Zakon o občlnah, komaiacija občin, obilnske volitve, Solske obiine In uifteljstvo Po izvršenih pbčinskih vplitvah 15. oktobra in po pravompčnosti istih se izvrši konstituiranje pbčinske uprave. Npvi zakpn p občinah ne pozna županov prejšnjih občinskih pdborov. Na čelu upravne pbčine je predsednik, ki je vedno nosilec najmočnejše kandidatne liste. Vse posle pbčine vpdi pbčinska uprava, ki jp tvorijo predsednik in 2 dp 5 članpv. Tudi člani uprave so vedno v vrstnem redu na prvih šestih mestih večinske kandidatne liste. Kateri ppsli spadajo v pristojnpst občinske uprave, je določeno v § 83. zakona p pbčinah in področje predsednika pbčine je naznačenp v § 84. zakona. Važna naloga npvega pbčinskega pdbora je izvplitev zastopnikpv v nove krajevne šolske odbore. Isto bp izvršiti v eni prvih delpvnih sej pbčinskega odbora. Pri izvolitvi članpv v krajevne šolske odbpre se bo ravnati pp zadevnih dplpčilih zakona p narodnih šplah in navpdilih kraljevske banske uprave. Kakor znanp tvprijo krajevni šolski odbpr virilisti in pet uglednih oseb naših državljanov, ki jih za vsako šolskp pbčinp voli občinski odbor. Kot virilisti vstopijo v krajevni šolski pdbpr: 1. predsednik upravne občine, ki je tudi predsednik krajevnega šolskega odbpra, vstopi v pni krajevni šolski odbor, kateri se nahaja na sedežu upravne pbčine; 2. upravitelj narpdne šple, ki je obenem tudi poslovodja odbora; 3. upravitelj meščanske šole, ako je meščanska šola v kraju; 4. banovinski zdravnik, ako je na sedežu šolske pbčine. Pp dpločilih v zakonu p narodni'h šolah naj bodp od občinskega odbpra izvoljeni špIski odbprniki po možnpsti psebe, ki imaj-o ptroke za šolo, ki so obenem pbčin&ki pdbor^ niki in ki so iz raznih krajev, ako pbstoja šplska občina iz večih krajev. Dolžnost učiteljev občinskih odbornikpv je, da ppozorijo pbčinski odbor, ko bp pristopil k volitvi šolskih odbornikov, da, ako le mogoče, pri izvolitvi ustreže tem zakonskim določilpm. Kajti jasnp je, da bo šplskim odbornikom, ki imajo šoloobi&kujočp deco. že v interesu lastnih na srcu prpspeh šole, da opremijo šolo z vsemi učnimi in vzgojnimi pptrebščinami, ka--* tere pmogpčajp uspešnejšo in večjo izobrazbp šplske mladine. Da so šolski odborniki obenem pbčinski odborniki, je želeti zaradi go sppdarskega slpžnega kpntakta med upravnp in šplsko občino. Pri nas obstojajo šolski okoliši večinoma iz posameznih vasi, zatp je utemeljena želja, da sp vasi zastppane v šplski občini, ker se z vplivpm teh zastppnikov vasi najlažje ustreže posebnim potrebam vasi in potom njih posebno uspešno lahko deluje na reden šplski obisk. Tam, kjer je v upravni občini več šolskih občin, vstopi predsednik občine po položaju kot predsednik v krajevni šolski pdbor na sedežu občine, ostali krajevni šplski odbori pa si pb kpnstituiranju izmed članpv izvplijp predsednika. Po izvršeni komasaciji občin se je zmanjšalo število pnih šolskih pbčin, ki so bile sestavljene iz delov večih občin. Zlasti v bivši mariborski oblasti smo imeli pred kpmasacijp občin šolske občine, sestavljene iz pet do osem upravnih občin, kar je v mnogih primerih pviralo redno gospodarstvo krajevnega šolskega odbpra in posredno seveda tudi razvoj narpdne šple v kraju. Zato moremo samo ppzdravljati spojitev pbčin s stališča razvoja narpdnega šolstva. Saj vidimo, da je v majhnih upravnih občinah razvoj narpdnega šolstva najbolj pviran. To je razumljivo, in skoraj bi trdili tudi opravičljivo. če ugotpvimo, da mala občina s par tisoč dinarjev direktnih davkov nikakor ni bila v položaju zadostiti potrebam narpdne šole, kaj ie drugim tudi nujnim pptrebam občine. Zatp imamo v teh bivših malih pbčinah najslabša šolska poslopja, ki prav v nobenem pogledu ne odgpvarjajp niti na minimum reduciranim zdravstvenim, učnim in vzgpjnim zahtevam. S komasacijo pbčin je odpravljena ta ovira gpspodarskega razvpja pbčin. Sedanje upravne pbčine s povprečno osnovo 100.000 dinarjev direktnih državnih davkpv bpdp v položaju pri smptrenem občinskem gosppdarstvu nuditi tudi šolskim občinam potrebna materialna sredstva za zboljšavanje šolskih poslopij pri nastopu rednih gosppdarskih razmer. V veliki večini upravnih občin bo sicer vključenih pp več šolskih občin, kar pa nikakor ne bo pviralo napredka v gpspodarstvu teh šolskih občin. Mogoči pomisleki, da bo občina z vzdrževanjem večjega števila šolskih pbčin temu primerno z dajatvami gpsppdarsko preobremenjena in ne bo kos stavljenim nalogam v ppgledu šolstva, nisp utemeljeni. Ce pogledamo danes po naši banovini, lahko ugptpvimp, da imajo vse večje upravne občine, ki sp obstojale do sedaj, kljub temu, da obsegajo več Šolskih občin, šolska ppslopja veliko bolje urejena kakpr bivše male občine. Veliki upravni občini je bilp namrt-č možno, da je postpppma pp začrtanem gpsppdarskem prpgramu izboljšavala po vrsti in pptrebi šolska ppslopja na svpjem teritoriju brez posebno občutnih bremen za pbčinarje. Nasprptno pa so male upravne občine, ki so pod neizbežnp in neodložljivo pptrebo le pristopile k zidanju šplskih zgradb, morale zbrati z največjp težavo pptrebna gmotna sredstva s težko obremenitvijo občanov v obliki vispkih občinskih davščin. Seveda tudi za nove večje upravne občine reševanje šolskih vprašanj v ppgledu šolskega gospodarstva ne bp lahko. V sestav upravne občine bodo prišle šolske občine, pri katerih bo nujnp potrebno zidanje n*pvih šol, razširjenje ali prezidavanje obstpječih šolskih zgradb. Jasno je, da tudi večja upravna občina z več šplskimi pbčinami ne bo v gospodarskem položaju, da bi naenkrat uredila vsa šolska ppslopja tako. da bi ustrezala zdravstvenim, učnim in vzgojnim zahtevam. * Zato bo naloga bodočih občinskih uprav, da si izdelajo šolsko - gospodarski prpgram dela. V ta namen bp potrebnp, da stopijo zastppniki šolskih občin iste upravne občine v tesen stik z občinsko upravo. In skupnp bo potrebno, da sporazumno napravijo šplskogospodarski prpgram dela. Pri tem bp treba izbpljšavati šplska poslopja v vrstnem redu kot jih bp kazala najnujnejša potreba brez vsake ljubosumnpsti in sebičnosti med posameznimi šolskimi občinami. Usmeriti delovanje bodočih občinskih uprav in šolskih občin v navedeni pravec, bo ena glavnrh nalpg zastopnikpv učiteljstva v občinskih in šolskih pdborih. Le tako začrtana in izvajana šolskogospodarska politika bodpčih občinskih uprav in krajevnih šolskih odborov. bp odstranila največje ovire, ki so danes zavrle razvpj našega narodnega šolstva. Nespornp dejstvp je, da je brez primernih šolskih prpstorov nemogoč razvoj narodnega šplstva. Utemeljeno trdimo, da je razvpj narodnega šolstva odvisen od učiteljstva samega. Kpt občinski odbprniki in poslpvodje krajevnih šplskih odborpv bodo morali zastaviti učitelji ves svpj vpliv in sposobnpsti za realiziranje šplsko - gospodarskih programov, smatrajoč pplpžaj, ki ga bodp zavzemali v teh osnovnih edinicah države, v prvi vrsti posvečen pospeševanju in razvoju narodnega špIstva. Nujna posledica uspehov učiteljstva na tem poprišču javnega udejstvovanja pa bo ugled in zasidranpst stanu med narpdom in s tem združena naklonjenpst naroda in države našim stanovskim ter socialnim težnjam.