SPREDOD PO JUGOSLOVANSKIH nih izvodov in »iz zelenih logov Slo- IN TUJIH ČASOPISIH venije« omenja Otona Župančiča in Mateja Bora. V dodatku so v Literatur- V enajsti številki časopisa Polvmja, y natisnjene štiri pesmi sodobnih ju- ki zihaja v Minsku, je slovenski literatu- goslovanskih pesnikov; med njimi je ri namenjen dokajšen prostor. Ob dne- tudi pesem Toneta Pavčka, ki jo je vu slovenske kulture v Belorusiji je prevedel M. Aliger. Ivan Čarota objavil uvodni prispevek z naslovom Možati glas, v katerem je * na treh straneh prikazal slovensko književnost od Trubarjevih časov do danes. številka 282 beloruskega državnega Tak jedrnat prikaz naše literature, če- in partijskega dnevnika Zvjazda, ki iz-prav je Mira Miheličeva navedena kot haja v Minsku, je prinesla pesmi nekate-moški, bi mogel biti uporabljiv tudi pri rih pesnikov v prevodu in s kratko nas, posebno ker je napisan iz nepriza- uvodno opombo Genadza Buravkina. detega zornega kota. Tej uvodni pred- S po eno pesmijo nastopata Matej Bor stavi sledi z odlomkom Balada o sta- in Srečko Kosovel, tri pesmi pa so obja-rem Korenu in njegovem sinu; Karla vili Francetu Vumiku. Grabeljška je prevedel v beloruščino Vladzislav Rubanov. Isti prevajalec je * prevedel tudi odlomek iz novele Danila Lokarja Oblak. Sledijo pesmi Valentina Večerni Sverdlovsk, politično infor-Cundriča, Jožeta Šmita, Toneta Pave- mativni dnevnik tega mesta na Uralu, ka, Cirila Zlobca, Franceta Forstneri- se za naš praznik republike (29. nov.) ča, Jožeta Udoviča, Nika Grafenauerja, že nekaj let oglaša s pozornostjo, ka-Tomaža Šalamuna in Edvarda Kocbe- kršne od drugod ne poznamo: »kuka. Vse pesmi je prevedel Nil Gilevič. pina tamkajšnjih književnikov, ki so pred leti ustanovili poseben klub prijateljstva med tem mestom in Ljubljano, je tudi letos pripravila dovolj opaz- Moskovska Literaturnaja gazeta je no panoramo iz sodobne slovenske lite- ob našem dnevu republike objavila čla- rature, s krajšo prozo je zastopana Na- nek Vladimira Ogneva Mostovi upanja, da Kraigher, s poezijo pa Kajuh, Me- v katerem piše o zanimanju, ki ga ima- nart, Kuntner, Kocbek, Zlobec, Kovic jo v Sovjetski zvezi za našo literaturo, in Krakar. Prozo in pesmi so prevedli Ognev navaja, da v Sovjetski zvezi iz- Jasa Andrejev, ki je glavni pobudnik hajajo knjige naših pisateljev v milijo- te akoije, in K. Belokurova, G. Drobiža 223 224 A. A. in B. Marjeva. To je že petnajsta vsakoletna predstavitev slovenske literature v SverdlovSku prav na dan našega Dneva republike. Dvaindvajseta številka humoristične-ga glasila Vožik, ki izhaja v Minsku, je prinesla celostranski prikaz zgledov slovenske hudomušne in satirične poezije. Nastopajo Pavel Golia (Manifest), Igor Torkar (Veseli sonet), Fran Levstik (Kako bilo je v Korotanu), Lojze Krakar (Molitev muhe) in Kajetan Kovic (Epitaf). Pesmi pospremljajo tudi barvne ilustracije. Oseminštirideseta številka lista Literatura i mastactva, ki izhaja v Minsku, objavlja tri pesmi Toneta Pavčka in štiri pesmi Cirila Zlobca, vse v prevodu Nila Gileviča. Odlomek iz romana Vla-dimirja Kavčiča Pustota in prozo Toneta Partljiča Volk na madridskih ulicah pa je prevedel Ivan Čarota. Slovenski prispevki so objavljeni v osrednjem delu tega literarnega glasila. -x Dvojna številka beograjskih Književnih novin (700—701) prinaša tudi precej slovenskih prispevkov. V prevodu Milana Djordjeviča so objavljene tri pesmi Tomaža Šalamuna. Tudi Cirilu Zlobcu so objavili tri pesmi — v prevodu S. Gudževiča. Polemični esej Daneta Zajca ima naslov Čuvarji tradicije. Prevedla ga je Miljenka Vitezovič. Prozo Draga Jančarja Ogenj je prevedel Milan Djordjevič. Taras Kermaiuner si odgovarja na vprašanja, zakaj (se pojavljajo) pesniki v času pomanjkanja. Razmišljanje je prevedla Miljenka Vitezovič. Niko Grafenauer objavlja elegijo Crngrob v prevodu Milana Djordjeviča. Dve pesmi Vinka Moderndor-ferja je prevedla Miljenka Vitezovič. * Prva številka beograjske Književnosti prinaša šest sonetov Cirila Zlobca v prevodu Milana Djordjeviča (Beseda, Ljubezen, Tišina, Vmes, Davnina, Iz roda v rod). Ta je prevedel tudi šesto nadaljevanje razmišljanj Tarasa Kermau-nerja Poslednje srečanje (Prevladovanje smrti). Zanimivo je tudi sedmo nadaljevanje pričevanj Ratka Pekoviča Panorama književnih sporov v petdesetih letih. V tem nadaljevanju omenja ljubljanski književniški kongres in nekatera nastopanja Josipa Vidmarja, Janka Kosa, Kajetana Kovica, Franceta Filipiča, Borisa Ziherla in drugih. * Osemnajsta številka tinjskega časopisa Dialog med številnimi obvestili za kulturne, izobraževalne in verske prireditve objavlja tudi napoved več izobraževalnih tečajev v takoimenovani orientacijski izobrazbi ali pomoči v življenju. O tem obširneje piše Martin Pandel. Iz časopisa zvemo, da je imela med drugimi Slovenci dve predavanji tudi dr. Marija Makarovič An sicer Ljudska medicina pri Slovencih ter Šele in Se-lani. Dr. Gerhard Baumann v prispevku Želje za vzgojni dom, zelje ob vzgojnem domu priložnostno razmišlja o poslanstvu in prihodnosti takšnega prosvetnega doma, kot je Sodalitas v Ti-njah. Julius Kugy — pisatelj in alpinist je naslov ocene Miha Vrbinca o televizijskem filmu v treh delih. Med drugim je zapisal: »Njegove ideje niso samo pomembne za alpinistična društva, marveč zadevajo vsakega kulturnega človeka. Film »Kugy« je bil tudi prva skupna produkcija Avstrije in Jugoslavije na področju televizijskega filma: scenarij sta napisala Zeljko Kozinc in Helknut Andics. Poseben delež za uspeh tega filma pa je treba prisoditi glavnemu igralcu: Manfred Lukas Luderer je za svoje igranje prejel televizijsko nagrado avstrijskih Ijudskoizobraževalnih ustanov,« je zapisal med drugim Miha Vrbinc.