Veselemu
človeku se zdi vsaka travica cvet, žalostnemu vsak cvet trava.
Finski pregovor
n	13
	
Številka 9 Letnik 50
Cena 15L- šil. (150,-ŠIT)
petek,
6. marca 1998
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
Če bi šlo
po Sicklovi, še mineralna voda ne bi smela ponikati.
Pepej Pototschnig
Schussel: sosvet je zastopstvo manjšin
=	■	^	Stran 2
F°to: Franc Sadjak
Dvojčka.
V nedeljo, 1. marca, sta se Andreji in Marku Čiku iz Libuč rodila dvojčka Fabian (na sliki levo) in Dominik. Srečnima staršema in prvi hčerki Romani ob posebnem dogodku od srca čestitamo, dvojčkoma pa želimo vso srečo in veselje na življenjski poti.
POLITIKA
Gradec ne priznava štajerskih Slovencev, urad zveznega kanclerja pa jih noče več poznati.
Stran 2
—
Mohorjeva ljudska šola v Celovcu
Dnevi vpisovanja za naslednje šolsko leto:
9. marca 1998 (11.00 - 12.00)
12.	marca 1998 (10.00 - 12.00)
13.	marca 1998 (14.00- 17.00)
IZ NAŠIH OBČIN
Suha. Urad zveznega kanclerja ni izplačal podpore za dvojezični otroški vrtec.
Stran 9
2
Politika
Politika
Mag. Janko Kulmesch
Komentar Našega tednika
Naivno pričakovanje
Bližajo se deželnozborske volitve in bil bi pravi čudež, če večinske stranke ne bi skušale voditi volilnega boja na hrbtu koroških Slovencev. To se je dogajalo pred vsemi dosedanjimi volitvami in ni treba biti prerok, da se bo ista igra ponovila tudi pred prihodnjimi.
V resnici se je že začela. Svobodnjaška frakcija je vložila predlog, deželna vlada naj preveri učinkovitost dvojezičnega šolstva. Svoj predlog utemeljuje s statističnimi podatki, po katerih obvlada slovenščino samo 23% prijavljenih k dvojezičnemu pouku, medtem ko je 53% sploh ne obvlada (23% jo obvlada pomanjkljivo).
Iz tega sklepa, da zakonski pogoji za dvojezično šolstvo niso povsod izpolnjeni. Ro mnenju svobodnjaške deželnozborske frakcije (in KHD) pripadajo tisti, ki pridejo v šolo z dobrim znanjem slovenščine, manjšini, ostali pa večini. Zato naj bi imela pravico do dvojezičnega pouka samo četrtina prijavljenih; ostale 3/4 prijavljenih se bi smelo poučevati slovenščino samo v obliki predmetnega pouka oz. kot tuj jezik.
Gre za trditev, ki je več ko iz trte zvita. Sicer drži, da je manj-šinskošolski zakon namenjen slovenski manjšini, vendar nikjer ne izrecno piše, da lahko obiskujejo dvojezični pouk samo tisti, ki se priznavajo k slovenski narodni skupnosti. To že zato ni mogoče, ker šolske oblasti nimajo pravice, da bi preverjale narodno pripadnost prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Poleg tega predvideva novela manjšinskošolskega zakona iz leta 1988 za učence z nezadostnim ali pomanjkljivim znanjem slovenščine posebne pospeševalne ure.
Nekaj drugega pa je vprašanje, koliko je sedanja praksa dvojezičnega pouka primerna
za čimbolj učinkovito poučevanje in učenje slovenščine. Brezdvomno bi bila nujno potrebna seriozna znanstvena študija, ki bi odgovorila predvsem na vprašanje: kakšna je po treh letih dvojezičnega pouka jezikovna kompetenca tistih, ki pri vpisu v ljudsko šolo sploh niso znali slovensko? Kakšna tistih, ki so začeli obiskovati dvojezični pouk s pomanjkljivim ali pa z dobrim znanjem slovenščine? Kje so glavne ovire za čimbolj učinkovito poučevanje in učenje slovenščine?
Deželni zbor je soglasno sklenil, deželna vlada naj poveri znanstvenike, da preverijo učinkovitost dvojezičnega šolstva. Nekateri iz tega sklepajo, da je s tem uspelo zaustaviti novo svobodnjaško ofenzivo proti dvojezičnemu šolstvu. Pričakujejo, da bosta merodajno besedo imeli stroka in znanost in ne politika, poleg tega pa se jim zdi splošno politično ozračje (senza confini, evropska integracija,...) dokaj ugodnejše kakor npr. pred 10 leti.
Ne glede na to, ali bosta znanost in stroka sploh znali (pripravljeni?) odgovoriti na ključne probleme dvojezičnega šolstva, je že trenutno več ko jasno: zadnjo besedo bo v vsakem primeru imela politika -njo pa v prvi vrsti zanima vprašanje, ki zadeva zaposlovanje učiteljev. Haiderjeva F se dobro zaveda, zakaj je sprožila to razpravo ravno pred dežel-nozborskimi volitvami.
Kdor upa, da se ji bosta SRČ in OVP izogibali in prepuščali odločitev stroki, bo podobno razočaran kakor tisti, ki so leta 1988 do zadnjega bili prepričani, da dunajski parlament brez njihovega pristanka ne bo mogel novelirati manjšinskega šolskega zakona.
Šolstvo. Tudi tokrat bo imela zadnjo besedo politika in ne stroka.
Dvojna morala avstrijske manjšinske politike: na eni strani zahteva priznanje nemškogovoreče manjšine v Sloveniji, ne glede na njeno številčno moč in aktivnost, na drugi strani pa noče priznati štajerskih Slovencev, čeprav so njihove pravice zaščitene z Avstrijsko državno pogodbo.
Že dalj časa se razpravlja o priznanju štajerskih Slovencev. Obstaja Kulturno društvo „Člen 7", Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 jim zagotavlja enake pravice kakor koroškim Slovencem ter gradiščanskim Hrvatom, štajerska deželna vlada pa je leta 1990 ugotovila, da ne obstajajo kot narodna skupnost. Sledile so številne intervencije CAN, zavzela se je zanje Republika Slovenija s predsednikom Kučanom na čelu, za priznanje so se izrekli vsi sosveti in spomenica njihovih predsednikov - v zadnjem času pa je nastal vtis, da išče pozitivno rešitev tudi avstrijska zvezna vlada.
Urad zveznega kanclerja je namreč izdelal osnutek uredbe, po kateri bi štajerskim Slovencem zagotovili mesto v slovenskem sosvetu. Število članov sosveta naj bi se zvišalo od 16 na 18, eno od dodatnih mest pa naj bi zasedel zastopnik Kulturnega društva „Člen 7". Osnutek uredbe je urad zveznega kanclerja posredoval tudi štajerski deželni vladi; njena naloga je bila, da k osnutku ponovno zavzame stališče.
Stališče Štajercev je bilo tudi tokrat negativno. V Gradcu so mnenja, da ne more biti govora o štajerskih Slovencih kot narodne
skupnosti, ker „ne manifestirajo skupinske zavesti". Nadalje menijo, da za narodno skupnost nimajo reprezentativne organizacije. Priznajo, da je pri ljudskem štetju 1991 na avtohtonem naselitvenem območju (okraji Radgona, Lipica in Deutschlandsberg) 127 oseb navedlo slovenščino kot občevalni jezik, vendar to za Gradec ni relevantno; štajerska deželna vlada pride v svojem stališču do jasnega zaključka, da pogoji za razširitev slovenskega sosveta niso dani.
Kot zgleda, je Gradec s svojim odklonilnim stališčem glede priznanja štajerskih Slovencev kot narodne skupnosti uspel tudi na Dunaju. Zvezna vlada je namreč prejšnji teden sklenila predlog uredbe, v kateri sploh ne omenja več štajerskih Slovencev. Sicer je v predlogu predvideno zvišanje števila članov sosveta od 16 na 18, kar je zelena poslanka Stoi-sitseva tolmačila kot politično priznanje štajerskih Slovencev. Klubski predsednik ČVP Khol pa jo je takoj popravil in menil, da o kakem priznanju ne more biti govora.
O predlogu vlade bo prihodnji torek razpravljal dunajski parlament.
Janko Kulmesch
„Sosvet je reprezentativno manjšinsko zastopstvo"
To trdi - po naročilu vicekan-clerja Schussla - visok uradnik zunanjega ministrstva dr. Desser v pismu kom. sv. Francu Rutarju. Dr. Desser: ..Trenutno je na zvezni ravni manjšinsko zastopstvo zaggotovljeno v obliki sosvetov. Ti veljajo kot reprezentativne korporacije."
Zbor narodnih predstavnikov NSKS je pismeno pozval kanclerja Klimo,naj pojasni, ali je Schusslovo mnenje tudi mnenje vlade. NSKS: „Sosvet je svetovalni organ. Slovenski sosvet je že na svoji prvi seji leta
1989 sklenil, da ni, ne more in tudi noče biti manjšinsko zastopstvo." Medtem ko imenuje člane sosveta zvezni kancler, je za NSKS nesporno, da o manjšinskih zastopnikih lahko odločajo samo manjšine same. NSKS opozarja zveznega kanclerja na prizadevanja za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev in poudarja: „Če bi se izkazalo, da je za zvezno vlado manjšinsko zastopstvo sosvet, ne vidimo več možnosti, da bi v sosvetu še naprej sodelovali."
Deželni zbor je na predlog svobodnjakov soglasno sklenil, da deželna vlada poveri znanstvenike, ki naj izdelajo študijo o učinkovitosti dvojezičnega šolstva. Kaj pravi k temu predsednik NSKS Nanti Olip?
„Sklep načelno ni slab“
Predsednik NSKS Nanti Olip pričakuje od strokovne študije, da pokaže tudi pomanjkljivosti dvojezičnega šolstva.
|^redsednik Olip se zaveda, da je svobodnjaška stranka sprožila razpravo o dvojezičnem šolstvu zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev, hkrati pa tudi poudarja: ,,Načelno ni slabo, da naj strokovnjaki preverijo učinkovitost dvojezičnega šolstva. Pričakujem, da bo z nalogo poverjena celovška ali katerakoli druga avstrijska univerza. Razprava pa bo imela pozitiven učinek za dvojezično šolstvo samo tedaj,
če bo celotna zadeva ostala v rokah strokovnjakov."
Od študije same pričakuje Olip predvsem tudi prikaz pomanjkljivosti ter konkretne predloge, kako te pomanjkljivosti odpraviti. „Učni cilj dvojezične šole mora biti, da se v šoli naučijo slovenščine tudi otroci, ki je prej niso obvladali." Olip poudarja, da bi v pouku samem morali ustvariti okvirne pogoje za govorjeno slovenščino. „V tem oziru ima dvojezična šola gotovo pomanjkljivosti, ker je odvisna od časovnega deleža, ki se uporabi za poučevanje slovenščine v razredu. Brez dvoma je to od razreda do razreda, od šole do šole različno. Vendar bi morali v praksi dosledno upoštevati osnovno načelo, na katerem temelji dvojezično šolstvo - da se poučujeta oba jezika v približno enaki meri."
Predsednik NSKS tudi odločno zavrača trditve, da so dvojezični učitelji pri plačah privilegirani. ..Dvojezični učitelji imajo isto izobrazbo kakor enojezični. Razlika pa je v tem, da poučujejo v obeh jezikih in da morajo zato imeti dodatno kvalifikacijo. Doklada za dvojezični pouk je v vsakem oziru utemeljena." Prav tako je samoumevno, da za dvojezične šole pridejo v poštev samo dvojezični ravnatelji. Olip: ..Ravnatelj mora biti zmožen, da sledi pouku tako v eno kakor dvojezičnem razredu. Poleg tega predstavlja šolo navzven, npr. na šolskih prireditvah. Vse to predpostavlja, da obvlada oba jezika."
Bosta NSKS in ZSO v šolski debati usklajeno nastopala? Olip NAŠEMU TEDNIKU: »Študija naj bi pokrila strokovno področje, ne delam pa si utvar, da
bo odločitev politična. Kar zadeva strokovno plat, ne vidim večjih razhajanj med NSKS in ZSO. Zato do razhajanj tudi ne sme priti, ko bo o zadevi treba politično odločati. Ko bosta deželni šolski svet ter deželna in zvezna vlada zahtevali od nas, da zavzamemo k študiji stališče, ga bomo tudi morali zavzeti. Pri tem si dvojnih ali trojnih interpretacij ne bomo mogli privoščiti. Ravno zato pa je nujno potrebna uresničitev skupnega demokratično izvoljenega zastopstva. Politična praksa potrjuje eno: v vseh pogajanjih je treba iskati kompromise in ponujati alternative. Odločilno pa je, da za to ali ono odločitev niso odgovorni posamezniki, ne glede na to, ali so to Smolle, Sturm ali Olip - odgovorno je lahko samo skupno zastopstvo."
Janko Kulmesch
DS „Koroška" se znašla v slepi ulici
Na občnem zboru DS »Koroška" niso vedeli odgovora na vprašanje, kaj naj bi bil cilj njenega nadaljnjega delovanja.
Delovna skupnost (DS) »Koroška" (ARGE Kamten) je zaživela leta 1995 - ob 75. obletnici koroškega plebiscita. Njen poglavitni namen je bil, da pomaga krepiti toleranco in narodnostno sožitje. Sodelovali so v njej pripadniki obeh narodnih skupnosti, cerkveni in strankarski predstavniki, za prvega Predsednika so izvolili celovškega notarja Arthurja RoBbacherja (znan tudi kot predsednik Cluba tre popoli), med najbolj »gorečimi" sodelavci pa sta bila Marjan Sturm in Ana Blatnik.
Delovanje DS »Koroška" sta zelo Podpirala deželni glavar Zernatto 'n njegov namestnik Ausservvink-lor. Zakaj? Kakor je znano, sta Zernatto in Ausservvinkler v vsakem primeru želela, da bi pri uradni proslavi ob 75- letnici plebiscita sodelovali tudi koroški Slovenci.
DS »Koroška" naj bi za tako skupno proslavo pomagala pripravljati teren; zato je na temo sožitje organizirala številne prireditve, prejela od deželne vlade sorazmerno visoko finančno podporo in bila deležna precejšnje medijske pozornosti.
Po praznovanju 75. obletnice plebiscita je DS »Koroška" - z novim predsednikom Bernhardom VVengerjem na čelu - nameravala nadaljevati svoje delo. Priredila je nekaj diskusijskih prireditev pod geslom: Kreganje ločuje, pogovor povezuje. Med najbolj zavzetimi organizatorji teh diskusijskih prireditev je bila Ana Blatnik, ki je upala, da ji bo po tej poti uspelo uspešneje promovirati politiko DS »Slovenci v SPČ".
Na nedavnem občnem zboru (26. februarja t. I.) pa se je izkazalo, da se je DS »Koroška" znašla v
slepi ulici. Vsi vodilni aktivisti, od VVengerja do Sturma in Blatnikove, so ugotovili, da je skupina »utrujena, njeno jedro pa vedno manjše" (VVenger). Predvsem pa niso vedeli odgovora na vprašanje, kaj naj bi bil cilj njenega nadaljnjega delovanja. Ali kot je to formuliral Marjan Sturm: »Moj problem je, da sem za DS, vendar nimam ideje, kako bi jo modernizirali."
Kljub temu še niso dokončno vrgli puške v koruzo. VVenger je kot predsednik odstopil; novi predsednik je Fritz Klemenjak (»Po domače: Drago Valentini"), njegova namestnika pa sta Nanti Olip in Marjan Sturm. Novi predsednik na vprašanje, kakšen je njegov delovni program: »Ne vem. Morda bomo več vedeli v enem mesecu."
Janko Kulmesch
OB ROBU
r~\ elovanje DS „Koroš-LJka" naj bi od vsega začetka bilo v znamenju tolerance in sožitja. Temeljijo naj bi na spoznanju: Če bosta vladata toleranca in sožitje, bodo odstranjene notranje in zunanje meje, bo navsezadnje tudi rešeno manjšinsko vprašanje.
Ni trajalo tri leta, pa se je DS „Koroška" znašla v slepi ulici. Tisti, ki so biti teta 1995 še prepričani, da je nastopita nova doba tolerance in sožitja, so danes ob soočenju z realnostjo zgubiti orientacijo. Pravijo, da ne vedo več, za kaj naj bi se zavzemala DS „Koroška".
So mar mnenja, da koroški Slovenci že uživajo dovolj tolerance in enakopravnosti? -Kuj-
Televizija Slovenija po satelitu
Televizija Slovenije namerava v maju 1998 pričeti z oddajanjem svojih programov po satelitu. Prenos TV signala po satelitu bo končno zagotovil vidnost slovenskega nacionalnega programa na celotnem ozemlju Slovenije, kar doslej zaradi geografske raz-gibnosti ni bilo možno. Se pomembneje pa je, da s tem postaja spored, dostopen tudi gledalcu zunaj Slovenije. S rem bo zagotovljen tudi del medijske oskrbe v zamejstvu in po svetu.
Slovenski generalni konzulat v Celovcu poudarja, da si je od vsega začetka po najboljših močeh prizadeval za uspeh navedenega projekta oddajanja programov TV Slovenija. „V tem se je namreč kazala realna možnost oskrbe koroških Slovencev s slovenskim TV programom, kar doslej, kljub dolgoletnem dogovarjanju z Avstrijo, na medsosedski ravni nikakor ni bilo moč zagotoviti." Generalni konzulat pričakuje, da bodo koroški Slovenci ponudbo ustrezno koristili.
Kaj je potrebno za sprejem?
Digitalna tehnika prenosa televizijskega signala predstavlja velik napredek. Zagotavlja kvalitetnejši prenos z manj motnjami. Dosedanji analogni sistemi, ki jih trenutno še uporablja večina gledalcev satelitskih programov, ostajejo še naprej v uporabi, pričakovati pa je, da jih bo novi sistem zaradi prednosti, ki jih ponuja, sčasoma nadomestil.
Novost pa je tudi povezana z gotovimi stroški. Načelno jih delimo na stroške za ureditev sprejema (torej nakup ustrezne opreme) ter stroške za spremljanje komercialnih programov.
Ključni del opreme je, ob ustrezni anteni, digitalni dekoder - t.i. D-box. Le tega pooblaščeni serviserji ponujajo po enotni ceni 8.990,- ATS, ali pa 1.100,- ATS kavcije + mesečna pristojbina za najem. V kratkem se bo ponudba najverjetneje še razširila.
S tem je gledalcu omogočeno gledanje programov, ki niso kodirani. To so predvsem informativni programi med njimi tudi ves program slovenske televizije iz lastne produkcije (oddaj, ki jih TVS kupi v tujini, torej ni moč gledati brezplačno).
V krajih pod Karavankami, kjer je sprejem navadnega signala nemogoč in bo zato interes za novo tehnologijo verjetno največji, tovrstne izkušnje že ima pooblaščena firma Jager iz Borovelj. Sistem je že inštalirala v župnijskih uradih v Selah in Št. Primožu ter v lastni trgovini. Strokovni sodelavec gospod Oraže je na voljo za individualno svetovanje.
Sistem montirajo tudi druge uveljavljene firme (v Celovcu npr. Majdič), tako, da ne bo težko najti primernega ponudnika.	M. V.
Pred 90 leti, 12. januarja 1908, je bil prvi občni zbor Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško, poznejše Slovenske prosvetne zveze.
Jubilej, vreden samo še za zgodovinarje?
ustanovitvi Slovenske I lkrščansko socialne zve-V/ze za Koroško (SKSZK) -njen duhovni motor je bil bogoslovni profesor dr. Lambert Ehrlich iz Žabnic - se je vanjo vključilo 12 izobraževalnih društev. Društva so predvsem nadomestila to, kar je zamudila šola. Deloma so nastala že v prejšnjem stoletju, med najstarejša pa spada podružnica Ciril-Metodove družbe v Kotmari vasi. Tekom let se je delovanje SKSZK močno razširilo; 18. marca 1937, na „nekako zadnjem občnem zboru" (dr. Joško Tischler) pred razpustom s strani nacistov, je Slovenska prosvetna zveza štela 36 izobraževalnih društev, 26 pevskih zborov, 11 tamburaških zborov in 14'mladinskih šol.
Leta 1934 so SKSZK preimenovali v Slovensko prosvetno zvezo, ker je DolfuBov avtoritarni režim razpustil politične stranke. S tem je bilo prepovedano tudi delovanje Koroške slovenske stranke, kar je hkrati pomenilo, da so koroški Slovenci izgubili svoja deželno-zborska poslanca dr. Franca Petka in Ivana Starca. Tako SPZ ni bila samo osrednja kulturna, temveč je postala tudi osrednja politična organizacija koroških Slovencev. Njen zadnji predvojni in prvi povojni predsednik je bil dr. Joško Tischler, s predsedniškega mesta pa so ga leta 1947 odvolili, ker so ga tedanji politkomisarji jugoslovanske KP obsodili kot „pro-tinarodni element".
Svojo glavno skrb je
Slovenska krščansko socialna zveza posvetila izobraževalni dejavnosti. Priredila je vrsto odlično obiskanih izobraževalnih tečajev na družbene, gospodarske in verske teme, veliko važnost je polagala na organizirano posredovanje slovenskih knjig, ustanovila je Slovensko kmečko zvezo (prvič je kandidirala za kmetijsko zbornico leta 1932), predvsem pa so zasloveli kuharski tečaji pod vodstvom Milke
Dr. Joško Tischler je bil
zadnji predvojni in prvi povojni predsednik SPZ.
Hartmannove in nedeljska šola Janka Janežiča iz Šentjakoba v Rožu.
Uspešna je bila tudi na področju odrske in pevske dejavnosti. Ko je dipl. trg. Vinko Zvvitter leta 1928 postal profesionalni tajnik zveze (in hkrati urednik Koroškega Slovenca), je delovanje pevskih in gledaliških skupin doseglo nov višek. Pod taktirko Pavleta Kernjaka, Tončija Nageleta, Janka Ogrisa, Vinka Poljanca, Hanzeja Koprivnika (vodil je znameniti moški zbor z Brnce, ki je kot prvi koroškoslovenski zbor posnel ploščo), Tomaža Holmarja in Foltija Hartmanna je SKSZK utrdila koroško pesem na celotnem slovenskem jezikovnem območju. Priredila je v Borovljah tekmovanji rožanskih in gorjanskih zborov, organizirala je odmevna pevska srečanja v Podjuni in Rožu, na pevski turneji po Sloveniji pa je „s koroško narodno pesmijo doživela tak uspeh, da tudi nemški tisk tega uspeha ni mogel zamolčati" (dr. Joško Tischler v zborniku KKZ „Setev in žetev"). Zelo odmevne so bile tudi gledališke predstave. Najbolj popularna je bila Miklova Zala, s katero so Šentjakobčani navdušili mdr. Ljubljančane in_ znamenitega pesnika Otona Župančiča; takoj po predstavi je posvetil Zali (igrala jo je Marica Zvvitter, sestra dipl. trg. Vinka Zvvittra) posebno pesem.
Vodilno vlogo v SKSZK so imeli duhovniki. Bili so najbolj dosledni narodni buditelji. Brez njihove vztrajnosti in prizadevnosti bi koroški Slovenci narodnostno komaj preživeli v času, ko so koroške oblasti v svojem plebiscitnem zmagoslavju sistematično zatirale slovensko besedo in skušale onemogočiti vsakogar, ki se je zavzemal za preživetje slovenske narodne skupnosti. Z vso vnemo so sledili izročilu ,.očeta koroških Slovencev" Andreja Einspielerja, ustanovitelja Mohorjeve družbe Antona Martina Slomška ter velikega krščansko socialnega politika Janeza Evangelista Kreka. Krek je videl vso socialno in kulturno bedo slovenskega človeka; zavedal se je, da bo slovenski narod duhovno in ekonomsko izkrvavel, če si ne bo ustvaril ustreznih socialnih, gospodarskih in kulturnopolitičnih struktur. Zato je ob začetku stoletja ustanovil na Kranjskem Slovensko krščansko socialno zvezo.
Po njej so se zgledovali tudi ustanovitelji koroške SKSZ. In vendar so se od kranjske SKSZ bistveno razlikovali. Tako je zadnji predvojni in prvi povojni predsednik SKSZK oz. SPZ dr. Joško Tischler zapisal: „Slo-venska kulturna organizacija pomeni koroškim Slovencem mnogo več kakor ostalim Slovencem. Medtem ko se je kulturno življenje v ostali Sloveniji razvijalo po svetovnonazorski opredelitvi in smo skoraj po vseh krajih srečavali po dve ali celo tri kulturne organizacije in domove, smo koroški Slovenci vsi brez razlike na svetovnonazorski opredelitvi stali in delali v isti organizaciji, ker smo bili vsi v enaki meri narodno ogroženi. Levičarsko usmerjeni delavec in katoliški duhovnik sta stala ramo ob rami na narodni fronti." (Koledar Slovenske Koroške 1948, str. 40)
Mar niso te besede tudi danes aktualne?
Janko Kulmesch
e
5
Jubilej
Moški zbor
»Vaščane pojo“ so minulo soboto s številnimi prijatelji na odru in v velikem krogu poslušalcev slovesno obhajali svojo 10-obletni-co. Nastopali so med drugim tudi nekdanji pevci »Vaščanov" in kot višek prijatelj Andrej Šifrer.
Prav pri tej mizi so pri Črniju v Zgornji vesci pred desetimi leti pričeli prepevati Vaščane.
Slavnostni koncert s prijatelji
čitno so prijatelji »Vašča-f lnov" prav slutili, da bo ju-bilejni koncert povsem poseben - drugače si ni razložiti tako množičnega obiska, kakršnega v avli ljudske šole v Bilčovsu še ni bilo. Že dobrih 20 minut pred pričetkom koncerta s prijatelji - tako so imenovali »Vaščani" svoj jubilejni koncert, se je v avli trlo obiskovalcev, mnogim je preostalo le še stojišče z omejenim pogledom na kraj dogajanja - nekje za kakim vogalom ali na stopnicah.
Jubilejna prireditev je bila po eni strani v znamenju 10-letne-ga pregleda delovanja »Vaščanov", po drugi strani pa v smislu čestitk in priznanj prijateljev. Koncert se je pričel prav ob tisti mizi, pri kateri so se Mihi Einspieler, pd. Črni, njegova žena Fini (je kot alt pomagala peti prvi tenor), sinova Mirko in Slavko, Hanzi Valentinič, pd. Košar, Hanzi Einspieler, pd. Rutar in Andrejev Jožko Kovačič prvič srečali. Prikazali so, kako so potekale prve vaje, kako je postajal zbor bogatejši, ne le po številu pevcev, ampak predvsem po programski zasnovi. Toni Šchellander, ki je vodil skozi program, je poročal, da so Vaščani v času 10 let nastopili kar 115-krat, izdali pet kaset in dve zgoščenki ter da zbor zna zapeti nad 200 pesmi, od teh 50 v priredbi vodje »Vaščanov" Jožka Kovačiča.
Kakor že povedano, je slavljenec praznoval jubilej s prijatelji, ki so se na odru vrstili s če-
stitkami. Na primer moški in mešani zbor domačega društva SRD Bilka, del ansambla Korenika iz Šmihela (je sodeloval pri snemanju zgoščenke), Ge-mischter Chor iz Bilčovsa, instrumentalni del ansambla Drava iz Borovelj, instrumentalistka in sopranistka Eva Liebau z Žo-prač, nekaj šentjanških tamburašev in nenazadnje »atrakcija večera" Andrej Šifrer.
Voščilo in priznanje jubilantu sta izrekla tudi tajnika naših osrednjih kulturnih organizacij Nužej Tolmajer za KKZ in Janko Malle za ŠPZ, prav tako generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, ki je bil ta dan tudi sam deležen mnogo čestitk, saj je slavil 60-obletnico življenja.
Prav prisrčne so bile tudi čestitke bil-čovške županje Šteti Ouantschnig.
Slavnostna prireditev je izzvenela s Kovačičevo priredbo Šifrerjevih skladb »Biu sem muad/lch war jung" in »Uspavanko za Evo“.
Zadnja je tako odlično uspela, da so iz ust kantavtorja Šifrereja, ki je bil v spremstvu hčerke Eve, prišle le besede »super" in »neverjetno odlično".
Tudi „Gemischter Chor Ludmannsdorf" je Franc Sadjak	čestita!jubilantu.
Višek sobotnega večera - nastop prijatelja „ Vaščanov", kantavtorja Andreja Šifrerja.
Prav iz srca so prišle čestitke od županje Štefi Ouantschnig (na sliki vodji Vaščanov Jožku Kovačiču).
Nova zgoščenka
»Vaščanov", ki je izšča za njihovo 10. obletnico, vsebuje predvsem petglasno postavljene slovenske ljudske pesmi ter pesmi-uspešnice »iz sosedovega vrta": dalmatinska, starogradska, narod-no-zabavna, pesem Arika Brauerja in pesmi prijatelja »Vaščanov" Andreja Šifrerja.
6
Šolstvo/razno
Učenci Slovenske gimnazije v VVashingtonu
Trije maturantje Slovenske gimnazije (Till, Samo in Nataša) smo bili od 27. prosinca do 1. svečana na National Young Leaders Conference (NYLC) v VVashingtonu.
Že jeseni prejšnjega leta je šola dobila povabilo, da se šest dobrih učencev lahko poteguje za mesto pri konferenci. Dobili smo le malo informacij. Kljub priložnostnemu programu smo si težko predstavljali, za kaj gre. Šest nas je poslalo prijavnice v skupni kuverti. Zelo smo bili razočarani, da so kljub skupnemu pismu izbrali le tri od šestih. Zaradi nekaterih nejasnosti smo se morali povezati z organizacijo, kar je le slabo uspelo. Zaradi tega smo začeli dvomiti o smiselnosti akcije in o verodostojnosti organizacije, ki je zahtevala za konferenco 940$.
Zelo negotovi smo 27. prosinca odleteli ob 6. 30 uri iz Celovca čez Frankfurt v VVashington. Na letališču v VVashingtonu smo se srečali z odgovornimi in se peljali v najetem busu do 4-H Centra, kjer smo bivali. Zaradi zamašenih cest smo zamudili večerjo -program se je takoj začel. Čisto izmučeni in utrujeni pa še lačni smo ob 23.00 uri dobili prigrizek
(cola + popcorn), nato smo lahko šli v sobe.
Prvemu dnevu, dolgemu nad 24 ur, so sledili podobno naporni. Vstajali smo med 6.00 in 6.30, spat pa odhajali med 24.00 in 0.30. Vsakodnevni program je bil tako natrpan, da ni ostala niti prosta minuta, pri ogledih znamenitosti pa niti ni bilo časa za fotografiranje. Lepo oblečeni (fantje s kravatami, deklice v oblekah) smo se med drugim srečali z novinarji v National Press Clubu. Spraševali smo jih lahko o njihovem delu in aktualnih zadevah (Clintonova afera, Irak, Kuba).
Obiskali smo eno ambasado. V četrtek je bil na sporedu ogled Kapitola. Tam se je vsakdo srečal s članom kongresa in s senatorjema ene države. V četrtek zvečer smo si ogledali predstavo skupine Capitol Steps z glasbeno politično satiro, ki je prikazala smešne strani življenja in dela politikov. Zelo zanimiv je bil tudi sobotni obisk muzejev.
Zadnji večer je bil organiziran ples, ki je bil čisto ponesrečen. Sicer so Američani zelo uživali, toda manjšina internacionalnih študentov je le začudeno opazovala „poskočni“ amerikanski način plesanja.
Vsi sodelujoči, večina je bila iz ZDA, le približno 10% iz drugih držav sveta, smo bili porazdeljeni na manjše skupine. V teh skupinah smo diskutirali aktualne teme in se predvsem ukvarjali s simulacijami vlade. Ponavadi je vsak sam (včasih po dva) prevzel nalogo gotove osebe in pod danimi pogoji zagovarjal, nasprotoval, svetoval, glasoval....
Rešiti smo med drugim morali izmišljeno krizo med dvema državama v Južni Ameriki - krizo vojne. Kako naj se zadržijo ZDA, pod katerimi pogoji se predsednik odloči za kaj? Pri drugi so člani skupine prevzeli vloge sodnikov Supreme Courta (najvišje sodišče), tožnika pa obtoženca. Treba je bilo soditi in se odločiti za tega oz. drugega. Najobšir-
nejša simulacija, s katero smo se ukvarjali tri dni, je bila sprememba zakonskega načrta v Model Congresu. Skupine smo imele različne naloge. Večina je izdelala in predlagala spremembe zakonskega načrta.
V soboto pa je bil sestanek kongresa. Skupine so bile razdeljene na dve stranki (Nationals in Federals). Glasovalo se je o tem, kaj se v načrtu spremeni in ali se zakon sploh sprejme. Kljub natrpanemu programu in začetni nevolji smo teden zelo uživali. Prav navdušeni smo se vrnili.
Upamo pa, da nam bo pokrit vsaj del visokih stroškov, ki so bili povezani s konferenco. Glavni namen konference je bil, da se pokaže, kako deluje vlada. Ukvarjali smo se z delom oseb na važnih mestih (simulacije).
Mnogi govorniki so nam pripovedovali o svojem delu in dolžnostih. Mislim, da smo profi-tirali in da se je splačalo. Na vsak način smo doživeli zanimiv teden, ki spada med markantna doživetja.
Samo VVakounig
ŠTUDENTSKI DOM
KOROTAN
MOHORJEVA - HERMAGORAS
Albertgasse 48, 1080 WIEN Tel. 01 / 403 41 93; Fax 403 41 93 - 99
KOROTAN
vabi
koroške študente
Naslednje študijsko leto se hitro bliža.
Vsi, ki nameravate študirati na Dunaju, ste vabljeni v naš novi dom. Nudimo domače okolje v centru Dunaja.
Prošnje sprejemamo do 31. aprila 1998.
Prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak
Spet zanimiva serija predavanj v Katoliškem domu v Tinjah. Tokrat o razvoju v Evropi po revoluciji leta 1848.
Prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak (France Prešeren). To so bile sanje srednjeevropskih narodnosti, ki so se borile za osvoboditev izpod absolutistične oblasti. Kar je iz njih nastalo, ko je revolucija cilj dosegla in so si „narodi“ osvojili oblast, je bilo popolno nasprotje tega in bi se moralo imenovati „... ko vrag, ne sosed je postal mejak".
„Pomlad narodov", kot nacionalistični zgodovinarji imenujejo revolucijo leta 1848, se je razvila v razkosanje Srednje Evrope na nacionalne države. Danes, ko se izteka obdobje nacionalizma, moramo postaviti revolucijskemu letu 1848 nova vprašanja: ali neracionalna narodnost sploh more imeti revolucionarno vsebino? Ali se za narodnostjo skrivajo drugi revolucionarni faktorji? Kaj je prinesla „pomlad narodov"?
Na ta in podobna vprašanja naj odgovori serija predavanj v Kato-
liškem domu prosvete v Tinjah v marcu, aprilu in maju ob 150. obletnice revolucije 1848.
Sreda, 11.3. 1998, 19.30: Revolucij 1848 - Oblast po božji milosti ali po milosti ljudstva? Predava univ. prof. Andrej Morisch.
Sreda, 18. 3. 1998, 19.30:
Slovenci in revolucija 1848 s posebnim ozirom na koroške Slovence. Predava dr. Stane Granda.
Sreda, 1. 4. 1998, 19.30: Volitve 1848. leta in slovenski poslanci v Državnem zboru. Predava univ. prof. dr. Vasilij Melik.
Sreda, 18. 4. 1998, 19.30: Revolucija 1848 med nacionalnim in razrednim. Predava dr. Igor Grdina.
Sobota, 9. 5. 1998, 17.30: „Ko
vrag, ne sosed, je postal mejak". Podijska diskusija pod vodstvom univ. prof. Andreja Moritscha.
Kmetijstvo
7
Predavanje direktorja Kmetijske zbornice dr. Ernesta Grdbiacherja je pritegnilo veliko podjunskih kmetov. Dvorana v kulturnem domu v Dobrii vasi je bila nabito polna. Na stiki pozdra vi ja Dl Stefan Domej referenta in kmete.
Edino pri mleku do 2006 ni pričakovati sprememb
Agenda 2000 ter aktualna vprašanja podpor EU za leto 1998 so bile v ospredju predavanja direktorja kmetijske zbornice v Dobrii vasi.
Na povabilo Skupnosti južno-koroških kmetov je direktor Kmetijske zbornice dr. Ernest Groblacher v Dobrii vasi predaval 0 aktualnih vprašanjih agrarne politike. Podjunske kmetice in kmete je v prvi vrsti zanimalo, kako ocenjuje Groblacher razvoj kmetijstva v prihodnje in v katero smer se naj kmetje v prihodnje specializirajo.
Groblacher je k temu ugotovil, da dolgoročnih prognoz ni možno dajati, to tudi v preteklostni ni bilo drugače. Že v zadnjih 4 letih, odkar je Avstrija v EU, je prišlo mno-Qo drugače, kot prvotno napovedano. Odkar je Avstrija v EU so se cene za žito za 18% znižale, pri živalskih proizvodih je upad še Večji in znaša 22 %. Mleko ima nPr. precej nižjo ceno, kot so jo Pred pristopom v EU napovedali. Vzrok za to je delna nefleksibilnost avstrijskih mlekarn, ki so zamudile mednarodni trend, ta pa 9re jasno v koncentracijo v večje koncerne.
Kot kompenzacijo za nižje cene dobivajo kmetje izravnalne plače (Ausgleichszahlungen), ki so že relativno visoke. Od 100,- šilingov, ki jih kmet dobi za prodajo svojih proizvodov,,je 58,- šilingov Podpore.
Agenda 2000. V prihodnje želi EU izboljšati konkurenčnost kmetov v EU, dvigniti kvaliteto proiz-
vodov, zasigurati življenjski standard kmečkega prebivalstva, zagotoviti proizvodnjo po kriterijih
Spremembe
Parlament je novembra 1997 sklenil spremembo delovnega in socialnega zakona in s tem tudi „kmečko socialno reformo1'. V tem zakonu je tudi nekaj sprememb v zvezi s socilano zavarovalnico kmetov, kot npr.:
od 1.1.1998 naprej
<*■ 1,33 več pokojnine znižanje fiktivnega preužitka (Ausgedinge), ki prinese višji varstveni dohodek (Ausgleichs-zulage)
*- dodatni varstveni dodatek (Ausgleichszulage) za male pen-zije
«• otežkočenje predčasnih upokojitev zaradi bolezni ■*- letna prilagoditev prispevkov za pokojninsko zavarovalnico !*- bolniško zavarovanje za kmetice
*- dvig najmanjše osnove prispevka k soc. zavarovanju *- dvig osnovne tarife za pokojninsko zavarovanje
od 1.7.1998 naprej
bolniški list za kmete in kmetice
zaščite okolja in poenostaviti pravne predpise EU. Vse to je zbrano v tako imenovani Agendi 2000, ki jo bodo diskutirali in sprejeli kmetijski ministri včlanjenih držav. Do tega pa bo še trda pot, saj Agenda 2000 predvideva zmanjšanje podpor za stabilizacijo cen, zmanjšanje direktnih podpor, uvedbo maksimalnih mej za direktne podpore na obrat in prikro-jitev podpor na varstvo okolja.
Podpore naj bi po Agendi bile spremenjene npr. takole: za žita (+ 22%), oljnate rastline (-30,9%), neobdelane površine (-4,1%), beljakovinske rastline (-7,6%). Predvsem pri krajšanju podpor za oljnate rastline je Avstrija zavzela negativno stališče. Prav tako se Avstrija brani proti črtanju podpor za koruzo in črtanju podpor za go-vejorejo (-30%). Edino pri mleku do leta 2006 ni pričakovati sprememb, ker so kontigenti limitirani. Zato je Groblacher svaril kmete, naj ne nasedajo drugimi vestmi in ne panično prodajo kontigentov.
Podpore 1998. V 132 občinah bodo od 1. aprila spet občinski svetovalci pri delu in bodo kmetom pomagali pri izpolnjevanju EU-papirjev. Groblacher svetuje, naj si kmetje vzamejo za to dovolj časa in tudi pravočasno oddajo vse potrebne formularje.
Silvo Kumer
VABILO NA KMETE
Dajte oceniti svoje proizvode
Od 24. do 27. aprila bo v Ptuju razstava »Dobrote slovenskih kmetij", na kateri bodo tudi ocenjevali domače kmečke specialitete. KIS (Kmečkoizobraževalna skupnost) vabi koroške kmete, da sodelujejo.
Do 12. marca zbira KIS sledeče proizvode: olje, kis, žganje, suho sadje.
Do 21. aprila je treba oddati sledeče proizvode: mlečne izdelke, salame, suhe klobase, slanino, šunko, pršut, kruh, pecivo, pogače.
Ocenjeni izdelki bodo razstavljeni na razstavi od 24. do 27. aprila. Za vse, ki bodo pri ocenjevanju sodelovali bo KIS organizirala ekskurzijo na razstavo v Ptuj. Podrobnejše informacije: KIS, tel.: 0463/54 8 64
CILJ 5 B PODPORE
12 podjunskih iniciativ zraven
Skupno je doslej šlo po pristopu Avstrije v EU v cilj 5 B projekte 272 mio. šilingov, (1/3 plača EU, 1/3 dežela, 1/3 zveza) 286 mio. šilingov je še pripravljenih za nove projekte. Na Koroškem so vložil projekte predvsem kmečke iniciative, ki se ukvarjajo z direktno prodajo svojih proizvodov. Pred kratkim so v Labotski dolini predstavili projekte, ki so jih vložile spodnje-koroške inciative in ki so bile tudi sprejete. Med njimi so sledeče kmečke iniciative:
»Replacher Hofladen", »Rundum G'sund“, „Diexer Bauern", »Fleischvermark-tungsring Gallizien", »Coppla Kaša" iz Železne Kaple, »Lepenska žaga gozdnih kmetov", Kmečka inicia-tiva/Bauerliche Gemeinschaft Juenna", ARGE Jauntaler Speisegetreideaufbereitung", »ARGE Gesundheitsbauern-hofe Jauntal", „Wir lad'n zum Had'n s Suhe, »Alp - und VVeidegenossenschaft Obir", »Kaunzer Brenngemein-schaft".
8
Iz naših občin
Ob 70. letnici društva so počastili tudi dva zaslužna člana. Z leve: Podž. St. Visotschnig, župan Grilc, tajnik Rudi Kontschitsch, Franz Konetschnig, Armin Dobrounig, Leo Roschitz, okrajni gasilski komandant, vogrški komandant Anton Visotschnig in njegov namestnik Hermann Enzi.
Vogrče: cela vas živi z gasilskim društvom
Cela vas je gasilsko društvo. V Vogrčah skorjada ni hiše, v kateri ne bi bil gasilec. Preteklo soboto je društvo praznovalo svojo 70-letnico.
Preteklo soboto je gasilsko društvo pri Florijanu slavnostno praznovalo svojo 70-letnico. Pred rednim občnim zborom je vogrški provizor Florijan Zergoi v vogrški cerkvi, ki je posvečena zavetniku gasilcev sv. Florijanu, imel mašo z gasilsko pridigo. Na občnem zboru so bili potem zbrani vsi 74 aktivni in 3 gasilci, ki so v pokoju. Praktično je v Vogrčah vsaka družina zastopana v gasilskem društvu. Vzrok za to je po mnenju občinskega gasilskega referenta podžupna Štefana Visotschniga atraktivnost gasilskih tekmovanj, na katerih so se Vogrjani v zadnjih dveh desetletjih vedno odlično odrezali. Letos bodo celo tekmovali na Gradiščanskem za naslov avstrijskega prvaka.
Povezanost med vasjo in gasilskim društvom se je dokumentirala tudi na slavnosti. Dvojezično je zapel domači cerkveni zbor pod vodstvom Miheja Lubasa, mladi Vogrjani pa so recitirali dvojezične pesmice o domačem gasilskem društvu. Višek večera pa je bila podelitev priznanj zaslužnim gasilcem. Za 24 letno delovanje kot namestnik komandanta je bil počaščen Franz Konetschnig. Za delovanje v društ-
Načrt za novi gasilski dom je narisal vogrški gasilec Thomas Visotschnig. Z zidavo hočejo pričeti še letos.
vu je bil odlikovan tudi Leo Roschitz. Na slavnosti so spregovorili župan mag. Raimund Grilc, podžupan Stefan Visotschnig, ek. sv. Fric Kumer, okrajni gasilski komandant ter zastopniki gasilcev iz Mežice in Velenja.
Eden velikih ciljev vogrških gasilcev je zidava novega gasilskega doma. Komandant Anton Visotschnig je v slavnostnem govoru projekt posebno poudaril in menil, da so si vogrški gasilci j'na osnovi svojega doslej-šnjega dela to zaslužili.
Velik cilj je letos za Vo-grjane tudi državno prvensto na Gradiščanskem.
Silvo Kumer
Vogrški puabi so verjetno edini koroški gasilski zbor. Foto: Fera
Zgodovina
V letih 1926 - 1928 je bila ustanovljena ..Požarna hramba" (s slovenskim imenom). Za prvega načelnika je bil leta 1928 izvoljen Alojz Me-klin, p. d. Šuln. Njegov namestnik je bil Franc Koneč-nik. Skupaj sa vodila 35 mož močno vogrsko požarno brambo.
Zaradi političnih razmer se je društvo leta 1930 preimenovalo v „Feuerwache Rin-kenberg". Leta 1933 so gasilci sezidali majhen gasilski dom. Leta 1938 je bil za načelnika izvoljen Gašpar VVodiunig, njegov namestnik pa je bil Pavel Kropivnik. Skupaj sta vodila društvo do leta 1950.
Leta 1950 je prevzel vodstvo Franc Juch, p. d. Užnik. Pod njegovim vodstvom so leta 1961 začeli gradi današnji gasilski dom, ki so ga leta 1963 slavnostno blagoslovili. Leta 1973 je vodstvo vogrških gasilcev prevzel komandant Anton Visotschnig, za namestnika je bil izvoljen Franc Konetschnig. Medtem je Konetschnig po uspešnih 24 letih oddal funkcijo, Anton Visotschnig slej ko prej ves svoj prosti čas investira v gasilsko društvo, ki je po Koroškem zaslovelo tudi po svojih velikih uspehih na gasilskih tekmovanjih.
Zasluge so si vogrški gasilci pridobili tudi v navezovanju in gojitvi rednih stikov z gasilskimi društvi v Sloveniji, s katerimi imajo letno celo skupne vaje.
petek,	T	V»| t V*
j^jrtarca 1998______________ lZ IiaSlh OPCIII -----------
Sosvet ni izplačal podpore za enojezično vrtnarico
Na Suhi je urad zveznega kanclerja črtal občini podporo v višini 100.000 šilingov, ker vrtnarice nimajo ustrezne dvojezične kvalifikacije.
Lani septembra naj bi začet delovati dvojezični vrtec na Suhi. Ker ni bilo ustrezno kvalificirane vrtnarice, so mnogi starši z otroki šli spet domov.
Več kot 100.000 šilingov je občina Suha zgubila v preteklem letu, ker za dvojezično skupino v občinskem otroškem vrtcu ni zaprosila dvojezično kvalificirane otroške vrtnarice. Občinski svet na Suhi je sicer lani z večino sprejel sklep, da bo vrtec imel tudi dvojezično skupino, ko pa je šlo za nastavitev vrtnarice, je večina glasovala proti dvojezično kvalificirani. Občinski mandatar EL Lenart Katz je tedaj zaman svaril pred posledicami.
Dvojezična skupina je potem septembra lani formalno kljub temu začela delovati. Večina otrok, ki je bila prijavljenih in ki iz domače hiše obvlada tudi slovenščino, vrtca na Suhi ne obiskuje (starši jih vozijo celo v dvojezični vrtec v Šmihel), zato pa so se prijavili mnogi enojezični, tako da je v dvojezični skupini formalno javljenih celo nad 10 otrok. Dvojezičnost v vrtcu se sicer ne prakticira v pogovorni obliki, zato pa otroci z vrtnaricami pojejo tudi dvojezične pesmice, pravijo zagovorniki začasne rešitve.
Urad zveznega kanclerja pa je kljub temu prišel do zaključka, da ureditev na Suhi ne zadostuje, da bi dobila občina podpore v smislu kriterijev za dvojezične vrtce. Mandatar EL Lenart Katz je na minuli občinski seji dejal, da nosijo odgovornost za izpad podpor ti-
sti 10 mandatarji, ki so glasovali proti dvojezično kvalificirani otroški vrtnarici. Če Suha tudi v letu 1998 ne bo nastavila dvojezične vrtnarice, se bo ponovno morala odpovedati podporam.
Proračun. Občina Suha je bila v preteklem letu sicer zelo skromna pri izdatkih, kljub temu je imela primanjkljaj v višini 710. 000 šilingov. Dohodki znašajo 13,9 mio. šilingov, izdatki pa 13,2 mio. šilingov. V letu 1996 je znašal primanjkljaj le 200.000 šil.
Diferenčni načrt. Za suško
občino je arhitekt Klaura izdelal diferenčni načrt, ki predvideva za večje število zemljišč spremembo namembnosti iz gradbenega zemljišča nazaj v prvotno stanje -poljedelsko zemljišče. Diferenčni načrt je bil sprejet proti glasovoma mandatarjev EL (Katz/Tram-pusch), ki sta bila mnenja, da je Suha itak že v gospodarsko težavnem položaju in bi ukrep pomenil, da bi mnogi s tem izgubili precej premoženja. Zato sta zahtevala, da se prej govori s prizadetimi.
Silvo Kumer
KANALIZACIJA
Občina je oddala odgovornost
Dobrla vas. Občina Dobr-la vas je kanalizacijske ..agende" oddala v kompetenco Zveze odplak Veliko-vec-Podjunsko polje, ki bo v prihodnje odvijala gradnjo, obračunavanje itd. Povod za ta korak je, da si občina pri personalu hoče privarčevati denarja in upa na sinergets-ke učinke, predvsem v času gradnje kanalizacije. Občina Dobrla vas je v Zvezi odplak udeležena s 43 % .
Podjetnik Adi Gojer 60 letnik
Voglje. Znani podjunski podjetnik Adolf Gojer, doma v Vogljah pri Sinči vasi, praznuje te dni svoj 60. življenjski jubilej. Skupno z ženo Gudrun je leta 1965 ustanovil podjetje Gojer, ki se ukvarja z odstranjevanjem smeti in odplak. Adi Gojer je pravočasno spoznal tržno nišo in tako danes vodi zelo uspešno podjetje. Očetu v podjetju zelo pomaga tudi sin Adi, ki hodi po očetovih stopinjah. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega te-danika in slavljencu želi še mnogo zelo podjetnih' življenjs-kih let.	si - Ku
40 TERMINOV
Prva birma aprila
Letošnji birmanci imajo izbiro med 40 termini in kraji.
April_____________________
Nedelja, 19.	4.:	Eberstein
(10.00)	Šentprimož v Podjuni
(9.00)	, Loče (16.00). Nedelja, 26. 4. Seeboden (10.00), St. Georgen am Sandhof (9.00).
Maj______________________
Sobota, 2. 5.: Ettendorf (9.00), Nedelja, 3. 5.: Sele (10.00), Spittal (10.00). Sobota, 9. 5.: Ži-tara vas (9.00). Nedelja, 10. 5.: Berg/Drau (10.00), VVolfsberg (8.00 in 10.00). Sobota, 16. 5.: Melviče (16.00). Nedelja, 17. 5.: Šmarjeta v L. d. (10.00); Četrtek, 21. 5.: Beljak - Šentjakob (8.00 in 10.00). Sobota, 23. 5.: Vogrče (9.00). Nedelja, 24. 5.: St Stefan bei D. (16.00). Sobota, 30. 5.: Gospa sveta (8.00 in 10.00). Nedelja, 31. 5.: Celovec/stolnica (8.00 in 10.00).
Junij
Ponedeljek, 1. 6.: St. Leonhard (8.00 in 10.00). Sobota, 6. 6.: Glanhofen (9.00), Karntnerisch LaRnitz (9.00). Nedelja, 7. 6.: Krka (8.00 in 10.00). St, Martin am Ponfeld (10.00). Sobota, 13. 6.: St. Georgen a. L. (9.00), Gra-fenbach (9.00). Nedelja, 14. 6.: St. Martin/Granitztal (10.00). Sobota, 20. 6.: Šentpeter pri Grabšt. (9.00), Zvvickenburg
(9.00)	. Nedelja, 28. 6.: Šmohor (8.00 in 10.00).
Julij____________________
Ponedeljek, 1.	7.:	Grebinj
(9.00)	, Auserteuchen (9.00). Nedelja, 5. 7.: St. Josef/Ossiach
(16.00)	, Sobota, 11. 7.: Ran-gersdorf (9.00). Nedelja, 12. 7.: Maria Landskron (10.00)
September________________
Nedelja, 20. 9..: Kreuth (9.00), Sobota, 26. 9.: St. Gandolf
(9.00)	. Nedelja, 27. 9.: Treffen
Oktober
Nedelja, 4. 10.:	Vrba (9.00).
Sobota, 10. 10.: Afritz (9.00). Nedelja, 11. 10.: St. Lorenzen (10.00)
- Reportaža
Reportaža
„Zdaj nas čaka veliki finale v biu proti velekanalizaciji"
»Zdaj nas čaka„veliki finale v boju proti centralni kanalizaciji,“ so prepričani nasprotniki velek^cije. Za petek, 20. marca so iniciative iz občin Globasnica, Bistrica in Pliberk pripravile veliko demonstracijo v Nonči vsi Pliberku.
24. marca bo koroški deželni zbor razpravljal o spremembi občinskega zakona o čiščenju odplak. Ce bo šlo po volji Sicklove, bodo spremembe minimalne in občine bodo praktično gledano prisiljene h gradnji centralnih kanalizacij. Iniciative in koroška OVP so drugega mnenja in želijo do-
seči olajšave. Cilj je, da pade prepoved o ponikanju očiščenih odplak (SicklerlaB - Versickerungs-verbot von gereinigten Abvvas-sern). Le-ta pa je za deželno svetnico „sveta krava", od katere ne odstopa. Na tiskovni konferenci pretekli torek v Celovcu je menila, daje njena naloga eksekucija za-
kona o zaščiti talne vode, ki zahteva, da se odplake čistijo po „zad-njem stanju tehnike". Po mnenju Sicklove ponikanje ni „zadnje stanje tehnike", kar pa Sadovnik, Pototschnig & Co odločno zavračajo. Decentralne naprave očistijo vodo do 98 %, o tem pričajo podakti iz laborjev. Odgovora, ali
Na zborovanju: „Globašani ne bomo šli v kolena!
Množična udeležba nazborovnju proti velekanalizaciji v Globasnici.	p"lk,va
V nabito polni dvorani pri Sostarju SO si bili Globašani edini, za njihovo deželne platforme za decentraCa sta, ,0 mipPsinnto« In
"WU" ““------------------ tem t"apr=»a 4 00=5 m,ši
to zadostuje, Sicklova do danes*30 stala v celoti (gradnja + financi-dala. Podjetje Schlatte iz Šentfranje) 1,5 mrd. šilingov. In kakšen vla, ki gradi decentralne napravi bil učinek, koliko se bi znižala do danes čaka na ta odgovor,koncentracija nitrata v talni vodi? ga na deželni vladi enostavno Ena izmed študij govori o tem, da majo ali nočejo dati.	^ nitrat v talni vodi padel le za 2
m9/m3. Nagovorjena na to študijo Centralna kanalizacija za obje Sicklova dejala, da ima študija ne Pliberk, Bistrica in Globasripravne pomanjkljivost in da je za-
radi tega ne more priznati. Ideologija. Številke, ki jih „kol-■ Portirajo" nasprotniki velekanaliza-oije, po menju Sicklove niso doka-odreka celo stroko-
občino pride v upoštev samo decentralna rešitev.
800 mio. šilingov bi stala centralna kanalizacija za občine Globasnica, Bistrica in Pliberk. K temu še pridejo stroški za kredite v višini 700 mio. šilingov, ki jih bo treba odplačati v naslednjih 25 letih. Torej bi stal centralni kanal za te tri občine 1,5 mrd. šilingov.
Velik del bi morali plačati občani v obliki visokih pristojbin. Poleg visokih stroškov za priključitev (za povprečno hišo pribl. 80.000 šil.) pridejo še mesečni stroški za kanalizacijo v višini nad 70 šil/m3.
To pomeni, da bi povprečna družina morala letno plačati za kanalizacijo 14.000 šilingov.
To so številike, ki so jih ljudske iniciative iz vseh treh občin prete-
Podjetnik Schlatte (desno) je razvil decentralno napravo (za 65.000 šil), ki do 98 % očisti odplake. Toda to je za Sicklovo očitno še vedno premalo. Levo na sliki Bernard Sadovnik in Pepej Pototschnig.
-1
»Sr
'/P
*
r
r
r	m*.

' |
ML.
■ '*
, jdŠi
ifT'


V Podjuni je prebivalstvo zaradi grozečega velekanala razburjeno in v skrbeh. To se je videlo na zborovanju t nabito polni dvorani pri Šoštarju. V petek, 20. marca, pa pričakujejo na demonstraciji še več ljudi. Foto: Fera
form fur dezentralne Abwasser |ina0v o;'uP ^ reinigung) Bernard Sadovnik feS	h'TrS	hT •
dejak da si gospodarsko	n P h pred ozeni
reg^ kot je to Podjuna, ve.ekj^i^ ESSSke nala ne more privoščiti. Sadov-morajo -
iekdeLPmhdimes,en,S	:ela zadeva za nekatere že bolj ali
kako bi se potem l?.d“ fhtopC^®0)?^ zadeva inaek|več
voščili še luksuz velekanala?" ® .rna' V lstl saP' Pa Sicklova voscin se iuksuz velekanala? prizna, da je sama pod političnim
Za občino Globasnica ima Sa-Pritiskom. ..Pomislite, kaj bi časopi-dovnik že izdelano decentralne rešitev, ki bi bila za polovico cenejša od velekanala. Problem je le v tem, da uradniki v Celovcu in svetnica Sicklova delajo težave, tako Sadovnik. Sicklova je prepovedala ponikanje in tudi ne dovoljuje, da bi očiščeno vodo napeljali v globaški potok, tako Sadovnik, ki pa ima na mizi tudi izhod iz tega. ..Globašani bomo zgradili enostavno vodovod za očiščeno vodo, ki jo bomo napeljali v Globaški potok za Strpno vasjo, kjef je to dovoljeno. Ta varianta je po računih Sadovnika še vedno cenejša kakor velekanal.
V občinah Bistrica in Pliberk je položaj enak. Če deželni zbor 24. marca, ne bo spremenil občinskega zakona za čiščenje odplak, ostane obema občinama le enaka pot kot Globašanom: zgraditi velekanal in se podati v finančni „ruin“ ali pa iskati rešitev z vodovodom za očiščeno vodo.
Demo. Da do tega sploh ne bo prišlo, so iniciative ojačile svoje akcije. V petek, 20. marca, so prebivalci vabljeni ob 17. uri na križišče v Nončo vas pri Pliberku, kjer bo veliko protestno zborovanje.
Silvo Kumer
„Kanalski rebel“ Pepej Pototschnig je pred 4 leti zgradil na Ponikvi rastlinsko biološko čistilno napravo, ki deluje po vseh preiskavah Sicklovih uradnikov in laborjev v redu. Kljub temu so mu pred kratkim odtegnili dovoljenje, ker menda naprava ni pravilno vpisana v zemljiški knjigi...
si pisali in kaj bi javnost rekla, če bi v Podjuni dovolila drugo ureditev kot drugod. Potem bi rekli, da je Sicklova nesposobna, da ni zmožna eksekutirati zakona o vodnem pravu itd."
To potrjuje, da je Sicklova pod precejšnjim političnim pritiskom in
da je nenazadnje njena politična prihodnost v FPO povezana tudi s tem, ali bo v Podjuni uspela s centralno kanalizacijo ali ne. Na vprašanje, kako ocenjuje možnosti, da bo tudi po prihodnjih volitvah še na tem mestu, je Sicklova samo skomignila z rameni. snvo Kumer

Komentar
Deželna referentka Sicklova pravi, da je Koroška na zadnjem mestu, kar se tiče čiščenja odplak -in kljub temu ima Koroška najčistejšo talno vodo v Avstriji.
Sicklova pravi, da zveza (Bund) podpira občine pri gradnji kanalizacije z 60% in dežela s 30 %. Zakaj pa je potem občina Dobrla vas dobila le 50% oz. 10%? In denarja je na Dunaju vedno manj.
Je boj proti kanalu že ideologija?
Sicklova pravi, da vsaka občina lahko čisti odplake, kakor to sama želi, kljub temu pa že leta sili podjunske občine v vele-kanalizacijo in s tem v finančni kolaps.
Sicklova pravi, da mora ščititi talno vodo in niti nima podatkov, koliko bi se znižala koncentracija nitrata v talni vodi. Edine študije, ki oficialno obstaja in ki govori o tem, da bi se koncentracija znižala le za 2 mg/m3, noče priznati. Prav tako noče ničesar slišati o tem, da je 1,5 mrd. šilingov za 2 mg/m3 previsoka investicija.
Edini odgovor, ki ga ima deželna svetnica, je ta, da nekaterim že dolgo ne gre več za stvarno razpravo, ampak da so nekateri iz kanalizacije naredili „ose-bno ideologijo".
Ali je tudi to osebna ideologija, če se občani branijo priključnih stroškov čez 100.000 šilingov in rednih letnih stroškov nad 14.000 šilingov! Tu gotovo ni sledu o kakršnikoli ideologiji, ampak je zdrava pamet, ki uči, da se je treba braniti, kakor dolgo je še možno kaj preprečiti. Ko bo kanal praznil družinske blagajne in ko bo vsak mesec precejšen del plače šel po kanalu, bo prepozno.
Silvo Kumer
ČESTITAMO
50. obletnico življenja slavi Marjan Krajnc iz Li-buč. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. Na mnoga leta!
Prihodnji četrtek objaja rojstni dan Dora Michor iz Smarjete. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
Okroglo obletnico življenja, 60. rojstni dan, je slavila Gretka Maloveršnik z Obirskega. Slavljenki ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Janezu Milaču, po domače Prenarju z Blata pri Pliberku, Pepci Kral z Bistrice nad Pliberkom, Jožetu Pečniku s Komlja, Jožetu Kropivniku z Rut pri Rinkolah in Gretki Božič iz Večne vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Naslednje voščilo je namenjeno Romanu Stefeltzu z Beznice pri Suhi, ki je obhajal osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
V	Podkraju pri Pliberku je obhajala 50. obletnico življenja Tilka Stropnik. Slavljenki ob tem posebnem življenjskem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači.
Marija Olip iz Sel je minulj torek obhajala rojstni da. Ženi predsednika NSKS od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL.
V	Dulah je obhajala 80. obletnico življenja Margareta Plan-teu. Slavljenki za ta visoki osebni jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Leopoldini Štornik iz Leš, Foltiju Miillerju iz Rut, Nanči Janežič iz Šentjakoba, Žaliki Antonič iz S rej, Danici Miki s Pečnice, Otu Hauptmannu s Hodnine in Tereziji Fale iz Podrožce. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
85. rojstni dan je slavil Albin Tonic iz Šmihela pri Pliberku. Ob tem visokem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje lovska družba Šmihel, ki se mu hkrati zahvaljuje za ves trud in delo, ki ga je vlagal v lov.
Tea VVernig je slavila 15. pomlad Čestitamo in mnogo us-
peha in osebne sreče tudi v prihodnje.
Na Obirskem je pred nedavnim obhajal rojstni dan Bošti Božič, po domače Štruglov. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebnega sreče in lovskega blagorja.
V	torek bo obhajala 30. pomlad mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo iz Libuč. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše mož^ starši in vsi drugi sorodniki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	Goselni vasi je slavila 40. rojstni dan Hildegard Škof. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva.
Za minuli rojstni dan od srca čestitamo Matildi Sadovnik iz Podroja pri Globasnici. Želimo ji vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami.
V	Loški fari je obhajal 45. rojstni dan župnik Stanko Olip Priljubljenemu dušnemu pastirju ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje.
Rozaliji in Rudiju VVrulichu iz Lipice se je pred nedavnim rodila hčerkica Katarina. Srečnima staršema ob tem veselem dogodku od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti.
V	Lepeni pri Železni Kapli je slavila rojstni dan Mici Kuchar, za kar od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Osebni praznik je obhajala Irmi Rant iz Celovca. Čestitamo in vse najboljše!
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Ljudmili Sienčnik in Matildi Lesjak iz Dobrle vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	Selah je obhajal osebni praznik Franc O raže, po domače Hajnžičev. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebne sreče.
Ta teden obhajajo kar trije člani Hajnževe družine na Ra-dišah okrogle jubileje. 2. marca je slavila Jožica Gregom (poročena v Dulah v žitrajski fari) 30. pomlad, 5. marca je obhajal Toni Hribernik iz Spodnjih Glinj 40. življenjski jubilej, v nedeljo, 8. marca, pa bo 90. letnico življenja dopolnila Ana Oblak - Hajnževa Nanci. Ob tej priložnosti slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi nečaki z družinami. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Minuli petek je slavil 75. obletnico življenja Joži Kaiser iz Šentkandolfa. Za ta visoki jublej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje Šlovensko prosvetno društvo Gorjanci.
ČESTITKA TEDNA
Zgoščenka v zamisli čezmejnih olimpijskih iger
IV yi inulo soboto je bila v Casineju na Vrbi predstavitev druge IVI zgoščenke pevskoglasbene dvojice iz Velikovca mag. Petra Karpfa (na sliki levo) in Otta Polainerja (desno, v sredini producent Alex Munkas). Ozirajoč se na aktualne okoliščine, ji je Karpf dal trijezičen naslov „Ohne Grenzen, senza confini, brez meja" ter s tem podal zamisli čezmejnih olimpijskih iger svoj pečat. Vsebina pesmi nove zgoščenke (zanjo je bil odgovoren Peter Karpf) je času primerno kritična in vsebuje med drugim posebno himno namenjeno „igram brez meja", seveda tudi s slovenskim refrenom.
Mag. Petru Karpfu (poznamo ga tudi kot dolgoletnega sodelavca biroja za narodne skupnosti pri deželni vladi) in Ottu Polai-nerju ob zelo posrečeni novi zgoščenki iskreno čestitamo.
F. S.
Marjan Krajnc
iz Libuč je srečaI Abrahama.
45. obletnico
življenja je te dni obhajal duhovnik Stanko Olip.
Rož - Podjuna - Žila
13
Odlično pripravljeni, a z otrokovo preprostostjo so šolarji Javne dvo jezične ljudske šole predstavili projekt „Po sledovih otrokovih pravic".
K*	
l. ,1	
r	~ay	
PROJEKT JAVNE DVOJEZIČNE LJUDSKE ŠOLE V CELOVCU
Po sledovih otrokovih pravic
Ob dnevu odprtih vrat so otroci v obliki pesmi, spisov in igricami predstavili rezultat svojega letošnjega projekta.
Otrokove pravice so človekove pravice. Otroci so „majhni odrasli", ki so potrebni posebne skrbi in varstva in katerim pripada vrsta temeljnih človekovih Pravic. Po 2. svetovni vojni, ki je Pri otrocih zapustila hude posledice, so Združeni narodi 1959 razglasili ..Splošno deklaracijo o Pravicah otroka". 30 let pozneje, 1989, pa so sprejeli ..Konvencijo 0 otrokovih pravicah", ki jo trenutno priznava 185 držav. Leto
1998 pa so Združeni narodi razglasili za ..Mednarodno leto človekovih pravic".
Prav tej vsebini, natančneje temi „Po sledovih otrokovih pravic", so se v tem letu posvetili otroci in učitelji Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu pod vodstvom direktorice Brigita Hambrusch. Cilj projekta je bil ..mednarodna vzgoja" oz. da se otroci seznanijo s svojimi pravicami in so o njih poučeni.
Posamezna načela otrokovih pravic so učitelji z otroci v vseh štirih razredih smiselno obdelovali ter minulo soboto dopoldan, ob dnevu odprtih vrat, predstavili rezultate staršem in drugim obiskovalcem v obliki pesmi, spisov in igric. Pisno gradivo, ki ga je šola pripravila skupaj z varstvom, pa je bilo obiskovalcem na ogled na panojih na šolskem hodniku.
F. S.
OD JESENI NAPREJ V MOHORJEVI LJUDSKI ŠOLI V CELOVCU
Pouk, računalniško podprt
Do 13. marca imajo starši še priložnost vpisovanja v zasebno ljudsko šolo Mohorjeve - eno najprivlačnejših v Celovcu.
Včeraj se je pričelo zo-Pet vpisovanje za šolsko teto 1998/99 v ljudski šoli Mohorjeve v Celovcu. Prizma in priljubljena zaseb-na ljudska šola se že več let razveseljuje velike privlačnosti, ne le zaradi doslednega dvojezičnega pouka (izmenično se poučuje en dan slovensko, en dan nemško), ampak tudi zaradi mnogostranskih ponudb,
M jih šola izvaja z učenci vzporedno z rednim šolskim Poukom. Tako sta na .primer "Projekti in projektno usmerjen Pouk" važna sestavna dela učenja, kjer učenci samostojno spoznavajo in odkrivajo, posta-
Za učenje, ne le za igranje, bodo od jeseni naprej na voljo učencem tudi računalniki.
vljajo vprašanja in formulirajo odgovore, načrtujejo in te načrte tudi uresničujejo - šolski časopis, zelenjavni vrt, literarna delavnica, sodelovanje z drugimi šolami, gledališka dejavnost in
sodelovanje z glasbeno šolo. Nenazadnje zaradi centralne lege šole je možno tudi tedensko izvajanje športa (plavanje, smučanje, sankanje, udeležba športnih tednov v drugih zveznih deželah itn.) - popolnoma v smislu „zdrav duh v zdravem telesu". Neustavljivemu napredku časa prilagojeno se bo od jeseni naprej ponujal otrokom še poseben pouk - podprt z računalniki. Računalniki, ki jih bo šola prejela že ob veliki noči, „bodo za učenje, ne le za igranje", tako ravnateljica Marica Hartmann.
F. S.
t Johan Smolnik
ŠENTLIPŠ__________
Slovo od
Johana
Smolnika
V ponedeljek, 23. februarja 1998 je za vedno zatisnil svoje oči Kunčev oče - Johan Smolnik iz Stare vasi pri Šentlipšu. Kunčev oče se je rodil leta 1926 v Žitari vasi in se leta 1954 poročil z Berto na Kunčevo kmetijo v Staro vas. Rodilo se jima je šest otrok, za katere sta lepo skrbela in jih vzgojila v narodnem duhu.
Leta 1982 se je Smolnik pri službenem delu na Žili hudo ponesrečil in od takrat bil privezan na voziček. Kljub trdi usodi mu je življenjski optimizem, ki ga je rajni imel, dajal moč, da je potrpežljivo prenašal to trpljenje. Rad se je pridruževal družabnim srečanjem in obiskoval tega ali onega soseda, da je z njimi malo pokramljal in se s tem kratkočasil. Mnogokrat je hodil tudi na razna zdravstvena okrevanja. V vseh letih trpljenja mu je žena Berta zvesto stala ob strani in ga oskrbovala, saj bi se mu brez dodatne pomoči zelo težko godilo. Smrt, ki ga je doletela v celovški bolnici, je prišla prerano in nepričakovano.
Pogreb je bil v četrtek, 26. februarja, pogrebne obrede pa je vodil žpk. Florijan Zergoi skupno z domačim žpk. Valentinom Gotthard-tom in provizorjem Janezom Tratarjem. V slovo pa so zapeli domači cerkveni zbor in pevci SRD Trta. Oba zbora je vodil Pavli Štern. Ženi in otrokom izrekamo iskreno sožalje. Dragi Hanej pa naj počiva v miru.
P. K.
Kvartet „A Capella“ - z leve: vodja Peter G rit Hz (tenor), mag. Andreja Sturm (sopran), Hanzej Podrečnik (bas), Sonja Lesjak (alt).
5-LETNICA
KVARTETA „A CAPELLA"
„Kar je na zgoščenki, to smo mi!“
Ob 5-letnem jubileju
bo kvartet „A Capella" predstavil svojo prvo zgoščenko „Domovina, mili kraj ..." (v soboto, 7. marca). Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodjo skupine Petrom Grillizem.
Naš tednik: Kvartet „A Capella" obhaja 5-letnico obstoja. Kako so bili začetki prepevanja oz. kaj je bil povod za ustanovitev kvarteta?
Peter Grilliz: Kvartet je bil ustanovljen leta 1993 - na pobudo dobrolskega provizorja Janeza Tratarja, ker so namreč v sosednji vasi, v Lovankah iskali pevsko skupino. Ta naj bi nadomestila pevce, ki so kratkoročno odpovedali nastop. Janez Tratar je poiskal tri mlade pevce in z njimi šel gostovat kot farni kvartet. Temu nastopu je sledilo povabilo na še drugo adventno petje in že se je začelo vrteti kolo kvarteta.
Takrat še nobeden ni mislil, da bo skupina po bolezni Tratarja kaj kmalu našla novega člana - Hanzeja Podrečni-ka - in da bo skupina šla nastopat ne samo kot farni kvartet, ampak da bo kot zastopnik mešanega zbora Srce oblikovala med drugim tudi radijski nastop. Pri tem nastopu smo bili proti pričakovanju odlični, tako da nas je Rudi Altersber-ger takoj povabil na snemanje v hišo celovškega radia. Od takrat je bilo v bistvu jasno, da bomo pevci ostali skupaj in prepevali razne pesmi, predvsem slovenske narodne. Kolikokrat ste v teh petih letih nastopali?
Nastopov je bilo kar veliko,
mislim, da celo blizu 90. Nastopali pa smo po celi Avstriji in tudi v Italiji in Sloveniji.
Ali lahko našteješ nekaj posebnih nastopov? Pravzaprav je bil vsak nastop po svoje poseben. Seveda pa so bili tudi nekateri, ki so še posebej izstopali. Na primer nastop pri predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, prav tako pri ministru Lojzetu Peterletu, pa tudi nastop na simpoziju Dostojevskega v Gamingu je bil poseben. Globoko v spominu nam je tudi nastop v sodelovanju z zborom VVulfenia iz Celovca v „Stefaniensaal“ v Gradcu.
Vsekakor menim, da smo v minulih petih letih pridobili mnogo simpatij in zvestih poslušalcev, nenazadnje zaradi tega, ker ostajamo zvesti preprosti narodni pesmi, tako v slovenskem jeziku kakor tudi v nemškem.
Imenujete se „Kvartet A Capella Dobrla vas". Zakaj tako?
To je dobro vprašanje. Vsekakor smo iskali ime čisto po naključju, le mednarodno in redko naj bi bilo. Po daljšem premišljevanju in ugibanju je naenkrat „padlo“ ime A Capella, kar pomeni brez instrumenta, in že smo našli primerno ime za kvartet.
Kakšne pesmi pa najraje pojete?
Ugotovili smo, da nam koroškoslovenske narodne najbolje uspejo in jih znamo najbolje interpretirati, zato jih tudi najraje pojemo. Poleg tega pri teh pesmih tudi odlično harmoniramo, kar je zelo velikega pomena.
Jutri, v soboto (7. marca), boste v kulturnem domu v Dobrli vasi prav ob vaši 5-letnici predstavili prvo zgoščenko z naslovom „Domovina, mili kraj ..., I tram von mein Leben". Kakšne pesmi pa so posnete na plošči?
Naša prva zgoščenka, ki smo jo posneli, vsebuje v glavnem pesmi, ki jih znamo najbolje zapeti. So trojezične, tako imenovanih modernih pesmi pa nismo dodali. Rečeno v kratkih besedah: Kar je na zgoščenki, to smo mi.
Še želja za prihodnost?
Da bi dobro harmonirali naprej, tako na pevski ravni kakor tudi na človeški. Prav na to namreč polagamo posebno težo.
Na tem mestu bi še rad izrazil dve posebni zahvali: Janezu Tratarju za vso njegovo podporo in pomoč ter našim spremljevalcem za zvestobo, ki nam jo izražajo ne le na domačih odrih, ampak tudi na tujih.
Hvala za pogovor!
Franc Sadjak
adiše so se očitno zapisale pisatelju Felixu Mittererju, Iki ga tačas dobimo pred oči samo na zelenem otoku Irski -in na Radišah, v že četrti predstavi s komadom izpod peresa občilsko plahega avstrijskega pisatelja. Na Irsko je Mitterer ušel, da bi končno doživel, česar očitno v Avstriji ni mogoče - spoštovanje do pisateljev. Mitterer ni posamičen primer, ki je to čutil na lastni koži in tudi ni edini, ki je zaradi tega iskal in našel mesto, kjer je poklic pisatelja prav toliko spoštovan kot vsak drugi „rokod-elec”. Pisateljevanje je tudi danes gledano za mnoge dvomljiv posel, dober za konjička, za prosti čas, večerne ure in konec tedna, skratka špas, ki si ga privošči ta ali oni posebnež. Da ta ali oni pobere z uspešnico celo milijone, je edinole v nebo vpijoča svinjarija. Mitterer ne šteje med milijonarje, je prej opazovalec pristnega domačega človeka.
Morda je njegov lastni status -tudi sam prihaja iz majhne vasice - vzrok, da se je posvetil liku posebneža v družbi, tankočutnega, občutljivega, ranljivega individua, ki se steška znajde v svetu.
„Za idiote ni prostora” je jedek refleks na ta fenomen v družbi. Mitterer postavi v zakotno vas nekje bogu za hrbtom tak lik od matere Molinarce (Leni Ogris) zavrženega Fanta („božjo kazen”, igra Boris Povše), ki je poleg čudaškosti, še drugače - po ljudski veri - od Boga zaznamovan, namreč z boleznijo, ki jo ljudski glas ni po naključju imenoval božjast. Od Boga obsedeni pa zaradi tega ne uživa božje milosti, prej kazen za bogve katero pregreho.
Da so Radiše tudi vas, v katero se iz geografskih razlogov
ajni je dosegel visoko starost - 88 let. Bil je I Ivzgleden in dober kmet in gospodar na gorski kmetiji pri Peruču. Ko je pred več leti predal svojo lepo urejeno kmetijo svojemu sinu Johiju, ni prenehal z delom. Rad je pomagal, dokler so mu moči dopuščale, s svojim delom na kmetiji.
Johan je bil predvsem dober mož svoji ženi Mici, dober oče svojim otrokom -dvema hčerkama in sinu ter dober sosed. Bil je veren mož in je ob nedeljah s svojo družino vedno rad zahajal v cerkev k sv. maši in s tem pokazal lep vzgled.
Zadnja vojna tudi njemu ni

S komadom „Za idiote ni prostora" je dat radiški ansambel opozorilo družbi. Prejšnjo soboto je bita krstna predstava, režijo je imet M. Hinteregger.
Radiše
Kdo je tu idiot?
Krstna predstava na Radišah: Za idiote ni prostora.
ne spotakneš po naključju, če-Prav je po naravi krasno lep kraj, daje priredbi poseben odtenek. V °zadju stare vaške idile, kjer so velmožje župan (Šimi Ogris), žandar (Tomi Rogaunig) in še kak zgubljeni inteligent, tokrat ne učitelj, ampak malo razumnejši 9ost (Martin Ogris) ter razgrajač ln provokater (Sven Schiemann), pa vreje nečloveški vulkan. Kajti kakor nedolžne so na videz takš-
ne vasice, tako nedolžni njihovi prebivalci običajno niso. Na svetlo dneva prihajajo strašne sence nečloveškosti, sovražnosti, predsodkov in častihlepnosti. Tako tudi v tej vasici. Integracija je tu tujka v pravem pomenu besede. Eksemplarična vasica kot mikro-kozmos, ki odraža človeka v ma-krokozmosu. Zanikrni vaščani so samo eksemplarični zastopniki človeškega hlada, ki ga doživlja-
mo zlasti še danes, ko svet tišči skupaj in je vse manj prostora, za tiste, ki v življenju potrebujejo kaj drugega kakor pravila. Igra je torej večni boj dobrega proti slabemu in tokrat zabeleži točko slabo, saj se mu zoperstavi samo eden, imenovan Stari (Nuži VVieser). Vaščani se Fanta namreč hočejo zlepa ali zgrda znebiti. Natolcujejo ga, da se je pregrešil nad vrstnico Marijo (Alenka Orasche).
Ostremu vetru se postavlja v bran kot zaščitni zid in skrbnik Fanta Stari, edini, ki čuti sočutje do Fanta in edini, ki vidi v njem človeka z vsemi njegovimi pravicami. Kljub temu je sam preslaboten proti nečloveški vihri, ki veje skozi vas in odveje Fanta nazadnje stran od normalnosti, v celico norišnice. Kdo je tu zares idiot? - ostane vprašanje.
Predsednik SRD Radiše Tomaž Ogris se je tokrat poskusil kot prevajalec in prevedel komad v slovenščino, posebno za odrsko predstavo, Marijan Hinteregger je bil poverjen z režijo in je hkrati poskrbel za priredbo besedila, scenografijo in glasbo.
Produkt je bil pod črto, po zaslugi zgodbe, dopadljiva predstava, ki sicer ne jamči za zabaven večer, zato pa omogoči premišljevanje o normalnosti človeške unizacije (s kloniranjem bo to nekoč verjetno vsakdanjost) in prerešetanju temnih peg v lastni vesti. Adke
Oba obupana: Stari (stoje Nuži VVieser) in Fant (Boris Povše), ki se pred krutostjo sveta skriva za krinko.
Peručevemu Johanu v slovo
V soboto, 21. februarja nas je za vedno zapustil Peručev °če Johan Sadolšek iz Lobnika pri Železni Kapli.
Phzanesla. Moral je, kakor tudi *ugi zavedni Slovenci občutiti krutost nemškega nasilja. Areti-^i so ga 16. avgusta 1943. Dva meseca je bil zaprt na Ge-s,aPu v Celovcu, nato pa so ga Peljali v Numberg v Nemčijo. °d tam se je ob koncu vojne vrnil bolan domov. Ta bolezen 9a je vse nadaljnje življenje mučila.
Johan je bil zelo povezan z naravo. Bil je strasten in pošten ovec. Lovski prijetelji so .ga zelo spoštovali. V veliko veselje so
mu bile njegove čebele. Že kot 17-letnemu fantu mu je oče dal čebelji panj in tako je rajni pričel čebelariti. Nato se je kmalu vključil v čebelarsko društvo Železna Kapla. Vedel je, da je treba o čebelarstvu znanja in s svojimi prijatelji je iskal vedno nove poti pri čebelarjenju. Zadnja leta pri čebelah ni mogel več vsega sam opraviti in mu je žena Mici bila v veliko pomoč. Vesel je bil, da se čebele ohranijo in gojijo v njegovem lepem čebelnjaku.
Čebelar-sko_ društvo Železna Kapla je s smrtjo Jo-	t Peručev oče
hana	S a-	Johan Sadolšek
dolška izgubilo enega najstarejših članov. Hvaležni smo mu, da je vsa leta bil zvest prijateljem čebelarjem in Čebelarskemu društvu.
Na pogrebu se je zbrala številna množica znancev in prijateljev. V slovo so mu lovski troben-taši zatrobili v zadnji pozdrav.
Pogrebne obrede je ob asistenci župnika Janeza Tratarja opravil domači župnik Poldej Zunder. Cerkveni zbor je v Cerkvi kakor tudi na grobu zapel žalostinke v slovo.
Pomlad se bo razcvetela, čebela spet bo vzletela, vsedla na rožni cvet, čakala bo tebe spet.
A tl odšel si od njih in nas, v cvetja lepši kras.
Rajnega Johana bomo ohranili v lepem spominu. Žalujoči ženi, hčerkam, sinu in vsej Peručevi družini izrekamo prisrčno sožalje.
M. K.
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 6. marca
18.00-18.30 Kulturna obzorja
SOBOTA, 7. marca
18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 8. marca
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-. gen, Karnten. Duhovna misel (Jože Valeško) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna
PONED., 9. marca
18.10-19.00 Kratek stik
TOREK, 10. marca
18.10-19.00 Otroška oddaja
SREDA, 11. marca
18.10 -19.00 Glasbena mavrica (predstavitev zgoščenke kvarteta A Capella). 21.04 do 22.00 Koroška poje
ČETRTEK, 12. marca
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila

NEDELJA,
8, marca '98,13.30
PONEDELJEK, 9. amrca 1998
ORF 2, ob 2. 35_______
TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
- Samokritičnost, skromnost in čustvenost ne manjšajo prispevka žensk v družbi: mednarodni dan žena in novi izzivi družbe
-	Koroški Slovenci in leto 1938
-	V narodni knjižnici na Dunaju:	predstavitev priročnika
„Poti do manjšin", ki ga je izdala založba Drava
-	20. pohod na Arihovo peč
-	..Domovina mili kraj . . .“ A Capella kvartet iz Dobrle vasi
-	Deželni smučarski dan v Bad Kleinkirchheimu
RADIO/TV, PRIREDITVE
Petek, 6. marca
TINJE
Integracijo do-živeti Čas: ob petka, 6. marca,
17. ure do nedelje , 8. marca 13. ure
Kraj: v Katoliškem domu Sodalitete
Svojci ljudi z okrnitvijo pa tudi pedagogi/nje, skrbniki/ce, inter-senti in otroci so vabljeni. Na programu so predavanja in tudi poseben otroški program. Prireditelj: Živopisana Jadrnica
BOROVLJE Otroška pravljična igra: „Kaj se skriva za velikim trebuhom"
Čas: ob 18. uri Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa: mladinska gledališka skupina KD Škocijan Prireditelj: SRD ..Borovlje"
BOROVLJE Kmečki trg
Čas: ob 14. ure naprej Kraj: na glavnem trgu
Sobota, 7. marca
DOBRLA VAS
Ob 5-letnici obstoja kvarteta ,A Capella" predstavitev prve zgoščenke pod naslovom ..Domovina, mili kraj...., I tram von mein Leben"
Čas: ob19. 3o uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: Kvartet „A Capella" Dobrla vas
GLOBASNICA
Lutkovna igra: »Sapramiš-ka“
Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: lutkovna skupina „Mi smo mi" SKD Celovec Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica
CELOVEC Proslava ob dnevu žena Čas: ob 14. uri Kraj: v Mladinskem domu, Mikschallee 4 Program: Odprtje razstave „Vse, kar ustvari človek, je lepo", pozdravne besede predsednice ZSŽ Milke Kokot, govor Vere Kozmik: „Ženske pravice so sestavni del človekovih pravic", nastop kvarteta Borovlje Vabi: ZSŽ
VOGRČE
31. srečanje od ..Pliberka do Traberka"
Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nastopajo: Vokalni oktet „Tro" - Prevalje, MePZ »Markovič Kristl - Mato" Črna na Koroškem, MePZ župnije Ravne na Koroškem, Vokalna skupina „Lipa“ Velikovec, MoPZ »Foltej Hartman" SPD
Edinost Pliberk Prireditelj: SPD Edinost Pliberk
ŠENTJANŽ Premiera igre za otroke in odrasle: „Medved Pu“
Čas: o b 18. uri Kraj: v K & K centru Nastopa: „Teatr brez..." Prireditelja: SPD Šentjanž
Nedelja, 8. marca
CELOVEC
Koroška poje - srečanje majhnih vokalnih skupin
„Oj zapojte tisto pesem, tisto mlado, lepo pesem" (Srečko Kosovel)
Čas: ob14. 3o uri Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe
Prireditelj: K KZ
ŠENTJANŽ
Ponovitev igre: „Medved Pu“
Čas: o b 10. 30 uri Kraj: v K & K centru Nastopa: „Teatr brez ..."
OBIRSKO
Otroška igra: ..Čarovnik iz Oza“
Čas: ob 10. 30 uri Kraj: pri Kovaču Nastopa: otroška igralska skupina SPD Borovlje Prireditelj: SPD Valentin Polanšek
ŠMIHEL
Lutkovna igra: „Tobija“
Čas: ob 11. uri (po sv. maši) Kraj: v farni dvorani Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pikce“
Prireditelj: KPD Šmihel
VOGRČE
Veseloigra ..Priložnostni dohtar “
Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nastopa: Igralska skupina Žvabek
Prireditelj: KPD Vogrče
Petek, 13. marca
MEŽICA
Veseloigra: ..Zdravnik po sili"
Čas: ob 19. uri Kraj: v narodni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Vogrče
Prireditelj: SPD Danica in Farna mladina Šentprimož
Sobota, 14. marca
ŽVABEK
Veseloigra: ..Zdravnik po sili"
Čas: ob 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina
KPD Vogrče Prireditelj: KPD Drava
OBIRSKO
31. srečanje od ..Pliberka do Traberka"
Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Kovaču Nastopa: MePZ Podjuna Pliberk
Nedelja, 15. marca
BILČOVS
Otroška igra: ..Čarovnik iz Oza"
Čas: ob 11. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: otroška igralska skupina SPD Borovlje Prireditelj: SPD Bilka Bilčovs
ŠENTPRIMOŽ
Začetek plesnega tečaja Kraj: v kuturnem domu Vodi: Gregej Krištof Prijave: do 13. 3. (tel. 04236/2472)
Prireditelj: SPD Danica in Farna mladina Šentprimož
PLIBERK
Igra: „Sen kresne noči"
Čas: o b 19. 30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva Radiše Prireditelji: MePZ Podjuna, SPD Edinost in fara Pliberk
Petek 20. marca
DUNAJ
Koncert na klavirju - igra Bojan Goričnik Čas: ob 19 uri Kraj: Literarni kvartir, »Alte Schmiede", Schonlatern-gasse 9
Prireditelj: Mohorjeva založba
Sobota, 21. marca
HODIŠE
Koncert: Pesem združuje -Gesang verbindet - II canto unisce
Čas: ob 20 uri
Kraj: pri Habnerju v Plešer-
ki
Nastopajo: „Die 5 Gailta-ler“, »Oktet Suha", »Gruppo vocale Farra" (I), »Dekliški kvartet »Kapljica ljubezni" (SLO), Oktet Hodiše Povezuje: Danica Urschitz Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo,, Zvezda" Hodiše
ŠENTPRIMOŽ
Igra: ..Vsiljenka"
Čas: ob 19.30 Kraj: v kuturnem domu Nastopa: »Gledališče senc" iz Šmihela
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Danica
Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin
bo letos od 11. do 13. marca v Celovcu.
PROGRAM:
Sreda, 11. 3. - Mo-
destov dom:	8.30
„Sapramiška“ in ob 11.30 »Šestero mušketirjev", 19.30 Pogovor: Gledališče - vred-nsota ali potrata. Mohorjeva: 10.30 „Kdo je Vidku napravil srajčico".
Četrtek, 12. 3.
Modestov dom: 9.30 »Čarovnik iz Oza", 11. 30 »Plešasta plesalka". Šola v Šentpetru: 19. 30 »Lepa čevljar-ka“.
Petek, 13. 3. - Mohorjeva: Ob 8. 00 in ob 10.00 »Sen kresne noči". Modestov dom:
9.00	»anders mensch",
12.00	»Figole Fagote".
Natečaj
„Planine v sliki"
Kot vsako leto, tudi letos vabimo planince - fotografe k sodelovanju.
Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo.
Slike pošljite do 30. 3. 1998 na Slovensko planinsko društvo, Tarviserstr. 16. 9020 Celovec.
Četrtek, 26. marca
DUNAJ
Koncert Tomaža Svete (lastne kompozicije za kvartet saksofonov, kalvir, kvartet godal in elektroniko)
Čas: ob 19 uri Kraj: Literarni kvartir, »Alte Schmiede", Schonlatern-gasse 9
Prireditelj: Mohorjeva založba
Torek, 31 .marca
DUNAJ
Amy Lynn Barber predstavlja kompozicije za percussion Čas: ob 19 uri Kraj: Literarni kvartir, »Alte Schmiede", Schonlatern-gasse 9
PRIREDITVE, OGLASI
Naša društva v
INTERNETU
Osnovne informacije o
Koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časonis Ne-
dejja_- tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih nar-
odnostnih skuonostih
(CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co. at/slovene/volksgruppen- report.html Mohorjeva založba - ak-
tualna knjižna ponud- bahttp://www.mohorje- va.co.at Založba VVieser http:
//www.wieser- verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu
(slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .at/zb Fara Sele - tedensko no-ve pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel http://members.magneta t/fara.sele/ Občina Suha in okolje -
KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.a t/stefan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha
http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše
http://www.carinthia.org/ keutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih štu-
dentk in študentov v
Gradcu httpV/privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot:
204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele:
pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at
Padagogische Akademie des Bundes in Karnten
AKADEMIJA Dvojezično šolstvo
Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost.
Upoštevaje to dejstvo, imajo starši v območju dvojezičnega šolstva, v katerem živi koroškoslovenska skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah.
Izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t.i. drugega učitelja, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodeluje z razrednim učiteljem, ima na skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu.
Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotavljanju jezikovne kompetence in praktične izrabe didaktike v šolski praksi potrebno prispevati tudi k ohranjanju koroške bikulturnosti. Pedagoška akademi-
ja vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za „pot do soseda".
Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju možnosti za zaposlitev.
Študijski pogoji:
-	odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete.
-	zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje
-	dobro znanje slovenskega jezika) posebej, če si želi kandidat pridobiti spričevalo za dvojezičnega učitelja).
Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposobijo za poučevanje predmeta »Neobvezne vaje iz slovenščine" (= izbirni predmet).
Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije.
Podrobnejše informacije:
Zvezna Pedagoška akademija na Koroškem
Objave prireditev
Dragi društveniki!
Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveno stran je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri.
Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu.
Telefon: 0463/51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22
Oglas
Odvetniška pisarna - Kanzlei der Rechtsanvvalte Dr. Janko Tischler jun. & Mag. Kurt Oberleitner Partnerschaft, Neuer Platz št. 7, 9020 Celovec (tel. 0463/ 51 38 29)
išče
sodelavko/sodelavca za delovno mesto
tajnice/tajnika
Kandidatka/kandidat mora izpolniti naslednje pogoje:
1.	izvrstno znanje nemščine in slovenščine
2.	dobro pisno in ustno znanje angleščine
3.	pripravljenost učenja hrvaščine in srbščine
4.	Izredno dobro znanje pisanja na računalniku po sistemu Windows 95 in VVindovvs NT
5.	Znanje delovanja z internetom
6.	Pripravljenost službenih potovanj v Slovenijo, na Hrvaško in v Jugoslavijo
7.	Fleksibilnost glede preučevanja novih pisarniških tehnologij kot na primer pisanja po sistemu digitalnega diktiranja.
■ lT, ■ J
3
c« IM
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik/ Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Strafie 25/Iv. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das-
sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-: Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,— šil.; Slovenija: 150,- SIT.
IM) M
‘B* 04239/26 42
od petka, 6. marca, od 18. ure do sobote, 7. marca, do 18. ure
Duhovna obnova za može, nem. Voditelj: Jože Kopeinig
v nedeljo, 8. marca, od 9. do 18. ure
Duhovna obnova za može: „Viri moje duhovitosti"
Voditelj: Jože Kopeinig
od ponedeljka, 9. marca, od 18 ure do četrtka, 12. marca, do 13. ure
Duhovna obnova za starše duhovnikov, diakonov, telologov, veroučitljev/ic, nem.
Voditelj: Sr. Palotti Findenig
v torek, 10. marca, ob 19. 30 uri
Predavanje: Postiti se z dušo in telesom po sv. Hildegardi
Predavateljica: Margit Obmann
v sredo, 11. marca, ob 19. 30
Predavanje: Internet - izziv in možnosti za koroške Slovence
Predavata: Hanzi in Franci Tomažič
v sredo, 11. marca, ob 19. uri Tinjska serija predavanj ob 150. letnici revolucije 1848: Revolucija 1848 - oblast - po božji milosti ali po milosti ljudstva Predavatelj: univ. prof. dr. Andrej Moritsch
v četrtek, 12. marca, ob 19. 30 Iz serije: prispevek Cerkve k sožitju Nemcev in Slovencev v koroški cerkvi: Ali je še treba od zunaj pospeševati sožitje med Nemci in Slovenci?
Referat za spodbudo in podijska diskusija
v četrtek, 12. marca, od 18. do 22. ure
Začetek tečaja TIFFANV
Voditeljica: Edeltraud Fuhrer
od petka, 13. marca, od 15. ure do sobote, 14. marca, do 13. ure Seminar za cerkvene pevce Voditelj: prof. Jože Ropitz
Potovanja:
Od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998
Izobraževalno potovanje v Baltik
Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Kopeinig.
od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998
Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VViirzburg, Bamberg, Niirnberg, Regensburg)
Vodstvo: ravn. dr. VValter Asper-nig, Linz
18
ŠAH_____________________
„Črn“ konec tedna za naše šahiste
Prva ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex je v koroški ligi vnovič bila poražena. Po senzacionalni zmagi nad Gospo Sveto v 8. krogu so slovenski šahisti tokrat podlegli Kotschach-Mauthenu z 2,5:3,5. Na prvi deski je Anton Praznik odločil ..slovenski dvoboj" z Žigo Žvanorn v svojo korist, točke za SŠZ pa so osvojili Arnold Hattenberger (1) ter Gorazd Živkovič, Joži Am-rusch in Aleksander Lukan (vsi remi). SŠZ še naprej zaseda 11. na dvanajstmestni lestvici.
Poraženi so bili tudi šahisti SŠK „Obir“ v 1. razredu. Končni rezultat proti ekipi Raiffeisen iz Celovca se je glasil 2:6. Zmagal je Dušan Jokovič, remizirala pa sta Andreas Karner in Andreas Ojster. Kaplčani so s porazom zdrsnili na zadnje mesto na tabeli in s tem podali v nevarnost, da izpadejo iz 1. razreda.
Druga ekipa SŠZ/Posojilni-ca Borovlje je prav tako podlegla, in to celo visoko: 1,5:4,5 proti celovški ekipi Zugzvvang.
SMUČANJE________________
Zopet uspešnica -smučarski tečaj SŠZ
Smučarski tečaj in tečaj v deskanju, ki ga vsako leto prireja Slovenska športna zveza, sta prava uspešnica. To se je pokazalo tudi letos, saj se je tokratnega tečaja v Stubenu na Arlbergu udeležilo nad 50 smučark in smučarjev vseh starostnih skupin. Vreme je bilo čudovito, snega je bilo dovolj in tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Za najmlajše (Filipa, Laro in Markota) pa je za zaključek čakalo tekmovanje in lepe nagrade.
Nadvse uspeli tečaj so vodili glavni organizatorji Danilo Prušnik in smučarski učitelji Rihard Kunčič, Sever Prušnik, Kristijan Zeichen, Tonč Malle in Tomo VVeiss (deskanje). Kot vsako leto je smučarski tečaj Slovenske športne zveze podprlo tudi podjetje Elan, tokrat s car-ving-smučkami.
Šport
5
I
I

Dominik Stuck z Blata je avstrijski šolarski prvak v lokostrelstvu
Senzacionalen uspeh mladega Blačana. Po komaj letu in pol treninga je osvojil naslov avstrijskega šolarskega prvaka v lokostrelstvu v kategoriji olimpijskih lokov.
14-letni dijak velikovške gimnazije Dominik Stuck z Blata pri Pliberku je bil minuli konec tedna veliko presenečenje na avtrijs-kem prvenstvu v lokostrelstvu v Furstenfeldu. Medtem ko je na koroškem prvenstvu dosegel še 2. mesto, se je tokrat znal izredno stopnjevati ter v svoji starostni skupini (pri šolarjih) v kategoriji olimpijskih lokov osvojil 1. mesto in s tem zlato kolajno. Nedvomno doslej največji uspeh mladega strelca, ki tekmuje za lokostrelski klub Dvor. In kakšen je bil recept za ta vrhunski nastop? „Mnogo treningov in delo s trenerjem Friedrichom Neuberschem, ki me je odlično pripravil na ta turnir," pravi novopečeni avstrijski prvak.
Če upoštevamo, da Dominik strelja z lokom oz. se ukvarja s to športno panogo šele leto in pol, so njegovi dosežki že nadpovprečni, če ne celo senzacionalni. A vstrijski prvak - nadpovprečno nadarjeni Dominik Stuck z Blata.	F. S-
KOLESARJENJE_______________________
Velika šansa za Petra VVrolicha
Kakor smo v prejšnji številki poročali, bo kolesar Peter VVrolich na dirki po Južni Afriki zastopal barve svetovnoznanega profesionalnega kluba „Saeco“, katerega člana sta mdr. tudi Cippolini in Gotti. VVrolich: ..Zarne je to nedvomno velika šansa, da si z dobrim nastopom široko odprem vrata za profesionalno pogodbo.11
SMUČANJE___________________________
Odlični mladi Šentjanžani
Mladi smučarji Športnega društva Šentjanž so se minuli konec tedna izkazali v Podnu, kjer je bilo tekmovanje za Božanski otroški in šolarski pokal. Kar trije predstavniki društva - Andrea Partl, Nadja Kuess in Michael Sablatnik - so bili namreč v svojih starostnih skupinah najboljši ter s tem potrdili odlično delo z naraščajem v društvu.
Kljub slabemu vremenu - 400 udeležencev na jubilejnem pohodu „Arihova peč 1998“
Dež, sneg, težka pot. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram se je letošnjega 20. pohoda „Arihova peč '98“ pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem udeležilo 400 udeleženk in udeležencev. Poleg domačinov iz Podjune, Roža in Zilje so se tudi tokrat vabilu na pohod odzvali številni udeleženci iz Slovenije in iz Primorske (Repentabor). Prireditev je letos potekala tudi v podporo kandidaturi treh dežel za zimske olimpijske igre 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-ltalija. K uspehu jubilejne prireditve, ki že skozi 20 let združuje Slovence s Koroške, Slovenije in Italije ter tu-
di nemško govoreče prijatelje iz Avstrije, so prispevali tudi sodelavci organizacij prirediteljev, ki so na okrepčevalnih mestih in v cilju pri Polancu na Čemernici skrbeli za telesno dobrobit udeležencev.
Pohod prirejajo Slovenska športna zveza, Šlovensko planinsko društvo Celovec in krajevno slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Šentjakoba v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo tik pred osvoboditvijo Avstrije 9. februarja 1945. Najvišja točka pohoda je slovenska planinska koča na Bleščeči (1086 metrov), sredi poti spominja plošča na dogodek pred 53 leti.
Sta bita doslej na vseh dvajsetih pohodih na Arihovo peč - podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik (levo) in tajnik SPZ Janko Malle.
19
Šport
Besede zbližujejo tudi pri SAK: trener Tellian in igralci so i/ pogovorih našli skupni imenovalec
in zdaj vlečejo za eno vrv.
Igralci SAK s prizadevnostjo »vdihnili11 trenerju optimizem
Volja in pridnost večine igralcev na treningih je trenerja Telliana tako presenetila, da ga vigredni del prvenstva sploh ne skrbi več.
Se pred dobrim mesecem je bil trener Tellian zelo pesimističen, kar zadeva vigredni del prvenstva, saj je vodstvo oddalo nekaj odličnih igralcev, za nove pa je primanjkovalo denarja. Predvsem odhod napadalca Kudlerja ga je prizadel, kajti on je v jesenskem delu prvenstva sodil med najnevarnejše napadalce ekipe. Iz tedna v teden pripravljalne dobe pa je Tellian vsebolj spremenil svoje mnenje, kajti prizadevnost in voljnost igralcev na treningih sta ga Proti pričakovanju pozitivno presenetila in mu tako „vdihnila“ optimizem za vigredni del prvenstva. Pozabljene so težave in predvsem personalna šibkost v napa-
du. Tellian: „V napadu lahko igrajo Hajdini, Vrabac, Lessnig in tudi Kuttnig. Čeprav so skoraj vsi -razen Vrabca - še zelo neizkušeni, ne vidim črno za prvenstvo. Vadimo namreč nov način igre, pri kateremu uspeh ne bo tako močno odvisen od napadalcev, kakor še jeseni." Kakšen način igre pa je to oz. kako misli biti ekipa vigredi uspešna? „Čisto preprosto: skušali bomo priti do uspeha iz okrepljene defenzive. V napadu pa se itak vedno nudi ta ali druga priložnost."
Kakor že rečeno, izhaja trenerjev optimizem iz prizadevnosti igralcev na treningih. Le-ti namreč redno in povsem prizadevno
trenirajo ter so predvsem telesno že 100-odstotno pripravljeni na pričetek prvenstva. Kar trenerjev optimizem še dodatno krepi, pa je dobro vzdušje v ekipi. Kapetan Lojze Sadjak, Marjan Šmid ali Simon Sadjak in še drugi se namreč zelo trudijo za pravo skupnost v ekipi, ki postaja iz dneva v dan trdnejša. Prav to pa je jeseni manjkalo, kar je bil neredko tudi vzrok za slabe rezultate.
Priprave. Včeraj ob 7. uri zjutraj se je ekipa podala na 5-dnevne priprave v Poreč na Istro. Razen Eberharda, ki se bo zaradi službene zadržanosti pridružil ekipi šele danes, se priprav udeležujejo vsi igralci, prav tako nekateri iz ekipe SAK II. V ospredju priprav bodo tekme ter vadenje taktike in standardne situacije. Tellian: „Grobi del priprav smo zaključili že pred pripravami, sedaj so na vrsti še tako imenovane fine stvari, ki pa so odločilne za uspeh ali neuspeh."
Prvenstvo v regionalni ligi se prične 21 ./22. marca, prvi nasprotnik SAK pa je na tujem Lienz. Generalka za to tekmo bo v soboto, 14. marca, v Mariji na Žili proti tamkajšnjemu koroškemu ligašu.
F. S.
Pripravljalna tekma naraščaja SAK:
Žvabek - SAK U 16 6:2 (1:2) strelec za SAK H. Nachbar 2
ODBOJKA
Dob - dobremu nastopu je sledil slabi
Ekipa trenerja Bojana Nartnika je minuli konec tedna tekmovala kar dvakrat, a prav tolikokrat podlegla. Medtem ko je proti Ennsu odigrala zelo zbrano in angažirano ter podlegla šele po napetem boju v petem nizu, je bila dan navrh proti Sokolu brez možnpsti ter jasno podlega s 3:0.
Ekipa v koroški ligi, ki se poteguje za povzdig, pa konec minulega tedna ni tekmovala.
ZVEZNA LIGA, MOŠKI
1.	Donaukraft 2.	Salzburg	7 9	7	0 8	1	21:0 24:4	32 32
3. Innsbruck	8	4 4	13:13	19
4. Enns	10	3 7	15:25	18
5. Sokol I	9	3 6	10:20	16
6. Dob Enns - Dob Sokol I - Dob	9	1 8	26:9	9 3:2 3:0
KOROŠKA LIGA, MOŠKI
1. Grabštanj	2	2	0	6:0	6
2. Dob	2	1	1	3:3	5
3. ATSC Cel.	2	1	1	3:3	3
4. AVC Cel.	2	0	2	0:6	0
NOGOMET_____________________
V Globasnici se je vnel boj za majice
ne |3recl *3r'_
grednega de-Ima kar 17	la prvenstva
igralcev na	(28. marca)
izbiro - tre-	vnel boj za
ner VVolbl.	majice v stan-
|	dardni enaj-
p	sterici. Trener VVolbl ima na
z.	voljo namreč 17 skorajda
o	enakovrednih igralcev, od
začetka pa lahko igrajo le enajsti. VVolbl: ..Predvsem v obrambi in v sredini imam mnogo alternativ. Do pričetka vigrednega prvenstva imam načrtovane še tri pripravljalne tekme - proti Sinči vasi, Dobrli vasi in Bikarji vasi, v katerih se lahko z dobrimi nastopi še vsi igralci priporočajo za standardno mesto."
Vsekakor potekajo priprave v Globasnici s polno paro (3-krat tedenski trening ter pripravljalna tekma), kajti ekipa ima vigredi velike načrte. Glasno sicer nihče ne govori o naslovu prvaka in s tem povzdigu v podligo, na tihem pa je prav to velika želja vseh. K temu uspehu naj bi bistveno dodal novi igralec Marjan Sadjak, ki so ga Glo-bašani pridobili od SAK. Marjan se je že odlično vživel v ekipo, ima pa še zaostanek treningov. VVolbl: „To so še posledice od jeseni, ko je le redko igral pri SAK, pa tudi od dolgega zimskega odmora, ko tri mesece ni treniral. Prepričan pa sem, da bo že na prvi prvenstveni tekmi zopet odlično pripravljen."
Pripravljalne tekme Globašanov:
Globasnica - SAK	2:7
Velikovec - Globasnica	0:0
ASV - Globasnica	2:7
Šentpeter - Globasnica	0:6
Zvezda globaške ekipe -Marjan „ Terminator" Sadjak.
IKONE
GLAS IZ LJUDSTVA
V župnišču na Bistrici na Zilji so pred kratkim odprli razstavo ikon znane umetnice in restavra-torke Silve Deskoske. Razstava je na ogled še do 9. marca. Župnik Stanko Trap prosi, da se obiskovalci po možnosti prej najavijo po telefonu (04256/25 62).
OSEBE &DOGODKI
NOV RAČUNALNIK ZA SOLARJE NA BISTRICI
Hura, imamo računalnik! Otroci 3 a rezreda ljudske šole na Bistrici v R. se veselijo računalnika. S pomočjo Posojilnice - Bank Borovlje in občine Bistrica se jim je uresničila velika želja. Na sliki so otroci z ravn. Huldo Liegl, učiteljem Hanzijem Millonigom in sponzorjema direktorjem Francem Kelihom in županom Hubertom Gradeneggerjem.
FRLOŽEV LUKA
Prav dolgočasno je poslušati, kaj prihaja iz ust raznih predsedniških kandidatov in kandidatk. Kar prodajajo kot največjo modrost, sem jaz dajal od sebe že pred toliko leti, da sem skoraj pozabil. Pa mi zaradi tega nikoli nihče ni dejal, naj kandidiram za državnega predsednika.
3
A
»(iv-acija	^erstand
^cLrska JjF d-ejaviloSČ	^^^pracJieii
^arTpioiiija ^Isnovii0 Vnanje |	H a.rxp.oixie
k ač-analiiih	
	
l nkratn0 L	t iixospJiare
fera	^5^ e-wisSeiiJl.afč
(mosfera
iferama . delaviiica
(por*
^f^lyrp.piscJi
eligioix
ifV llgeipein-
S

Die VS Hermagoras ist eine katholische Privatschule und bietet Ihrem Kind eine gute zwei-sprachige Ausbildung. Der Unterricht erfolgt abwechselnd einen Tag in slowenischer und einen Tag in deutscher Sprache. Es wird auch computerunterstiitzter Unterricht angeboten. Am Nachmittag werden die Kinder in zwei Altersgruppen betreut.
Schulgeld: 6S 900,- (10 x jahrlich); Hortbeitrag: oS 1.500,- (10 x jahrlich)
Mohorjeva ljudska šola je katoliška zasebna šola in nudi Vašemu otroku dobro dvojezično vzgojo. Izmenično se poučuje en dan slovensko in en dan nemško. Nudimo tudi popoldansko bivanje v dveh starostnih skupinah (do 17.30)
Šolnina: šil 900,- (10 x letno); Zavetišče: šil. 1.500,- (10 x letno)