевого Права УкраУни. ВсеукраУнсвка
Академил наук окрема видбитка из „Збир-
ника прац. komhchV дљн виучувании зви-
чаевого права УкраЈни. Кијев 1928.
Rudarski i topionički vesnik, Or«
gan udruženja rudarskih poduzetnika
Kraljevine SHS. Izlazi svake poslednje
subote u mesecu. God. I., br. 2. Vse«
bina: М. T. L u k o v i ć. Geološki sa«
stav i petrolejske pojave planine Maje«
vice. — K. V. P e t k o v i Ć, Geološki
zavod na univerzitetu, Beograd: »Pret«
hodna beleška o lijaskim ugljenim slo«
jevima u reonu sela Zvonca, Rakite i
Vučjeg Dela.« — Samec L. Guzelj
et J. Kavčič, Hemijski institut —
Ljubljana: Mineralne komponente u
mrkom uglju i njihova varijacija kod
ispiranja sa vodom, odnosno sa para«
finskim uljem. — F. Podbrežnik,
Racijonalizacija u našoj ugljarskoj in«
dustriji. — V. V r h u n c, Sadašnjost
i budućnost ugljarske industrije.
Гласник скопског Научног друш-
тва, књ. III. Уредник Радослав М. Грујић.
Скопље 1928. Vsebina: Д. Анастаси-
јевић, Хипотеза o ,Западној" Бугар-
ској. — Н. Радојчић, Вести Ане Ком-
нине o Србима. — A. В. Соловјев,
Једна српска жупа за време царства. —
P M. Грујић, Школе и манастири у
средњевековној Србији — В. Р. П е т к о-
вић, Нејасне фреске из циклуса чуда
св. арханђела Михаила у Леснову. —
Ђ. Трухелка, Археолошке белешке из
Јужне Србије. — Ж. T a т и h, Два остатка
византске архитектуре у Струмичком
крају. — A. Д ep o ko, Hob прилог за
ресторацију изгледа Сопоћана. В. С. P а-
довановић, Култ простонародних цр-
квених ктитора у Јужној Србији. — М.
Павловић, Грачаничка повеља. — Т.
Р. Ђорђевић, Черкезиунашојземљи,—
П. Скок, Саракачани. — П. Колен-
дић, Мрнавићево „Потужење покорни-
ка". Ф. Бајрактаревић, Српска песма
o Мухамедову рођењу. — Г. Е л е з o в и h,
Производња шалитре у Јурумлеру код
Скопља. — С. М.Милосављевић, Ба-
чијање на Шар-планини. — Извештаји o
проучавању Јужне Србије на терену —
Белешке.
Johannes C. Barolin, Inspiration
und Genialität. (W. Braumüller, Uni«
versitäts«Verlagsbuchhandlung). Dunaj
in Lipsko 1927.
V uvodu navaja pisatelj, po rodu
Ljubljančan, da ga je problem racio«
nalnega gospodarstva s prirojenimi
močmi duha dovel do spisa »Der
Schulstaat« in ta ga je vzpodbudil za
delo »Nationaler Hochstifte« in v rav;
ni konsekvenci da je prišel do vpra«
šanj: »Wie entwickelt man Talente?«
in »Was ist ein Genie?«.
J. Barolin trdi: Duh pomeni ne«
kaj postojećega in vztrajajočega. —
Misel je spremenljivost in plastika. .Mi
poskušamo ono, kar se ne more obču«
titi, pojasniti s preprostimi teorijami.
— Kakor para predpostavlja toploto,
tako predhodi pojem duše pojmu duha.
— Duša je prav tako vitalitetni prins
cip duha, kakor je toplota aktivitetni
princip za paro. — Duh pomeni ma«
terialnost, individualnost, duša pa je
univerzalni princip, ki oživlja telo in
duha. —
Duša znači element življenja, ki
vse ustvarja, vse menja, stalno po ana«
lizi in sintezi moči izločuje, ki vse
prešinja v celotni stavbi sveta, ki je
zrno bitnosti, ki je pravzrok vsega spos
znanja in pomeni božjo vsepričujoč«
nost ter vsegamogočnost.
Avtor pledira za internacionalni
sporazum, odnosno tipov šol, skozi ka«
tere bi jih morala mladina iti dokler
ne doseže svojo zrelost. Učna doba
Kronika, referati in kritike.
227
bi imela trajati od 6. do 22. leta živ«
Ijenja.
Otto Schlaginhaufen, Anthropologie
und Sport. Vortrag vor den Teilneh«
mern des II. akad. Turnkreises für die
Studenten schweizerischer Hochschu«
len mit 6 Figuren im Text. Separat«
abzug aus: »Die Körpererziehung«,
Jhrg. V, H. 1, S. 3-14. Bern 1927.
Avtor piše, da so mu antropome«
trična raziskavanja pokazala, da redne
telesne vaje ugodno pospešujejo rast
človeškega telesa. Vsa vrsta športa
oblikuje posebni športni tip. Antro«
pometrija je v stanju pokazati pri po«
sameznem individuumu, kakšen je sta«
tus njegovega telesnega razvoja in ka«
tere telesne vežbe so potrebne za do«
sego harmoničnega telesnega razvoja.
Slavische Rundschau. Berichtende
und kritische Zeitschrift für das gei«
stige Leben der slavischen Völker, her«
ausgegeben von Franz Spina und
Gerhard Gesemann. Jahrgang I,
Nr. 5, Mai. Verlag Walter de Gruyter
et Co. Berlin«Leipzig«Prag 1929. Vse«
bina: Paul Eisner: Otokar Bfe«
zinas Sendung. — E. Arnoldi, Die
Filmkunst der Sovjetunion. — O.
S c h ü r e r, Neu«Prag. — O. Her«
m a j z e. Die Ukrainische Gesehichts«
Wissenschaft. — Literatur. — Biblio«
graphie.
J. C. Barolin, Schülertausch und
Völkerversöhnung. Wien 1927.
J. C. Barolin, Rasse — Nation. Ein
Weg zur Völkerversöhnung. Wien
1925.
J. C. Barolin. Gedanken zum Mi«
noritätenproblem. Verlag J. Eisenstein
et Co. Wien 1929.
Avtor piše: Nemec potrebuje po«
steno prepričanje svetovnega trga in
potem se mu bo zacelila rana žalova«
nja po izgubi 20.000 do 30.000 Nemcev
na jezikovni meji, ker zvišano blago«
stanje delavskega ljudstva v industriji,
obrti in agraru lahko korigira to ljud«
sko izgubo v dveh do treh mesecih
preko normalnega prirastka prebival«
stva, ki iznaša v Nemčiji na kvartál
preko 100.000 glav. J. C. Barolin se
ogreva za nazore kanadskega svetnika
Danduranda v »Društvu narodov«, ki
je poudarjal, da se rešenje v minoritet«
nem vprašanju ne more doseči z asimi«
lacijo, nego na osnovi spoštovanja
druge rase in druge kulture, kjer pa
bi morale manjšine čutiti v sebi dolž«
nosti do svojih držav in vlad, a te
bi jim morale biti istotako svete ka«
kor njihove narodne pravice.
Fr. Vatovec, K starejši upravni in
gospodarski zgodovini laškega okraja.
Odlomki iz inavguralne disertacije
»Kolonizacija laškega okraja«. Ljub«
Ijana 1927.
I. Rakovec, Doneski h geomorfolo«
giji Ljubljanske kotline. Odlomki iz
inavguralne disertacije. Ljubljana 1927.
A. B. Соловјев, Законодавство Сте-
фана Душана, цара Срба и Грка. Књиге
Скопског Научног Друштва, II. Skoplje
1928.
Alfredo Niceforo, Un decalogo di
errori che troppo spesso si commet«
tonon studiando la mortalita per can«
cro per mezzo delle statistiche demo«
grafiche. (Estratto da »Difesa Sociale«,
anno VII, n. 8, Agosto 1928). Rim 1928.
Kaarlo Hilden, Studien über das
Vorkommen der Darwinischen Ohr«
spitze in der Bevölkerung Finnlands.
Helsinki 1929.
ČeskoíLužický Věstník. Ročnik X,
čislo 4. V Praze 25. dubna 1929.
Ruch Slowiaňski. Miesiecznik pos-
wiecony žyciu i kulturze Slowian. Wy-
chodzi z poczqtkiem každego miesi^ca
z wyj^tkiem lipca i sierpnia. Redakcja i
Adminístracja: Lwów, ul. Ossoliňskich 2
(Ossolineum).
15*
228
Kronika, referati in kritike
Jan Mydlarski, Sprawozdanie z
Wojskowego zdjecia antropologicznego
Polski. (Odbitka z »Kosmosu«, czaso«
pisma Polskiego Towarzystwa przy«
rodnikow im. Kopernika. Tom 50, zesz.
II—III). Lwów 1925.
Leta 1921. je odredilo vojno mi«
nistrstvo Poljske, da se ima pri vojs
ski urediti sistematično antropološko
raziskovanje in nabiranje   podatkov.
Kartografska analiza teritorialne raz«
širjenosti antropološke strukture ene«
ga ali drugega ozemlja z ozirom na in«
dekse glave, obraza in nosa je poka«
zala: V vojvodstvu Poznanj in na Po«
morjanskem podolgaste lobanje, ozke
obraze in istotake nosove, a to stoji
v zvezi s severnoevropskimi mezoce«
falnimi, plavimi,   dolgoobraznimi ele«
menti (a). Dejstvo pak, da je poznanj«
ska provincija pokazala višje povpreč«
ne vrednosti indeksa glave kakor v
Pomorjanskem opravičuje dozdevanje,
da je tu opraviti z vplivom bolj braki«
cefalnih elementov, ki pa imajo ozke
obraze in nosove. Tu bi prišli v po;
štev srednjeevropski brakikefalei, tako
zvani homo alpinus (custip). Središče
tega elementa tvori južnozapadna pro«
vincija   Poljskega,   t.   j.   vojvodstvo
Krakov z Šlezijo. Dalje trdi avtor, da
je konstitucionelna sposobnost in vr«
lina posameznih rasnih elementov raz«
lična. Vojno«antropološka analiza Polj«
skega nam ne more nuditi natančno
kvantitativno razmerje   med   rasnimi
elementi celokupnega prebivalstva, ker
so konstitucionelno boljši rasni  ele«
menti   pri vojski močneje zastopani
kakor v celotnem prebivalstvu.
E. F. W. Eberhard, Feminismus
und Kulturuntergang. Die erotiš^chen
Grundlagen der Frauenemangipation.
Zweite umgearbeitete Auflage. (Wil«
heim Braumüller). Dunaj in Lipsko
1927.
Pisatelj zaključuje svoje delo z
besedami: Le majhno število mož je,
ki so se dali zavesti po duhu časa in
so odprli vrata materializmu in femi«
nizmu ter tako napravili ljudstvu ško«
do. Pogin preti pa celoti mož in žena.
Gotovo da so tu izvajale močan vpliv
skvarjene ženske, vendar ne bi bilo
prišlo tako daleč, če bi se bili odgo<
vorni krogi resno zavzeli za stvar.
Žene imajo kot vzgojevalke mla«
deži še danes veliko moč in s tem neko
odgovornost. Če bi se te zavedale in
bi skrbele za to, da bi se njihov spol
razvijal v smeri, ki bi pogumno kiju«
bovala modernemu razvoju, bi storile
kulturi in svoji ohranitvi večjo uslugo
kakor bi jo moglo storiti vse duševno
delo ženskih učenjakov. Prav ima mož.
N. Županič.
M. I. Schlesinger, Land und Leu«
te in Sowjetrussland. Langenscheidts
fJandbücher für Auslandkunde. Bers
lin 1927.
Распис на лекциит* за л^тнил
семестЂрЂ на 1928—1929 учевна го-
дина. СофиАски УниверситетЂ. Печат-
ница „ХудожникЂ". Sofija 1929
Mirko Kus«Nikolajev, Šetnje kroz
Etnografski Muzej u Zagrebu. Privre«
meni vodič. Izdao direktor S. Berger.
Zagreb 1927.
Otto Schlaginhaufen, Die anthro«
pologische Untersuchung an den
schweizerischen Stellungspflichtigen.
(I. Bericht mit 5 Tafelfiguren. Separat«
abdruek aus: Verhandlungen der
Schweiz. Naturf. Ges.). Basel 1927.
Гласник Историског Друштва y
Новом Саду. Директор Др. Ст. Стано-
јевић, уредник Б. Д Поповић. Књига I,
свеска 1. Sremski Karlovci 1928.
Иззестин восточного факултета
азербаАджанского государственного
университета имени В. И. Ленина.
Востоковедение, том II, под редакциеА
Kronika, referati in kritike.
229
професоров Б. Чобанзаде и B. Багрил.
Ваки 1928. Vsebina: A. ГубаИдуллин,
K истории разложенин феодалного класса
у приволжских Татар. — П. К. Жузе^
Thesaurus linguarum Turcorum. — A. M.
JI И H И H, Поззин турфанских и алтапских
TiopoK. - A C. Букшпан, K вопросу
o названии „TiopoK". — M B. Белиев,
НзБ1коведение. Пособие к лекцинам. —
А. О. Мишел, Теории насилин н ее
отношение к марксистскому ученикз o
государстве — Н. А. Ратгаузер, Ба-
KHHCKafl коммуна и народное просвеше-
ние — Приложение: А. В. БагриА:
Материали но библиографии Кавказа.
Литературннп СеминариИ.
П. С. Јовановић, Глацијација Јаку-
пице (Посебна издања Географског Дру-
штва, св. 4. Уредник Б. Ж. Милојевић).
Beograd 1928.
J. M. Пав:овић, Малешево и Ма-
лешевци. Етнолошка испитивања са 109
слика и 1 картом. Цена 60 дин. Beograd
1929.
Б. Ж. Милојевић, Типови динарских
острва. Посебна издања Географског Дру-
штва, свеска 3. Државна Штампарија.
Beograd 1928.
I. kongres slovanskih filologov v Pragi se bo vršil v dneh od 6. do 13. ok«
tobra 1929. v spomin stoletnice smrti Josipa Dobrovskega, očeta slavistike.
Kongres pripravljata univerz, profesorja: dr. Jiři řlorák in dr. Matija Murko
(Praha. Břehová 5/1.).
Ob smrti Jovana Cvijiča, ustanovi«
telja srbske znanstvene geografije in
belgrajskega geografskega instituta so
bili jugoslovanski prijatelji zemljepis«
nega znanstva v skrbeh, kako bo z nje«
govo bodočnostjo. No pubHkacije nje«
govih prijateljev in učencev, zlasti P.
Vujiča in Borivoja 2. Milojeviča po«
kazujejo ta strah za nepotreben. Gori
navedena študija o dalmatinskih oto«
kih svedoči, da se fizična geografija na
beogradski univerzi lepo razvija in
cvete. N. 2upanic.
P. Blaznik, Kolonizacija Selške do«
line. Inavguralna disertacija. Ljubljana
1928.
Pavel Agost, Nyilttüzhelyü ko«
nyhák a hazai szlovénoknál. Különle«
nyomat az Értesito (Népélet) 1927, évi
IV. számából. (Király Magyar Egye«
temi Nyomda). Budimpešta 1927.
O tem za slovensko narodopisje
važnem spisu bomo prihodnjič obšir«
neje poročali. N. Ž.