vk‘j < •; ■ .i'— ■ __i—ü; IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. Naročnina četrtletno Din 12'—. ^ SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, ZA BEŽIGRADOM, L mestna stanovanjska hiša, kamor se naj tudi pošiljajo rokopisi. I^rtamoFif dteli-i. 120,000.000 Din Še nam zvenijo po ušesih obljube najrazličnejših strank in strančic, ki so pred 8. marcem 1925 posvečale svojo pažnjo delavskemu razredu ter naštevale, katere krivice bodo vse železničarjem, rudarjem ter ostalim delavcem popravile. Visoki gospodje so hodili okoli delavca ter se mu prilizovali in na vsakem brzojavnem drogu pri postajah ter na zavornih uticah in drugod so bili nalepljeni letaki, ki so agitirali z visoko uradno osebo ter vabljivimi obljubami. Dva meseca po volitvah so porabili izvoljeni in neizvoljeni gospodje, da so s težkimi mukami razveljavili par mandatov, si nato izvolili predsedstvo, razne odbore ter razglasili svetu: parlament je na delu. Sprejele so se dvanajstine, ki predvidevajo na izdatkih za štiri mesece 4.085,000.000 dinarjev, in sicer med tem: za povišanje dnevnic poslancem 3,800.000 Din za zaupne policijske posle 1,000.000 Din za zgradbo ministrstev 5,000.000 Din za municijsko tovarno 50,000.000 Din za državne ceste 50,000.000 Din za naknadne kredite vojnega ministrstva in tako se vrste postavka za postavko za slične namene. Da so zamegli postaviti tako ogromne izdatke, je parlament obdržal vse dosedanje indirektne davke, zvišal za 100% invalidski davek ter uvedel nov davek za delavce. Dosedaj je plačeval le del delavcev osebno dohodnino, ki je bila poleg tega vsaj nekoliko omejena z nizkim eksistenčnim minimumom. Odslej pa bo moral vsak ročni delavec plačevati 2% od svojega celotnega zaslužka kot davek, ne glede na to, koliko zasluži. En dan se je v parlamentu obravnaval cel proračun za štiri mesece in v tem dnevu so se pač slišale visokodoneee fraze, zastonj si pa čakal, da bo en slovenski poslanec dvignil svoj glas ter zahteval, da se vstavi potrebni kredit za izplačilo diferenc delavcem v Sloveniji, ko so jih povsod drugje že dobili, zastonj si čakal, kdaj bodo prišle na -vrsto postavke za povišanje plač delavstvu, za izplačilo diferenc nastavljoncem, za izjednačenje pokojnin staroupokojencem in miloščinarjem. Drugi odbor zopet sestavlja neke vrste tiskovni zakon, s katerim se hoče omejiti oziroma sploh odpraviti kritika raznih delavstvu škodljivih ukrepov uprave.. Za železničarje je zlasti važen novi »stanovanjski zakon«, ker večina železničarjev ne posfeduje lastnih hiš ter s strahom pričakuje, kakšno usodo mu namenjajo v’Beogradu. Stanovanjski zakon, kakor je projektiran, •groza življensko eksistenco najemnikov. No- bena vlada dosedaj ni posvečala reševanju te- i ga vprašanja potrebne pažnje, ona ni gradila za svoje urade in nameščence lastnih poslopij. Mi protestiramo proti 24-kratnemu ali : 36-kratnemu povišanju predvojnih najemnin ter ostalim reakcionarnim določbam zakona. Opozarjamo merodajne faktorje na to, da do danes železniško ministrstvo še ni določilo, kje in kdo dobi povišano stanarino po zakonu o državnem prometnem osobju. Opozarjamo upravo na to, da dolguje stotinam železničarjev višjo stanarino že nad 1 leto in da do danes ni ukrenila ničesar, da bi to izplačala. Pač pa je izdala sedaj odlok, da bo izplačala višjo stanarino (ki pripada po določenih službenih letih) šele za mesec junij 1925. Kaj pa dotični, ki bi jo imeli dobiti že s 1. januarjem 1924? Našteli bi lahko nešteto slučajev, kjer uprava no da osobju niti tega, kar mu je z zakonom zajamčeno ter mu tako krade denar, s katerim vsakdo pri sedanjih nizkih plačah računa. Krivice gredo tako daleč, da niso dobili bolni železničarji že tri mesece nikake boleznine, baje iz razloga, ker država do da- nes še ni dala tiste vsote, ki jo dolguje bolniškemu fondu za leto 1924! Upravo ne briga nič, ako propadajo de-I lavske družine ter tuberkuloza in ostale bolezni decimirajo delavske vrste, naj jih uniči še glad. Prisiljen je danes težko bolan delavec, da gre na delo, pa čeprav se zgrudi pri nakovalu mrtev na tla. Gospodje poslanci pa so se v Beogradu osokolili ter dovolili ministrom, da še ne razpišejo volitev v upravne odbore bolniške blagajne. Oni bolniških podpor pri Din 300.— dijet dnevno pač ne rabijo. Ako bi se železničar predrznil in ne bi upošteval zakonov, kadar kaj tirjajo od njega, je hitro tu zapor in ječa, da se ga kaznuje. Ne velja pa to za one slučaje, kadar ima železničar kaj dobiti, tu pa so takoj izgovori, da ni kredita. Kdaj bo konec temu izrabljanju železničarjev? Kdaj bodo veljali predpisi enako za vse ? Edina odpomoč je: Močna razredno bojevna železničarska organizacija, v kateri mora biti organiziran sleherni železničar. Osr&nt^Ic prlulica. V kratkem hočemo podati glavne točke novega pravilnika za delavsko osobje, ki bi imel stopiti s 1. aprilom 1925 v veljavo. Navajali bomo le dotične člene, ki se tičejo edino le delavcev, člene glede pisarniškega osobja pa bomo izpustili. K temu pravilniku, ki ga kot takega brezpogojno odklanjamo, smo sicer poslali protipredloge v Beograd, sicer pa zahtevamo, da skliče ministrsvo čimpreje anketo delavskih zastopnikov v Beograd, ki naj izdelajo »delavski pravilnik«. Člen Žb. Delavsko osobje se deli na: 1. kvalificirane fizične delavce (rokodelce); 2. polkvalificirane fizične delavce; 3. nekvalificirane fizične delavce (pomožni delavci) in 4. vajence. Člen 4. Delavec drž. prometnih naprav je ona oseba, katera «se sprejme za vršenje rokodelskega ali navadnega fizičnega dela. Za dela v pisarnah se delavcev ne sme uporabljati. Delavci prejemajo plačo za nazaj in samo za čas faktičnega dela, izvzemši slučaje, naštete v tem pravilniku. Stalnost zadobe delavci po pogojih j pravilnika. | Člen 12. Pogoji za sprejem delavcev v službo so isti kot za pisarniško osobje, samo da se od delavca izje-moma ne zahteva popolnega obvladanja službenega : jezika. Ti pogoji so: , 1. starost najmanj 15 let; 2. da je duševno in telesno zdrav; 3. dobro obnašanje; 4. da ni pod oskrbstvom ali v konkurzu; 5. da ni obsojen radi zločina ali nečastnega | dejanja, ali od take obsodbe oproščen j le vsled pomanjkanja dokazov; š 6. da ni v preiskavi za zločine ali prestopke, učinjene iz koristoljubja ali za dejanja, ki imajo za posledico izgubo državljanske časti. Prvenstvo pri sprejemu imajo sinovi in hčer* ter vdove železniških uslužbencev in delavcev. Tuji državljani se morejo sprejeti le v izjemnih slučajih in po posebnem odobrenju direkcije. Člen 13. Delavec, ki želi, da bode sprejet v službo pri železnici, mora izpolniti in podpisati »prijavo«, katero šef dotične jedinice na podlagi pokazanih dokumentov potrdi. Le začasne delavce za krajšo delavno dobo s* lahko sprejme le na podlagi delavske knjižice, i* katere mora biti razvidno njih dosedanje delo i» obnašanje. Člen 14. Delavce sprejemajo v delo po predhodnem zdravniškem pregledu šefi jedinic v mejah odobrenega jim kredita in odobrenega števila delavcev. Le v slučajih nujne in neodložljive potreb* smejo sprejeti pogodbene delavce preko odobrenega jim števila, a morajo takoj naknadno zahtevati odobrenja direkcije. Člen 15. Kot kvalificiran delavec more biti sprejeta 1* dotična oseba, ki se je izučila obrti, v katerem s* ima zaposliti, kar dokaže z obrtnim spričevalom. Vsi ostali delavci se sprejmejo kot nekvalificirani. Ako se delavca brez učnega spričevala vsled njegove sposobnosti stalno in uspešno zaposluje na rokodelskem poslu, se mu more priznati po enomesečni preizkusni dobi za čas, dokler se ga bo na takem mestu uporabljajo, naslov polkvalificiranega delavca. Člen 16. Kvalificiranim in polkvalificiranim delavcem se morajo všteti za odrejanje plačilnih stopenj tudi leta službe, prevedene v privatni industriji ali drugih’ podjetjih pred vstopom v železniško službo v isti stroki. Polkvalificirani morajo o tem doprinesti uradne dokaze, da so bili zaposleni kot rokodelci.' Člen 17. Polkvalificiranim delavcem, kadar zadobe stalnost in kadar so najmanj 4 leta neprekinjeno zaposleni pri rokodelskem delu, se more dovoliti, da polože pred strokovno komisijo praktični izpit za kvalificiranje. Komisija se sestavi iz dveh inženirjev dotične stroke in dveh kvalificiranih delavcev (rokodelcev) iste ali tej najbližje stroke ter odločuje z večino glasov, v slučaju enakosti glasov odločuje glas najstarejšega člana po rangu. Člen 18. Vajenci se sprejemajo po posebni naredbi ministra saobraćaja, s katero so urejeni tudi njihovi službeni odnošaji in plače. Rokodelcem, ki so se izučili obrti pri železnici, se more stalnost izjemoma priznati po 3 letih neprekinjene službe pri železnici, a nikakor ne pred 21. letom starosti. Člen 13. Delavni čas. V pogledu delavnega časa in prejemkov se deli delavsko osobje na: a) prometne rokodelce in delavce v ekseku-tivnih jedinicah in sicer: Postajah, post. skladiščih in kurilnicah, za katere velja ekvivalent 8-umega dnevnega dela, kakor za vse nastavljeno osobje teh jedinic. Med to vrsto delavcev spadajo i postajni in. kurilniški delavci, ki vrše službo progovnih čuvajev, pa iz katerega koli razloga niso prevedeni po zakonu o drž. prom. osobju. Iz vrst teh delavcev se prvenstveno izpopol-njavajo izpraznjena mesta nastavljencev pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve zakona. Prometni rokodelci in delavci eksekutivnih jedinic delajo v turnusih, katere izdela službena jedinica po navodilih direkcije sporazumno s prizadetim osobjem. Ti rokodelci in delavci nimajo pravice do odmorov ob nedeljah in praznikih, pač pa jim pripadata mesečno dva prosta dneva po 24 ur, ki se jim plačata kot delavna dneva. Dežurno delo se prometnim delavcem ne zaračunava in ne plača. Tablica plač za to vrsto delavcev: Št. 1 V letu Nekvalifi- cirani delavci Polkvali- ficirani delavci Obrtniki z lahko službo Obrtniki s teško službo 03 -Q S S službe v draginjskem razredu O Cl 1 2 3 i 2 3 1 2 3 1 2 3 O 1 g L 2, 3 29 27 26 33 3li30 35 33 32 36 34 33 :E 2 « JE O) «j -a M 4. 5 30 28 27 34 32 31 36 34 33 37 35 34 ro .E T3 3 6, 7, 8 31 29 28 35 33; 32 37 35 34 38 36 35 ,<= E S 1 9,10,11 32 30 29 36 34 33 38 36 35 39 37 36 5 O 12,13,14 33 31 30 37 35 34 39 37 36 41 39 38 ro OJ 6 O) s 15,16,17 34 32 31 38 36 35 41 39 38 43 41 40 a> 7 a 18,19, 20 35 33 32 to 38 37 43 41 40 45 43 42 OJ HJ ra cu 8 21, 22, 23 37 35 34 42 40 j 39 4Žj41 45 43 42 47 45 44 9 tn 24, 25, 26 39 37 36 44 47 45 44 49 47 46 S -5 10 27, 28', 29 41 39 38 46 44 43 49 47 46 51 49 48 0 11 30 in dalje 43 41 40 48 46 45 51 49 48 53 51 50 ro Gl (Dalje sledi.) Bolniška bltscjajna. Cela leta že trajajo pritožbe proti bolniški blagajni ter se je lansko leto, decembra, prometni minister okorajžil ter dejal: Ko bo položen obračun za leto 1924, bom takoj razpisal volitve. Obračun je položen, g. minister pa je najbrže na svojo izjavo pozabil. Razmere v bolniški blagajni pa postajajo dnevno neznos-nejše. Tri mesece zavlačuje bolniška blagajna izplačilo boleznin delavstvu, ki naj po njenem mnenju od vsega slabega vzame konec. Otvoril se je svoječasno ambulatorij, dodelili so se specijalisti, železničar pa je glede zdravljenja še na šlabšem kot- je bil preje. Da je rešena prošnja za zobozdravljenje, traja v ugodnem slučaju le po šest mesecev in ko prideš k zobozdravniku, ti pove, da je treba najprvo tri zobe izdreti, ki ti jih pa on kot špecijalist ne zdere, ampak moraš iti nazaj k železniškemu zdravniku, ki ti jih izdere, ako ima klešče, seveda brez vsake injekcije. Drugače pa moraš iti k privatnemu zdravniku in plačati 30 do 50 dinarjev. Upravnik fonda sklepa že mesece in mesece dogovore z nekim zobozdravnikom I v Mariboru, da bo tako tudi mariborski želez- ' ničar si dal zdraviti svoje zobe. Znan je sedaj že pregovor pri železničarjih: Kdor se boji , umreti, naj si naroči smrt pri upravnem od- j boru bolniške blagajne ter bo sigurno doča- j kal častitljivo starost. Zahtevamo pri bolniški blagajni takojšno ! remeduro, ki pa se more izvršiti le z »volitvami v upravni odbor bolniške blagajne.« Le ljudje, ^ i ki jih bomo sami izvolili, bodo skrbeli, da bo ; bolniški fond res odgovarjal svojim namenom. ■ Od uprave imenovani odbor pozivamo, da da s takoj ostavko. j i i I SSa progovne obhod' | ; silke. j ; Na sestanku progovnih obbodnikov v j Ljubljani se je sklenilo, zahtevati sledeče: j Da se izplača progovnim obhodnikom pot- j j ni pavšal od L aprila 1924 po 350 Din na me- I i ser kakor se je izplačalo vsem drugim, ki so I ; veliko manj prizadeti pri obhodu proge ka- j j kor pa progovni obhodniki. Progovni obhod- j ; nik mora vsak dan obhoditi 15—18 km proge, i i pa naj si bode podnevi kot ponoči, ob vsakem j S vremenu in vsakem času, ker je neodložljivo, j j kadar pride ura službe. Koliko porabi pro- \ govni obhodnik pri hrani in obutvi, ne dobi j pa niti pare za to in je zaračunan ravno tako, ; ko tisti, ki zmerom doma službo dela. Med i tem pa so tisti, ki v par urah na dan svojo j progo obhodijo ali pa se z vlakom prevozijo I in imajo samo dnevno službo, že dobili za čas 'j od 1. aprila 1924 nazaj izplačano po 350 Din i na mesec in dobivajo zdaj že redno mesečno po 350 Din. Zakaj morajo progovni obhodniki še čakati na novi pravilnik, a kakšen pravilnik bo to, še dosedaj ni znano, morebiti bo kakih 50 dinarjev na mesec. Progovni ob-hodnilci tu ua sestanku že vnaprej odklanjamo vsako zmanjšanje od drugih potnih pavšalov, ker nočemo in tudi ne smemo biti prikrajšani od drugih, ker progovni obhodniki morajo od 8 do 10 km od svojega stanovanja svojo 16 urno službo vršiti in so odsotni vedno celih 16 ur od svojega stanovanja, za kar bi se pravzaprav moralo računati dvojno gospodinjstvo. Zahtevamo tudi preureditev progovniške službe, in sicer, naj se upelje 16/24 urna služba in to se lahko upelje tako, da ne bo železniško upravo nič več stalo kot doslej. Po enih krajih imajo progovni obhodniki svojo službo upeljano med dvema postajama, kakor na primer Kresnice—Laze sem in tja in Ljubljana— Brezovica ravno tako, pri takih skupinah naj se proga podaljša še za eno postajo s službo: na eno stran pešhoja, na drugo stran se pa pelje z vlakom. Tako se prihrani nekaj skupin in od teh prihranjenih skupin se razdeli po en mož k drugim skupinam kot 5 mož in na ta način se lahko upelje 16 urna služba s 24 urnim odmorom brez da bi upravo kaj j stalo. Pripis: Ker se nahaja sedaj reševanje i tega vprašanja v rešitvi, se poslužujejo neka-I teri sekcijski načelniki raznih zvijač, da bi i osobje preslepili, da bi zahtevalo 24/24 urno ■ službo. Tako na primer zahtevajo od njih iz-I jave, ali hočejo 16/16 ali 24/24 urno službo. ! Vi odgovorite: Ne ene ne druge, ampak 16/24 urno ter takojšnje izplačilo pavšalov po 350 dinarjev mesečno od 1. aprila 1924 dalje. Le v složnem nastopu bomo želi uspeh. j Z s •vlailcoja.vIliiIJce. j Na poziv v zadnjem »Organiziranem Železničarju« vam moremo vlakojavilniki odgovoriti sledeče v svrho informacije glede odgovora, ki ste ga prejeli na direkciji: 1. Izgovor direkcije, da delajo prometniki tudi 24/24 urno službo, ne drži, ker v okolišu glavne proge Zidani most—Rakek se to nikjer več ne dogaja, postaja Verd, postajališče Preserje, na katere se je opiral posebno načelnik ljubljanske sekcije g. Müller že dvema deputacijama, ne delajo več 24/24 urne službe: tam se je že ukinilo takoj po novem letu in sedaj vršijo 12/24 urno službo. 2. Izgovor direkcije, da delajo tudi kret-niki v tem okolišu 24/24 urno službo, je ravno tako prazen, ker ti delajo v postajah Verd. Logatec, Planina 16/24, postaje Borovnica, Rakek pa 12/24 urno službo, in kretniška služba se da primerjati z vlakojavilniško glede odgovornosti, ker kretnik dela vedno vezano s prometnikom, na vlakojavilnici je pa odgovoren za ves promet vlakojavilnik sam, k temu ima tudi pisavo vlakov, ki je kretnik nima. 3. Kar je glavno pri vsem tem in kar nas najbolj podžiga k borbi, je pa to, da edin* v progovni sekciji Ljubljana delamo vlakojavilniki službo 24/24, kar se pri drugih sekcijah ljubljanske direkcije, glavna proga, ne izvaja in tudi druge sekcije niso dobile nikakega navodila, naj upeljejo 24/24 urno službo, za kar smo točno obveščeni od drugih sekcij, o čemur se tudi organizacija lahko prepriča po svojih članih v drugih sekcijah glavne proge, da bo potem lahko dobro podprla organizacija svojo zahtevo. Razen tega pa, kolikor smo mogli poizvedeti. ne dela nobena kategorija pri prometu 24/24 urne prometne službe, prometniki so delali po malih postajah 24/24, pa so dobivali tudi doklade za to (vsaj obljubljene). Dalje se načelnik progovne sekcije Ljubljana sklicuje tudi, da nima kredita, pa tudi to bi po našem mnenju ne prišlo v poštev, ker se niso vlakojavilnice postavile med tem proračunskim letom, ampak že obstojajo čez 20 let in jih je potemtakem lahko vpostavil v proračun za tekoče leto. Z vpeljavo 24/24 urne službe na vlako-javilnicah je takorekoč promet vlakov vedno v nevarnosti, ker vlakojavilnik ne more in tudi ni mogoče ne starim in še manj mladim ljudem 24 ur nepretrgoma brezhibno vršiti službo, na kar je bil g. sekcijski načelnik opozorjen, pred nastopom službe, ako se kaj zgodi, naj nosi posledice. Zato vsi vlakojavilniki Ljubljanske sekcije ponovno in nujno zahtevamo v večjo varnost prometa, da se nemudoma vpostavi nazaj stara 12/24 urna služba, katera odgovarja za tako važna in odgovorna mesta. Op. ured.: Ker smo dobili od drugod enake informacije, smo storili sedaj ponovno potrebne korake pri direkciji, da se temu izrabljanju napravu enkrat konec. Na vas, vla* kojavilniki, pa je, da 24/24 urno službo vedno odklanjate ter bo nosila uprava sama vse posledice za eventualne nezgode, ki bi se pripetile vsled prenapete službe. Takemu izrabljanju ljudi mora biti enkrat konec. I^ravIlrstR zet sluztxerao oblelko. Od leta 1923. dalje, ko osobje že par let ni prejelo redno službene obleke, ki jim j» po predpisih pripadala, je začela direkcija ter ministrstvo za vsak nabavni rok tolažiti ljudi, češ, počakajte malo, v Beogradu se dela pravilnik za službeno obleko ter dobite potem vsi obleko že po novem pravilniku. Vlagali smo za ta pravilnik naše predloge, večkrat smo intervenirali, a Beograd se za to ni zmenil, ampak je dal po svojih »strokovnjakih« izdelati pravilnik, ki je bil dne 17. marca 1925 odobren, vendar bo dobilo osobje po njem obleko šele za oktoberski termin leta 1925. Malo pred tem pravilnikom je še izdala direkcija neko okrožnico glede službene obleke, po kateri bodo dobili zvaničniki in služi-telji na konto skozi leta ne prejete službene obleke, službeno obleko ter da bodo te obleke deležni tudi oni služitelji in zvaničniki, ki so bili v času od 1. aprila do 31. decembra 1924 nastavljeni. Vsak dobi le po en komad službene obleke, dasi bi jo moral dobiti že za več terminov. Kakšno obleko bodo dobili delavci, ki vrše službo nastavljencev (ali jo bodo sploh dobili?!) o tem okrožnica ne govori. Pač pa ne dobe obleke uradniki III. kategorije (vlakovodje, strojevodje, progovni mojstri itd.), to pa najbrže zato, ker bodo morali po novem pravilniku plačati celo obleko sami! Konstatirati moramo, da predpisi r kolikor so v korist osobju, ne veljajo več ter jih lahko že vsak načelnik spreminja; kjer pa govore predpisi o kaznih, davkih ali dolžnostih •sobja, jih uprava še preveč natanko upošteva. Kdaj bo konec brezpravja? Kaj pa določa novi pra-v Umile ? § i- Vse železniško osobje: postajao, skladiščno, progovno, vozno, prometno in drugo, katero za časa vršenja službe pride v dotiko z občinstvom, mora nositi v službi službeno obleko in službene znake. Izven službe pa to osobje lahko nosi tudi običajno civilno obleko. « § 2. Službeno obleko morajo nositi, kadar so v službi: 1. Uslužbenci prometnega odelenja: a) šefi postaj in njih pomočniki; b) prometni uradniki in poduradniki; c) šefi skladišč za sporovozno in brzovozno robo ter uradniki in poduradniki teh skladišč;. d) Blagajničarji in blagajničarke pri blagajnah; e) telegrafisti in telefonistke na progi; f) pripravniki (uradniški in poduradniški) na progi, ko jim je odobreno samostojno vršenje službe; g) revizorji, vlakovodje, manipulanti, sprevod- niki, zavirači, spremljevalci službenih vozov in šoferji; h) postajni, skladiščni in vozovni pazniki; i) ' premikalni vodje, premikači. kretnikl in vratarji; j) vozovni zapisovalci, avizerji, dostavljalci telegramov ter pisarniški sluge. 2. Uslužbenci strojnega oddelka: a) strojevodje in kurjači; b) kotelni kurjači; c) čuvaji (pazniki) vodnih postaj, pulzometrov, kuriln. delavnic in skladišč; d) nočni čuvaji; e) vozovni pregledovalci; f) gasilci v delavnicah, vratarji, lampisti, šo- ferji, pis. sluge; 3. Uslužbenci gradbenega oddelka. a) progovni, brzojavni, signalni, centralnokret- niški mostovni mojstri; b) pripravniki vseh kategorij uradnikov in poduradnikov, ko so usposobljeni za samostojno vršenje službe; c) progovni in skladiščni pazniki, progovni ču- vaji, nočni čuvaji, šoteri (tu je naštetih še več vrst čuvajev), vratarji in sekcijski sluge; 4. Uslužbenci ekonomskega oddelka: Skladiščni, nočni čuvaji, šoferji, vratarji. § 3. Postajni nosači in čistilci voz brzih vlakov dobe dolgo bluzo, kapo in pas s številko. § 4. do § 26. govore o obliki in kroju ter barvah službene obleke in o označbah činov, ki se bodo nosili na rokavih, nadalje o »svečani obleki« ter da mora uslužbenec, kadar izstopi iz železniške službe, vrniti službeno obleko, ako jo je dobil brezplačno. S 27. Službeno obleko dobe brezplačno: 1. služitelji 1. in 2. grupe; 2. poduradniki L in II. kategorije vseh grup; 3. uradniki III. katerorije 4. grupe (pripravniki ; 4. uradniki IT. kategorije 5. grupe (priprav- Službeno obleko dobe po polovični ceni: 1. uradniki III. kategorije 2. in 3. grupe; 2. uradniki II. kategorije 3. in 4. grupe; 3. uradniki I. kateorije 7. 8. in 9. grupe. § 29. Službeno obleko morajo plačati celo: 1. uradniki III. kategorije 1. grupe; 2. uradniki II. kategorije 1. in 2. grupe; 3. uradniki I. kategorije 5. in 6. grupe. §81. Vsa službena obleka, ki jo dobi uslužbenec brezplačno ali po polovični ceni (ta drugo polovico za nošenje določenega roka) je lastnina direkcije in je odstopljena uslužbencu le na uživanje. Novo obleko ali dele obleke more dobiti uslužbenec le v zameno za staro, donošeno službeno obleko. § 32. Ako uslužbenec zgubi pravice do službene obleke, katero je dobil brezplačno ali za polovično ceno, predno je iztekel rok nošenja, mora oblek« vrniti oziroma plačati določen del. Ako je kdo upokojen po dovršenih službenik letih ali vsled bolezni, obdrži obleko, vendar mora vrniti vse oznake službenega čina, ker jih ne sme več nositi. Kdor dobi službeno obleko po nabavni ceni, jo v slučaju penzioniranja obdrži, vendar mora plačati vse še eventualno ne plačane obroke. § 33. Uslužbenec, kateri z veliko pazljivostjo ohrani svojo obleko v takem stanju, da jo more nositi še skozi nadaljno določeno perijodo (n. pr. premi-kač nosi plašč že 4 leta ter ga obdrži še za na-daljna 4 leta) dobi za to, ker ne prejme nove obleke, 50% vrednosti prihranjene obleke, kot nagrado. Uslužbenec, kateri v dveh rokih ni vrnil donošene obleke, ampak jo je od direkcije odkupil, dobi v gornjem slučaju kot nagrado le 25%. § 39. Ako hoče uslužbenec (razen onih, ki moraj« obleko plačati) po preteku nosilne dobe, oblek« obdržati, mora narediti prošnjo na direkcijo ter se izjaviti, da je pripravljen plačati za donošeno obleko gotovo od direkcije določeno vsoto. To vsote mora potem plačati pri načelniku. § 40. Uslužbenci, kateri morajo plačati celo ali polovično ceno obleke, si lahko nabavijo to obleko pri kateremkoli krojaču proti garanciji od strani uprave na obroke. Vendar garantirana vsota m« sme presegati one vsote, za katero bi uslužbenec si lahko nabavil obleko pri železniških krojačih. Tć£ih