Preklicali epidemijo covid-19 Na Ljubnem četrti primer okužbe, skupaj enajsti v dolini Delo štabov in enot CZ v času izrednih razmer dobro in usklajeno ŠTEVILKA LETO Lil, 22. MAj 20 ?0 CENA l.SO EUR o 1 V) : frt I O •O M STRAN 10 mm s. ■ Cfl "o -t- Semena in sadike našli nove lastnike na izmenjevalnici Jure Funtek in Nika Paternost v karanteni na Novi Zelandiji Trnova pot Jake Zajška iz Mozirja do izpolnitve sanj STRAN 13 STRAN 16 STRAN 22 Oglasi GEN-I Z NASKOKOM NAJCENEJŠI DOBAVITELJ ELEKTRIKE Raziskava časnika Finance potrdila, da je GEN-I daleč najugodnejši dobavitelj električne energije za gospodinjstva GEN-I je najcenejši dobavitelj elektrike za gospodinjstva, so v pregledu aktualnih ponudb iz rednih cenikov ugotovili v časniku Finance. Vanjo so zajeli vse večje dobavitelje elektrike na slovenskem trgu. ZA ČETRTINO UGODNEJŠI OD NAJBLIŽJEGA KONKURENTA V časniku Finance so pregledali cenike elektrike do 31. maja v visoki, manjši in enotni tarifi. V vseh treh kategorijah je bil daleč najcenejši dobavitelj GEN-I. Cena elektrike po enotni tarifi, ki jo plačujejo stranke GEN-I, je za četrtino nižja od cene najbližjega konkurenta. Pri visoki tarifi, ki velja vsak delavnik med 6. in 22. uro, je cena GEN-I do 50 odstotkov nižja od ponudb nekaterih dobaviteljev. V intervalu manjše tarife za porabo med 22. in 6. uro naslednjega dne pa ostali dobavitelji elektriko prodajajo po od 40 do skoraj 100 odstotkov višjih cenah kot GEN-I. PRIHRANEK TUDI DO 100 EVROV Po izračunu Financ je povprečni gospodinjski odjemalec z obračunsko močjo osmih kilovatov, ki mesečno porabi 166,33 kilovatne ure elektrike po visoki tarifi in 175 kilovatnih ur po nižji tarifi, v mesecu marcu pri GEN-I za elektriko plačal 33,7 evra. Pri vseh ostalih dobaviteljih bi bil račun krepko višji - od 40,7 do 4764 evra. Do konca leta bo tako povprečni slovenski odjemalec GEN-I v primerjavi z odjemalci drugih dobaviteljev prihranil tudi do 100 evrov. DOBAVA ELEKTRIKE BREZ VEZAVE IN POGODBENIH KAZNI To ponovno dokazuje, kako pomembna je za potrošnike izbira pravega dobavitelja, saj so razlike v cenah velike. V GEN-I smo se takoj po izbruhu epidemije odločili, da bomo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem za 15 odstotkov znižali cene tarif električne energije, in to za obdobje treh mesecev. Strankam omogočamo dobavo elektrike brez vezave in pogodbenih kazni. Menjava dobavitelja je zelo enostavna, saj jo je mogoče opraviti s spletnim obrazcem ali klicem na našo brezplačno številko 080 1558. PR gen-i e Ô :6: Predraga elektrika? Pri GEN-I ne! 0801558 WWW.GEN-LSI i 2 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Iz vsebine: Temo tedna Sodelovanje naravovarstvenikov bo z novo zakonodajo zelo okrnjeno . Molinco Podjetje se seli na novo lokacijo, a ostaja zvesto Saša regiji....................... Tretja stran Lekorno Mozirje V lekarnah znova običajen delovni čas............11 Ekologijo S čiščenjem prispevali k okoljski ozaveščenosti ljudi......................................................12 Soro Lomprečnik Pri svojih pesmih ustvari ali melodijo ali besedilo................ .......15 Ali vse nevlodne orgonizocije v resnici zostopojo jovni interes? Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je prejšnji teden sprejel predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, ki med drugim zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu na področju ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih. Omenjeno parlamentarno proceduro je s protestom pospremilo nekaj sto posameznikov, ki so se zbrali pred državnim zborom, nestrinjanje s spremembami zakonodaje na področju varovanja narave pa je v teh dneh močno prisotno tudi v medijih. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki je nevladna okoljska organizacija s statusom društva v javnem interesu, pri tem opozarja na sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij (NVO). Po podatkih centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij naj bi bilo v Sloveniji okoli 160 okoljskih NVO, ki so organizirane v obliki društev, zvez, zavodov, inštitutov in fundacij. Poleg teh obstaja še okoli 120 neregistriranih okoljskih civilnih iniciativ in različnih odborov civilne družbe. »NVO se množijo in najbolj vplivne, najbolj medijsko prisotne in politično artikulirane so postale kooperativne z državo, nekaterimi parlamentarnimi strankami in kapitalom. Postale so profesionalne in to je postal zanje neke vrste posel kot vsak drug,« je za časnik Finance izjavil Karel Lipič. Njegova kritika pa se pri tem ne konča: »Če imajo takšne NVO naročnika, ki dobro plača, se histerično angažirajo in urgirajo pri neki temi, da se dobro promovirajo v javnosti, pazijo pa, da niti najmanj ne prizadenejo kapitalskih interesov svojega sponzorja. Prav nasprotno, ustvarjajo dimno zaveso, za katero ostaja okoljsko škodljiva dejavnost njim ljube gospodarske dejavnosti neopazna in medijsko neopažena«. Na ta način po Lipičevih besedah poteka načrtna kampanja proti termični obdelavi odpadkov, vetrnim elektrarnam, hidroelektrarnam na Savi in Muri, itd. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), zgledujoč se po avstrijski, švedski in francoski zakonodaji, zagovarjajo stališče, da mora NVO, ki želi zastopati javni interes, dokazati zadosten interes z ustreznim številom članov: »Zahtevano število 50 članov ni nesorazmerno visoko, da bi omejevalo dostop do pravnega varstva nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu.« To po mnenju MOP dokazujejo organizacije, kot so Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Alpe Adria Green, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovensko društvo za zaščito voda ... Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik SSK Ljubno ob Sovinji BTC Priprave na tekme so se že začele . ........21 4 7 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 21, 22. maj 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 21 22. maj 2020 3 Tema tedna, Anketa GIBANJE BALKAN RIVER DEFENCE OPOZARJA NA OHRANJANJE REK Sodelovanje naravovarstvenikov bo z novo zakonodajo zelo okrnjeno Konec aprila je vladna koalicija s prvim protikoronskim megazako-nom sprejela tudi člene, ki so hitro vzbudili pozornost in odločen protest naravovarstvenih organizacij. Koalicija je namreč v sklopu omenjene zakonodaje postavila dodatne pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij (NVO) v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Sredi maja je zakonodajo še dodatno zaostrila s predlogom spremembe zakona o ohranjanju narave. Predvideni so bili pogoji, s katerimi bi okoli 90 odstotkov NVO, ki imajo status delovanja v javnem interesu varovanja narave in možnost sodelovanja v formalnih postopkih, ta status izgubilo. VPLIV NARAVOVARSTVENIKOV SKORAJDA IZNIČEN V aprilu uveljavljen protikoron-ski megazakon je prvotnemu zakonu dodal več členov, povezanih z gradnjami in varstvom okolja. Ti so naklonjeni pridobivanju gradbenih dovoljenj za objekte, ki imajo večje vplive na okolje, saj moč- no omejujejo vpliv NVO na presojo primernosti in škodljivosti neke gradnje v praksi. Pogoji za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v postopkih so izredno omejevalni. Po njih lahko status nevladne organizacije v javnem interesu pridobi zgolj organizacija, ki ima v tekočem in zadnjih dveh letih vsaj 50 aktivnih članov, ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe ter najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem od teh treh let. Po teh pogojih možnost sodelovanja izgubi večina sedanjih imetnikov statusa. V začetku maja so zato tri NVO na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti spornih delov zakona, vključno s pobudo za začasno zadržanje njihovega učinkovanja. ZAOSTROVANJE POGOJEV V VSEH POSTOPKIH Sredi maja je sledilo novo zaostrovanje pogojev delovanju oko-ljevarstvenikov. Okoljsko ministr- C> Naša anketa Ima narava prednost pred ekonomijo ali obratno? V okoljevarstvenih organizacijah zatrjujejo, da bomo v Sloveniji uničili naravo, saj državni zbor z zakonom omejuje njihovo vlogo pri izdaji gradbenih dovoljenj in ne upošteva njihovega mnenja o varstvu narave. Tudi v Evropski uniji zagovarjajo zeleno prihodnost. Kar pomeni, da morata biti gospodarski razvoj in varovanje narave uravnotežena, saj narave ne smemo žrtvovati zaradi gospodarskega napredka. Kaj menijo o tem sogovorniki? Aljaž Vrtačnik, Spodnje Kraše Sodelovanje nevladnih naravovarstvenih organizacij z vlado se mi zdi nujno potrebno. Ker, če se jih popolnoma izključi, bomo v Sloveniji verjetno izgubili ogromno kmetijskih zemljišč za mogoče nepomembne investicije, ki bi še dodatno obremenile naše okolje. Bi pa na drugi strani tudi izpostavil naravovarstvenike, ki so zavirali projekte, s katerimi bi dodatno razbremenili naravo, kar je proti logiki, za katero so ustanovljeni. Ekonomski razvoj je potreben, saj živimo v takšnem sistemu, kjer je žal denar sveta vladar, vendar se da ekonomsko razvijati tudi brez hujših posegov v naravo. Sam sem naravnan na varovanje okolja in v tem duhu tudi učim otroke. Zvonko Krumpačnik, Ljubno ob Savinji Ekološka dejanja opazujem zgolj z distance, torej delovanje v prid naravi prakticiram subjektivno. To pomeni, da spoštujem okolje, v katerem prebivam, s svojim mišljenjem spodbujam tudi bližnje, da pazijo na obnašanje v naravi. Sodelovanje naravovarstvenih organizacij z vlado je zelo pomembno. Glede ekonomskega razvoja in rasti gospodarstva pri nas menim, da se izda premalo gradbenih dovoljenj za gradnjo industrijskih objektov. Seveda je pomembna skrb za okolje, ampak moramo zagotoviti tudi delovna mesta. Renata Ambrož Gregorc, Solčava Nisem le pasivni opazovalec ekoloških dejanj, temveč sem jih že tudi podprla v prid narave. Tudi zakonodaja me zelo zanima in jo spremljam. Prav tako menim, da je zelo potrebno sodelovanje naravovarstvenih organizacij z vladnimi institucijami. Pri odločanju ne bi dala prednost ekonomskemu razvoju gospodarstva, več mi namreč pomeni skrb za naravo in okolje, saj bomo le tako lahko ohranili naravo tudi zanamcem. Bernard Stiglic, Ter Varstvo narave je zelo pomembno, saj bomo s tem obvarovali okolje, zaradi tega živeli kvalitetnejše in naravo očuvali tudi za naše prihodnje rodove. Odgovorni naj se trudijo, da bodo ekonomski interesi in naravovarstvo uravnoteženi. Trenutna zakonodaja tega ni omogočala, saj je lahko par ljudi, ki so ustanovili neko društvo, v nedogled oviralo vse, v kar so se vtaknili. V teh dneh po družabnih omrežjih in medijih poteka strašenje proti spremembam zakonodaje na tem področju. To ni skrb za varstvo narave, ampak ceneno politi-kanstvo. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Branka Vižintin, Rečica ob Savinji Ekologija je in mora ostati odnos med človekom in naravo. Naravovarstvene organizacije so tu zato, da opozarjajo na napake, ki jih delamo naravi, in je zelo pomembno, da še naprej sodelujejo z vlado. Narava ima prednost pred ekonomijo. Sama se trudim živeti čimbolj ekološko. Imamo svoj vrt in kokoši, za biološke odpadke pa lasten kompostnik. Vsako stvar po uporabi ne vržem takoj v smeti, ampak prvo pomislim, ali mi bo v prihodnje koristila in jo, če je le mogoče, recikliram ter iz nje naredim uporabno stvar. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Tema tedna stvo želi podobne pogoje implementirati tudi v zakon o ohranjanju narave (ZON). Stranka SNS je namreč predlagala amandma, s katerim se prej navedeni pogoji postavijo tudi za status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To pomeni, da bi nove pogoje NVO-jem implementirali ne le v postopke izdaje gradbenega dovoljenja, ampak v vse druge upravne in sodne postopke. Zgornjesavinjski kajakaši so se z veslanjem po Savinji pridružili pobudi za ohranitev glasu slovenskih okoljevarstvenikov. Odbor je predlog podprl, vendarle z omilitvijo, ki jo je predlagala stranka SMC. Sprejet je bil amandma k amandmaju na ZON, ki določenim organizacijam omogoča ohranitev statusa delovanja v javnem interesu (ribiške družine, čebelarska, jamarska društva in organizacije, ki skrbijo za zavarovana območja.) OKOLJSKO MINISTRSTVO ŽELI POSPEŠITI GRADBENE INVESTICIJE Okoljski minister Andrej Vizjak zagovarja načelo, da je varovanje narave pomembno, vendar ob hkratnem razvoju družbe. Ob tem opozarja, da se ob zdajšnji ureditvi številni projekti blokirajo brez utemeljenih razlogov, potrebno je omogočiti hitrejše in učinkovitejše postopke. Na okoljskem ministrstvu so zato prepričani, da bi nova zakonodaja dala pospešek gradbenim investicijam in s tem okrevanju gospodarstva. Se nekoliko bolj ostri do okoljevarstvenih organizacij so na gospodarski zbornici. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc po poročanju portala 24ur.com trdi, da niti omejitev na 50 članov ni zadostna, pogoj bi moral biti še ostrejši. Za vzgled je postavila Avstrijo, kjer je ta meja pos- tavljena pri 100 aktivnih članih, in ocenila, da je to mnogo bolj relevantna številka, s katero se izkazuje kredibilnost določene NVO. PO SAVINJI ZA PODPORO GLASU NARAVOVARSTVENIKOV Nevladne organizacije takšno mišljenje ostro zavračajo. Slovenija se nahaja na biodiverzi-tetno izredno bogatem območju, sporni členi pa znižujejo okoljske standarde in omogočajo gradbene projekte po hitrih postopkih. Zato je po prepričanju okoljevarstvenikov potrebna državljanska aktivnost. Že v času prvomajskih praznikov so potekali protesti. Na neživljenjskost pogojev s projektom Rek ne damo opozarjajo tudi v Gibanju Balkan river defence. V podporo ohranjanju rek in pravic naravovarstvenikov so se na Savinjo podali kajakaši iz Zgornje Savinjske doline. Pridružili so se Roku Rozmanu iz gibanja, ki skupaj s somišljeniki opozarja na trenutno dogajanje. Domači ljubitelji rek so se zato med prvomajskimi prazniki odločili, da glede na to, da so individualni športi na prostem dovoljeni, s spustom po Savinji pokažejo svojo podporo boju za ohranjanje rek in pravzaprav celotne narave. ZAGOVORNIKOM NARAVE NISO PRISLUHNILI, PROTESTI SE NADALJUJEJO Protesti so se v prvi polovici maja nadaljevali. Pred parlamentom v Ljubljani se je zbralo veliko število zagovornikov narave, ki so mirno opozarjali, da organizacij, ki delujejo za zaščito narave, vlada ne sme čez noč izbrisati. Pri tem so poudarjali, da gospodarski razvoj, ki potrebuje zniževanje okoljskih standardov, ni razvoj po meri Slovencev. 3 nevladne organizacije so na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti spornih delov zakona. Prav tako so poslanci pred obravnavo sprememb zakona o ohranjanju narave v svoje e-po-štne nabiralnike v dneh pred glasovanjem prejeli kar 11.000 sporočil s pozivom, naj glasujejo proti amandmaju. Pobudam poslanci niso prisluhnili, zato je pričakovati, da se bodo protesti stopnjevali. Tatiana Golob Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja: »Pri ohranjanju in izboljšanju stanja v okolju in naravi se v družbi mnogokrat pojavi konflikt interesov, kar je po svoje logično. Vsaka gradnja in regulacija je poseg v naravo. Če želimo napredek in razvoj, se ob predpostavki, da bo za škodo poskrbljeno v dobro vseh (tudi narave) večinoma da najti kompromis, ki pogosto terja ukvarjanje z lokalnim prebivalstvom, dodatne investicije in delo, s čimer se investitorjem ni volja ukvarjati. Kompromisi se lahko sklepajo, če komuniciramo, če ni v ozadju lasten ali kapitalski interes na račun narave in ljudi. Okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije se ne ustanavljajo zato, da bi onemogočale vsakršen razvoj in namensko nagajale investitorjem. Zal je v javnost prevečkrat (tudi) namensko poslana takšna, povsem zgrešena slika, ki izkrivlja realnost. Pri večjih projektih, kjer prihaja do pritožb, je treba vedeti, da ne pride do pritožb zaradi neke ideje organizacije, gre za to, da se je postopek vodil netransparentno, da je prišlo do kršitve zakonodaje itd. Če se nevladna organizacija pritoži, pomeni, da je tako kršitev odkrila in je ogrožen namen širše skupnosti. Včasih se zganemo šele, ko nekdo v naši neposredni bližini ogroža naš mir ali zdravje, a takrat ugotovimo, da so postopki pritožb preveč komplicirani, da bi se znali spoprijeti z njimi. Takrat ljudje najdejo pomoč ravno pri organizacijah, ki so zdaj na tapeti. Ljudje se nečesa ne zavedamo: narava in okolje nimata svojega odvetnika, zagovornika, ki bi ju ščitil. Zdravo okolje pa je skupni imenovalec vseh, ki živimo. Glede na znanstvene podatke smo na planetu že marsikaj uničili in zapravili. K sreči je Slovenija v vrhu sveta, kar se tiče zdravega življenjskega okolja in verjetno tudi zato ne razumemo, kam nas napačen pogled na naravo lahko pripelje. Ob zavedanju, da je vse skupaj mnogokrat samo politična igra za doseganje skritih interesov, bomo mogoče enkrat dojeli, da se denarja ne da jesti.« Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 5 Aktualno OB UGODNI EPIDEMIOLOŠKI SLIKI PREKLICALI EPIDEMIJO COVID-19 Na Ljubnem četrti primer okužbe, skupaj enajsti v Zgornji Savinjski dolini V nedeljo je bilo s covidom-19 hospitaliziranih 25 ljudi, pet jih je bilo na intenzivni negi, enega človeka so iz bolnišnice izpustili, novih primerov okuženih ali smrti na ta dan ni bilo. V soboto so opravili 511 preizkusov, odkrili pa eno novo okužbo. Okužena oseba je iz občine Ljubno in je četrta potrjena okužena oseba v tej občini. V Zgornji Savinjski dolini je to enajsta potrjena okužba, šest potrjenih okužb je bilo v občini Mozirje in ena v občini Nazarje. IZOBRAŽEVALNE USTANOVE ZAŽIVELE Vlada je pretekli teden preklicala epidemijo bolezni covid-19. Za preklic so se odločili zaradi ugodne epidemiološke slike. S ponedeljkom so bili sproščeni številni ukrepi, ki jih je vlada uvedla ob epidemiji. Šole so po dveh mesecih sprejele šolarje prve triade in dijake zaključnih letnikov, vrata POVRAČILO NADOMESTILA ZA PLAČE Gostinci lahko znova strežejo v notranjosti lokalov, doslej so lahko le na zunanjih površinah. (Foto: Igor Solar) rej veljali strogi higienski pogoji. Stranke in osebje bodo morali nositi maske in si razkuževati roke. V trgovinah z oblačili bo za vsako stranko denimo potrebno razkuževanje in prezračevanje kabine za pomerjanje, pomerjena oblačila, ki jih stranka ne bo kupila, pa bodo morali ločeno hraniti dva dni. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinci lahko znova strežejo v notranjosti lokalov, doslej so lahko le na zunanjih površinah, je pa treba nositi maske. Gostje jih lahko snamejo za mizo. Vrata bodo lahko odprli namestitveni obrati z največ 30 sobami. V sobah z več posteljami bodo sicer lahko nameščeni le gostje iz istega go- so odprle tudi fakultete in glasbene šole. V vrtcih so tako kot v šolah ob določenih ukrepih sprejeli otroke, predvsem staršev, ki nimajo varstva in so v službah. Prihod- Maja še eno plačilo delodajalcem OKUŽENIH VEC KOT PET MILIJONOV OSEB V svetu je za covid-19 okuženih že več kot pet milijonov oseb, 325 tisoč jih je umrlo. Novi koronavirus se nezadržno širi v južnoameriške, azijske in afriške države. V Mehiki so v enem dnevu zabeležili več kot dva tisoč potrjenih okužb, v Pakistanu skoraj dva tisoč in v Bangladešu 1.600. Po največ okuženih osebah prednjači Rusija, kjer so v enem dnevu zabeležili skoraj devet tisoč okuženih oseb in 91 mrtvih. Stanje se izboljšuje v Združenih državah Amerike. Država bo v skladu s sprejetimi interventnimi predpisi delodajalcem povrnila nadomestila plač, ki so jih ti nakazali svojim zaposlenim, ko so bili ti na čakanju na delo v času ukrepov proti novemu ko-ronavirusu. V maju bodo delodajalcem nadomestila povrnili v več svežnjih. PREJELI 44.400 VLOG DELODAJALCEV Do vključno 13. maja so na Zavodu RS za zaposlovanje prejeli 44.400 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za skoraj 260.000 zaposlenih na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omejitev njenih posledic. TRETJI ROK 29. MAJA Prva povračila nadomestila plače za več kot 74.000 zaposlenih so bila izplačana v začetku prejšnjega tedna. V petek, 15. maja, je bilo drugo izplačilo povračila za 55.700 zaposlenih, medtem ko je tretji majski rok za izplačilo po interventnih zakonih predviden v petek, 29. maja. NAJVEČ DELODAJALCEV IZ MESTNE OBCINE LJUBLJANA Delodajalci, ki jim je odobreno povračilo izplačanih nadomestil plače, so različno veliki, od mikro družb do takih z več kot tisoč zaposlenimi, iz vseh regij. Največ jih je iz Mestne občine Ljubljana. Sledijo Maribor, Celje, Koper, Kranj itd., medtem ko je glede na dejavnost največ delodajalcev iz predelovalnih dejavnosti, gostinstva, trgovine, gradbeništva, dejavnosti prometa in skladiščenja. Marija Lebar nji teden se bodo v šole vrnili tudi devetošolci. ZBIRANJE OB MINIMALNIH STIKIH Na javnih površinah se lahko sedaj zbere do 50 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med njimi v skladu z navodili Nacionalnega instituta za javno zdravje. Odpravljeno je obvezno razkuževanje večstano- spodinjstva, prilagoditi pa bo treba čiščenje in razkuževanje. Delovati bodo lahko začele turistične agencije, turistični vodniki in številni drugi ponudniki. DOVOLJENI TRENINGI IN TEKME Ob upoštevanju zdravstvenih navodil so dovoljeni treningi in tekme vsem športnikom po zakonu o špor- PRI NAS POTRJENIH 1.468 OKUŽB Skupaj je bilo v Sloveniji doslej potrjenih 1.468 okužb ob 79.319 testih. Za posledicami covid-19 so umrle 104 osebe. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zdravijo 13 bolnikov s covidom-19, dva potrebujeta intenzivno zdravljenje. V UKC Maribor zdravijo devet bolnikov, trije potrebujejo intenzivno zdravljenje. vanjskih stavb. Obvezna karantena ob prehodu iz držav Evropske unije (EU) je odpravljena, velja pa še za prihode iz držav izven EU. TRGOVSKI CENTRI ODPRLI VRATA Odslej omejitev za obratovanje trgovin ni več. Bodo pa še nap- tu, in to na ali v vseh športnih objektih ter površinah za šport v naravi. Izvedba športnih tekmovanj je dovoljena do vključno državne ravni v športnih panogah in v uradnih tekmovalnih sistemih brez gledalcev. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Gospodarstvo, Oglasi MALINCA, POLNA SHRAMBA ZDRAVJA Podjetje Hitrorastoče podjetje ca, ki predstavlja blagovno znamko z ekološko prehrano in naravno kozmetiko in hkrati portal z recepti ter nasveti za zdravo življenje, svoje prostore seli na novo lokacijo. Odslej jih bo mogoče najti na Cesti Simona Blatnika 16 v Velenju. Več kot 170 tisoč paketov so že odposlali na slovensko, hrvaško in nemško tržišče. ŽE PETA SELITEV V SEDMIH LETIH Zaradi povečanja naročil in širitve poslovnega delovanja je to že peta selitev v sedmih letih poslovanja, a še vedno ostajajo zvesti Savinjsko-šaleški regiji. »Zaradi povečanja naročil, širitve poslov- se seli na novo lokacijo, a ostaja Saša regiji zvesto Nad selitvijo v nove prostore so navdušene tudi članice Malincine ekipe (z leve) Nastja Kramer, Andreja Stopar in Ana Kramer. (Foto: arhiv Malince) nega delovanja ter večjega obsega dela in ljudi je bila selitev v večje poslovne prostore nujna,« je povedala Nastja Kramer, soustanovi- teljica podjetja Malinca. Odločitev, da ostanejo zvesti lokalnemu okolju, je bila po njenih besedah lahka. Zelja po prispevku k razvoju lokal- ne skupnosti ostaja namreč ena izmed njihovi prednostnih nalog. Večji poslovni prostori bodo podjetju omogočali še več delovnih zmag in boljše storitve za stranke. IDEJA DVEH NAJSTNIC PRERASLA V USPEŠNO PODJETJE Začetki podjetja sovpadajo z idejo dveh prijateljic in soustanoviteljic Nastje Kramer in Andreje Stopar, ki sta povezali zdrav način življenja, veselje do kuhanja in navdušenje nad spletnim marketingom. Poslovna ideja je z leti prerasla v uspešno podjetje, ki trenutno zaposluje osem mladih ljudi iz regije. Prisotni so na slovenskem, hrvaškem in nemškem tržišču, skupno so odposlali že več kot 170 tisoč paketov. Glede na realizacijo v prvem četrtletju letos napovedujejo kar 60-odstotno rast. Primož Vajdl "^rgotur 3 -h-br:.--J'Pfnr" iJOO-IC«i fadrulnlu .jiitjno ob V,ir|l Vr«Uli'< |ion lltf ■Od«rti M «tLn ■ ».m Pmfruink j tti nuj? ■ v li^ck. 'mrt UHJ-Hllfl LETOŠNJE KULTURNO DOGAJANJE SE ODVIJA LE NA MEDMREŽJU 7. Teden ljubiteljske kulture podaljšan v junij Če bi bila letošnja pomlad enaka prejšnjim, bi se konec tega tedna, v nedeljo, 24. maja, iztekel 7. Teden ljubiteljske kulture 2020 (TLK 2020). Ker festival ljubiteljske kulture in umetnosti letos zaradi spoštovanja distance med posamezniki poteka v drugačni obliki, kot smo je bili vajeni do sedaj, se je organizator dogodka Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) odločil, da lahko društva in ostale sodelujoče organizacije in posamezniki prijavijo prireditve do 15. junija. Aktivnosti se namreč izvajajo zgolj na medmrežju, natančneje na spletni strani TLK tlk.jskd.si in na socialnih omrežjih, Facebooku in Instagramu. USTVARJALCI ZADRŽANI DO IZVAJANJA VSEBIN NA SPLETU Festival, ki uradno poteka tretji teden v maju, v naši dolini še ni dosegel takšne prepoznavnosti, kot jo ima februarski mesec kulture. Letošnje razmere, ki so za vsaj dva meseca ohromile tudi vse kulturne dejavnosti, pa so terjale svoje v celotnem slovenskem prostoru. Simona Zadravec, vodja mozirske območne izpostave JSKD, je namreč povedala, da se v vseh izpostavah soočajo s precejšnjo zadržanostjo ustvarjalcev do izvajanja vsebin zgolj na spletu. Dobra stran vseh dogodkov pa je v tem, da so zaradi tega, ker so na medmrežju, dostopni prav vsem ljubiteljem kulture. Med ustvarjalci, ki so že napovedali sodelovanje v letošnjem virtu-alnem TLK, za sedaj ni najti nobenega udeleženca iz Zgornje Savinjske doline. Seveda pa je še čas, da se opogumijo, saj pretekla leta kažejo, da interes za sodelovanje sicer je. Organizator je sporočil, da je dobrodošlo, v kolikor bodo do 15. junija dovoljeni klasični kulturni dogodki, da ustvarjalci prijavijo tudi te. MED GLASBENIMI ZASEDBAMI VELIKA ŽELJA PO VAJAH V sekciji JSKD Zborovska glasba so s strani ljubiteljskih glasbenih zasedb v minulih dneh dobili veliko vprašanj in pobud glede vaj, dogodkov in drugih načinov združevanj. JSKD pri tem zagovarja in priporoča, da vse skupine najmanj do 1. junija počakajo z zbiranjem in skupnimi vajami. Tako so se odločili zato, da ne bi zaradi pomanjka- nja navodil prišlo do nesporazuma in nerazumevanja navodil o dovoljenem zbiranju. Medtem si na JSKD prizadevajo pridobiti vsa ustrezna mnenja in pripravljajo natančnejše smernice na podlagi strokovnih študij o prenašanju virusa med petjem Občina Solčava je v mesecu maju objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del za rekonstrukcijo lokalne ceste v Logarski dolini. Na objavljen razpis je ponudbo oddalo osem ponudnikov. Najcenejši je bil izvajalec TGM Petek iz Luč, ki bo razpisana dela izvedel za slabih 130 tisoč evrov. Občina je za koriščenje sredstev za ta projekt konec februarja oddala načrt porabe na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predvidena je rekonstrukcija ceste v dolžini dobrega kilometra in pol, in sicer mimo Planšarije Logarski kot proti slapu Rinka. in igranjem na inštrumente, ki je vsekakor bolj tvegano kot govorjenje. Tudi s strani članov nekaterih zgornjesavinjskih pevskih zborov in glasbenih skupin prihajajo informacije, da si pevci želijo spet stopiti skupaj in zapeti. Tatiana Golob Namen rekonstrukcije je sanirati nastale poškodbe na cestnem telesu, izvesti odvodnjo meteorne in zaledne vode ter izboljšati nosilnost in tehnične elemente ceste za zagotovitev boljše prometne varnosti in večjo vzdržljivost v vseh vremenskih razmerah. Dela obsegajo izboljšanje voziščne konstrukcije s hladno reciklažo, ureditev bankin, sanacijo uničenega spodnjega ustroja, asfaltiranje ceste in ureditev od-vodnjavanja, kot so mulde, jarki, prepust. Začetek prenove je odvisen od tega, kdaj bo občina od ministrstva dobila pozitiven odgovor. Marija Lebar REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE V LOGARSKI DOLINI Dela bo izvajal TGM Petek Savinjske novice št. 22, 29. maj 2020 11 Organizacije KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE PRAZNUJE Največji komunalni projekt poteka v Pustem Polju Maj je bil za krajane kokarske krajevne skupnosti vedno mesec druženja in praznovanj. Na Lazah so gasilci postavili mlaj in jih gostili za 1. maj in krajevni praznik, taborniki so pripravili kresovanje, planinci so krajane vodili na Čre-to in po lončarski poti. Šolarji so pripravili kulturni program na Čreti in za krajevni praznik na La-zah, društvo upokojencev pa je pomagalo gostiti starejše krajane. Pri izvedbi teh akcij in prireditev so pomagali mnogi krajani, vsa društva, osnovna šola in Občina Nazarje. Bilo je delovno in veselo, v skupnosti upajo in verjamejo, da bo še kdaj tako, letos pa je novi koronavirus preprečil vse načrte okoli majskih prireditev. KRATKA ZGODOVINA Krajevna skupnost Kokarje praznuje 26. maja v spomin na prednike lončarje. To je datum, ko so se leta 1740 v Gornjem Gradu sestali za-drečki lončarji in določili lončarski red. Kasneje se je sedež lončarstva iz Gornjega Grada prenesel v Kokarje. Pred sedmimi leti so Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, krajevni odbor Kokarje in Občina Nazarje uredili 12 km dolgo lončarsko pot »Kokarski klobuk«, opremljeno z opisnimi tablami, ki pohodnika seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadrečki dolini. Izdali so tudi zgibanko, ki usmerja popotnika. SEJE IN DONACIJE Krajevni odbor se je v lanskem letu sestal na treh rednih in izredni seji ter izvedel, glede na razmere v državi, dve dopisni. Tudi v preteklem letu so največ donirali za projekt Dela na prenovi cest v Pustem Polju (fotodokumentacija Občine Nazarje) brezplačna šola v Nazarjah, za prireditve in delavnice za najmlajše krajane, za delovanje gasilskega društva, društva upokojencev, tabornikov, planinskega, turističnega in čebelarskega društva. DELA NI ZMANJKALO Pregledali so celotno dokumentacijo projekta za izvedbo ureditve parka Kokarje na območju Jakličeve hiše in ga predstavili najbližjim sosedom te lokacije. Zbrali so soglasja lastnikov zemljišč v Kokarjah in uredili čiščenje Zijalke vse do Drete. Izvajalci del so popravili most čez Dreto v Kokarjah. Lani je bil izbran ponudnik za ureditev mostu v Potoku. Za praznično okrasitev so letos pristopili k celostni podobi občine in namestili kar nekaj nosilcev za zastave in okrasje. IZVEDBE IN PLANI ZA INFRASTRUKTURO Na Lazah je Komunala Mozirje uredila vodovod in števce za posamezna društva. Uredilo se je odvodnjavanje meteornih vod pri gasilski brunarici. Še vedno čaka celostna ureditev od-vodnjavanja meteornih vod na območju Športnega centra Laze. Pridobili so ponudbo za izvedbo nadstrešnice pri brunaricah in pokritje balinišča. Na balinišču imajo od lani popravljeno steno, v Kokarjah pa tudi javno luč, ki deluje na sončno energijo. NAJVEČJI PROJEKT Največji komunalni projekt se je v tem obdobju odprl v Pustem Polju. Izvajalci urejajo komunalne vode in razsvetljavo po vasi. Cesta bo dobila novo asfaltno prevleko. Krajevni odbor je hvaležen vsem krajanom za potrpežljivost in vsa soglasja, ki so jih morali podpisati, da se zadeve lahko urejajo. Enako so hvaležni kmetom, ki upoštevajo odmik od javnih poti in cest, da so le-te varne in pregledne. Zupanu in občinski upravi so hvaležni za vso pomoč in skrb za njihove potrebe in želje, društvom, organizacijam in podjetjem pa za sodelovanje. Andreja Zupan SOLČAVA, LUČE, LJUBNO, REČICA OB SAVINJI SV« V V • • |> I I I* I * V V 1*1* I* čiščenjem prispevali k okoljski ozaveščenosti ljudi Občine Solčava, Luče in Ljubno so v sodelovanju z društvi, klubi in posamezniki pripravile spomladansko očiščevalno akcijo. V soboto, 16. maja, so se lotili čiščenja različnih smeti in odpadkov na sprehajalnih poteh, ob reki in potokih, cestah in počivališčih. Letošnje urejanje okolja je bilo specifično zaradi izrednih razmer ob epidemiji novega koronavirusa. Organizatorji so morali poskrbeti za varno razdaljo med udeleženci 1,5 metra in se izogibati tesnim stikom med ljudmi ter nositi zaščitno masko. Po zaključeni akciji si je bilo potrebno skrbno umiti roke in jih razkužiti. NA LJUBNEM IN V LUČAH POBRALI VELIKO ODPADKOV Na Ljubnem ob Savinji so po besedah koor-dinatorke akcije Lare Zaleznik s čiščenjem nepravilno odloženih odpadkov poskušali prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tu- di k spremembam navad ljudi. Več kot 200 udeležencev se je podalo na čiščenje s 16 različnih lokacij in so pobrali za nekaj več kot kontejner različnih odpadkov, med njimi tudi pnevmatike. V Lučah po oceni Anete Šiljar v letošnji akciji zaradi epidemije ni bilo tako množične udeležbe kot pretekla leta, a so kljub temu pobrali veliko odpadkov, predvsem ob Savinji in sprehajalnih poteh. Ob tem so ugotavljali, da so tudi divja odlagališča dobro sanirana oziroma se ne pojavljajo nova. NA SOLČAVSKEM ČISTILO SKORAJ 10 ODSTOTKOV PREBIVALCEV Nova divja odlagališča pa so zasledili v Solčavi. Koordinatorja akcije Mateja Brlec Suhodol-nik in Rudi Jezernik sta ugotavljala, da se še V Solčavi so poleg ostalih odpadkov našli tudi pnevmatike. O 12 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Organizacije vedno najde kakšen skrit kotiček, ki se neozaveščenim posameznikom zdi primernejši za odlaganje smeti kot dobro organiziran ekološki otok v Solčavi. »Glede čiščenja in udeležbe občank in občanov lahko rečemo, da je akcija odlično uspela, saj je na Solčavskem svojo okolico čistilo skoraj 10 odstotkov vseh prebivalcev. Zelo motivirani so bili otroci, kar je še posebej vzpodbudno. Vsem se iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo. Zopet se je izkazalo, da je v slogi moč,« je dejala Brlec Suhodolnikova in poudarila, da pa so negativno presenečeni nad presenetljivo veliko količino pobranih smeti v primerjavi z zadnjimi leti. Slednje gre po njenem mnenju pripisati lanskoletnemu množičnemu obisku Solčavskega ter številnim gradbiščem, ki so jim bili priča v pretekli sezoni. Na Solčavskem je svojo okolico čistilo skoraj 10 odstotkov vseh prebivalcev. Zelo motivirani so bili otroci, kar je še posebej vzpodbudno. REČIŠKO OBČINO BODO ČISTILI V PRIHODNJIH DNEH Urejanja svoje okolice se bodo v prihodnjih dneh lotili tudi v občini Rečica ob Savinji. Organizator akcije bo tamkajšnje turistično društvo. Predsednica društva Urška Selišnik je prepričana, da bodo ob pomoči članov in drugih posameznikov prispevali k čistejšemu okolju in urejenosti različnih točk v občini. Marija Šukalo, foto: arhiv občin Na Ljubnem so pobrali za nekaj več kot kontejner različnih odpadkov. LACJA VAS Semena in sadike našli nove lastnike na izmenjevalnici V petek, 8. maja, se je v Lačji vasi na zasebnem piknik prostoru Zadrečki gaj ob hotelu Natura odvila spomladanska menjava semen, sadik in zelišč, ki so jo organizirali v Zavodu Stanislava. Na prijetnem kraju, ki je nudil dovolj prostora za varno izmenjavo semen, se je zbralo kar nekaj obiskovalcev skoraj iz cele doline. Ponudba je bila bogata, vse prineseno pa je našlo nove lastnike. POMEN SAMOOSKRBE Čas sajenja je pokazal, da se ljudje vse bolj zavedamo, kako pomembna je samooskrba. Vse večji interes za vrtičkanje se kaže tudi zaradi izbruha novega koronavirusa, ki je v ljudeh prebudil skrb za lastno pridelano hrano. Vrtovi ob domovih postajajo zato vse bolj bogati z raznolikostjo pridelkov. To se je izkazalo tudi pri menja- vi semen, sadik, zelišč in rož, je povedala pobudnica izmenjevalnice Zdenka Zakrajšek iz Zavoda Stanislava. Na izmenjevalnico so vrtičkar-ji in gospodinje prinesli domača semena, nekatera tudi zelo starih vrst, fižola, solate, paradižnika in druge zelenjave ter sadike zelenjave, zelišč in rož. KOPRIVA V KUHINJI Ker v zavodu v času, ko se ne družimo, skrbijo, da člane in druge zainteresirane preko elektronske pošte in socialnih medijev obveščajo o zanimivih temah posameznega meseca, so v maju predstavili pomen kopriv. Le-te so dosegljive povsod, čaj iz poparkov kopriv pa je zelo zdravilen. Koprive so uporabne tudi v kuhinji namesto špinače, iz njih je možno nadrediti namaze in okusne juhe. Udeleženci so si z veseljem izme- Dovolj velik zunanji prostor je omogočal, da so si udeleženci izmenjevalnice varno izmenjali tudi nasvete, ne le semena. Ljudje se vse bolj zavedamo, kako pomembna je samooskrba. njali informacije in recepte. Debata je tekla tudi o janežu. IZMENJAVA BO STALNICA V času sajenja je pogovor med udeleženci tekel še o domači pridelavi, o tem, kako doma iz raznih rastlin izdelati pripravke za zaščito rastlin, za boljšo rast. Beseda je tekla o pridelavi zelenjave in skrbi za rože. Dovolj velik zunanji prostor je namreč omogočal, da so si varno izmenjali tudi nasvete, ne le semena. Lansko jesen so podobno izmenjevalnico organizirali pred Zavodom Stanislava v Gornjem Gradu, zaradi prijetnega prostora, odmaknjenega od ceste, bo odslej izmenjevalnica tradicionalno vsako pomlad in jesen organizirana v Lačji vasi. Štefka Sem, foto: Irena Jakuš Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 13 Kultura, Organizacije 25 LET GALERIJE STEKL Razstavljali od vrtčevskih otrok do akademskih slikarjev Začetek likovne dejavnosti gor-njegrajskega kulturnega društva sega v leto 1992. Pod okriljem društva je bilo organiziranih lepo število razstav, ki so našle svoje mesto v avli kulturnega doma. Ob praznovanju 115-letnice delovanja društva so to dejavnost preselili v galerijo Stekl. To je bilo leta 1995, v Steklu je bila prva razstava izbranih del iz retrospektive kiparja in pesnika Jakoba Savinška. 25 LET RAZNOLIKIH RAZSTAV V Steklu se je v 25-tih letih zvrstilo veliko število uveljavljenih razstavljavcev, slikarjev, kiparjev in fotografov. Številni so tam dobili prvo priložnost, da pokažejo svoja dela. Predvsem pa so v galeriji vedno dali priložnost, da se predstavijo domačini, otroci in ustvarjalci iz Zgornje Savinjske doline. Kulturne programe na odprtju razstav so obogatili številni glasbeni ustvarjalci. POBUDNICA VIKA VENIŠNIK Pobudnica in začetnica razstav je bila Vika Venišnik, ki je začela z organizacijo razstav v Gor- njem Gradu. Dolga leta je skrbela, da prostori galerije niso samevali, ampak so si vsa ta leta v poletnih mesecih podajali roke številni umetniki najrazličnejših smeri. Ko Venišnikova ni več zmogla vseh obveznosti, ki jih organiza- organizacijo prevzela Nika Ko-lenc, ki zaradi drugih obveznosti ni mogla nadaljevati dela, zato je v zadnjih letih levji delež organizacije razstav in programa ob otvoritvi vsake od razstav prevzela Nevenka Osovniker. V več kot četrtstoletni zgodovini razstav so se med razstavljavce del med drugim vpisale tudi članice društva Gal. cija razstav zahteva in potrebuje, jo je nasledila Jožica Drčar, ki je skrbela za program galerije od leta 2010 do 2014. Za Drčarjevo je OD AKADEMIKOV DO ŠOLARJEV Domačinka, akademska slikarka Terezija Bastelj je bila prva, ki je razstavljala v avli kulturnega doma leta 1992, njena je bila tudi zadnja razstava v lanski sezoni. V več kot četrtstoletni zgodovini razstav so se med razstavljavce del med drugim vpisali akademska slikarja Alojz Zavolovšek in Domen Slana ter slikarji Branko Rupnik, Milica Zupan, Rosana Stiglic, Jurij Repen-šek, članice društva Gal in fotograf Feliks Ugovšek. Zelo pogosto so priložnost dobile skupine ustvarjalcev ter šolarji in otroci iz vrtca. VRATA GALERIJE OSTAJAJO ZAPRTA V zadnjih letih so se vrata galerije odprla vsako leto v aprilu in zaprla v oktobru. Vsaj šest razstav so v kulturnem društvu pripravili letno, velikokrat so leto zaključili še z razstavo v avli kulturnega doma. Letos so vrata galerije po četrt stoletja prvič ostala zaprta. Razstavljavci zaenkrat ne bodo dobili priložnosti, a bodo zato srečanja v Steklu, ko bodo dovoljena, še toliko bolj cenjena in vesela. Tekst in foto: Štefka Sem DRUŠTVO ZELIŠCARJEV ŠIPEK MOZIRJE Kmalu tudi skupen sprehod v naravo Društveno delovanje je zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa in s tem povezanih ukrepov močno okrnjeno. Kljub temu se v mozirskem društvu ze-liščarjev skrbno posvečajo svoji dejavnosti - spoznavanju in nabiranju zdravilnih zelišč - pač posamično. V kratkem ob upoštevanju previdnostnih ukrepov pripravljajo tudi skupen sprehod v naravo. ŽE NABIRAJO ZDRAVILNA ZELIŠČA Članice društva začnejo z nabiranjem zdravilnih zelišč že zgodaj spomladi, o tem so govorile tudi na občnem zboru, ki so ga izvedle še pred razglasitvijo epidemije. Konec januarja so tri dni sodelovale v Ljubljani na sejmu Narava in zdravje. PISMO PREDSEDNICE »V normalnih okoliščinah bi opravile že nekaj predvidenih aktivnosti, kot so spoznavanje zelišč na skupnih sprehodih, morda tudi kakšno predavanje. Kljub temu naša dejavnost poteka kot načrtovano, vendar jo opravljamo posamično ali v družbi družinskih članov,« je povedala predsednica društva Terezija Plaznik, ki je v teh dneh članicam poslala pismo, v katerem je spomnila na nekaj nalog, ki so si jih zadale na občnem zboru. Med drugim je opomnila na nabiranje določenih zelišč za pripravo čajnih mešanic za potrebe društva in zaželela, da se kmalu srečajo. Marija Lebar V društvu bodo ob upoštevanju previdnostnih ukrepov pripravili skupen sprehod v naravo. Spomin z enega takih izletov. (Foto: Ciril M. Sem) 14 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Ljudje in dogodki i MLADA GLASBENICA SARA LAMPRECNIK Pri svojih pesmih ustvari ali melodijo ali besedilo Sara Lamprečnik: »Redno delo in vztrajnost sta najboljši načrt, če se želiš uveljaviti kot glasbenik.« Sara Lamprečnik je osnovno šolo obiskovala v Mozirju, glasbeno šolo v Nazarjah. Z glasbo se ukvarja že od otroških let. Po zaključku nižje glasbene šole, kjer se je naučila igrati prečno flavto, jo je pot zanesla v solo petje in vse bolj se uveljavlja kot perspektivna glasbenica, ki je izdala že več lastnih skladb. Končala je srednjo zdravstveno šolo v Celju, med šolanjem je končala tudi nekaj razredov klavirja, saj se bo vpisala na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer bi rada študirala glasbeno pedagogiko. IZBRALA JE PREČNO FLAVTO Z glasbo se Sara ukvarja že celo življenje. Pri šestih sta jo starša vpisala v glasbeno šolo v Nazarjah. Prvo leto je obiskovala pripravnico in se odločala, kateri instrument bi se rada učila. Spomni se, da so jo doma nagovarjali, da bi se učila klavir, a je enkrat po televiziji v orkestru vi- Sodelovanje z znanimi slovenskimi glasbeniki se je začelo s sodelovanjem z Nino Pušlar, ko je bila še v osnovni šoli. Sodeluje še kot back vokalistka z Leo Sirk, letos je začela s sodelovanjem še z Evo Boto. dela prečno flavto. Takoj ji je padla v oči in odločila se je, da bo obiskovala ure prečne flavte. »Končala sem nižjo glasbeno šolo pri Jerneju Marinšku, ki sem mu še danes hvaležna za vsako noto, ki me jo je naučil,« je povedala. ZLATA FLAVTISTKA »Pri enajstih sem se pod njegovim mentorstvom udeležila TEMSIG-a (tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev) in osvojila zlato plaketo. Nato sem se ude- ležila mednarodnega tekmovanja pihalcev Ste-van Mokranjac v srbskem Požarevacu, kjer sem osvojila zlato priznanje in prvo nagrado.« SLEDILO JE PETJE V DUETU Konec osnovne šole jo je začela zanimati tudi bolj popularna glasba in se je začela bolj resno ukvarjati s petjem. Njeni prvi pevski nastopi so bili s prijateljico Mojco Maze, s katero sta prepevali v duetu. Spomni se, da sta v petem razredu osnovne šole zmagali na šolskem tekmovanju na prireditvi Korajža velja. Mojca, ki je bila bolj korajžna, je bila pobudnica za njun prvi nastop. SODELOVANJE Z NINO PUŠLAR Konec osnovne šole sta se združili še z Izo Le-skovšek ter Jakom Zlatinškom. V tem obdobju je Sara dobila veliko novih izkušenj. Prvič se je srečala z bolj resnim nastopanjem, ko so nekajkrat nastopali z Nino Pušlar na njenih koncertih v kulturnih domovih in tudi na enem izmed dobrodelnih koncertov na RTV Slovenija. S takratnim bendom Nine sodeluje še danes. »Petja sem se konec osnovne šole začela učiti pri mag. Alenki Gotar in potem še pri Boštjanu Korošcu v Vocal BK Studio.« SODELOVANJE NA FESTIVALIH Ko se je bolj usmerila v petje, je sodelovala na različnih pevskih festivalih, kot na primer Korajža velja, Glas mladih v Črnomlju. Leta 2015 je na mednarodnem festivalu FENS (festival novih skladb) zmagala v kategoriji »nova scena«. Leta 2017 se je udeležila festivala PopRock v sklopu Dnevov slovenske zabavne glasbe na RTV SLO s skladbo Le ti to znaš. Kot back vokalistka redno sodeluje na izboru za pesem Evrovizije - EMA, na festivalu Melodij morja in sonca je kot back vokalistka del festivalskega benda, prav tako na festivalu Slovenska popevka. PRVE SAMOSTOJNE SKLADBE Prvo skladbo je izdala leta 2017, ko je sodelovala na PopRock festivalu. Pobudnik je bil Alex Volasko, ki je bil tudi avtor glasbe ter besedila pesmi Le ti to znaš. Nato se je njuno sodelovanje nadaljevalo. Posnela je še pesmi Ti in vesolje, ki je bila izdana v sklopu natečaja Imamo novo glasbo na Valu 202, nato pesem Ujeta ter nazadnje Proti toku. Pri vseh je sodelovala, če ne z melodijo pa z besedilom. NOVA EKIPA Trenutno je zamenjala avtorje pesmi in se posvetila temu, da je čim bolj deležna ustvarjanja le-teh in da lahko čim bolj uresniči svoje želje pri nastajanju novih skladb. Z novo ekipo pripravlja kar nekaj novih pesmi, saj je bilo med karanteno veliko časa za ustvarjanje. Večino pe- smi snemajo v studiu Art Music Records v Murski Soboti. Komaj že čaka, da lahko izda kaj čisto novega. LANI S SIRKOVO, LETOS Z EVO BOTO Sodelovanje z znanimi slovenskimi glasbeniki se je začelo s sodelovanjem z Nino Pušlar, ko je bila še v osnovni šoli. Z njenim takratnim bendom pod vodstvom odličnega bobnarja in me-nedžerja Tomija Puricha sodeluje še danes, kot back vokalistka je postala kar del benda. Lani so sodelovali in koncertirali z Leo Sirk, letos so začeli s sodelovanjem z Evo Boto. V Sloveniji je glasbena scena tako mala, da hitro vse spoznaš in se tudi zgodi, da sodeluješ z nekom, ki si ga kot otrok občudoval. Ko je kot petošolka nastopala s pesmijo Veter z juga od Tinkare Kovač, si ni nikoli mislila, da bo z njo sodelovala. NJEN GLAS NA ŠTEVILNIH POSNETKIH »Back vokale sem posnela tudi na albumu Območje medveda za izvajalca Pera Lovšina. Slišite me lahko na vseh skladbah, ki so tekmovale na slovenski popevki 2019, spremljevalne vokale sem snemala tudi Tinkari Kovač, s katero sem poleti 2018 sodelovala na koncertih in jo letos spremljala na EMI. Letos sem posnela spremljevalne vokale za prihajajoč album Zana Serčiča,« je delo s slovenskimi glasbeniki opisala Sara. SODELOVANJE S TINKARO KOVAČ »V Sloveniji je glasbena scena tako mala, da hitro vse spoznaš in se tudi hitro zgodi, da sodeluješ z nekom, ki si ga kot otrok občudoval. Ko sva kot petošolki z Mojco Maze nastopali na Ko-rajži velja s pesmijo Veter z juga od Tinkare Kovač, ki sem jo vedno občudovala, si nikoli nisem mislila, da bom čez deset let z njo sodelovala.« ŽELI SI ČIM VEČ AVTORSKIH SKLADB Sara začrtanih načrtov še nima, saj je glasbena kariera odvisna od mnogih dejavnikov. »Ljudi ne moreš prepričati, da te poslušajo, kaj šele, da kupijo karto za tvoj koncert. Zato se mi zdi, da sta redno delo in vztrajnost najboljši načrt, če se želiš uveljaviti kot glasbenik. Definitivno bi rada izdala čim več avtorskih pesmi, mogoče celo album. Želim si, da bi v prihodnosti imela čim več samostojnih koncertov in se čim bolj uveljavila kot samostojna pevka. Pot prav gotovo ni lahka, še posebej če želiš ustvarjati glasbo, ki jo zares čutiš. Pot je sicer daljša, ampak se splača, saj te bodo tudi ljudje bolje začutili,« je zaključila Sara Lamprečnik. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 22, 29. maj 2020 15 Intervju JURE FUNTEK IN NIKA PATERNOST V KARANTENI NA NOVI ZELANDIJI »Ne glede na to, da si zanje tujec, po vseh svojih močeh« pomagajo Jure Funtek iz Podvolovljeka in njegovo dekle Nika Paternost iz Cerknice sta kot mlada popotnika Slovenijo zapustila lanskega decembra predvidoma za približno leto dni. Pridobila sta si delovno-počitniško (working-holiday) vizo za Avstralijo. Pred tem sta se ustavila na Baliju. V Avstraliji sta nato delala dva meseca. Ravno v času razglasitve popolnega zaprtja mej zaradi pandemije novega koronavirusa pa sta bila na počitnicah na Novi Zelandiji. - Bali, Avstralija, Nova Zelandija in vmes se potovalni plan obrne na glavo ... Najbolje, da začnemo kar na domačih tleh in na začetku. Kako sta se odločila za potovanje v deželo tam spodaj, kot jo nekateri imenujejo? Ze dolgo časa sem si želel obiskati ta konec sveta. Po končanem študiju sva se z Niko odločila, da je pravi čas za to avanturo. Nika si je lahko vzela leto dni premora pri študiju in tako je obema odgovarjal čas odhoda. Pred odhodom sva zbrala vse potrebne informacije za pridobitev »working-ho-liday« vize v Avstraliji in prav tako na Novi Zelandiji. Vizo za Novo Zelandijo je sicer lažje pridobiti, saj je na točno določen dan na voljo sto viz po sistemu, kdor se prej prijavi, jo prej dobi. Ker so novozelandske vize že vse pošle, sva se odločila za pridobitev avstralske. Zanjo je potreben precej daljši postopek. Zbrati je treba veliko dokumentacije, zahtevan je certifikat znanja angleškega jezika ... Ampak vizo sva oba dobila. - In tako sta se odpravila na pot proti Avstraliji ... Tako je. Slovenijo sva zapustila v začetku decembra 2019. Najprej naju je pot zanesla na Bali, kjer sva raziskovala otok in se posvetila najini strasti - surfanju. Pred božičnimi prazniki sva se odpravila do Melbourna. Po novem letu sva začela delati na farmi. Gre za edino farmo v Avstraliji, ki ne uporablja pesticidov za gojenje borovnic. Od- ločila sva se, da ostaneva tam dva meseca in nato obiščeva Novo Zelandijo in si jo tako ogledava v poletnem času. - Vama je pandemija novega koronavirusa takoj na začetku pokvarila načrte? Torej, prvotni plan je bil, da na Novi Zelandiji preživiva dober mesec in raziščeva samo južni otok, ki je precej večji in s čudovito pokrajino res vredno ogleda. Nato sva se nejo na glavo, zato je najbolje slediti toku dogajanja, kar zagotovo predstavlja več vznemirjenja. - To se vama je na Novi Zelandiji tudi dejansko dokazalo. Stvari so se obrnile povsem drugače. Res je. Moja sestra Petra že več kot leto dni živi tukaj, na Novi Zelandiji. Prav tako z working holiday vizo. Njen načrt je bil, da se v začetku aprila oglasi pri nama v Avstraliji, nato bi se vrnila domov. Vendar so se naši načrti zaradi koronavirusa popolnoma spremenili. - Kaj je to konkretno pomenilo za vaju in tvojo sestro Petro? Z Niko sva prišla na otok v začetku marca. Dobra dva tedna sva tudi potovala. Naredila sva si pravi »road trip« (cestno potovanje). Jure Funtek iz Podvolovljeka in Nika Paternost iz Cerknice sta si ogledovala Novo Zelandijo, ko so ju doletele omejitve zaradi pandemije novega koronavirusa. želela vrniti v Avstralijo in tam dokončati sezono obiranja borovnic. Viza nama dovoljuje, da lahko v Avstraliji načeloma ostaneva do decembra 2020, obstaja tudi možnost podaljšanja bivanja. Vendar si dolgoročnih planov nisva zastavila. V »backpackerskem« življenju (potovanje z nahrbtnikom) se po navadi vsi načrti za prihodnost obr- 23. marca pa so po TV-ju objavili, da bo v 48 urah Nova Zelandija prešla iz stopnje tri v popoln »loc-kdown« (zaprtje), v stopnjo štiri za štiri tedne. Zaprle so se vse trgovine in podjetja, z izjemo storitev, ki so povezane s pridelavo hrane in prodajo živil, ter zdravstvenih storitev. Na ta dan sva ugotovila, da nama je pot v Avstralijo onemogoče- na. Tja so se lahko vrnili samo njeni državljani. Imela sva torej dve možnosti. Ostati tu ali se s pomočjo avstralske ambasade odpraviti nazaj domov. Po pogovoru s sestro in tehtnem premisleku smo se odločili, da ostanemo. - Zanimiva odločitev v negotovih časih, ko so vsi hoteli po najkrajši poti nazaj domov. Zakaj? Stanje v Sloveniji se je po uradnih informacijah hitro slabšalo, kar se na Novi Zelandiji zaradi same oddaljenosti in izoliranosti ni dogajalo. Poleg tega se je vlada na nastalo situacijo zelo hitro odzvala in začela z zelo strogimi ukrepi. Ti so dajali občutek varnosti, na koncu pa so se dejansko izkazali kot najboljši in zelo učinkoviti. - To, da je na Novi Zelandiji tvoja sestra, bi vama lahko bivanje tam med popolno karanteno verjetno precej olajšalo. Sta se za ta čas preselila k njej? Poskušala sva rezervirati trajekt in se nato z najetim avtom odpeljati vse do mesta Taupo, kjer moja sestra živi. Zal so bile vse karte za trajekt v zgolj tridesetih minutah razprodane. Enako se je zgodilo z letalskimi kartami, nekoliko kasneje so razpisali dodatne lete. Uspelo nama je rezervirati zadnji let iz Christchurcha na Južnem otoku do Aucklanda, ki se nahaja na Severnem otoku. Na letališču je bila situacija prav filmska. Veliko je bilo joka, stokanja, ljudje so bili pod velikim stresom, nekatere družine se niso uspele več vrniti domov. Moram reči, da je bil kljub burnim reakcijam nekaterih potnikov tako odziv kot tudi delo zaposlenih nadvse korekten. Skušali so nuditi vse možne informacije in po najboljših močeh pomagati ljudem v stiski. Iz Aucklanda sva se nato z avtobusom odpravila do Taupa, kjer sva na 16 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 srečo dobila zelo prijetno hišo, v kateri sva lahko bila v samoizolaciji. Pri tem bi rad omenil, da so Novozelandci oziroma Kiviji, kot jih imenujejo, zelo zelo prijazni ljudje. Ne glede na to, da si zanje tujec, ti pomagajo po vseh svojih močeh. - Kakšne spremembe je bilo po uvedbi stroge karantene najprej opaziti? Je strah povzročal kakšno nestrpnost med ljudmi? V času 4. stopnje, torej popolnega lockdowna oziroma zaprtja, so bile ceste, ulice, mesta in kraji popolnoma prazni. Novozelandci zelo upoštevajo ukrepe vlade. Sprehajanje in športne aktivnosti so bile dovoljene znotraj istega mehurčka. Pri tem so ljudje morali upoštevati varnostno dvometrsko razdaljo med dvema osebama. Seveda so se tudi tukaj naredile številne kolone pred trgovinami, vendar so ljudje čakali zelo strpno. Nobenih prepirov ali kakršnihkoli drugih izpadov ni bilo videti. Novozelandci so po naravi zelo umirjeni, tako da ni bilo zaslediti hujših pretresov. - Verjetno je tudi Novozelandce zaskrbelo, kako bo z njihovimi službami, jih bo delo po koncu karantene še čakalo? Vlada je vsem podjetjem pomagala s finančnimi paketi. Za vsakega zaposlenega, ki je v času pandemije izgubil delo, so priskrbeli finančno podporo, ki je bila izplačana tedensko. Nekatera podjetja so temu znesku prostovoljno še dodala denar, tako da so posamezniki na koncu dobili izplačanih 80 ali celo 100 odstotkov plače. Ti namreč z veliko vnemo ohranjajo in na prihodnje rodove prenašajo svojo pestro tradicijo in običaje. Odreči se niso želeli predvsem tedenskim srečanjem na njihovi lastni skupni zemlji, pokopavanju umrlih, pripravljanju različnih jedi Po Novi Zelandiji sta potovala dobra dva tedna, ko so 23. marca objavili, da bo v 48 urah država prešla iz stopnje tri v stopnjo štiri za štiri tedne. v goreči zemlji. V času lockdowna pa jim je bilo to onemogočeno. Zato se jih je veliko odločilo za ta čas preseliti na skupno zemljo in tam živeti v barakah, kjer jih ni preverjala niti policija niti kakšen drug državni organ. - Kako je bilo s turisti, ki so obtičali na Novi Zelandiji in so se mogoče znašli v finančni stiski? Turistom so hostli pomagali z znižanjem cen za nastanitve, kjer so preživeli vse štiri tedne. Tistim popotnikom, ki so delali, so delodajalci omogočili celo brezplačne nastanitve v motelih »Na letališču je bila situacija prav filmska. Veliko je bilo joka, stokanja, ljudje so bili pod velikim stresom, nekatere družine se niso uspele več vrniti domov.« ali kje drugje. To je bila pravzaprav tako imenovana win-win, zmagovalna situacija za vse. Bac-packerji oziroma popotniki so dobili službo brez plačevanja nastanitve, delodajalci pa so imeli dovolj delavcev za pomoč pri delu. - Razumeti je torej, da je bilo v času naj-ostrejših ukrepov poskrbljeno za vse prebivalce? Prebivalci in vsi ostali so zelo lepo sprejeli ukrepe. Nekaj neodobravanja je bila vlada deležna le s strani nekaterih Maorov, torej domorodcev. - V medijih lahko Slovenci prebiramo, da je novozelandska premierka Jacinda Ardern med svojimi ljudmi zelo priljubljena? Je takšno tudi vajino opažanje? Jacinda Ardern je res zelo priljubljena, in to z razlogom. Odkar je na položaju, se je spopadla ne samo z virusom, ampak tudi drugimi težkimi situacijami. Ena izmed takšnih katastrof je zagotovo bil morilski pohod v Christchurchu v lanskem letu. Vsakega izziva se loti zelo odgovorno, predvsem pri tem upošteva mnenje prebivalcev. Vse je očarala prav s svojo veliko dostopnostjo vsem prebivalcem. Tudi v času lockdowna je bila dostopna ne samo preko uradnih tiskovnih konferenc, ampak tudi preko facebook profila, kjer so ji vprašanja lahko zastavljali vsi. Menim, da je s takšnim načinom dela in s svojo ljudskostjo dosegla še večje spoštovanje vseh. - Oči vseh so bile v času največje rasti okužb povsod usmerjene ne le v politike, ampak tudi v zdravstvo. V Novi Zelandiji je bilo očitno tudi zdravstvo uspešno. Število okuženih zaradi pravočasnih ukrepov ni vsakodnevno strmo naraščalo. Vlada je sprejemala ukrepe in sledila toku okuženih in toku storitev samega dogajanja v zdravstvenih ustanovah. Pred vsakih vhodom v zdravstveni dom so stali številni delavci in usmerjali ljudi. Tudi imigracijska pisarna je priskrbela posebne telefonske linije, preko katerih je bilo mogoče pridobiti vse informacije tako za državljane kot za imigrante. Vsakdo je lahko dobil potrebne informacije za vsa področja življenja. - Po poročanju medijev so se razmere glede covida-19 na Novi Zelandiji že umirile. Se življenje torej vrača v običajne tirnice? V četrtek, 14. maja, smo prešli iz stopnje 3. v stopnjo 2. Gostinski obrati so začeli sprejemati goste, seveda z razmikom med mizami. Ozračje je bolj sproščeno. Ljudje se veselijo preživljati čas drug z drugim. Potovanje po državi je sedaj dovoljeno, tako da je moč opaziti številne bacpakerse in avtomobile. Šole odprejo svoja vrata prihodnji teden. Vsem je v interesu, da se vrnemo v prvotno stanje v čim krajšem času, kar bi po mojem mnenju lahko Novi Zelandiji uspelo precej hitro. Tudi tam so nastale številne vrste pred trgovinami, vendar so ljudje čakali zelo strpno. Vsi trije, Nika, moja sestra Petra in jaz, smo se razveselili tudi novice, da nam je vsem trem država avtomatsko podaljšala vize še za naslednjih šest mesecev. In to pod istimi pogoji, kot smo jih imeli do sedaj. - Kako bi povzela vajino izkušnjo preživljanja teh pandemičmih razmer? Definitivno lahko potrdiva, da je izziv biti v času pandemije v drugi državi in spremljati dogajanje iz drugega konca sveta. Zagotovo sva vesela, da je to prav Nova Zelandija, ki se je tako uspešno lotila reševanja problema, ampak mamina juha je še vedno najboljša. Pogovarjala se je Tatiana Golob, foto: arhiv JF Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 17 Nasveti alternative plastičnim lončkom časopis. Potrebujete še kozarec za vlaganje, premer nastalega lončka bo tak kot pri izbranem kozarcu, višino se da prilagoditi - naj bo malo višji, kot želite, da so lončki. Papir razpolovite in dobljeno polovico prepognete po daljši stranici. Nastali trak tesno ovijete okoli kozarca, dokler ne zmanjka papirja. Del papirja mora »gledati« čez dno kozarca že med tem, ko ga ovijate, ker bo kasneje to dno lončka. Ko je papir ovit, del, ki »gleda« čez, zapognete oziroma zložite po dnu kozarca. Ko končate, kozarec močno pritisnete ob podlago, da se nastala oblika obdrži. Tudi če ni čisto popolno, ni problema, ker bo kasneje teža zemlje naredila svoje. Lonček napolnite z zemljo, potresete, da se zemlja posede in posejete. Lončka iz časopisnega papirja Biorazgradljivi lončki BIORAZGRADLJIVI LONČKI V Sloveniji obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo biorazgradljivih lončkov. Najboljše pri tem je, da sadiko posadite kar z lončkom vred v zemljo. Lonček ščiti koreninice pred zajedavci. Po 4-6 mesecih se razgradi in postane učinkovito gnojilo za mlado rastlino. Napolnjene lončke postaviva v podstavek ali kakšno staro posodo, ki drži vodo. Daje tudi oporo časopisnim in čajnim lončkom. Dokler rastlinice niso dovolj močne, ne zalivava z močnim curkom, ampak popršiva z vodo. Najboljše pri vseh treh variantah je, da jih v zemljo posadite skupaj z lončkom. Projekt Zeleno za zeleno je sofinanciran iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več informacij in nasvetov najdete na: www. zeliscnavas.si ali fb: baba.čaj. Uživajte pri sajenju! Varna rekreacija v gozdu ve. Vsemu pa je skupno, da smo v gozdu gost. Gozdni prostor je dom številnim živalim in rastlinam. Prav tako ima vsak gozd lastnika. OBISK GOZDOV NAJ BO VAREN ZA GOZD IN - Hodimo in tečemo po utrjenih poteh. - Spoštujmo drevesa in grme ter jih ne poško-dujmo. - Jezdimo in se vozimo s kolesom brez motor- NASVETI IZ ZELIŠČNE VASI Sajenje in Zeliščarki Amanda Kladnik (levo) in Maja Žerovnik (Foto: Tomo Jeseničnik / visitsavinjska.com) Pri najinem delu, opremi in pripomočkih ter v vsakdanjem življenju se poskušava izogniti plastiki. Čisto 100-odstotno ne gre, pomembno pa je že samo zavedanje, sploh pri stvareh, ki imajo kratek rok uporabe oziroma hitro postanejo smeti. Ena takih reči so lončki za pripravo sadik. Najine najljubše alternative plastičnim lončkom so: ČAJNA VREČKA Kupite paket praznih čajnih vrečk, ki so namenjene razsutim čajem. Boljše se obnesejo večje dimenzije. Vrečko napolnite s prstjo in po-sejete seme. NAREDI SAM IZ ČASOPISNEGA PAPIRJA Papir je vedno pri roki. Priporočava ne po-voskanega, ampak kakšen dnevni ali tedenski SUZANA VURUNIC, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarj Rekreacija je marsikomu nepogrešljiv sestavni del življenja. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo definira kot dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi. Med aktivno obliko rekreacije spadajo tudi dejavnosti vezane na obiske gozdov. Teh je vedno več - bodisi gremo v gozd na sprehod, tek, vožnjo s kolesom ... bodisi nabirat različne sadeže in plodo- ZA NAS Zakon o gozdovih definira rabo gozdov kot »skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov« in mednje spadata tudi gibanje po gozdovih ter rekreacija v gozdu. Obiskovalci gozdov se moramo držati pravil gozdnega bontona, saj s tem zagotovimo, da je naš obisk v gozdu varen za gozd in nas. Ko se pri sprehajanju držimo utrjenih poti, skrbimo za to, da ohranjamo podmladek dreves in da ne vznemirjamo živali. Prav tako skrbimo za naš varen korak, ki ga nudijo poti, ki so utrjene in namenjene rekreaciji. Za varno rekreacijo tako upoštevamo naslednja pravila: ja samo na označenih gozdnih vlakah in drugih za to označenih poteh ter upoštevamo posebne režime prometa, ki jih je na določenih območjih določil Zavod za gozdove Slovenije. - Kažipote, oznake, ograje, klopi itd. ohranimo nepoškodovane za prihodnje obiskovalce. - Pri nabiranju gozdnega cvetja, gob, plodov in mahu ne poškodujmo rastlin, izberimo primeren način nabiranja in se držimo omejitev dovoljene količine. - Gozd ni prostor za odlagališče odpadkov -smeti odlagajmo v smetnjake oziroma na urejeno odlagališče. - Med obiskom gozda ne vznemirjajmo gozdnih živali s hrupom. 18 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Nasveti, Oglasi - V gozd ne hodimo v močnem vetru, kadar nastaja žled ali pada moker sneg. REKREACIJSKA FUNKCIJA GOZDOV V DOLINI SE JE MOČNO POVEČALA V Zgornji Savinjski dolini je okoli 15 odstotkov prebivalcev lastnikov gozdov. Ostali domačini, ki obiskujejo gozdove, tako poleg turistov in obiskovalcev od drugod koristijo dobrobiti gozdov, katerih lastnik jim je velikokrat neznan. Jim pa ta v skladu z zakonom dopušča v svojem gozdu prost dostop. Ena izmed funkcij gozdov je rekreacijska funkcija. Prvo stopnjo poudarjenosti imajo zeleni pasovi oziroma gozdovi v bližini mest in krajev (Velenje, Šoštanj, Mozirje, Nazarje), gozdovi okrog turistično rekreacijskega centra Golte, ob pešpoti po Logarski dolini, do Potočke zijalke ter na Menino planino. Drugo stop- V gozdu hodimo le po utrjenih poteh. (Foto: Suzana Vurunic) njo poudarjenosti ima precej širši pas gozdov okoli omenjenih krajev, kamor obiskovalci hodijo nabirat različne sadeže in plodove ali na daljše sprehode. Površina gozdnega prostora s poudarjeno rekreacijsko funkcijo se je v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih močno povečala. To je ponekod že privedlo do preobremenitve gozdov -onesnaženja prsti in voda, poškodb dreves, pla-šenja divjadi, pretiranega nabiralništva, uničenja kažipotov in klopi. Prost dostop in rekreacija v gozdu sta naša civilizacijska pridobitev, ki si je v vseh državah zaradi drugače urejenih lastninskih pravic ne morejo privoščiti. S skrbjo, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj, bomo ohranili ta naš tako pomemben eko-sistem in privilegij, ki ga uživamo. OBČINA N Al AH J K nMHIÂMJJÏH Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2020 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Nazarje. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Nazarje in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa. 2. Čas razpisa od 22. 5. 2020 do vključno 22. 6. 2020. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Vlogo je potrebno poslati v zapečateni kuverti, kuverta mora biti na sprednji strani označena z napisom »NE ODPIRAJ-MKČN 2020«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do ponedeljka, 22. 6. 2020, do 15. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Na kuverti mora biti naziv in polni naslov vlagatelja. Številka: 355-0003/2020 Datum: 18. 5. 2020 Zupan Matej PEČOVNIK, l.r. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE Občina Nazarje je skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Občine Nazarje na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in na oglasni deski občine objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2020. Na podlagi objavljenega razpisa objavljamo še: POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE NAZARJE ZA LETO 2020 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Nazarje za leto 2020: - naziv častnega občana Občine Nazarje - podelitev zlatega grba Občine Nazarje - podelitev srebrnega grba Občine Nazarje - podelitev bronastega grba Občine Nazarje - podelitev kristalnega grba Občine Nazarje 2. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov posameznih občanov, skupin, gospodarskih družb, zavodov, političnih in drugih organizacij ali skupnosti, društev ter organov lokalne skupnosti. Predlogi za priznanja morajo biti obrazloženi in predloženi v pisni obliki. Celoten razpis si oglejte na spletni strani: www.nazarje.si. 3. O podelitvi posameznega priznanja odloči Občinski svet s sklepom na predlog Komisije za odlikovanje, priznanja in nagrade. 4. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku. 5. Predloge pošljite najkasneje do 21. junija 2020 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom »Občinska priznanja«. Nazarje, 18. 5. 2020 Številka: 030-0003/2020 Predsednik: Bojan Štrukelj, l.r. Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 19 Ljudje in dogodki, Organizacije Izvir kisle vode pod Olševo Eden izmed biserov ob znameniti Solčavski panoramski cesti je izvir kisle vode. Na mineralni izvir izpod Olševe na Solčavskem so domačini ponosni, saj naj bi imel zdravilne učinke. Danes velja za izjemno naravno znamenitost, ki je razglašena za naravni spomenik in je kot tak objekt naravne dediščine. NARAVNI SPOMENIK Solčavsko je turistična destina-cija, ki se ponaša z izredno bogato kulturno, etnološko in naravno je ogrozila izvir, zato je bilo zajetje rekonstruirano. Izvir je zahvaljujoč Društvu Panorama lepo urejen in dostopen ter ustrezno označen. Od parkirišča vodi široka pot, ki se spušča skozi gozd in po nekaj minutah pripelje do izvira, ob katerem se nahaja informativna tabla. Na stojalih ob izviru so pritrjene različne lesene zajemalke za poku-šino. Ob njem teče tudi drug potoček, ki izvira višje. Obdaja ga gozd, zato ne ponuja razgleda na okoliško hribovje. Izvir je zahvaljujoč Društvu Panorama lepo urejen in dostopen ter ustrezno označen. dediščino. Privlačno doživetje in aktivnost na tem območju ponuja panoramska cesta, ki predstavlja bogato dediščino preko različnih točk obiska. Ena izmed teh je naravni spomenik izvir železne kisle vode, ki se drugače še imenuje Klemenča kisla voda ter Krofiče-va kisla voda. IZVIR NASTAL OB TEKTONSKEM PRELOMU Slovenija je bogata s številnimi vodnimi izviri. Med njimi je kar precej takih, v katerih najdemo vodo, bogato z železom, vendar nikjer takšne, ki izvira pod Olševo. Izvir se nahaja blizu kmetije Klemen-šek, 50 m pod panoramsko cesto. Je v eni izmed grap in je nastal ob tektonskem prelomu, ki ločuje Savinjske Alpe od Karavank. UREJEN, DOSTOPEN IN OZNAČEN Prvotno zajetje je bilo izdelano pred 100 do 150 leti, in sicer na mestu izvira. Izgradnja ceste Voda je pitna, ima značilen, kisel okus, zaradi velike vsebnosti železa naj bi zdravila simptome pomanjkanja železa. stveno raziskovanje mineralnih vod, ki pravi: »Voda iz vrelca pod Olševo je povsem specifična železova mineralna voda, tipa kalcij-magnezij--hidrogen-karbonat, ki je v Sloveniji še nismo zasledili ... Lahko jo označimo kot »železovo kislico«. KORISTNO PITJE KISLE VODE Najstarejši zapiski o kislici so nastali leta 1856, ko je dr. Roler, cesarsko kraljevi geognostik, potoval po teh krajih in proučeval naravo in znamenitosti. Tudi dr. Johannes Frischauf je leta 1877 pri opisu Savinjskih Alp navajal kislo vodo. V Društvu Panorama na podlagi izkušenj z nekaterimi tujimi mineralnimi vodami ugotavljajo, da bi bilo koristno pitje kisle vode tri do petkrat dnevno po 3 do 4 dl, oziroma 1,5 l ob primerni, zdravi, biološko neoporečni in z beljakovinami bogati hrani. Roman Mežnar, foto: Igor Solar ZDRAVILNI UČINKI VODE Njegova vrednost je v zdravilnih učinkih vode, ki tam izvira. V sami okolici izvira so tla rdečkasto obarvana. S tem nakazujejo, da je voda bogata z železom, vsebuje tudi veliko magnezija in kalcija. Voda je pitna, ima značilen, kisel okus, zaradi velike vsebnosti železa naj bi zdravila simptome pomanjkanja železa. Sloviti zdravnik iz srednjega veka Paracelsus je v 16. stoletju opisal zdravljenje slabokrvnosti s pitjem železovih mineralnih vod. MINERALNA KISLICA TUDI PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI Na pobudo Raziskovalne skupnosti Občine Mozirje je zdravnik in balneolog dr. Janez Kraševec leta 1981 naredil analizo vode iz tega izvira in prišel do ugotovitve, da jo vsebnost mineralov uvršča v mineralno kislico tudi po mednarodni klasifikaciji. Tej uvrstitvi pritrjuje tudi mnenje Centra za razvoj in znan- TRETJI SVETOVNI DAN ČEBEL V DRUGAČNI OBLIKI Znani Slovenci na spletu o svojem odnosu do čebel Slovenski čebelarji so bili pobudniki razglasitve 20. maja kot svetovnega dneva, posvečenega čebelam, ki ga je svet prvič obeležil pred tremi leti. Lani so se ob tej priložnosti čebelarji zbrali na Ravnah na Koroškem, letos zaradi znanih razlogov o tradicionalnem dnevu slovenskih čebelarjev zaenkrat ne razmišljajo. Kljub temu se je Ce-belarska zveza Slovenije odločila obeležiti 3. svetovni dan čebel na poseben način. OBJAVLJAJO KRATKE VIDEO POSNETKE Na spletni strani čebelarske zveze in na Facebooku vsak dan objavljajo kratke video posnetke, v katerih so znani Slovenci, med njimi tudi športniki in glasbeniki ter čebelarska kraljica, spregovorili o svojem odnosu do čebel in njihove nepogrešljive vloge v naravi kot tudi do čebeljih pridelkov. VSAKEMU OTROKU SADIKO LIPE Nedavno je Čebelarska zveza Slovenije z dopisom predlagala vladi, da bi Slovenija vsakemu otroku ob rojstvu podarila sadiko lipe, ki je simbol slovenstva, obenem pa zelo medovito drevo. S tem bi Slovenija ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel še obogatila zavedanje o pomenu čebel in ohranjanju narave. Marija Lebar 20 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Šport SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Priprave na januarski tekmi so se že začele, skakalci normalno trenirajo V ljubenskem smučarsko skakalnem klubu je okrog 30 registriranih skakalcev in skakalk. V času prepovedi druženja so po individualnih programih po navodilih trenerjev, Smučarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja kon-dicijske treninge opravljali doma. Od preteklega tedna, ko so se sprostili nekateri ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, skakalci že trenirajo ob skakalnici, kjer je dovolj prostora za upoštevanje vseh navodil za njihovo varnost. ŠTIRJE REPREZENTANTJE Najboljše skakalce je pred koncem sezone doletela prekinitev vseh tekmovanj, zato se sedaj še toliko bolj zagnano pripravljajo na novo sezono in polete v Planici, ki naj bi bili še to leto. Med temi je 20-letni Timi Zajc. Med člani kluba so tudi trije mladinski reprezentanti Žak Mogel, Jernej Presečnik in Jan Bombek, ki so se preteklo sezono izkazali z odličnimi skoki. Po teh tekmovalcih se zgledujejo mlajši člani in članice kluba. MAJHEN KLUB, VEČ REPREZENTANTOV Za klub je takšno število reprezentantov veliko priznanje. V ozadju jim že sledijo mlajši tekmovalci in tekmovalke. V SSK Ljubno ob Savinji BTC sledijo dvema smerema, je povedal generalni tajnik kluba Rajko Pintar. Ena je uspešna priprava tekem za ženske v svetovnem pokalu, druga rezultati njihovih članov na svetovnem nivoju. Na obeh nivojih so zelo uspešni in verjamejo, da bo tako tudi ostalo. JANUARJA NOVI TEKMI ZA SVETOVNI POKAL Organizatorji tekem za ženske so prejeli odlično oceno za izvedeno tekmovanje v tem le- Z otvoritvijo plastificirane ljubenske skakalnice leta 2018 so v Smučarsko skakalnem klubu Ljubno ob Savinji BTC omogočili treninge skozi vse leto in je zato zanimiva tudi za ekipe iz tujine. tu, kot tudi vsa leta doslej, je povedal Pintar po pogovoru na video konferenci, ki so jo imeli s predstavniki FIS. Tekme v svetovnem pokalu za smučarke skakalke za to sezono so že dobile svoje termine, in sicer bo skakalni praznik na Ljubnem med 22. in 24. januarjem prihodnje leto. To bo že deseta prireditev na tem prizorišču. Priprave na januarski tekmi se začnejo že v tem tednu, ko se bo v ta namen sestal organizacijski komite. Tekmi bosta že v januarju, in to zagotovo, saj sta pomembni za zagon turizma po težavah z novim koronavirusom. Februarja bo pre-dolimpijska tekma v Pekingu. Člani SSK Ljubno ob Savinji BTC na otvoritvi plastificirane skakalnice pod Rajhovko VSE GENERACIJE BODO TRENIRALE DOMA Letos bosta odpadli avgustovski poletni FIS tekmi na ljubenski skakalnici. Lani se je tekme udeležilo 150 tekmovalk in tekmovalcev iz 25 držav. Gospodarstvo po razmahu novega koronavirusa trenutno ni finančno sposobno podpreti tekmovanja. FIS tekmi sta namenjeni predvsem promociji skakalnega centra. Plastifi-kacija skakalnice je namreč omogočila treninge skozi vse leto in je zato zanimiva tudi za ekipe iz Tekmi v prihajajoči sezoni v svetovnem pokalu v smučarskih skokih za ženske bosta na Ljubnem ob Savinji med 22. in 24. januarjem 2021. tujine. Ker bodo letos vse generacije skakalcev trenirale doma in ker so v Sloveniji le tri skakalnice (Planica, Kranj in Ljubno ob Savinji) opremljene za poletne skoke, težav z zapolnitvijo terminov ne bodo imeli, je povedal Pintar. TEKME NA LJUBNEM V JUNIJU Trenutne razmere kažejo na to, da poletne sezone v skokih ne bo, prav tako je še vprašanje izvedbe tekme za pokal flosarja, ki spada med dogodke ob Flosarskem balu. Organizatorji so pripravljeni zagotoviti tekmovanje v kratkem času, če bo prišlo do izvedbe Flosarskega bala. Člani in članice ter mladinci bodo 25. junija nastopili na tekmovanju na Ljubnem, kasneje bo še tekma v Kranju, več tekmovanj se obeta v septembru in oktobru. Štefka Sem, foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 21 Šport, Oglasi JAKA ZAJŠEK IZ MOZIRJA Jaka Zajšek iz Mozirja je že od otroških dni navdušen nad športom in vsem, kar je z njim povezano. Danes ima v Ljubiji telovadnico, v kateri potekajo vodene skupinske vadbe in zasebni treningi za posameznike, a pot do te točke je bila dolga in polna ovir. TRENIRAL NOGOMET IN SE NA SKRIVAJ PREIZKUŠAL V DRUGIH ŠPORTIH V otroštvu je treniral nogomet, a to ni bila njegova prva izbira. Čeprav mu je nogomet prinesel veliko, nikoli ni izpolnil vseh njegovih želja: »Treniral sem nogomet, ker drugega enostavno nisem smel. V šolo sem hodil v Mozirje, dokaj priden in marljiv sem bil. Preizkušal sem se tudi v mnogo drugih športih, vendar na skrivaj. Kolesarsko opremo sem kupil na skrivaj, prvo »specialko« sta mi kupila stara starša na skrivaj, ampak nič za to, šport mi je dal ogromno.« MED ŠOLANJEM ZA POLICISTA POSTAL UČITELJ SMUČANJA Ko je prišel čas, da se odloči, kakšna bo njegova poklicna pot, so se namesto njega zopet odločili drugi. Odšel je na srednjo policijsko šolo in začel trenirati nogomet v Ljubljani. Zaradi treningov in vseh obveznosti je velikokrat ostajal v Ljubljani pri teti, sestrični in bratrancu, ki so postali njegova druga družina. Starša sta se ločila in po tem je ostal večino časa sam s starimi starši. V srednji šoli ga je učitelj športne vzgoje Tomislav Omejc navdušil, da postane učitelj smučanja, za kar pravi, da mu je izredno hvaležen. Medtem se je njegova nogometna pot nadaljevala dokaj uspešno. POMAGAL POSTAVITI ŠOLO SMUČANJA NA GOLTEH Leta 2000 je zaključil policijsko šolo in se zaposlil na Policijski postaji Mozirje: »Nogomet in službo sem zelo težko usklajeval, zato sem se počasi preoblikoval v tekača in učitelja smučanja. Začel sem učiti na Golteh, kjer sem resnično z veseljem delal, pustil tam mnogo prostega časa in pomagal postaviti uspešno šolo smučanja. A v meni je ves čas tlela želja po nečem novem.« Trnova pot do izpolnitve sanj KONDICIJSKI TRENER V VOJAŠKI POLICIJI Poklicna pot ga je peljala v vojaško policijo, kjer je postal kon-dicijski trener, učitelj smučanja 2. stopnje in učitelj deskanja. Ponudila se mu je priložnost, da prevzame vodenje uspešne šole smučanja Orel na Kronplatzu. V tem času je spoznal partnerko, sedaj ženo Vanjo Čeligoj, in počasi sta si ustvarila družino. USTANOVIL TEKAŠKO ŠOLO IN POSTAVIL TELOVADNICO Ker v svojem poklicu ni bil povsem srečen in je v njem še vedno Jaka Zajšek: »Življenje nam ves čas postavlja prepreke, vendar če imate cilj in seveda željo, potem je vse mogoče.« tlela velika želja po tem, da bi delal to, kar si želi, je ustanovil tekaško šolo in pokazalo se je, da bi lahko postavil svojo telovadnico. Z veliko motivacije, trme in podporo družine telovadnica zdaj deluje. POŠKODBA KOLENA IN NATO ŠE KORONAVIRUS Nato je prišlo leto 2018, za katerega Jaka pravi, da mu je dalo misliti, saj je prišlo do nečesa, za kar je mislil, da se njemu ne more zgoditi: poškodba, obraba hrustanca v kolenu. »Sesul se mi je svet. Am- Utrinek s skupinske vadbe v Zajškovi telovadnici v Ljubiji pak ker se dobro z dobrim vrača, sem spoznal vrhunskega ortopeda, ki me je rešil. Seveda sem imel ponovno veliko podporo družine, prijateljev ter punc, ki pomagajo pri vadbah. V telovadnici je vse potekalo nemoteno. Ravno ko so se zame stvari postavile na noge, pa se je začela kriza zaradi novega koronavirusa. Sedaj se ponovno počasi in vztrajno pobiramo.« ČE OBSTAJATA CILJ IN ŽELJA, JE VSE MOGOČE »Življenje nam ves čas postavlja prepreke, vendar če imate cilj in seveda željo, potem je vse mogoče. Sam sem šel čez velike ovire, da sem postavil to, kar imam sedaj, in da se ukvarjam s tem, kar si že celo življenje želim, in zavedam se, da me še marsikaj čaka. Poleg tega pazite, kako delate s svojimi otroci, ne izživljajte svojih neuspehov na njih, pomagajte jim, usmerjajte jih, vendar ne pretiravajte, poslušajte tudi njih.« Nastasja Kotnik 22 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • NEPRIDIPRAV RAZBIL OKNO Logarska dolina: 10. maja je v vozilo, parkirano na parkirišču v Logarski dolini, neznanec poskušal vlomiti skozi okno. Lastniku je škodo povzročil s poškodovanjem okna. • Z VOZILOM S CESTE IN NA STREHO Mozirje: 15. maja ob 9. uri je v Soteski osebno vozilo zapeljalo s ceste in se prevrnilo na streho. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj nezgode, vozilo postavili na cesto, odklopili akumulator, sanirali cestišče in nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa. Poškodovanih ni bilo. KOLESARJI IN MOTORISTI POGOSTI POVZROČITELJI PROMETNIH NESREČ V tem mesecu so policisti na območju Policijske uprave Celje obravnavali 51 prometnih nesreč. V 16 so bili udeleženi vozniki enoslednih vozil. Od tega je bilo enajst kolesarjev in pet voznikov motornih koles. Kar dvanajst voznikov enoslednih vozil, od tega osem kolesarjev, je prometne nesreče povzročilo. Huje so se poškodovali štirje kolesarji, ki so prometne nesreče povzročili. Lažje se je poškodovalo še pet kolesarjev in voznik motornega kolesa. Zaradi omenjenega stanja so policisti v tem času na območju Policijske uprave Celje izvedli več poostrenih in rednih nadzorov cestnega prometa, v katerih so posebno pozornost posvetili ravno voznikom enoslednih vozil. Od 1. do 14. maja so kontrolirali 278 voznikov enoslednih motornih vozil in ugotovili 46 različnih kršitev. V enem primeru so uvedli hitri postopek, podali so tri obdolžilne predloge, izdali 25 plačilnih nalogov, za manjše kršitve so opozorili 17 voznikov enoslednih motornih vozil. Dva voznika sta vozila pod vplivom alkohola. Prav tako so pri poostrenih nadzorih cestnega prometa nadzirali ravnanja kolesarjev in ugotovili 90 kršitev. 22-im so odredili preizkuse alkoholiziranosti in ugotovili, da so bili trije kolesarji močno opiti, pri treh je obstajal sum, da so vozili pod vplivom prepovedanih drog, zato so jim odredili strokovne preglede. Zoper dva so uvedli hitra postopka, podali so pet obdolžilnih predlogov in izdali 22 plačilnih nalogov. 67 kolesarjev so zaradi zaznanih kršitev opozorili. Policisti opažajo, da so kolesarji premalo pozorni na lastno varnost, da marsikdaj ne ravnajo samozaščitno in se obnašajo, kot da so na cestah sami. Kronika, Zahvale, Oglasi i Kjer dolina sigornjegrajska, nič več te videla ne bom... Dreta in Menina sta objemali mi rojstni dom, tam moji ste najdražji nad zvezdami vas čakala bom. ZAHVALA ob izgubi dobre mame, stare mame in prababice Ivane BEVC 5. 5. 1936 - 10. 5. 2020 Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, svete maše in druge darove. Hvala dr. Ireni Blažič - Lipnik in osebju za vso pomoč v času njene bolezni, gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred in govorniku Jožetu Ramšaku za poslovilni govor. Žalujoči vsi njeni Pavla, ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Janez Komel ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustila draga mama in babica Pavla ŠKULJ Gornji Grad 5. 1.1947 - 12. 5. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Vsi domači Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna r k^.B na in formaldehid : UTO ■ ilal:snsui vnolinèst (Ughí); Reiitcv prtjšnja križanke (vroeforavno): OŽAR. SEPSA. DIREKTOR! J. S VEČ AR. IRA, VIA. VE RMAN 'AILLIAM HURT. ATE KREOL, GLAJT. CAAN. DAMA, LESOTO. FRASE. 03 INES. PANO. TSAVO. SOJ, BALlSTA GEM F6ENOVEC, URARNA. RAVENALA NFCAST KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 22. maj ob 16,00, Medgen borza Rečica ob Savinji Družinski pohod v neznano Torek, 26. maj ob 10,00, Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Četrtek, 28. maj ob 18,00, Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje o demenci in njenem vplivu na odnose v družini ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372, Mesnate prašiče od 100 do 130 kg, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561-893, Telice breje, prodam ali menjam; gsm 041/783-569, Prodam pašno telico simentalko, brejo 7 mesecev; gsm 041/216648, Prodam eno leto starega bikca RJ/LIS pasme, ekološke reje; gsm 041/843-995, Prodam lita platišča 17 col, 5x112, ET 43 original in lita platišča 16 col 5x112 ET45 z gumami; gsm 040/684-238, Prodam cisterno za vodo 1,000 l; gsm 041/983-465, Prodam novo mesarsko klado; gsm 031/800-852, Kosilnica sip sokol 145-buherca, 145 cm, brezprstni greben, 850 eur; gsm 041/767-805, VOZILA - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim krave ali telice za zakol, prodamo prašiče nad 100 kg; gsm 031/832-520, Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745, OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka, Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno, Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti na trzenje@savinjske,com s podatki naročnika, Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naš poštni nabiralniki (pri vhodu v upravni center), Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen), Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust, Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo, Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ◊ ZAPOSLIMO DELAVCA. Informacije na 041 929 476. Ivan Krančič s,p,, Trnovec 11, Rečica ob Savinji, ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d,o,o,, Prihova 95, 3331 Nazarje, ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z, Barbara s,p,, Ljubija 88, 3330 Mozirje, Prodam dobro ohranjen peugeot 307 srebrne barve, l, 2006, 1,6 bencin, registriran do 4/2021, prevoženih 172,000 km, redno servisiran in čiščen, v njem se ni kadilo; gsm 040/548-022, Prodam mercedes vito 122 cdi, črne barve, avtomatik, l, 2014, 190,000 km, 5 sedežev - tovorno vozilo; gsm 040/684-238, 26 Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 Oglasi Savinjske novice št. 21, 22. maj 2020 27 C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Tednik Savinjski* nnvl« n liLrffu ■ ■ ;.l ni>m lilienairn?f.'ü ZgmThjs Svinjske dol me, Ob tujini akciji' lxastt; i i^r-. I vse m I iinuiil tnEscra . i.1V ■ I rbhr.-,Ikri/In^ I m. i lihimi 11 . 'Savinji diiilm» 2020. K.iiiJi'J,ii.i ii um' iiitisecj ¿ipnkf 2Ü2U i'j (po biljccedrwin vditJieiii red« priimkttvj: Robert |;irh, JÄI dipl in ir.im Vi.;d (¡[(J i ppwl! u| i Li Ii n! iL»k : n vi )d U 'i,; i-uMkrji.i vrU.i ofltoi Ii m i-iT^hi^i VL-lepjkfTlI J. -Oy A' Arjnj COIjDURS 0f >!.W£r,f * V «bkkcv imjFl - L -ilnviribülij nifirtLa in kiiiji-. v katmh ^rj j« nudile nal iihii-i k. ^VH ......... ij'. i'i ki- i|.i ■ iaptssle ii^iutBvJnski spomliLflmtJftvi' larflfl L i pjii)ilrmi^1 ELHfev^'^.L k -1. upi. r la^n \ri i.il -n^riiLi^nfJI- otvoritev iiistjvp; Jim ca M ar vit " -drii^ it MMl rjJ ri i WOflm grjnd (titiöSinf|Hli :n mM^^ lil ivi <111: lil II Amin j.....<::n . nni ,n .i|. il i-i lf lclfinjIlUKlta-lifJtnskl i T Iji l< <■ ■ < Skivurll i IJff-fin I l^n äpiC v ^cegnrjkpui i-ODici odtu ^rvji prerodu v L Fvl ' ^ uvtnek sü ?tartn« nvnimf Ki1 sra pr: dutiln dovoli I L Mg prunf Itnst i. M.i uri rani. jki rjililni j|lj In (.icliliii iii m-hINi . . \ nafii£}o ftopBiito t "V. * A rftui i'fciuk iz Krope ft zasebni raziskovalci, ki je bil na največjem ai-jniu Himicil Aieiilniedea v Mjikvi nagrajen novi \rkiv.m i; i Ms Kpjritl ll licl pn-Ml'.-.ivn.l: ;hii|ji-I| i Ji ¡h|iiii pSiLilsyüjö inavaciio stol fehre Silprj, kf ima ugraieno JiJffKU^' | ■ .m :: u x i J i r..in li it i tr :Lr :■ LvrtSS: U-ll |>y n.in: I, Vi V ,n pjs j'j'.JKEel-.. iastol in plDiio It1 prt'ji-1 ¿¡aH n i T-C I -. 1111. Suxdii.i SL'dLC Jevmllla llnanir.fl sliribo. kn | ■ ■ 11 naliv urni ivEt dniilw Gn'trtmftlo^il « nir.'u Jlrt-küiTiL« Iii^j tltfljl» kttW ,5.1 turistif nega fciitra. SeJaj w pripravija;o üii ™i«vao]c ■ '"I- ■ -M ......., 7.1 k.11 > I I- ■ II M" -| L- "||| | . i,|i ',[( .. .......h naslov (f;iMH-.r 1-mln cpiefdi fiil'uiC Hvv ¿ledi sLmslie ¡(UMr Ir bgona unubiCi ■Mjj'i Wljinlk II Spodnjih Krjij? Obtini Nazarjo dmiiral JfiOiaifimlh ■n /.p 1 1I1. Maski-so h 1 ■ iuJuzniifl.i Ij ij;.< ii enkratni) upn m Im I. ■■ ■■ 1 r nMtrriiirlftini^B *ptva H wl .um, h:<: L- uiiuioviX i!j ukinlb koliiln ki a* Jlfcje < :i Oiirvdlll. lil' hn viIMiKl-h.iln, vip rr.U 11.1 pi»n:uf pr.^lajflli' IjnretDwilJkfi, Mim pilfi)M-llml glasovnicami lüpitjiri ■ ■■.: krn^i fc l>i! Ji* ) ihtk:i njen lelld Tlrttk, Ctimli Cn d. i',i;.L n h.i prj kd^nn n^rüdo'v tajništvu ^.ii'iih^kil. ntfwic najkasneje du ^iit^-,, junija ll)m. r>:inii:i'ii srnKtnjoHlaiyvnkoinJodonfcka ¿g. maja peilte Lia tjiilnv: S ivinjsJw nqvke, Mniinl-l-.. ■ i. st) Mozirje prav^iavji ■ ¡jnipclimi ¡¡JiHcvuiciBtt bymö iitircbift: dpbitnika praklirnc li.ijjr.uii- Za ime meseca aprila ZG20 glasujem za Moj nastov; Te l ./GSM: 08 NAKUPU VAS OBDARIMO! (F) UNIFOREST 051 G47 7lb iiMWW.LJniforest.si prodaj3lna@uniforest.si »Nižja cena tednika Savinjske novice "Li njrt>čt;ni in do a Lavi jeni izvod S a vinskih novic inanf kol pri vaiem proda; ¿Len iasojjiiov. • Brezplačna dostava Savinjskih novic na f^lotnpm oh in ni ¡u Republike ^Irv.^niip. • Dostava na drug naslov Meri dopustom nit med daljšo odsotnostjo vam Savinjske rtovicc dostavimo n,i riiugi želeni naslov. • popusti Mrro^n.ki Savinjskih novic imajo popu s t pr objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. • Nagradna žrebanja Obiasne naginadne i^ro^ lepimi ragredami (.jIc.-za naroinike Savtoijsifih no^ic.