tzhaja, vtako drugo in Setrto sredo ineseca; telja « poStnino vred in v Goriei s posilja-njeiu na dom za DUUZTVENIKE „ SoiV:
za vse leto.......2 gl.
x» pol tela      ......1   „
xa cetrt lets......— „  50 kr.
ta NEDHUZTVEMKE:
za vse leto     ......   2 gl.50kr.
xa pol lela.......>   » 50 »
za cetrt leta......— „ "0 „
Poaamemi listt »e  dobhajo po 10 kr. pri kiiji(f»r,u C. SocI;»r-Ju v CoricL
Soča.
Oznanila «e prijemajo in   piaLuje Be xa xa-
vadno tristopno vr*to:
8 It. cd se tiska i krat J « » » » 2 krat 6    »    «   »     »   3 krat
za vecft piamenke no prostoru in vaakrat xa
kolek 30 kr.         _____
Rokopisi se ne vracqjo, doputi nqj ie bla-guvolfno frankujejo.
Vredn.stvo ia-opravnistvo je vhtfrt Ht. 233 Conn-ala delta Groce tik preiure.
Narucnina in dopisi naj sc blagovoljno po&i-U«jo pod nablovom: Viktor Doleno v CoricL
Organ siovcnskega polilienejja druzlva goriskega za \m\mh narodnih pravic.
s
St u
V   Goriei   13.  Weptombra   Xfc*71.
I. tecaj.
Ola^ovlti
§ 19. pa gorfcka   grofija. II.
V poprej- ;i Stew'ki „ Soee" *nv> resnienopo-kaztli, kak-nti **» im*c s* diii." in polit^ue urad-bije z oziuim na sb^enst-imt; — zdaj pa bnc'*m«> prav lako popisati vm» diur>» faklosje naiicga ja\-uega Livlj«D(n. -
Pred >s*m iih»ra.jiM otnoniti udu-tniSkega trtanu. - Ti L«Jf»po<:e <ut *u.>bmlm ztst puiki in gvetotatei l;U'i*i\u v prt'talnib pravnib i>prav;Mi: tafo h* fi:nra!l bitt pm lur«*dnuk?, kakor tudi gospmije bdcZciki a!i uoiaij:, katni im.ijo po po-godbab j««*s iHiiilm Ijh !em in druziiiam p^iavnM tt-iui'lj ntalerjalne were iu ue«tro« "¦«¦.— I*'* diu.» Ii tiarodib so it p»»p«.d;i\ zkisti odw'mki t/\falufaUi v tiurudfii piiau m v h''**'"'1*; p'i mr* ."d^eiir b je pa kakor v *<*:b d.ug.-b zidetah ttr«l v i»*sm <*'*-ziru vse j»<»| :jv«-i.»> LsN , k<v m- jo !;>,, Ii, ;k«o- vsi p-sp^i;;, po h.iluh v i.$:»k**t:i fhu^ent jiv.dui uttV.t. k v ibiveiiKkeii) iu-. 'lid.i Z'i.ij ji* lo nvkaj 1»*»!;h** in kn:ub) bt >e ti;du vk* pii'diii^ai-iti; tvo «ia^.
V fioru'! b*A d\.i s!iiv««:s«ka u<iu»k;it.» «!o\cn-hflnv, )-<>pii!iii'ii.a 7Ui»/.t:;t, ktualo rustopi trcrji j.r.tv tak> I/imd it-ii^-.uiHk'.b *>U d^t, ki Sr*vi'»sku pr.tv <iubro g<»n>riU: <»na razuiutiu ltbk«» vac OaMiiki* in bi todi »p»ta\lj,il.i, k« bi butrfa. Tre:j» i^rmwi kakor jc ta natui'a ut r,i/,!Ui»! doh;u im»«» pi«»uvii iu trip fapnJajii uuif i ny.h §v u* s|*» hbivtufiOimr po »lu\C5Ci ju pi.-.vij^ u,v ho I.».-t-vjo «!ovi:iikiutf U>bki> Ewurti t da b«id-» r.iZU!!t*:i>. kar f»l.!»»;-o in ci-Uiju in \ rvsi.tc; \ie d(i»i^a;«» U uutn^L.
Ak«. bodo d*/';H.»--5 s ;.-'»« mii'tgj *l«vensku pisanih v!'g su k--» t>--»b» «.. dttij'i priuiMra»«.r Kb#'.esi-nksi p.*ur;t!. k*>I'»vii tUw&';}» po:p'ci vcO : *k«»M uc-bo:* I *>«!<» hta^'ii.'a in.* H.i p-bt;dj, flwirusko tu-di «f»:a%«!aii          ."it'-r   pi   ua-: iS.it.  ^Ivcttuks ie
prfcej ^p^.ituirjo ravn->pt.,vi;.-.At ' trial; dMk»xje>da l;abaj..«/' pv. k.-k^j.firu tt.a. udvi^k'-.tu Itrrti-» r;.,d \,ati v ttfh «K/f*!?!li ;fi;*:bf kar *%* v Lju^^ani jri kaWrtti uar dtcn; ad\< k^tu pr» |rit*i»tji«'.
K .r > pa ! i - !,,>:)} ti»»!arjfv, j.U tinao; . p-» nkra;-ib J-'I ; >/au-d ftb jf: */.»* V4,«k vi'i- ui: tsri'ij •lwtecskih I g«d-b *p«ai, n-sj %«:c ;ii.«i:.:k ^ T -&)Ji;i! a, i].tSp:: *.  >vi.it.i. Lite:.;     Sri S-.'v-t;*, .   is-o-i
dubrc narndiijake. — A brilko ob/.alov;iti je, da i;« piSejo ti L«.spodje vse v uuroducm jcziku, 8:»j ni to dcrlo tc/aMin.
Na di-ii'li «»¦» popidbe vcfrdel iste in sea nc kntcre i>ii:»i«» f.»niiiiliirc , naj si nnrudijo torej slo-irnskt" tdira/oe. IMc2:iil.i v (aorici p.i prav nie nu pisi*jo po nase in tudi ne /uapi, da Bt jiMsaoko-l:ci n!n\i'iis!;a. En sun ju Hlnvnioo pieglnd.tl, nils I.W.IUIH iu s!o bi, ko bi v Kiretku v kIuauo v/el sluuMiskc|»i koiiropiji; .ta, kar pa ne stori,dasirav-iKi bi u.u bdu to na iastno Konst,
Slovcnct'in ni ti-da; driiiMi'e pomngati kakor s teni, da nizpisc vlada fie enn notarsko mesto in Z* txdeli osebi, katera je slovcudciue   pnpoluoma
Ni th\nu, da ju bda notarska slu?.ba prnzna;
pa vlada ju lxdarja iiitonovalu Italijaua,   katvri ni!
ra/.ujiivi br-scdiec, slovciiske.      0 iudovitna   cna-
kopravnoKt ta.    ¦ Miadih konccpijf'iilov jilt  je tu- |
di ijc!»:ij RliivciiKkib, tuda ti He nioiajo ravnati po j : h\i*;iIi   ^<is|Hidarjdi.   N:iiiiti4lo   tli   bi se v  miiwlili
Ictib i/ii.iii v Mlnvi'imSii pravui pinivi, raoiajo le ; li.iii i:^'a in min^ki pbirili m vendar so iidtato-| n ki mi se jMi !«i|,ilt «Nne«si!iiii5 dolii'o nancdi. — , Naj fit* U'daj varujt'jo, dn,|ie po/.abijo matcrncgsi | ji'/ikn. kct to bi Jin; /.ua!o nOatjoina jskodovati, Iter ; oasi «<' Kpietniiijujo.            :
^           (JKnle   pisarjev \   ^rtjtnifikilt   in   uoturakib
pifi.iriiicah, niiKip* je tudi Ki(»ven?ev in ne more !jim lc/avmt l)l?i( M-znaniti nb h sbtveirseino toliko, > k<d:kor putu'imji'jo pii HV(»jem sluzbovanji. Popred
nil je inalo bit >   %;m>buli   pinarjev   tudi   pri c. k.
u:adnij:di: a zdaj puznamo kaueelistov in   uekej;a
SHtlnijvko^u slui;t», ki tie samo svoja dela po blo-['.eimko   f|ravi;ajof  aiupak   tudi   m;injjc  vloge i«
tit'kretc no ?Iou:jisk<> kmiccpirujo. f           U i.sega te^a je videti, da tudi v tout obzi-
; m ni U'«a\c vpriji;ti «!oretMvino v  ziuisla prvegu
.. M>!:.\ka.
Cm»|i*\u bi do!inii vlndini ukax doHti izdal ,* a t.a:»d bt h\ U bku prav pii toj gospodi tudi sain pfsiit.^a). Ni A'-iiipaskem in pri diugib taboiili He jf tabu:rem hvr-tmalu, inj t-dioi'ito tirjajo od od-M'l.iUi', in liuiarjiv Hl«\tt.sko piHurijo, kcr mora-j>» \'Ktln ilvln pu,M'b<*i prav dnbro phieat).
Km bi tirdij \»*a, \<0na i:a pudbigi praiicc pM»la\«.' it> / nu.Tts.pi ^  rokab /.abtevala, prepriea-
ni snio, da bi sc   nam  kmalo in rado vntreglo. Mufi imamo v rokuh, porabiino jol—
Yemo dobro, da mainiktcrega mlafincSa stra-S!jo rekoA: „ Oe so slovcnuko pifip, ne raxumejo vug uiaduiKi, posebno ne pri viftjib sodnijah" If teb dvcb razprav in iz poprejftuik porofiil „Su6o", da je vlada pri nadsodniji v Twin in pri najvlkii soduiji na Duna i svetovalca imenovala Stoveuoa, . -videti je, da je ta bojuzen pruzno strufiilo, kakor so cuiije, s kateiimi se tit5i odpodd od sladkih eresenj. Dokler se bomo Slovenci sence hull in zvitim kaAam verovali, tie doaeiemo nikdar tii6.
Zvitt kvanta je tudi govor: „ Le pofiasi na-prej, s fiasom bo via boljSe.* — Kaj So, mi ne v-tegncmo vc* fiukuti;—drug! nurodi nnprodujejo, kar ie morejo, mi pa naj bi lezli kakor polfti Gotovo bi to iiaSim nasprotnikom bilo jako po godu. *— Tedaj nrno tmprej, mnogo stoletij fimo (•akali, pogivali in spall, munimo, da je zudosti; zato naj v^ak vse moel uapno, da %atriudo po-pravima.
Omcntii ie morauio naSih davkarsklh urad-nij. Po (duajili im deleli j<i vcliku veema teb uradnikov slovenskega rodu. Spoznavamo da so zaroli slovensko pinai iti, pa prcmalo. Obrazea ima-jo tiskane v trcb je^.ikib, zakaj nek to po okrajik (isto slovenskih ? Kaj potiebujejo italijanskib in nemSktb, koder Halijano? In ||moey ill?   ,
S tern se duja le prill ka, da nasi mlucneii alt nasprotniki i/.polaavajo vse diujje, le slovenskih obrazeev ue,
Pa naj loze so da po teb uradih slovenSCiaa vpcljati, ker ni pri njib treba velike jeztkoslovne xnauosii. V Goriei pri liaSi davkariji pa ne zna nihee slovcnsko pisatt in razaa davkarja samega, kateri je Slovenec in Slovencem se precej pravi-ucn, ne zna nilidc se govoriti ne, ali pa le toliko, da se iz Hlovencev norca dela.
Piitozujcjo 8Q Slovenci, da so nckateri dav-katski uradniki—,, bistre g lave com me il faut"— ; Slovencem jako neprijazni, da «e fie celo proti ! straukara nedostojno in oj«tro vedd. Take stranke j prosimo, da nam dotitfuega uradnika naznauijo, ] mi bomo potent 2c svojo dol^nost storili in go* Kpudka prav dobro vmili.
I           Slisimo   tudi,  da Itocejo g. davkarja v pen*
i zijo poslati, in da   ima dosti  upanja   uadomestiti ¦ ga uek gospod, ki tie zna bescdice slovenske.
Lii«t«k
„ I>omlaclati««l<.o evotjo *\
Tak*» *•• &'a<\ 24» .strjiK:j dcbelu ki.j sa. k*t-ro je rai-tzsi tn « p .uj m-j ¦ u.-kstr.h toladb p:H,.te-Ijev na »vj;.» o.l Vekotiav Kuu\ Prim<>;cev ured-nik, v Trjita p'-' Kapttiko. >5'»\eoHk-> oko, iif.'vaj»*tm vidcti mutigo .*' >teo*'kih kitug, pu^t.*bci<> sedaj mr, ko ae /aab->g v^j n»ab» us miiko uii^acljivo le » polUik«> peea, Re ML«e»e3i pn prglcd'u «e kiiji^t', ki je posebno krasti n.a »p du n.iinenjfua. C-j j'» tout t;e «>me;.o in ne timrt:m-> z nekdajno „mladi-ki* v cno to isto vrsiu stavtti, vendar jo p«.» vscj pt*\ic\ ptiAte\atno k etuj na^boljnik kojig v zapti-¦C-euej s.oveoskfj beleti^nki,
Kuj?„ra je v iievezattt'j in vezauoj l.esedi pi-sana, V nevezane.i besedt je \e0idcl J. Ogriuce pisal. To je tisti Ugrinec, kt»*reg.» smo do sedaj poznali kol iz«r»tuega shkarja imravtub obraznv'; kteri se je pa tukej pokazal tudi kot dober novel-list. Kako je vse lepo, naravn ?, uepretirauo, 2iv«i! Me da se pa tajiti, da ima 0. vendar Ie v obrazib in v tern pudobnib scettab tuijvcc moci; pogtesa se pri njeiu t'!«to pstbologicao iivijeujc, kttro eno dejanje /. drugim tesno veze. On rise ijudi, kakor Be mu kazejti, ue zna jim v uutraujuat seguti, kakor Jarcie ali StnLar,
K:;r i.ain tukt'j (>. piipovcduje, jc saut d»zi-%»¦!, j«« <¦;-:•¦» tz»iiu«i. In ce bmle marsikomu morda prva tMv^l.i !»o!j tiopadala od druge, «e vendar ifhi.u l.tit. <ia j.' dru^.t, ,.g»-eh je" pupolnejsa. P-.va -sc-- tf.*k: v p-isybsm^'.h ist t)sebn<*sltb, ktere t;n,<i.» gMt-jvo Kammeauoaj na Kranjskstn bolj zna-I!-.', ii'^«) tisJiu (vii'ii'aunm.
iltrnr^t'tde n.'j bode tudi omenjeno, da se «n:jV ptu> uovcle tiasianja n^kuliiko tudi na uje-g»»v»i dt» zd «j najbtdj karaklcr>8ticno sloveusko igro; m\* Ljubiiano pi d;«jm«»*.
Dru^a p.t kakd—ortginalua!  «Greb je hodili
pf»   tovarsij.tb   in   radovati   se,   grc'b je sepe;a*i z
- miadimt tl^kleii. greh je p^glcdovati za njnni, greh
tn.sliti na-»jtr! ba, greb je, brer, gruota se ozeni
tt! Vse je gieis, po tern naj bo >e vescl ta clovek
iia le n Imzjem   svetu. Tu stiastio, na uitern  svetu
peUel51!   V teb   bcscdalt je cela   povesf,   ktera 8e
toliko in   toltkrat ali btdje   vsaki   dan   na  kmciih
z^Miij in 0. nam   je uij   moyel   zvestcje   nansati,
kuk,;r jo je.
|           Obraz „aa vasi" ne zao*taja nic za onimi v
' ^Zvoriti1*, ampak Pe prekusi ;ib. Sicer je ta obraz
¦ dvakrut nasbkan, eukr.-it na saiuem, drugo pa vpie-
; ten v novideiico „greb jc". —
I           O^riroec je Imiel tudi   pesnik   biti, i\ easi a-
\ leksaudnski so pr?sli. ltuben   H.»muierling je gn~
itovo  izvrsteu  epik,  a kak  fiasko je napravil se
sv«ij» tragedijo „ Dan ton iu Robespierre^. OgrinSeva balada je slaba proza v nic bolj Sib rimah. N. pr. tja—tla. mozd -jczera, splavala-dna i.t. d.; take rime gotovo neso dobre; in ko bi bile tudi rime izvrstnc, \cndar ue bi bila se pesem. Zakaj ne, se ne da povedati, to je treba cutiti.
Pesmski oddelek je nekoliko revnejSt od pro-znjicnt-ga. Nabajajo se sem ter tje pravleue vna-rodnem dnlm zapeie pesni, posebno Haderlapove; druge se odliknjejo 8 posebuo mogodnostjo, divno-stjo kakor Uribarjeve, druge so zopet mirne, pri-jetnc, Cegar veljavo poviSuje Se posebno izboren jezik in gladka oblika, toso Kodrove: —¦ a naba-ja s& tudi mnogo tacib, ki bi ne bile nikedar knjigi na gkodo, ec bi jilt bil g. izdajatelj disto izpustil. 2alibog, da se pri nas ceni cestokrat knjiga po zunaujej velikosti, ne.po notranlej veljavi.
V tako knj'go se gotov-o lepo oe podaja ta-le epigram ;
^Prcierna posnemati hoce§, Germonika berc§,
Bi ja ca rad jedel,—pa maOka odereS4*.
Mogoee je, da je dobra misel izrazena, a lepo gotovo ne. A to mj nie proti enej strofi v „go-lobs6ji posti," strait 231., vr.stao.-~8.
Je Ii to za zenski, njezni, krasni spol? Pesnik Lui8iade pa ti verzi — nij li to smeSnostV
Posebuo trebiti bi bilo treba med Fiegericerimi, ker jib je wuogo, ki nemajo nobene§a zudrfcaja,
Pa tega skoro ne vetjemo, ker ae od vlade j pravicnega postopanja nadejamo in pricaknjemo, i da postane davkar v Goriei kak Slovenec, ker so takajsni davkoplacalci po vecmi Slovenci.                 I
Sploh pa je pri drogib financnih nradih in pri poStt dosti Slovencev in drog.b Slavjanov, za-toraj ni zadrifta, dati naSeran jeziku povsod tist,* stol, kateri mu gre. Prcvazni pogoj k tenia pft ?e, | da nam ne vrivajo ministerctva nedezelanov, zlasti I za nacelnjke ne.                                                 .
Ti imajo vso mod v rokah; ce pa ne pozna-jo ne*dezefe ne Ijudi, kako za Boga hocete, da bodo koristili taki Ijndje. Ni Suda, da nasprotova-1 nja nrjdejo oamesto Ijabezni in zanpanja, da po-tern zatirajo domacine, drtijo ves narod in nam v fikodo rabijo jim zaupano mo& Koliko je vie ta napceu sistem ikodovnl Avstriji, vsak dan vidimo in cntirao.— Svoboden narod ne trpi, da bi tnj-ei zanj javna opravila opravljali in ru cel6 oacel nikovali. ftlejmo na drage narudenagihcasov.'Kaj bi, denimo, Angtezi, Francozi rekli.kobi v javnih sluibah slniili moije, ki domac'ega jezika ne zna-jo ? Spomoirao se Rtmljanov, kaj bi bili oni sto-rili, ko bi bi! hotel kak Nerimljan edil, pretor, senator, ali ce!6 konznl postatt ? Res je steer, da. so Rimljani drngiro, pa le zmaganimnarodom,svo} jezik, svoje nradoike in povelnike vsilili; toda to je vsak narod irael za naj veeo snZnost. Ne recite, da nisrao mi Slovenei ne Rimljani, ne Grki, ne Angleii, ne Francozi. Bog ^e! svobodni narod smo in hocemo biti; zato pa inn .no pravico tirjati vse nasledke, ki se dajo izvoditi iz principa svobode.
In eden prvili je, da Slovenca dobro umejo in v njegovem jezika piSejo vsi tisti, ki imajo zanj delati; da bo ti gospodje sloveuskema nnroda ? dast In slavo; a ne pomocniki njegovega za-tiranja, potojeevanja in dokaz daSevne suznosti njegove.
K konea resuo opominjamo vse javne posle opravljajoce gospode, na) so resno poprlmejo slc-vendcine in naj se nikakor ne izgovarjajo, da ni-majo pripomockov, ker vsak vc, da se v sloven-Scino prestavljajo vse postave, imamo Slovenei tad i izvrstno vredovani jnridicni list „ Slovenski prav-nik", na katerega naj se p rid no narodajo, kajti Slovanom tedaj tadi Sloveneem se blizajo boljdi casi in dobri narod njaki bodo inieli prednost pred vetemjaki in mlacneft.
V GoriCI 13 septembra. — Necqj se snidejo nasi dezelni ocetje v dezelni palaci k posvetovanji, kako naj bi se odstranile tiste ovire, kalere so lani zakrivile, da se je nit zborovanja tako naglo in nenadoma pretrgala. Pojde tedaj za tof ali ima nsi slovenski jezik v dezelneni zboru dejansko enakopraven pestati italijanskemu ali ne. Cudno, da se mora to se le zdaj dognati I Mar se niso do zdaj vsi nasi dezelni poslanci, italijnnski in slovenski, v vsih sesijab potezali za enakopravnost v solah uradnijah in sploh v javnem zivljenji? Mar nista tudi nasa drzavna poslanca pri-pomagata, da se je potrdil §.40 drz. osnov. postav? Ne samo to, ampak slozno sta tudi podpirala v zadiiji drzavni sesiji sedanjo vlado, katere glavna
naloga je, mir in spravo narediti med narodt s tern, da vresnici enakopravnost v vsakem obziru. In pri vsem tern se bo se kdo naslanjal na pravico mocnejlega, ter branil zaslopnikom sloven-skega Ijudstva govorili slovenski v dezelnem za-stopu?
Dosledno bi ne bilo in se manj dostojoo za liberalne moz6, kakorini hocejo bill nasi italijan-ski poslanci.
Siner se nadejamo, da spoznajo, ce ne vsi, vsaj nekateri zraernejsi in pravic lejsi Italij^ni, da niso tirjaive slov.   posIar»cev nikakor  krivicne in prenapete, ampak sedanjemu casu in casli naroda j popofnoma primemein gledepravicecefdfwtotfe;; kajti  tako  imenovani  konkordat  I.   1809   med! italijanskimi in slovenskimi poslanci,   katerega su f hocejo nasi di-z.ti, daja levedno nc-kako predn-'St i Italijanom.   Skrajni eus j<»,  da   se ta   prepirnost I poravna;*po vsakein nacinu pa se mora to zgo-; dit; dostojno in castno za obe strnnkt.   Dejanska j popolnoioa enakopravnost mora obveljati v zboru: in odboru in potem tudi v dezelnem Lol*kern sve-tovalstvu.  Neobhodoo je in   pogoj  sprave mora; biti,   da  zasede d.r Pojer-jevo   inesto v soUkeen svelovalstvu sopet en slovenski odbornik.
Jutri ob 11. uri   predpotdno se ima sniditi' dezelni zbor, pa le za malo casa.   Vladni   p«ed-logi nam se niso   znani, niti ne   odbofovi razun nekaterih malenkosti.   Ali piidrjo  na dnevni redj tudi tista vazna vprasanja, katerih resitevje nujno' potrebna, n. pr. o javnih  zemljisenih   knjigali, o cestni postavi, o so!ah in posebso o preuravnavi kmetijske   sole,   o prenaredbt   nekaterih   doioet-b obc nskega reda in volivnika   itd. itc?. Hog si g.'i vedi! Soditi po pripravah nasega dezelnega nJbora ' bomo vsaj se lelo in dan eakali» da se re,isjo ta vprasanja,                                                                         ^
Drugi   odbori   so ze veci del   priobcili   in tiskanc med poslance razdelili svoje predloge, da • jib pregledajo in pretebtajo in da stopijn  pott-m pripravljeni v zbornice.  N;»»   odbor priprav^a se le zadnje   dni na vrat na nos  nujitin* predloge,. zastran   kmetijske sole in ccslne   postave, (drugi naj uakajo, ce jib rnorda ne napravi med sesijo;. { In potem naj pride pescica nassh poslancev sku- | paj, naj si razdeli   delo   med  seboj in naj  pre-1 tehta, potrdi ali zavrze vse — v 10 do 11 dneb j — med kalerirni se ho vsaj 4 dni pocivalo. — | Srecna dezela!
Iz Trnovega. (Gozdne zadeve). Samovoljnost
na§ib go^duib uraduikov je od due   do due  veLt,
prilastujejo si vedtio n<ivtb prav ie,   ki jun nkedur
uiso  sle, samo zato, ker je naA kmet   prep»ni2c;t»
prepofileven. Da, ponisnost je najvec.i nf«reca hj»
Slovencev. Da o drazem utidrim,   n-.ij  vum It? {i*>-
\ vem, kako uas znajo ti uraiotki (id'rati-Ttcioveem
J ie dovoijeno za denar pasii po c. kr  «tizdj;   «d-
I merjen jiui je zato pose ben prostor. (»or,"e p.», ak«»
j govedo mejo le prtskuei, z:>padi*l at kazni. k;jt«*r» u
j le boce gozdtii vitvaj n.ibuiti^iiavadita   p/tih pd
I uinarjev. A to nij sesuidosti. Cuvaj If t«z» v (ivrtct
j pri okrajnem glavaistui, in za put mtt iwutA* pia
t euti At* 4 j,1* ^Je a«» postaveV In Trnme: bi *meli
j pasti svt>j-i govudo. zustouj po stanb prav;c.ih!
Uorj6 ii.tdim vozmkutn, kedar grtnlo pod mit-nico (strango). Za vgako luutuanjJio rev ga. lUJtut-car kazuuje iu to spot po svojcj lasturj \«lji, »4j
mituicar nij ie blapec, ampak tndi absolotni sodntk. In kam gre tisti denar. akoje mitniearnezanesljiv? Kje je li najmaajsa kontrola P
* NaSi Trnovci igejo tadi japoo, oglje. PlaSe-vali so piej od vsake iganice (foroaie) po 5 gld. v c. kr. denarnico. Alt je tadi to pravieuo, nodem praiati, a vedel bi rad, zakaj se mora sedaj od pura goved (ne od voza) po 50 uovcev pla^evati. Cq tedai kateri s tremi pari goved voz japna pelje, kar je pri nasej malej iivioi prav lehko mogole, pla€a tedaj samo za en woz poldrogi goldinar. Kje koli na Bveta je mitnica tako draga? Govori-te, kje? In taclh izgledov na ttsofie, ako jib le bocete! Zdaj nekaj drazega.
V  poslednjem easu so dobili nizi gozdarski nradniki .pomoc od .30—100 gold. Zoper to ne bi iine' nic p tvedati, saj sum prlznuvam, da ni nihee tako bogat, da ne bi mogel tiste krajcirje hbra-niti-a razdeUtev jc bib krivicna. Tu |e vladalo naiiflo narodnosti. Ncmci iu nemskatarji »¦• dobili, Slovenei nic. Ako hot'ete, Vara priotu'tui imena* Ne vem, je li to nakljuoje, ali s«> rm slovenski i-uvaji manj vrcdni nego Vi tujei ? Go.*pod,i Ruu-scber (ki se *cas*b rad Slou'iiea fai'icU) in Jrtt-mer giivoiite ! Govorite, zakaj nti; dili dru^im pt>-m«.-dt Antonu Pcrg.ir;u pa »e? In veml-ir v«4to dtibro, da v.sled bolne dru^ine, nij nj»*govo nl mjo prevtc na dobrem- Kje pravici, kje p'Mtenji*! D i-ties naj bo zad^sii, morda Vam podum v prtliui hc zanimivejSe date .'
(Z Ljubljana «. Mpt. (hv dap:, S pnzornostjw, se atraboui so kranjiki in goriski Slovfiict gled di na izid dolenjefttirahtb in kurosLib viditi-v, Iztd je v*acemu zimn: v okraji mdrib^rsktm, v katert'in so Slotenei VSI sUli kakor «kala, propali m, v Beztcak so pa v«led pieslabo ogitaeijC iu med-sebojuega prepiranjd en Ktski izgublb. M.irsikedo jc na ttbiima vzdibnil: „ TomAica ml" Na. Ko-roAkem so 8lo\euci dobili g. Einipiclcr>ja /a poslanca, ki se je v dezelnem zboru ie enkrat nc-prefttraiicoo za uarodno pravo koro^kib hioveneev potcsal.
Tern vec nas ie raueaelit siooci atedeci telegram iz Urna: „ Vctikoposettuiki vsi federalist!.— V mestib pribortlt H novih aedeiav. Vclika vecioa v dezelnem zbortt n» duhcj straui!"
YeiJkopos(.'*tniki nioi..v«iki wo tedaj odlocili K>j pruti centralumu, reiili A%atrijof onvelili #iu otvo-itodili tobko let teptano zastavo slovaustva. V Ue-icUn-m zboru moravskembodc Bt«ilo67 federalistov proti 3J n»t«vovercem.
Viled tega je io v Ljnbl;ani vebka ktaveni<»tt v ii^mearsKib krogfb; poparjeoi tckiijo naiii kul«a* mnonei «emsertje. kak»r bi ie gotovi bti, da je njim i «jiho\iiu aviuLenc»podp!aiarjcm itvitcepiC, * katerim so po oas mlatdt hjer iu kedar jo biU k mogocc. — Ako bo*j «luvaaski dade, prav blizo smo ti^tej dob*, v katerej se bod*> spolnilr bcnede pesnikove: M Braije mill, dotl'je joka, wajkaL»Ia-va vec ne api \"
Da j« dr C«ita di*Z9lat gtavar i ir.Ci'.ni «!iwr v dveb tbese>b razpn4^en im podlagi nove^a »*-Iit— nega reda. j»* le defiuHivbo sktenjeno, v»leJ tega dobimo siovensko mentno »tart»*tt*«lvo
Velik** newijo vxba'ta pritnka^jitb ri.k-.Hlelcib iu obrin«ksh pofl-ipan;e Ijablian^kc branilRT^ ker so se kljiivarska io tnti-mka deb ta u>»%»» *caUo narui'da rajr na Don^ji, n^gs bj »• softivM;ai:o;u privoACil /an'aiek. T« ^»tt*vi» in |fpi». p-:»-|*;»-» *;^ pomtislimo, d& im*|t» r»k*'defei in ohrinikt \ bf.»j>ii-n»ci niS.'ietu'ga dok»t dcn-rj.i. Ti h.;:J»j.i-.ur»! ?» go»p'--dje se morebsu ««* d^>tn:*bj'>» d.» tt H't*»,njA p:«2o%i*jv „ an^ira?imr>t!", da \l<f\kr&* «-¦¦'*'! t«"5uk velikooemiiki ,.an!»irtb".
V  okohc: Ijanljamiki »•» *d»j »»'!j«k«u/, ko-j*k se vdfteiuje]i» »!n\aiwki p««*k Hi;$ai<L, drago-nerj» iu !ovc» \t Kuvomfita. MNo»iee"je|imcnnjejo
Edina Flegericeva, ktera mi dopada, je ta-le: I Prelepo prosim te,          Jaz iovec iz planin
Predraga zojiea ti;        Sem mebkega sreu; Zaljubljenih ocij              Ne sali ti se i njim      j
Ne v me obracati!          Prelepa deklicat               '
Konci zeleti bi §e bilo, da bi nasi pesniki | bili boij izvirni. Nahajajo se sem ter tje verzi, ki j prevec iivo spominjajo na PreStrua, Jenka, Mirana | in drnge. Edini Hiibar je izjeuia, razun v svojera pision do mladega prijatelja", kjer se je precej Prefiernove pisarije drzal. ~
2eleti bi bilo dalje distost rim in jezika, kar posebno Haderlapu priporacaKio. Da ueso sledece rime dobre, bode vsaki spoznal: smeje ~ najdete; doma — zagrebena, del — vzel, bom glasoo — Vila bo i.t.d. in infinitam.
Ne glede na te malenkosM v peoni§kem od-delku ima kujiga kot celota vendar se veiiko veljavo, in zagotoviti moreino gt izdajatelja, da nje-gova prepohlevna zelja:
„Ako pa 8 cvetjem razveselim le eno Slovenko.
Nij se razevelo zastonj, placau je dosti moj trud!"
se je ia se  bode Se v obiloej meri izpolnila.
Ne ie ena slovenka, ampak vse, kterim je U koli^kaj mari razvoj slovenskega lepoznanstva, bodo z veseljem po njej segle.
\a tudi tebi, mo^ka mladina, bodi prav zivo, iz
najboljsega prepricanja priporovena ta kupg.i mla-dib pisateljev.                                                     S.
Obfina zgodovina Jesenkova.
Ravuokar smo v roke dobili prvi del Jesen kove zgodovine za u'vla razrede sredo;ih Sol. Ta del obsega zgodovino od najstarejSib dob do pro-pada zahodno-nmskega c^sarstva (1. 476. p. Kr.) Spisatelj se je pri razdelitvi tvarine ravn.nl po knjigab do sedaj v sole vpeljanib iu le % obrav-navo zgodovinske tvanue se je, kakor pravi v pred govoru, bistveno loci I od dragib Solskib knjig, ker xaaUml je zgodovino na zt^mljepis. Ta raxlika od knjig do sedaj v Solo vpetjauih je razamljenju zgudovine jakongodna in smese spisatelja na dobro \ imeti. V tej kojigi dobiva pri vsakem naroda popis njegove dezele, nje-nva zgodoviua in kratek pre-gled omike svoje ineato. V prav licni obliki besede je 8pisaielj avrstil v svojo knjigo na primernih krajih pravljice, avtekdote, iivotopise itd. iu tako res dal knj>gi nekaj, s eemur se drnge §olske knjige ne morejo ponasati in kar napravlja to knjigo prijetno za vsak stan.
Glede razpravtjenega pred met a se zdriuje mo vsakatcre kritike, prepus^aje to delo kakemu strokovnjaku in ojstremu sodniku. Kolikor naszadeva smo, prebralsi knjigo, djali jo iz rok bolj zudovo-
Ejut » tcm detotn s!ov<?nskegi um,i k» a ktorini k.«ti drugim emtke viste- Tobko kratkt^t razprav, ki t»bsega«o v raalom pmstorn veiiko Ratine, kar daja uc.ieiju pril^lnoat wrje obuvnavati jo z macj Mstvemmi dogodki, ncenc*"a» p.J, «; to zapt«ati; ko-likor kratk. stavkov, ki napravtjajtt spisateljev jezik priklauen atovcukena siuga io rasnmlnv oeeiicem, vse to visa kojigi vrednoat. K tenia pnbaja se, da razua Verto%e>ve zgodoviae ine spsscamo se niti v Untiko te knjige) aimamo tg<nioMue v slo-venskeui jezika. in da se tadi zadoja ne <& r.ibift jiri podaka zgodovine v nizjib giuioazijab to real-kak.
Jesenkova   zgodoviua,   duitudi   spisana  za
srednje sole, bi se ae smela prezirati tudi drugod
! kakor  v  m>skib   in  lenskih   pripravnisaieab   za
t Ijodske ucitelje iu uefteljice, omisliti bi si \o moral*
drnstva, kojilnice,  ljudski   acitelji   in  aplob   vse
slovenske diuiine.  Njena cena Cp° SO  soldov za
posamezne iztise, po  70 soldov,   ce se vzame na
; enkrat 10 iztisov pri pisatelji samem, ki o pocntui-
cah biva v Puljanah; posta Gorenjavas ua Kranj-
;skem, por.neje v Trstn) je prav   nizka; nadejamo
| ae toraj, da bo na5e sloveusko obemstvo z veseljem
| seglo po kniigi in navdusilo pisatalja, da dokouca
| v kratkem se ostalo delo.
I                                                                     --------------------------------
„ naie slovenske sinove " itd. Pied prihodora je bii vsakedo radoveden nje videti in sliSati. — Cu diti se je pa moral vsakedo, eulsi, kako so ponemeeui in v narodnem obziiu zanemurjeni. Po ulieali ni bilo sliSati, ce ne ,. bogezdebiti" ali „ bozdeu " in euako, toda le malo, prav malo slovenski, tudi pri taciii, ki so nemScme popolnama ne/.mozni. 0 castnikih, ki so tewm krivi— bom tibol Vzrofc tega je vlada, ki viiknje cisto slovenske polke v poneuicena mesfa in nemske Tirole, da bi le po-zabili domovioo *n maternt jezik. Tudi Vk vetja pomenljvi „Draek von Obenl"
Godba je izvrstna, slovanska, ker so godci po ve&ni Slowwi.
^alibog, da je njibov poikovmfc zagriznen La-bon >z Dalmacije, ni tedaj upati, da jej duvoli v citalniei rgrati,^ nasprotnojoTiijepolhlji:t ka/.iu-ski vrt.
Politi&rii ra/,-k(I
neralni dezelni zl)or za dezelno postavodajo in za skupno administracijo, zraven tega pa bi ostali tudi dezelni zbori posameznih kronovin, pa le zarad oskerbljevanja premozeuja dotienih kronovin in za druga manjsa adininistrativna opravila.™ Slisati je bilo, da se l)odo popra-Sevali zarad zdruzenja v grape doticni dez. zbori; a v teli, kakor so zdaj sestavljeni, l)i vtegnila ta misel najti veliko nasprotstva.— Tedaj bi vze bilo loljs-e, ako bi se reC na Bunaji dognala in zarad tega se nam vest, da bodo dez. zbori le malo casa trajali, ne zdi neverjetna in tudi misel sama na sebi ni slaba, kajti istina je, da je treba pvestroj Avstrije po enein. a ne po desetih kooitih zaceti.
—.....-.......^.....- —¦ -r——- ~.....
porniki tolfieni pri Skutaru, se Yendar niso, podali, ampak pomaknili so se v hribe, kamor jim sledi ysa albaneska niladina.
Na TurSkem kmalo ta, kmalo tarn gon, kadar se pa povsod vname, potem pa ni6 ne reSi bolnega moza, §e vsa evropska diploma-cija ne. Le cuditi se je, da se niso §e zedinili nezadovoljui narodi balkanskega polotoka.
Razne vesti.
(Sokol ipavski) je napravil 8.septembraprav lepo besedo, kalere se je vdelezilo toliko l.udstva, kulifcor se je moglo st:sniti v precej prostoruo $i-talnicno dtoruno.-Burki „ Dva i»d\okata " so  bile
vze d<
Celi pretekli teden se je bila volilna vojua.— Ustavoverd so •»«' po*]uii'\;tli vsaeeira se. tako ostudnega ur«/ja, da bi bili zopet na vrhu ostati, a vse jim ni niP poiinuralo; slavno &> propali in Hdn smart »vu iniui*terstvo imu zdaj «!i>t«» p'dje, na kat< r«i zamori* strjati, dobro st'UiH Npmve in vsak^vr"thH^a iKiprmlkti.
V zadiij^m li«Jtu >nn' i/.r*«kli nad<», da b»"»di> zmagali fed<TaIi^ti la iiamdnjaki na AvNtrijsk«M»i, MMmv.skem in pn drazib (ie>!ah, danas /.anm-r*'ino poMi'ati, da u- /m^a M-ta\\<o\ preko-sila nas»* itadf.
Na Stir>k»'»i. AvV.rijskcm p>id Ani/o in na Kor«>>kem >.« dobiti ni-'i-r ustavi»vi>nn'/.i vciMno, a na Tir.*!>kHn, Sitb'bur^kcm, ^»r«nj»'in Av>trij-sk«,'Hif ^lezkew. M<»ra\iki*m so o>tali v v-iiki mauj>iiii. -« Po^'bno iMhaztia j«» bila zmajra narodne .stran^k*' na Mnrav>k«*in, kj«*r ji» dubila narodna stranka *m. ustavovcma pa le 33 glasov.
Na Sl«zktin, kji-r >«> d»»zdaj sedtii v dt-z. zto»ru s»k*»ro <nn\ u^tnovi-r.'i, ima zdaj iVdera-tistiVna stranka \rtUw. - Na d«»!»njem ^tir>kein w> p:i iiri^i bn»tj«- prt.pali v ¦•k«Mi>*i tnaribtirski in v Brf/.iah; v «dn-h bh vidiiuih okrajih bi bila Mtk»* zmauala $rar.»dn;i stranka. pa kakcr ksw,»» j»i vladala iM'«»liii<»<«f v |H*>t»v)janji knndi-dal«»v. - Britk** -ki^np* nas b«.d»» m^rda veinlar prt|M*lja)«> «!•! dt«*ipiitif' \u wiinnvti v pi^topanji pr^ti ^ovm^nik' ti;, Xa Kiir«»>kt*m s»« <pravili Slnvi h*n **dttif*^t k. Kittspi<d*T-ja v d»v*. zb..r, ho v>aj ta vrli n-irodfijak p>)vzdi^nil sv*j l'I.is za pravif** itasih zap«^>%*ni!i k'*r«<:kib bra?*«v.
lNta\ttt^rno »"a^?«pKp j*. zarad hlh zad-njih vo]:t*'V jak" p*»|»:irs»'ii»*; i«i v-a^eira sta\ka >*» nvaja tfrt*nkHs* an nvka ziu<*N!ija\u, ki «»** f>«) na\adi j»sdn-ri pr'.pad'-ii^'V.
Ki^r nam z dni?im z«iiratf ii»- mnrpj.-i, kn«v\ *t4i h»'V>> C»-l»- {H^!;»'!iiati in pasvui bitj, m* riij 5 ttamr»<\ da Imwjh s paMvin^fj»» naia« !j»-va:!j»- ZA'^^^ara «!»•!'» zuvrli, a v it-m **• m-'-'-i:-' »;»:•!•". ^prtv.'*, ^« m.im d*cuati, «'*»' n»* drajr;t«% p-» :.*«fl»-hi ^.rau- i <i*i->kn. kajti zara'i p»*i«"t«v trd««vni!»i^»-v n»* -'t?if i?i n»' n»*»n» v* ;;rt«»»ft*i l»*3ir*«r *-»'r»iu!i»- \rfrn** zv**^ih a^?nj«*kih drzaTijaniA. MbMi-rVtv • \# m»»ra l^» zaiVti p.»ti inpr«*d^'»aii. <*¦«. ji,.r.. pr^»a*?i in Aii"!rtJM v naj\HiV» n»"*r*<*ii" pahniti. (Hnip!ii>st ni::ii«-n.idMiih iiar.id.»\ bi M!a A\-tr;ji jako n*-?ama in na /a*Itiji- l»i nam l»il«« v^ t.iibsc. ka-k*»r \f Hia «ra nad\hd** tctudnih dec«*mbristov, ki nimaj«t >n*a za Av-rrij.* in ki \r vs*> mrzi, kar ni velik^-iif-ffi^ko.
Pojatr&ijt'tn -^ Miidejc» d««zf-lni zlK»ri; sJi^i .•*. da biwje trajal»» za^»danje d#-z, zln)r«»v le H-10 dni» t*i je toliko r-asa, da se rr^iju pro-racani in da se d<»vr>ij«» volitve za drzavni zb<ir.
Ta drzavni z?»-r pa lx»de h- zafaspit in bode tnijal h t«»liko eas». da se prenaredi ustava t t'edfralisti^noDi zmisln. kajti dr/avno-pravna  opozicija   pride le pwgnjiio v drt. zbor
pevske muS\ popoltiiina   kos. ^eleti bi lilo le, da yr          .-,           ,,         i t    i                   • i '•* *•'& J« i'1 1J« bi'Sede v spevoiciah, in posebnov
ivar se tire  gonskega dez. zbora smo mi j galjivib, raxlodiejii izgovarjala.V§a|oign .ftipan" ze veekrar izrekli, da se je bati, dane pridomo ; so se vsi predstav«ja»ci kai dobro olmeslf; ucllikc-«» sprave. ker so iialijanski  poslanei trdovratni I v."[a P« 8e Je gospodiena Z., v katerej smo zapa-v zanikavanjinasih naravnih in postavnih pravic! ziM i(i j?»rJl,»o n»;*- K'ko lepo sc paft glusi cista
in 1, t.A-o bode pri tijili prodrlo Imljfio spoz.iu- ? ^ ;;^;:^7;:lnlf.^^,i^i,> .USf' ,1.°8ebl11?. .He.d"r,J? l,     ,' .                    •              w   "P'cn'M'U11 njfzne iociee, pripizui BitieliljHii in sploll
nje; a nas to malo  bnira;   pravo je, na   nasi; primenio eaieii^uo \^cn\l\ Po besedi sejezivah-strain* in nasi  poslanci ne smejo in no morejo j uo plosalo d« ranegn jutra. pastiti, tla l)i se nam vzelu iiajinanjAa pravica. I          Se druga sijajnejSa veselica nas Caka v Ipnvi.
zast.mj bridi* vse nasprotovanje italijanskih po- J Wirtbsbaus    „0 Strnssbuig",  wO meiu  lieber
AuguHtiu" in diuge. Gusto prifiukujejo ce!6   iz Kodovja.
slancev.
Mi nismo in ne homo Italijanom nikoli iiobene pravioe kratili, ker sum si svesti, da se n<I>ravirnost ttuua p<» sebi kaznnje
Za jutri ji*  povabil
in italijan4a' poslance h konfereneiji zarad sprave. ™ Kadovedni smo sicer na izid te konte-rencije; mise prirakovanje je pesimisti^no; ze-linio pa vemlar, da bi nase poslanee vodila strajnost in po^iim, italijanske pa pravicoljub-nost in prava sMiboda.
Cast'pisjo eelega sveta s«» razii:ovurja o dva-kratwm   sbo-ln ni'insketra   eesarja  z liaAim v; Oa>ta|nu in Salebiurn. XemSki t'asopisi liorejo ' po sisi vidi'ti v tfin  sbuda  zvezo  proti Fran- i oozki in Hu^ki; ta zveza, pravijo, ima olirniiti mir v Kvropi.   - Lep niir t«k!                           :
Za mir ni potivha z\oze, katera skoro narav-" ii«»«jt kii«V na li»j Husko, Fran^ozko in vesoljiu* \ Slavjan^tv<i.
Nasi- miu-nje ]>a je, *la nasa diplomacija tieinski h zaf».» dvnmjeiii prijateljstvo Bismarka ; i.M%% <la zapabni* vraUi nasim prnsomanom, ka- i tJTi vMm» zugajo. da ^tnscjo sviiit'ene p:)dplat-o. j Vsak «b>bri Avstrijan mora zeleti. da zivimo v didirili razmerab / Xeinsko. pa tudi z dnigimi dr/.avami: kar m- j»a ti«*e zvez, j«' zeleti. da Avstrija sbdJ pniitiko pm<i» roke; to mi vsa-' kntt ptivdarjauiM in homo povdarjali.
ZaN» pa "< nadjamo. da ni prisbt v Sale-Mrifu d'»   tiobi'iw jHizitiviH'   alijanee.   k«*r taka ;i!ijaura bi znata   Avstriji ]»c»ifubna   biti in ne nii*r<ni" •»! mi^iti zv«vtega   minNtra, kateri  bi ¦ j<» hot id in in^jr''' zaurovarjati.
Ilobi'invartu sij zaiuon'ino dati sprifalo didiri-tfa Avstrijtina i1! <«n je tudi gledal za k*i!is4* v Salrbuirn.
Na Fraueozki'm j«* bil zadnji •'as naj bolj va/.«»ii d«»'zod«*k ta, da j»«  uarodtii   zbor potrdil. Thiers-a   kot   prvosednika  francozke  republike. j do  tisi*-tfa   fasi. k*» s«» bole   volila nova kon
(Odlfkovanje) Go^podu ICacafuru iz Tomina in gosp« da Francetii Ourinu, biUemn ^upanu  cer« de/oliii   'rlavar  naSe ! k'jaiwkoiuu jo Nj. Velifnusivo podelilo zlati kr&eo * '           *'   ; za zaslnge.
(U6ite!j za gozdorejo). Vlada je obljubila, da Iwi'Ai dodati kuictijski huv v Gorici enega uditelja za gojzdorejo na drftavno h trow lie,
(Vabilo). Odlior stdkannke (Htnlnico vabl pri* ja/.no vse roUotjiibo k bcsudi 24. septeinbru t. m. Zaeetek ob 7. vvvbav v Verdikonovi dvoruni. Med posaimv/.iiimi torkanii programu iuigro „Telegram" svini vi.jartku godba. Po vcccrji pies,
V8topina k besedi, k pleau  60 novcw, ODBOR.
(Imenovanja) Znani rodoljub, gosp. profcsor S.)l;»r je hncimvan za Ardskega nadzornika za Kranisko; stein cinom je ministertvo pokazalo, da boee Slovonccm vcndar pvavicno bili. Mi dastitamo g. Soiar-ju, pa tudi Kianjcern, ki |dobijo tako iz-vrstuega moza za svojega solskega nacelnika.
o ob6nem zboru polit. druStva So6e
dne 10. avgusta 1871. (Dalje). Tajnik Klavzar pnvdarja zalostne dejanske razmcrc v uradnijab in solab. Slovene! si dosti prieaknjejo od scdanjega ininisterstvo in izlasti na Kranjskein Morda tudi kaj dobijo. Bog daj, da bi! Toda do zdaj se ne inoremo ponasati, vsaj pri nas na Goriskem ne, da sc nam je pod novo slado nase slanjc zboljsalo. Poglojmo ne-koliko fakliene razmere v nasib uradib in solah. Pri nainestnistui v Trslu se ni nic spreinenilo, ces. nameslnik je lujec, njegovi svetovalei tuji in uradovanje je tudi tako, razun posamnih tis-kanih in nctiskanih okroztiio, ki sc razposiljojo med Sbtvence. hi okr. glavarstvu v Gorici sc jo celo obrnilo ua slabso slran. Poprej se je ! ze precej   dosti  in   dobro   slovensko   dopisavalo
•__*'   -    A....«»»!.....^.%    In   «IimiiL-ai»<      canm   oa   nnatuli
stitnanta, ali nstavodavni zbor.                            .      ,                                                    ,    .
S t*-m rinoin je pokazala Francozka, da se ¦ nasim zopanstvom in strank^am; sedaj so postab hor* mirno vn»diti in pred \ma le<?iti rune,! slow dopisi bclo mube, kalere se lc prav redko kater<» ji je vsekala Proska. — Thiers imajvidijo; pa se ti dopisi so navadno prav slabo, lepo,  «V tndi   mdivalezno   nalogo,   oteti   svojo I necuzumljivo pisani. To pa ne inowjnli drugace,
domovino projiada in postaviti temelj, na kat<»rem se bode zidala nova bolj moralna, manj slavua,  pa srerna francozka drzava.
Homatije v llimu niso imele Inidih nasled-kov, ker je 'italijanska vlada   energi<-no  posto-
in bode gotovo na to delala, da se odstrani ta' pala proti liberalcem in s tent zadnsila  komaj -------*._ .v.. :« j— -i..i-^ i. a.i—.....                  .... _i                    To(la 0„enj zmerom klije
nesrefen zbor in da se obdrz('» le delegacije, v katere bodo pe^iljale razne dezelne gmpe svoje poslance, da sklepajo o skupnih zadevah.— Mi si namrer zamoremo misliti preustroj Avstrije v federalistienem zmislu le tako, da se napra-vijo 4 grupe po narodnostih, namree: {Jesko— Moravsko— Slezka, Galiska, Nem§ka, obsegajoca vse nemSke kronovine in pa Ilirska.—- Vsaka ^rupa bi iniela svoje  nainestni§tvo in svoj ge-
razneten plamen. pod zerjavico. —
Poroea se tudi iz Rima, da je pape^zbo-lel, ter da so zarad tega vze vse pripravo go-tove za volitev uovega papeza v konklavi.
Na Sbrskem se bode otvorila skupSftina 17. t, in.
Na Albanskem sa je vnel punt, katerega Turki brezvspeSno mirijo. Dasiravno so bili u-
ker ni pri teen, skornj samo za Slovence po« stitvljenem uradu, nobencga uradnika, ne kon-cepluega, ne manipulanta, kateri bi znal pravil-no slovensko pisali, — Enaka se nam godi skoraj po vsih drugih uradnijah nasega okraja. Tako smo z^ r,a sempaskem taboru lozili, da imamo pri nasi c k. okrozni sudniji preisk«valncgn sod-nika, Halijana, bleri ne zna nio slovenskega —¦ 'ima pa dan za dnevom opravili se slovenskimi strankami. Menitevda gajenova vlada preslavila? Kralko nikar! Se .dan danes s'uzbujc v cna-kem poslu, da si je to ne le proti vsemu zdravemu razumu, ampak cel6 v nebo vpijoca krivica, katera se nam Slovencem g«di. Preis-kovnlni sodnik - pa   nc   znati ljudskega jezika!
I tako pust6 tudi v Kanalu sodnika v kazenskih zadevah, kateri ne zna nasega jezika.
Kaj bom govoril pa o imenovanji aovega solskega nadzornika, kateri je poklican, da pazi na nase sole in kako se v njih poducuje in napreduje? Postavila je vlada na to velevazno mesto moza, tujea, kateri ni zmozen nasega jezika in tudi telesno nesposoben, da bi tnogel okskovati nase, zlasti gorske, sole itd. Naj spregovori.n h koncu le o novih oblastnijah, katere so postavljene za preuravnavo zemljiscnega davka. Nek paragraf v duticni postavi doloeuje, da morajo biti oprav-niki pri teh komisijsh-v prvi vrsti domacinir vselej pa tako osebe, katere znajo jczik dolicnega okiaja in poznajo dobro njegove zemljileene in kmetijske razmere.
Koliko se ozira vlada na to gotovo modrn in prepotrebno dolocbo, ve izmed nas vsaki, kdor pozna sedanje opravnike omenjeno komisije. Najvaznejsa opravila so se izrocila bodisi tujccm, boflisi tpokojenim gospodom, kateri so ze v drugih sluzbab oslabeli, vecidelj pa takim mozom, kateri poznajo kmetijske in zemljiscne razmere le iz uradov inknjig, tako da bi se lehko reklo, da se je hotelo s to sluzbo nekaterim milost aka/ati, nekatere pa iz druzih sluzeb, kjer niso morda vstrezali, po tej poti odmakniti.
Vse to pa dokazuje jasno, da se vlada ne ozira na dezelne potrebe in razmere, kedar po-1 deluje javne sluzbe, se manj pa na narodne nase pravice.
Dp. Lavrid pazlaga potcm v dolgem govoru vse, kap so nasi slovenski poslanci v raznih se-sijalt dezelnega zbopa in v oclboru storiii in kako so se poganjali, da se enkrat pravica podeli na-semu jeziku v ursdnijah in solali, tudi opravicnjc izstop svoj, §g. Dra Zigona in Doljak-a iz dezelnega odbora v brambo narodnib pravic. Ce se ni dosti pridobilo, kriva so bila ministerslva, ka terim ni bilo vsed" zadostovati prnvidnim tern tip jatvam. Vendap se je doseglo nekaj; po uradni-jah so sem tep tje uraduiki, kateri zacenjajo vee ali manj podpirati napod. Razvija potem razmere sedanjih uradov in sklene, da je glede na vse polrebna zadnja tocka nasega dnevnega reda. — Toda sedanjim gospodom ministrom in vsem, ki delajo za narod, mora narod sam pomagati in mora v ta namen vedno tirjati od gospodov, ki javna opravila za nas opravljnjo, naj slovensko pisarijo ; so saj fo Slovenei obljubavali po vsih ta-. bo rib. Z ozirom na to predlaga resolncijo „ Slovensko ljudstvo n&j samo dejaiisko lirja od vlad-nih organov in od drugib javnih opravnikov, naj se Slovenei v slovenskem jeziku poslujejo. "
Gosp. predsednik opazuje, da se je gosp nasvetovalec ze med govorom od pravega pred-meta odmakni! in da ne more dovoliti, da bi se glasovalo o predlogu, ki ni na dnevnem redu. Ugovop Dr. Lavp.eev, da je njegov nasvet se zad-djo tocko v ozki zvezi, ni obvaljal
(konec prihod.)
Kmetijske in kupcijske vesti.
Veliko upanja smo stavili na letosnjo trgat-vo, nadejali smo se, da bode dosti grozdja, torej obilo Tina; ali oa§c '2elje ne bodo se spolniie §e blizo ne. Nepreaebonia nam su§a mort naj lepsa polja, oaemogla trta si ne more veS pomagati. Na Krasa je tako suho, da pcijc od drcves pada in Ijudem vode pomanjkuje. Okusoega terana»Kra§ev-ea prve nade—bode prav main; siari dobri teran ae pa placuje po 28—32 gl. V ipavski dolini je malo botjse, tudi tam je su§a veliko fekodila, v nekaterib krajih jej je pa ie toca pomagaia, enako slabo ie z druzimi piidelki. Na Forhmskem je ze bolezen vejiko grozdja pokvanla, in potem pa Se sn§a, tako da je zdaj crno vino po 21 do 25 gl. kvioc. V kinalski in roeinjski dolini ni trta ze zafietkoma kaj dobro knzala, Skoda, ako bi ne pridelali dosti „cividinatt, tega kaj dobrega in zdravega vina, posebno primernega za gorke me-sece s ki8lo vodo, ki je pa v kupcijiSeinaloznan.
V .goriSki okolici ni ravno tako slabo; toda odposiljajo se ie zdaj celi vagoni grozdja na NemSfco^ in drnge kra je; bi pa skoraj bolje bilo iz njega vioo uapraviti, ako le pomislimo, kako sdaj vinn cene stoj6f pa po kako nizki eeni se grozdje prodaja. DornberSko vino je po 16-18 gl., brisko pa eld po 18 -20 gl.
Vse kaze, da letos bodo Tina draga, kerpri delafo se ga bode le za doraaco rabo, ga torej pride tudi malo v zooajno kapcijo. Kdor ima kaj starega, naj si ga Ie hrani, prodal ga bode labko in po dobri eeni.
Cenik raznep blaga.		
na Qori&kem irgu.		
PSenica nova polonik      po gi.   3— do gl.		3.30
KeL        „        .»               „      1.95	„	2.25
Tursica            .,               „      240	t,	2.50
Jecmen, pehan  ,;               „      3.20		3.40
r.     eel      „                „      180		1.90
FeM   .   .   .   „               „      2.50		3.—
Rajl, prve vrste, cent         „    1250		14.-^
,.    drug©  „      „           „    1050	ti	11.50
Oves, star   polonik      -     ;f      1.60	n	—.—
, „   nov       „               „       1.30	,f	140
Seno       confc   .   .   .   .   „      1.20	tt	1.25
Slama       ,.....*.   „    —.90	f1	1.—
Slanina (speb)   .   .   .   .   „    32.—	it	3250
	•»	3.—
Moke mlinah v Straikah		
Moka pSenifina A (Auszug)J  - cent  po	&	13.75 12.25
n     »    in           f „	f*	10 75
»      IV             ( 3    „		9.75
V             1 OT		8.75
Moka rezena srednja   cent po gl. 1.—	dogl	. 8.~
„        „    naj lepSa „       „      8.—		9.—
Moka nova turSicm   „      „       8.™-	»»	._.,—
Otrobi drobni              „      „      3 30	ti	—,—
„     debeli               „       „      2.90	n	—.—
,    Poslano.) Slavno glavno postno vodstvo v Trstu!
Dnc 4. 8eplcmbra smo poslali si. vodstvu shvemko pismo « alovcnskim napisom. 8, t. m. pa dobitno odgovor, toda vze nemf/ii napm je kazul, da je tudi znotranje pisano v nam nerazttiancm jeziku, zarad tega smo isto neodprto precej nazaj poslali.
Nazaanili smo via eokrat *I. vodstvu, da ne bodemo nikdar sprejeli nmtfkega dopisa iz onih mest, katerib dolinod je, ravnati as po ravm-¦pravnosti in takrat nam je tudi koj doSei sloven-ski odgovor.
Zakaj se je to sedaj opnstilo ? Svetcjemo at. vodstvu, si v prihodnjc prihraniti slebrni neroski dopis, kajti tficnga ne bodemo nikakor vzeti, zarad tega hi bila le nekoristna potrata dasa, ob one.o opomnimo pa tudi na §. 19 temeljnega drzavnega zakona.
GLAYM   ZASTOP    „SLAVIJEM V Ljubljana, 8. septembra  1871.
Jar. Lad. foniv.
Ta pot, si soprugo iskati je pri nas Sio-vencih nenavadna, a kdor je preoblozen z oppa-vili in mora cele dneve po gozdu dirjati, k»kor jaz, nima easa seznaniti se z lepim spolom. Kep pa nocem star fant ostati, se posluzim te novo-segne poti.
Jaz sem v naj iepsi starosti (33 let), imam dobro eesarsko sluzbo, bora tudi nekaj od hise dobil; kar se tice mojib Iastnosti sem dobrega bumorja, kakor sp.loh .naravni. ljudjer izyrstnega zdravja, krepke postave in, kakorjni drugi ppavijo, prijetnega liea.
Zeljim si sopruge, ki bode po mogocosti enakih iastnosti, posebno pa dobrega bumorja, srednje postave in prijotne znnajnosti, pa mora biti dobra Slovcnka, ne prestara (k vc6emu 25 do 26 let) in mora imeli tudi kaj cvenka, to je naj?i»anj 5000 gl., fie je bogatejSa tudi ne Ikodi.
Ti-te gospodietie, ki hocejo ozt jemati na mojo ponudbo, naj blagovolijo poslati svojo do-ncno zaprlo pssmo s fotogralljo pod napisom: f, D. na vrednistvo ..Soco", katero mi bode vsa pisma post Jo.
Priprailjen sem na zahtvanje tudi svojo sliko poslati.
Tajnost zagotovljam se svojim postenjro in znacajem.
29 let star uradnik, z letnimi 800 gold, isce si po tej zdaj precej navadm poli neveste, k«»r ima premalo znanja mod zenskim spolom. Nevesta zna biti dekle alt vdova bpez otrok od 18 do 35 let stara» Pri izbiranji se bode gledulo vee m dobrc iastnosti, kakor na lepoto.
Ponudbe, i nulaiijcnim popisom vsch iastnosti in okolnosti in pridjano Totograftjo, naj se bingovotL rckomandane poliijati pod napisom ,,K. — am — •• vrednistvu „8oee", kakor hitro inogoce.
Tajnost se zagotovljal
^#l«f!
Slavno uredni§tvo „Primorca" v Trstu!
V St. 16. „Primorca" me obdolzujete agitn eije proti isteuut, to §e na nepoSteo nacin.
Za to (ibdolzenje imam le ta «»dgovor:
„ Jaz sam sem bil mcil prvimi mirotniki vPrimoreau in sem do danes; — puamiea banke „,Slavija" nabirah je za njmja naroank? in ga podpirala z marsikterim ilaiikom in mnogimi ajiasi in da bi bil jaz zastopnikom zapovedal, proti &i-sopisit agitirati in da bi osobno ravno tako poLen-jal, je ostudna ,.laS,(.
Toliko za odgovor proti nnpauu moje osobe z opazko, da se ne spuscam v nikako daljso po-lemiko.
Kar pa se tice opazke o banki, moram si. arednistvu svetovati^ to pac opttstiti, ker bi bil sieer prisiljen pred sodnijo zahtevati natanenejega razjasnenja. —
V Ljnbljam 8. septembra 1871.
Spoitovanjem
Jan. Lad demy.
*) Za take dopise ne prevzame vredntstvo nobene od-govornosU.
Dezelna kmetijska Sola ? Gorici ima ne-koliko cento? prav lepega krompirja na prodaj in sicer:
A. amerikanski zgodnji-rozni kromptr,
,    ki mi'seca juiiiiu zv dozori — i*u fuut stane |     15 sol.
! B. doma6i zgodnji, boli krompir, an funt >taue |   ;> sol. C. velikanski. Marmontski krompir «n  funt
stanp 4 stiL '        Kupci naj se o?lasijn. pr*j h> m^ar-nV, pri za^a.snt*ni   vodstvu   d*'2»*liie   kuirtljske   ?»ole   f ¦ Oorici.
l.ckaniira (specarija) Kcrpan-! Poli tik ^osttlnice 3. kron priporoca iStapn proti kataru narojeuo po Dr. ! Poffafnik-u in   dra«fe  lekanticm» iz-
I tlelke. katerili korist je olide poznana.
t                                                                                                                                                                                                                                                      _____________
,-------------------------------------------
Ll«tatet oprtvalitvt.
Gosp. Simoo Gaberiiik ˇ Ajdor§itiu: Do31.d€cem1>rt ie 30 soWov. — Gosp. France Zaili r Tomina: Do 31. de-cembra m Vas in tovaria se 12 soldov. — Gosp. Miha ^Ma-kuc t Dolenjera: Vam poli!j»mo list od 1. julij* naprej, t* 3 fetrtletja, to je do 31. nutrfa prihodnjefa leta, se 50 soldov. -— Gosp. Jmez ^vletid v Sorodnjah: Vam poiiljamo redno!— Gosp. Blaie PerniSek: Vas aapis smo prepoxno dobil}, danas smo Vam poslali tadj 10. list. — Holoferne* : List smo Vam poslali!— France na Gori: Ne Mi si glave zarad naroCnine! Knjige so v redu!— Monsieur J.F.k Vu» Vicentina: Kons avons fait ce qui etait de notre detoir, la poste en sera la cause; pour etre surs que la feuille vous arrive, nous avoas cbange 1* adresse! —
Izdajatelj in odgvorni vrednik: TIKTOR DOLE^C. — Tiskar SEITZ v Gorici.