Leto m, žtev. 18 Wutw« xv., it. 97 a> ^juDijana, poneaeqoc 30. aprna 1934
vena z inn
i^iaviustvo. Ljubljana, KnaJljeva ulica &. — Telefon St. S122, 8123, 3124, 3126, 3126.
Enseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica S t, 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 61. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedei jaka i?oaja >J uira« tztuxj» vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po numašal-cib dostavljena Dln 5.« mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125 in 8126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telef cm St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva mL 1. TeL 85.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKTIVNOST Veličastna počastitev
Titulescu o svojem potovanju po inozemstvu — Popolno soglasje Francije in Rumunije — Pred konferenco Male antante
Bukarešta, 29. aprila. AA. Zunanji minister Titulescu se je vrnil iz inozemstva in je prispel snoči ob 23.47 v Bukarešto. O svojem potovanju po inozemstvu je podal skupini novinarjev, ki so ga počakali na obmejni postaji, razne izjave. Med drugim je izjavil:
Vrnil sem se z vtisi, kakršne sem pri tej priliki tudi pričakoval. Med Francijo in Rumunijo so odnošaji najboljši in izredno prisrčni. Preveč je spominov na skupno preteklost, da bi mogli biti ti vtisi drugačni.
Ne dvomim, da se bo francoski zunanji minister v bližnji prihodnosti po končanem obisku v Rumuniji vrnil v Francijo z enakimi občutki.
V Parizu sem imel priliko razgovar-jati se z vodilnimi državniki Francije o najvažnejših vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. Dognali smo, da obstoja v vsakem pogledu popolno soglasje med francoskim in našim stališčem.
Titulescu je pristavil, da so sedaj v Franciji na odgovornih položajih osebnosti, s katerimi ga vežejo osebna prijateljstva.
Na vprašanje o Mali antanti je odgovoril, da bo prihodnji sestanek zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. Dan sestanka še ni določen, verjetno pa je, da bo ob koncu maja ali v začetku junija. Nato je nadalje\al:
Med vprašanja, o katerih se bomo to pot razgovarjali, ho brez dvoma spadalo razorožitveno vprašanje in pa vprašanje izliva Dunava, kar bomo proučili tako s političnega kt^kor z gospodarskega stališča. Šlo bo tudi za poglobitev gospodarskih stikov med državami Male antante.
Verjetno je, da bomo imeli v teku maja ali junija v Bukarešti več uradnih
obiskov. Pri teh obiskih se bodo bržkone vršile tudi konkretne manifestacije za okrepitev mednarodnega položaja Rumunije, ki ga že sedaj ne more nihče več omajati.
Povratek Barthouja v Pariz
Pariz, 29. aprila. AA. Danes se je vrnil v Pariz zunanji minister Louis Barthoi. Na postaji so sa sprejele visoke francoske osebnosti in poslaniki Jugoslavije. Poljske, Češkoslovaške in Turčije.
G. Barthou je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehom svojca potovanja. Nagla-šal je, da eo pogajanja v Varšavi razčistila odnošaje med Francijo in Poljsko in okrepila zvezo med cbema državama. Mala antanta, je dejal Barthou, je krepka. Posebno priznanje zaslužijo državniške sposobnosti predsednika Maearyka in zunanjega ministra dr. Beneša.
>Ce vemo, kaj hočemo,« je končal g. Barthou, »in če v term smislu ravnamo, potem smo tako močni, da nas licemerstvo intrig ne more razdvojiti.«
Pogajanja za likvidacijo čsl.-poljskega spora
Praga, 29. aprila, č. Med češkoslovaškim in poljskim zunanjim ministrstvom so se pričela direktna pogajanja za ureditev če-škoslovaško-poljskih sporov. Politični krogi, ki se mnogo razgovarjajo o teh pogajanjih. naglašajo, da so se pričela še pred prihodom francoskega zunanjega ministra v Prago.
Mušanov o svojih uspehih
Sofija. 29. aprila. AA. Predsednik ministrskega sveta Nikola Mušanov je zastopnikom listov o svojem potovanju po inozemstvu izjavil, da so podajanja v Londonu z zastopniki lastnikov bol 2.Trnki h povojnih posojil uspela in da so se zaključila s sporazumom.
Glede pogajanj v Parizu s tamošnjimi lastniki predvojnih posojil je izjavil, da še niso končana, da pa sta se oboj?6transki stališči že močno približali.
Mušanov je nato pripovedoval, kako toplo je bil sprejet v Parizu, v London i, v Berlinu, Rimu in Budimpešti. Iz razgovorov s tamošnjimi državriki je predsednik bolgarske vlade uvidel. da uživata kralj Boris in bolgarski narod v vseh teh državah velike simpatije. Našel ve povsod tudi dobro voljo, da se poelobe gospodanski stiki z Bolgarsko. Mušanov je končal svojo izjavo z besedami:
V negotovem položaju, v katerem ee s*-daj nahaja Evropa zaradi gospodarske stiske, mora Bolgarska napeti vse svoje sile za siplošni mir in za lasitno notranjo konsolidacijo.
Sestanek balkanskih zunanjih ministrov
Atene, 29. aprila. w. V začetku maja bo v Ženevi važen sestanek grškega zunanjega ministra Maksimosa z zunanjimi ministri Jevtičem. Titulescom in Ruždi bejem. List »Proia« poudarja, da bo svrha razgovorov občutna dopolnitev in tudi preči zacija duha balkanskega pakta, zlasti, ker so zunanji ministri v Beogradu, Carigradu in Bukarešti zahtevali pojasnila od g»-ške vlade o debatah v atensKem parlamentu v zvezi z nadaljnjimi nameni Grčije.
Pogajanja med Poljsko Rusijo
Varšava, 29. aprila, d. Ruski poslanik v
Varšavi Davtjan je odpotoval v petek Moskvo. Njegov odhod spravljajo listi v zvezo z varšavskimi razgovori Barthouja in z nameravanim podaljšanjem poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju za dobo 10 let. Davtjana je zunanji minister Beck informiral o razgovorih z Barthoujem takoj po njegovem odhodu in tudi maršal Josip Pilsudski je imel z njim daljši razgovor.
Nova španska vlada
Vlada, ki jo je sestavil radikal Samper, se bo opirala na desnico in radikale — Razočaranje na levici
Madrid, 29. aprila, g. Nova španska vlada fe bila imenovaua snoči in je sestavljena ta-tako-le: ministrski predsednik Samper (radikal). zunanje zadeve Romero (neodvisna stranka, notranje zadeve Salazar Alfonz« (radikal), pravosodje Fiugerola (radikal), finance Maraco (radikal), vojska Idalgo (radikal), mornarica Roeha (radikal), pro-eveta Villalobos (demokrat), delo Eeta-della (katalonski radikal), javna dela Gn-erra del Rio (radikal), promet Cid (agra-r c), kmetijstvo Cirilo del Rio Rodriguez (r.apTona stranka).
Nova vlada se razlikuje od prejšnje Ler-r uxnve vlade na tr >h mestih in ee no mo-
rala opirati na radikale in desnico. V levičarskih krogih je see'ava nove vlade izzvala veliko razočaranje, ker so splošno pričakovali, da bodo po posredovanju predsednika Zamorre. sprejeti v vlado levi-
Madrid. 29. aprila, g. V političnih krogih so ejrr jeii novo vlado z zalu levem in r> zervirarostju ker smatrajo. da n' dovolj odporna. Po njihovem mnenju politična kriza s tem še r.i rešena. Ce bodo levičarske stranke dosegle politično debato, bodo radikali in desnica prisiljeni obrazložiti svoje stališče z nevarnostjo, da se razcepi večina.
»por zaradi Kitajske
Ameriška rezerviranost — Kitajska zahteva sklicanje konference devetih držav — Oboroževanje Avstralije
TVashington, 29. aprila, č. Kljub doseda-njema rezerviran, zadržanju se skuša ameriška vlada naglo orientirati glede na novo smer japonske zunanje politike. Odgovorni krogi so mnenja, da je postal položaj na Dalnem vzhodu zelo resen. Organi ameriške zunanje politike proučujejo sedaj pol-službene deklaracije japonskih uradnih krogov. Državni podtajnik Philipps je imel več razgovorov s poslaniki Velike Britanije, Italije, Japonske in Kitajske, ameriških načrtov pa jim ni izdal. Z drige strani poročajo. da predsednik Roosevelt, ki je sedaj gospodar ameriške zunanje politike, še ni proučil poročila ameriškega poslanika v Toki ju o zapletljajih na Dalnem vzhodu. Zato je državnemu tajniku za zunanje zadeve Hullu naročil, nai sporoči japonski vladi, da je sprejel vse japonske uradne deklaracije. Po dosedanjih poročilih ie pričakovati, da ee vlada Zedinjenib držav ne bo prenaglila, marveč bo špekulirala z nadaljnjim razvojem dogodkov. Ameriško intervencijo na Tihem oceani smatrajo za potrebno le. če se bodo pojavili kaki novi resni povodi.
raj odobrila. Predvsem ee nameravajo izpopolniti utrdbe Pori Darvvina. ki naj bi postal veliko pomorsko in letalsko oporišče. Vlada ee bavi tudi z načrtom, po katerom naj bi ee istočasno povečala obrambna sposobnost Avstralije. V političnih _ krogih so mnenja, da 60 priprave za izpopolnitev obrambnih naipravi posledica tajne mornariške konference, ki se je nedavno vršila v Singaporu.
Skupščina saveza SKJ
Beograd, 29. aprila, p. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je imel danes IV. redno letno skupščino, ki se je vršila v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Skupščino je otvoril ob 4. popoldne podstarešina Engelbert Gangl, ki je predlagal predvsem, naj se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Zatem je pozdravil kraljevega odposlanca, ministra za telesno vzgojo dr. Andjelinoviča, zastopnike ministra za prosveto in ministra za vojsko in mornarico, Narodne skupščine in senata, češkoslovaškega poslanika WeH-nerja ter goste iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Po pozdravnih besedah je skupščina prešla na dnevni red.
Beograd, 29. aprila, č. Ob 7. zjutraj je prispela v Beograd deputacija bolgarskih Junakov, da se udeleži letne skupščine Sokola kraljevine Jugoslavije. Prišli so pod vodstvom svojega predsednika Lazova.
Jugoslovenska delegacija za mednarodni mlekarski kongres
Beograd, 29. aprila, p. Snoči je odpotovala naša delegacija na mednarodni mlekarski kongres v Rimu. Predseduje ji načelnik kmetijskega ministrstva dr. Ljude-vit Prohaska, v delegaciji pa sta tajnika kmetijskega ministrstva Finci in Palovič ter ravnatelj mlekarske zadružne šole v škofji Loki Ivan šabec. V delegaciji Je tudi sedem agronomov banskih uprav. Kongres bo deloma v Rimu, deloma pa v Milanu in bo trajal od 30. aprila do 7. maja.
sni povodi.	. . . . v Berlinu Francois Poncet je opravil pri
Nanking, 29. aprila, d. Kakor zatrjujejo nemški vladi podobno demaršo kakor posla-
Protesti proti nemškemu fransSernemu moratoriju
Tudi Francija protestira proti razširjenju nemškega transfernega moratorija na Dawesovo in Youngovo
posojilo
Pariz, 29. aprila. AA. Francoski poslanik
v dobro poučenih krogih, stremi kitajsko zunanje ministrstvo po takojšnjem sklicanju konference zastopnikov devetih držav, ki eo podpisale pogodbo o zaščiti 'enakih interesov na Kitajskem. Na tej konferenci naj bi zavzeli stališče glede na jajx>nsko politiko proti Kitajski, ki ima po kitajskem mnenju za cilj japonsko hegemonijo nad vso Kitajsko, ter so se sklenili ukrepi, ki naj bi jih izvedle države podpisnice pogodbe devetih za ohranitev politike prostih vrat na Kitaiekem.
London. 29. aprila. AA. Iz Tokija poročajo. da 6e je dosedanji britanski poslanik v Tokiju Lindsey vkrcal za pot v Anglijo. Poslanik potuje čez Kanado.
Melbourne. 29. aprila, d. Poostritev položaja na Dalnem vzhodu zasledujejo v avstralskih vladnih krogih z naraščajočim vznemirjenjem. Bojazen vlade kaže jasno cibšimi obrambni načrt, ki ga je vlada vie-
nik Velike Britanije proti temu, da bi Nemčija razširila morebitni traneferni moratorij tudi na Dawesovo in Yo.ingovo posojilo.
London, 29. aprila. AA. Večina londonskih
listov odobrava demaršo britanske vlade v Berlinu, da ne 6matra za umesten morebiten predlog o razširjenju transfernega moratorija na Youngovo in Da\vesovo posojilo.
London, 29. aprila, g. Napovedana ustavitev plačil Nemčije in izjava predsednika nemške državne banke dr. Schachta sta v Angliji povzročili veliko vznemirjenje. »Times« pravi, da bo kredit Nemčije trpel veliko škodo, ako bo Nemčija ustavila transferna plačila za Dawesovo in Youn" govo posojilo. Nemška vlada bo gotovo razumela, kaj v resnici pomeni angleški protest. Težko je za upnike Nemčije, da bi še nadalje verjeli v dobro voljo nemške vlade. »News Chronicle« meni, da enostavni protesti ne zadoščajo več. »Morning-
post« pravi, da je Nemčija s svojo politiko zelo poslabšala svoj položaj. »Daily Ex-press« izjavlja, da se ne bi bilo smelo dati Nemčiji 50 milijonov funtov posojila. Zelo verjetno je, da bodo od angleške strani v primeru ustavitve transferja uvedli protiukrepe s tem, da bodo uvedli tudi klirinški sistem, kar pomeni, da se bodo plačila za blago, uvoženo iz Nemčije, izročila posebnemu fondu, s katerim bo angleška vlada zagotovila obrestno službo za posojila.
Ameriški protivojni pakt
Buenos Alres, 29. aprila. AA. Včeraj so v zunanjem ministrstvu na svečan način podpisali pakt proti vojni. Pakt je predlagala Argentina. Podpisale so ga te-le države: Argentina Bolivija, Kostarika, Kuba, Ekvador, San Salvador. USA, Gvatemala, Panama, Venezuela, Nikaragua, Havana in Honduras.
branilcev Beograda
Ob ogromni udeležbi prebivalcev je prestolnica spremila neznane padle junake k zadnjemu bivališču
BeogTad, 29. aprila, p. Na zelo svečan način, ob udeležbi ogromne večine beograjskega prebivalstva, so danes pokopali poslednje ostanke 50 neznanih junakov, braniteljev mesta Beograda, ki so padli na njegovi periferiji v teku vojne 1. 1915, ob prehodu avstrijskih čet preko Dunava in Save v Srbijo. Na ulicah se je zbralo k pogrebni svečanosti nad 50.000 Ijndi. Nj. Vel. kralja je zastopal general Pavle Pavlovič, navzočni so bili nadalje vsi člani kraljevske vlade, predsedništvo narodne skupščine in senata, ogromno število senatorjev in narodnih poslancev, ves diplomatski zbor in vojaški atašeji, celotno vodstvo beograjske občine, vsa patriotska društva in vsa mladina beograjskih šol. Med ministri je bil navzoč tudi grški trgovinski minister, ki se je danes vrnil iz Zagreba.
Na vogalu ulic Maršala Pilsudskega ter Dušana Velikega je bila postavljena tribuna za svečano službo božjo. Opelo se je pričelo ob 10.30. Grmenje topov beograjskih utrdb je napovedalo pričetek svečanosti, vojaška godba pa je zasvirala državno himno. Opelo je opravil sam pravoslavni patriarh Varnava ob asistenci 60 svečenikov. Po končanih molitvah je pevski zbor zapel žalostinko. nato pa je imel patriarh Varnava prigodni govor, v katerem je proslavljal mučeniško smrt braniteljev Beograda, njihovo junaško preteklost ter jim izkzal počaščenje, kakor ga zaslužijo junaki, ki so žrtvovali vse za svojo domovino. Nato se je poslovil od neznanih junakov njihov teda-
nji komandir rezervni kapetau Roš.
Po svečanosti se je formirala ogromna povorka, ki je zavzela po svoji dolžini ves prostor od Dušanove ulice preko Kneza Mihajla Venca po vsej Knez Mi-hajlovi ulici, tako da so prvi udeležene! že prišli na Terazije, ko so bili zadnji še vedno na izhodni točki.
Na Terazijah je bil postavljen govorniški oder, s katerega se je v imenu beograjske občine poslovil od padlih junakov nien predsednik Miljutin Petrovič. Za njim se je poslovil komandant mesta Beograda v času vojne, rezervni general Momčilovič, v imenu odbora za pogreb podpredsednik beograjske občine doktor Bogdanovič, v imenu Jugosiovenske omladine pravnik Radojkovič.
Po govorih so na Terapijah defilirali mimo posmrtnih ostankov padlih junakov, ki so bili shranjeni v krstah na topovskih lafetah, vsi udeleženci veličastne svečanosti.
Ob koncu svečanosti na Terazijah je moški zbor, sestavljen iz vseh beograjskih pevskih društev, v katerem je bilo okoli 500 pevcev, zapel pesem »Hej tru-baču«. Nato se je ponovno formirala povorka, ki je segala od Terazij do novega pokopališča. Na pokopališču se je poslovil od pokojnih junakov njihov vojni tovariš dobrovoljec Sveta Miljutinovič. Ob grmenju topov in hrupu več eskadril letal, ki so krožila nad pokopališčem, so položili posmrtne ostanke branilcev Beograda v skupno grobnico.
Glavna skupščina Rdečega kriza
Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor
Beograd. 29. aprila, p. Danes se je vršila letna skupščina Rdečega križa, ki prehaja ecdai v novo dobo svojega d la na podlagi novega zakona o Rdečem križa. Na skupščini je zastopal Nj. Vel. kralja general Ječ-menič. prisotni pa so bili tudi predsednik vlade Nikola Uzunovič ter najugl»dnejše osebnosti beograjske družbe. Zborovanje ie vodil prvi podpredsednik organizacij« Rdečega križa senator Svetozar Tomic, otvoril ga je v imena predsednika princa Pavla. Bili sta odjKisiari brzojavki Nj. Vel. kralju in knezu Pavi", sprejeti z navdušenimi ova-cijami. Za tm je podpredsednik Svetozar Tomič govoril o pomenu dela Ri^čega križa ter prečital t.idi pismo, ki ga je bil sprejel od ministra dvora Antiča. V pismu spo-
roča po naiocu kneza Pavla njegove sitnpe-
I tiie in želje za srečno dalo Rdečega križa, kakor tudi obžalovanje, da se ne mor« udeležiti skupščine zaradi neodložljivega potovanja v inozemstvo.
Za tem so zborovaki počastili * nekaj minitnim molkom braniteilj^ Beograda, katerih posmrtne ostanke so danes pokopali v skupni grobnici.
Po poročilih upravnega in nadzornega odbora ee je razvila daljša debata. Za tem je bil izvoljen drugi podpredsednik Rdeč-3*-ga križa, in to senator dr. Josip šilovič, ter ostali člani glavnega upravnega odbora in glavnega nadz/jrnega odbora. Po prečiianiu mnogoštevilnih došlih čestitk je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno.
Zakon o izvensodnem postopniku
Beograd, 29. aprila, p. Po desetdnevnem zasedanju je včeraj dovršil svoje delo skupščinski odbor, ki je proučeval predlog zakona o izvensodnem postooniku. Veljal bo z izjemo § 16. za vso državo, dočim ostanejo za določeno dobo v Vojvodini v pogledu zapuščinskih zadev v veljavi še sedanji predpisi. Med osnovnimi principi tega zakona je v prvi vrsti važno načelo svobodne ocena dokazov in uvajanja kontradiktornega postopka, kjer priroda stvari to narekuje in omogoča. To postopanje se na eni strani po-krene po službeni dolžnosti, na drugi strani pa na pobudo prizadetih strank. Za sodišče niso merodajni in obvezni dokazi in dejstva, ki jih v teku postopanja poda stranka, niti nima sodišče dolžnosti, samo iskati dokazov in ugotavljati okolnosti. Velike važnosti je določba, da lahko sodišče uporabi splošna načela civilno<pravdnega postopnika, ki nudi največje jamstvo za objektivno in pravično reševanje er>orov. Skupščinski odbor je skrajšal nekatere roke, tako da bo e tem omogočeno čim hitrejše postopanje in reševanje sporov. Izvensodni postopnik obsega tudi ves zapuščinski proces, določbe o pozako-nitvi otrok in postopek za proglasitev mrtvih, o ureditvi meje med občinami itd. Za poročevalca te bil določen narodni poslanec dr. Milan Sekulič.
Husejin Kadič izpuščen iz preiskovalnega zapora
Sarajevo, 29. aprila, p. Na priziv zagovornika narodnega poslanca Husejina Kadiča, ki je obtožen zaradi nepravilnosti pri izvajanju agrarne reforme v Bosni in Hercegovini je apelacijsko eodišče odločilo, da ee obtoženi poslanec proti kavciji izpusti iz preiskovalnega zapora ter brani na svobodi. \ i-šino kavcije naj določi okrožno sodišče v bara jevu.
Obisk francoskega znanstvenika
Beograd, 29. aprila, o. Dopoldne ie prispe v Beosra« predsednik francoske akademije znanosti Emil Borel. ki je nocoi^predaval na univerzi o gospodarski statistiki. Francoski zastopnik bo ostal v Beogradu več dni.
Slovanski kirurški kongres
Beograd, 29. aprila, p. Dopoldne je bdi v Beogradu otvorjen prvi slovanski kirurški kongres pod pokroviteljstvom ministra za prosveto dr. šumenkoviča ter bivšega ministra za prosveto in senatorja dr. Raden-ka Stankoviča. Po sprejetju pozdravne brzojavke Nj. Vel. krailju je predsednik prisrčno pozdravil goste iz Češkoslovaške in Poljske. Kongres bo trajal tri dni. Na njem bodo razpravljali predvsem o strokovnih zadevah. Iz Ljubljane se ga udeležuje vse-učiliški profesor dr. Zalokar.
Grški trgovinski minister v Zagrebu
Zagreb, 29. aprila, č. Včeraj je bil svečano otvorjen Zagrebški zbor. Otvoritve so se udeležili minister za trgovino in industrijo Demetrovič, minister za gozdove in rudnike Ulmanskv ter grški trgovinski minister Jurij Pesmazoglu, ki je davi prispel v Zagreb v družbi grškega poslanika Melasa. V spremstvu grškega trgovinskega ministra se je otvoritve udeležilo tudi sedem grških novinarjev.
V svojem otvoritvenem govoru je trgovinski minister Demetrovič poudaril: »Mnenja sem, da smo na prelomu časov in da se nam bližajo boljši dnevi. Naš izvoz se Je v prvem četrtletju tega leta zopet zbolj-šal. Minister je še posebej pozdravil prisotne ugledne goste iz Grčije in izrazil upanje, da bo njihovo sodelovanje ojačilo gospodarske zveze med našo in grško dr-javo.
Grški minister Pesmazoglu je včeraj po-setil bana, komandanta mesta in načelnika mestne občine. Po obedu pri banu si je popoldne ogledal Zagreb.
Beograd. 29. aprila, p. Dopoldne je prispel iz Zagreba v Beograd grški trgovinski minister Pezmazoglu, ki je imel v teku dneva daljše posvetovanje z našim trgovinskim ministrom Jurijem Demetrovičeni. Opoldna ga je sprejel tudi predsednik vlade Uzunovič.
Kino
Danes predstava ZKD v Elitnem kini Matici. Na programu je zabavna opereta Pavla Abrahama >Oo«pedifna tajmee«. V glavni vlogi Renala Mflllerjeva in slevni komik Feliks BneflMrt. Predstava ob 14.30. Cene 2.50, 4.60. 6JS0 Din.
Mariborska ZKD je podala obračun velike delavnosti
Uspehi bodo v bodoče ob zvestem sodelovanju ljubljanske In mariborske ZKD še lepši
Maribor, 29. aprila Dopoldne je imela mariborska Zveza kulturnih društev svoj redni občni zbor v zgornji mali dvorani Narodnega doma Mariborska ZKD deluje skoraj neopaženo za vse tiste, ki so vajeni ie kričavega hvalisanja in samohvale. Današnji občni zbor je pokazal, da Je bilo delo ZKD tako obsežno, da zaslužijo vsi naši Idealni prosvetni delavci polno prizmanje in pohvalo Predsednik ZKD narodni poslanec g. Vekoslav Spindler Je v obsežnem poročilu pozdravil številne navzoče prosvetna delavce našega podeželja in odlične goste. Z občnega zbora so bile poslane uda-nostna ttrzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravna pa ministru prosvete dr. gumen-koviču, ministru dr Novaku, banu dir. Manišiču in podbanu dr Pirkmalerju Gg ban in podban sta poslala občnemu zboru posebrna dopisa, v katerih želita ZKD nadaljnjih uspehov na vseh področjih njenega delovanja.
Zborovalce je nato pozdravil župan dr. Lipold, ki je naglašal izredno važnost delovanja ZKD za podeželje, a za ljubljansko ZKD je spregovoril dr Mihelak, ki je podkrepil zahtevo po čim tesnejšem sodelovanju ljubljanske in mariborske ZKD Lz predsedniškega in tajniškega poročila posnemamo: V okviru možnosti se Je delo mariborske ZKD gibalo pred vsem v njenih začrtanih smernicah, kar smatra vodstvo za predpogoj vrednost-' uspeha. V veri, da je slovenska in jugo slovenska knjiga najboljši in trajno na Ložen kapital za prosvetno in kulturno delo, se je velika pažnja posvečala knjižničarstvu. ZKD ima S6 potujočih knjižnic (lani 73). Porast gre na račun naše idealne srednješolske mladine, ki je v nedavni nabiralni akciji zbrala nad 1000 knjig Drugo skrb jc posvečala ZKD svojim amaterskim odrom. 235 društev je
pretekio leto imelo 404 gledališke predstave, katere si je ogledalo nad 14.000 gledalcev Predavanj je bilo preteklo leto 250, katerim je pazno sledilo okrog 4-2.000 poslušalcev Delo tajništva kaže ogromno število odposlanih dopnsov, ki jih je bilo 2215. V mariborski ZKD je vsega skupaj včlanjenih 329 društev a 23.046 člani.
Pri volitvah je bila vložena samo ena lista, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem Za predsednika je bil izvoljen zaslužni narodni delavec gosp. Janko Pire, strokovni učitelj na mariborski meščanski šoli, za odbornike pa: Tvan Kej-žar, revident v pok., Ivan Tomažlč, sre-sik'i šolssi nadzornik, Vekoslav Spindler, narodni poslanec, dr. Fran Juhart, sodnik, Gustav Lukažič, postajenačelnik v Mariboru, Ivan Lindmer, železniški uradnik, Herman Vidmar, podpolkovnik v p.. prof. Gruntar, Ivan Robnik, strokovni uči telj, dr Rudolf Ravnik, odvetnik, -Ivan Golež. učitelj. Tone Bajt, uradnik OUZD, a v nadzorstvo: Otmar Meglič, davčni inšpektor, Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole, Ivan Luitman, upravitelj osnovne šole, v častno razsodišče pa dr Fran Lipold ln dr. Igor Rozina, odvetnika
Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o nadaljnem delu Velika skrb bo posvečena predvsem naši mladini. V debato so posegli Mirko Vauda, dr. Vrčun, dr Sorli, Robnik in drugi Vsi govornik' so tudi naglašali potrebo čim tesnejšega sodelovanja med našim podeželjem in mestno inteligenco.
Sijajno uspeli občni zbor je novi predsednik Pire zaključil z zahvalo vsem udeležencem in željo, da bi bilo bodoče delovanje mariborske ZKD še plodonos-nejše.
Zbor zelene bratovščine
Važni interesi našega lovskega združenja
Ljubljana, 29. aprila.
Letošnje zborovanje lovcev je posebno važno za nadaljnji razvoj naše zelene bratovščine že s tega vidika, ker je bil z zadnjim finančnim zakonom sprejet tudi novi lovski zakon. Mnogi so bili mnenja, da lovski zakon sploh ne bo uveljavljen, ker so pač smatrali, da ga morejo sprejeti le izvoljeni, ne pa imenovani banovinski sveti. Nu, sedaj pa je le bila izpolnjena želja lovcev. Vprav zaradi te izpremembe so se lovci posvetovali že v soboto večer in prihranili za skupščino le posebno važne zadeve.
V uvodu je pozdravil predsednik centralnega odbora SLD dr. Lovrenčič vse zastopnike oblastev in prijateljskih združenj. Za pozdrave se mu je prvi zahvalil za naše lovstvo zaslužni delavec, višji banski svetnik načelnik dr. Vilko Pfeifer kot zastopnik g. bana. V imenu ostrostrelcev je govoril njihov dolgoletni predsednik g. Jean Schrey, bodreč lovce k složnosti. šumarsko direkcijo je zastopal direktor ing. Božič, jug. kinološki savez direktor Bruno Stare, lovsko zadrugo pa profesor Zmitek.
Na skupščini so bili zbrani člani vseh 12 podružnic, zastopajočih 4856 v SLD včlanjenih lovcev. Predsednik je predlagal uda-nostni brzojavki našima najvišjima lovcema Nj. Vel. kralju in kraljici in pozdravno brzojavko novemu ministru za šume in rudnike g. dr. Ulmaskemu, ki je tudi vnet lovec. Nato se je spomnil med letom umrlih članov, čijih spomin so počastili zborovalci s polminutnim molkom. Predsednik je nadalje razpravljal o spremembah, ki bodo nastale z novim lovskim zakonom in o bano-vinskih taksah. Izrekel je posebno zahvalo banovinskemu svetniku, načelniku županske zveze g. Babniku, ker se je bil le-ta posebno zavzel, da je ostala neizpremenjena uredba glede takse pri lovskih kartah, od Icatere odpade 80 Din za SLD. G. predsed-aik je omenjal, da znašajo dohodki od lovstva za državno blagajno samo v dravski
banovini letno 1,500.000 Din. Je pa Se mnogo lovcev, ki love brez lovskih kart.
Sledilo je tajnikovo ln blagajnikovo poročilo. Blagajnik je poročal, da glasilo društva »Lovec« izhaja v 5300 izvodih mesečno. Preglednik računov je našel vse v redu in je predlagal posebno zahvalo blagajniku za vzorno vodstvo. Temu se je pridružil tudi predsednik, povdarjajoč, da je gospod blagajnik vršil ob nezgodi tajnika tudi njegove posle.
Med važnimi predlogi je omenil predloge podružnic iz Maribora. Predsednik tamoš-nje podružnice, g. direktor Bogdan Pogačnik se je zavzel za lovske čuvaje, da naj se jih nagradi za zasluge v službi denarno in naj se jim izročijo tudi posebne diplome, nadalje da naj izda centralni odbor potrebne učbene pripomočke, da se lovsko osobje lahko izobrazuje. K temu je pripomnil direktor B. Stare, da naj bi bila ufibena knjiga o lovstvu pisana ne samo za čuvaje, marveč za vse lovce.
Dr. Lovrenčič je omenil, da se bo skušalo doseči, da prejmejo lovski čuvaji tudi odstotek od globe lovskih tatov. Zaradi izpitov je omenil ing. Miklavc, naj bi se izpiti vršili v Mariboru na šumarski šoli.
Za podružnico Ljutomer je predlagal nje predsednik dr. Stajnko, naj bi se znižale takse pri dražbah lovišč. Zadnje interpelacije, in sicer dr. Salomona, predsednika podružnice Ptuja in viš. sod. svetnika Mladiča, so se tikale zavarovalnine lovcev, posebno poklicnih. Važno za vse prijatelje prirode je bilo poročilo g. Marka Rudeža iz Ribnice, da je bilo v pretekli lovski dobi od lovcev In neloveev uničenih v dravski banovini 13 medvedov, med njimi več samic in mladičev. če pojde tako dalje, bo v nekaj letih izginila ta lepa in v splošnem dobrovoljna divjad, za katero nas danes zavidajo vsi kraji, kjer prebivajo pravi prijatelji prirod-nih zanimivosti in divjadi.
Stanovske zadeve
naših železničarjev
Na glavni skupščini oblastnega odbora UJN2B so se zbrali delegati iz vse dravske banovine
Ljubljana, 29 aprila Danes dopoldne se je v dvorani OUZD vršil občni zbor obustne organizacije Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev (UJNŽB) V isti dvorani se je žei, včeraj popoldne vršil pod vodstvom predsedn Roterja de legatski zbor, ki je trajal od tretje do pol 11. u.e ter je temeljito pripravil vse gradivo za današnjo skupščino, obenem pa tudi vse potrebno za vsedržavni želez-ničarsk kongres, ki se bo vrši! junija v Subotici Posebno pozornost je zbor posvetil vprašanju notranje reorgani acijt* združenja, kl postaja iz dneva v dan bolj aktualno Slovenski železničarji stremijo za tem. da se notranja organizacija uredi za vse oblastne odbore v državi na enoten način Mnogo je razpravljal zbor tudi o našem železniškem delavstvu, ki se nahaja v precej slabem položaju io ki želi samo to, da bi bilo zaposleno vse dni. kakor določa pravilnik, ter da bi se izplačale še tiste delavske razlike, ki mu jih Železniška uprava dolguje še iz leta li>24 Splošno se je poudarjala tudi želja, da bi se d.nevničarji, ki so uslužbeni že zadostno dobo, na podlagi zakona nastavili in da bi se uredila napredovanja Prav tako naj bi se dopusti podeljevali v višini, ki jo določa zakon. Predvsem pa je nujna potreba, da se zagotovijo zadostni krediti za prometno osebje, ker je samo na ta način podano jamstvo za varnost prometa in uslužbenstva
Današnja skupščina se ie pričela že ob 8. zjutraj Poleg «0 delegatov, k' so predstavljali trideset podružnic iz nabornem« i h krajev banovine, ter večjega števila ljubljanskega in okoliškega član
stva so bili navzočni tudi člani centralne uprave podpredsednik Savič, Deržič in Velner ter zastopniki oblastnih odborov Kulenovič in Filipovič iz Beograda ln De mark iz Subotlce. Ko je predsednik Ro-t e r otvoril zasedanje, je -skupščina najprej z gromkim odobravanjem sprejela vdanostno brzojavko Nj. Vel kralju, nato pa še pozdravne brzojavke prometnemu ministru ministru za socialno politiko dr. Novaku, generalnemu diirentorju državnih železnic in ljubljanskemu direktorju inž. Cugmusu Nato je predsednik v splošnih obrisih poročal o položaju, ki se za delavstvo, pa tudi za nameščence, spričo stalnega nižanja prejemkov vzdržema slabša Oblastni odibor je skupino s centralam odborom v preteklem letu ponovno interveniral pri predsedniku vlade pri finančnem ln resornem ministru tn pri generalnem direktorju o tem, naj se iziposlujejo zadostni krediti za redmo zaposlitev delavstva. V težki situacij se nahajajo tudi železničarske gospodarske ustanove, odkar »o v smislu novega zaito na podvržena obdavčenju
Tajni« Vrtačnik je podal obširno poročilo gtevilo članstva je lani pri nas naraslo od 4380 na 5124 Izmed pokojnih soborcev je skupščina počastila tudi spo min prvega predsednika Lige slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev ln brodarjev Bohtislava Prochazke, ki Je umrl 23 februarja v Pragi fcdaj šteje oblastna organizacija 32 delavnih drufttev Poleg državnega kongresa v Zagrebu ae Je lani vršil v sentembru tudi kongres slovanske lisre v Varšavi kntereea so ae ra?en fehoclnvakov Poljakov in Tnsroslo-venov prvikrat udeležili tudi Bolgari.
Materljahio »tanje železniških uslužbencev, posebno gradbenih delavcev, se •talno slabša. Novi pravilnik od maja leni določa, da mora biti vsak delavec zaposlen najmanj 160 ur na mesec. Kljub temu pa gradbeni delavci ponekod praznujejo Kar po 10 do 13 dni skupaj. Močno se je tudi delavcem kurilnice in delavnice skrajšal delovni čas. Združenje je na vseh odločujočih mestih opozarjalo na kvarne posledice. Otilastni odibor je 93 delavcem nakazal podpore, razen tega pa je votiral tudi večji znesek podružnicam za božičmice in druge obdaritve V zal-njem času je bilo ukinjeno tud! brezplačno zobno zdravljenje, upokojencem pa so se dajatve za bolniški sklad zvišale za celih 100%. Ker »Glasnik«, osrednje glasilo združenja, kl izhaja pretežno v srbohrvaščini in cirilici, ne ustreza povsem potrebam našega članstva, bo ljubljanski oblastni odibor pričel izdajati posebno slovensko glasilo, ki bo prav tako Izhajalo enkrat na mesec. Poleg drugega po-drotnega dela Je oblastni odbor izvedel v tem letu tudi dolgo vrsto pritožb načelnega zuačaja pri državnem svetu, s katerimi Je sKoraj v vseh primerih Izvoje-val članstvu osporavane pravice. Na koncu je tajnik omenil še, da Je združenje storilo potrebne korake glede na uredbo o znižanju dTaglnjskih doklad poročenim in samskim uslužbenkam in Je pograjal, da se znižujejo draglnjske doklade za 50 odstotkov brez ozira na to, ali imajo reditelji 400 ali pa 4000 Din pokojnine.
Skupščina je z odobravanjem sprejela delovno poročilo na znanje Potem ko je blagajnik Cernivec podal poročilo o denarnem prometu organizacije, 'Bta zastopnika »Sloge« in mariborske »Drave« Kratko poročala še o lepem razvoju teh dveh železničarskih kulturnih matic. Prav lepe uspehe dosegata zlasti s svojimi glasbenimi šolami. Tako ima »Sloga« 360, »Drava« pa 90 učencev. Na predlog zastopnika nadzorstvenega odbora Ln-schiitzkega je bila nato soglasno izglasovana zaupnica vsemu odboru.
Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik Albin Roter. podpredsednika Outrata in Koprive, tajnika Vrtačnik in Lavrič ter 16 odbornikov. Predsednik nadzorstvenega odbora je Jenčič, v centralni odbor so delegirani Deržič, Roter in Rupret. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, poudarja, da je osebje pri državnih prometnih ustanovah za današnje razmere plačano daleč izpod eksistenčnega minima in je zaradi tega ogrožen obstanek njih in njihovih družin, železničarji zahtevajo, da so za svoje odgovorno delo pošteno nagrajeni tn da se vsem uslužbencem zagotovi eksistenčni minimum. V tem smislu naj se upošteva zakon o prometnem osebju in naj se pravilnik izvaja v prid celotnemu uslužben-stvu. Pri slučajnostih so delegatje lz posameznih krajev kot zastopniki svojih strokovnih skupin naglašali zlasti potrebe in težave dmevničarjev in delavstva. Zastopnik trboveljske podružnice je opozarjal, da mora združenje največjo pozornost posvetiti progovnemu delavstvu, kl nI v nič boljšem položaju kakor rudarji. Dnevna mezda znaša samo po 19.80 Din in so zaposleni časih samo po 10 do 14 dni v mesecu. Od svojega zaslužka, ki pogostokrat ne doseže niti 200 Din na mesec, plačujejo še okrog 50 Din raznih odbitkov.
Nenadna smrt založnika Antona Turka
Lep in topel solnčni dan je Izvabil tudi 801etnega starčka, znanega ljubljanskega založnika knjig in knjigarnarja Antona Turka, da je pohitel v naravo. Popoldne se je bil odpravil proti Ježici, a nenadno mu je postalo na cesti slabo tn se je zgrudil. Pasanti so ga pobrali in prinesli v neko bližnjo vežo, okrog 17.15 Je bila pa na pomoč poslana reševalna postaja. Reševalni avtomobil je nagLo od-brzel daleč doli na Tyrševo cesto, naložili so že nezavestnega Turka in ga ja-drno prepeljali v bolnišnico, žal, je blio že prepozno, kajti Anton Turk Je me1 prevozom umrl. Podlegel Je bil srčni kapi.
Tako splošno popularno Je menda med nami ime malokaterega založnika, kakor je ime Antona Turka. Ze v prvih šolskih letih so bile včasih tiste knjige, ki smo jih otroci dobili lz šolskih knjižnic, one čudovite historije, opremljene s pestrimi naslovnimi slikami, pod katerimi je vselej stalo natiskano: Založil in prodaj* Anton Turk, knjigarnar v Ljubljani.. . Pokojnik je bil soliden mož, marljiv, .pri vsem pa skromen in od številnih svojih znancev splošno spoštovan. Blag mu bodi spomin!
Naše
DRAMA
Začetek ob 20 uri Ponedeljek 30. aprila: Zaprto Torek, 1 maj: Bratje Karamazovi. Red C. Sreda, 2. maja: Mojster Anton Premiera. Red Sreda.
četrtek, 3. maja: Visoška kronika. Red A. •
Drama ostane danes zaprta zaradi predpriprav za premiero »Mojstra Antona«. — Jutri se uprizore Dostojevskega »Bratje Karamazovi« za red C. — Premiera tragedije »Mojster Anton« bo v sredo. Komad je razdeljen na 10 slik in slika krivdo tn spokorjenje čevljarja Antona. Predstava bo za red Sreda, vendar je sedežev dovolj na razpolago
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek 30 aprila Simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani: Smetana: Ma vlast (Moja domovina). Torek. 1. maja: Mala F1oramye Gostuje g. Kovačič iz Splita Izven. Znižane cene.
0
Drevi bo v unionski dvorani koncert
opernega orkestra pod vodstvom ravnatelja Poliča Izvajala se bo Smetanova pesnitev »Ma vlast« ki je eno najgenijalnejših del alavnega komponista. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni odnosno pred pričetkom koncerta pred dvorano.
Jutri bo v opernem gledališču gostovanje g Kovačiča iz Splita v Tijardovičevi opereti »Mala Floramye«. Gostovanje bo tem zanimivejše, ker je bila vloga šior Beppa direktno pisana za eospodp Kovačija in Jo je pri krstni predstavi tp operete tudi kreiral Predava je v okviru prireditev Jadra r^kesra. tedna in v?'iajo znižane operne cene Izven abonmana.
Bojevniki in gnila jajca v Brežicah
Brežice, 29. aprila.
Na shodu, ki so ga bojevniki dopoldne priredili v Brežicah, se Je zbralo kakih 600 ljudi. Malo je bilo udeležencev iz brežiškega sreza ki mu je bil shod v prvi vrsti namenjen. Toliko več se je zbralo zbo-rovalcev z druge strani Save, iz Cerkelj, ki so bile, mimogrede povedano, vse v zastavah, od Sv. Križa in St. Jerneja, odkoder so jih poslali nekdaj znani punktaši čez 300. Pričakovati je bilo, da se bodo zbrali na bojevniškem zborovanju stari borci tz strelskih jarkov in avstrijskih ječ, pa se Je na akoro tesnem dvorišču Narodnega doma nabralo poteg drugih nekaj skoro še mlečnozobih krlčačev, kl so si zlasti še ob burnem zaključku današnjega zborovanja sami seoi dali najprimernejšo »bojevniško« izkaznico.
Na dvorišču hotela »Narodni dom« so ob lopi pod kostanji postavili mizo, odeto v državno trobojnico. Tu so se pojavili voditelji bojevniškega zborovanja in govorniki, brežiški okrožni zdravnik dr. Hude-list, ljubljanski trgovec S^aiie Vidmar in novomeški odvetnik dr. Gro3S.
Shodu je prisostvoval tudi narodni poslanec Ivan Urek, ki se je takoj od začetka vodstvu zborovanja prijavil, da namerava govoriti, toda Focpodje so mu izjavili, da ne dobi besede. Nato so se vrstili že iz drugih shodov znam govoniiKi, ki so v glavnem ponavljali svojo staro pesem ob huronskem pritrjevanju došlih pomožnih čet izven brežiškega sreza. Na koncu je poslanec Urek ponovno zahteval besedo, toda vodja zborovanja dr. Hudelist mu je ni dal ter je zborovanje naglo zaključi. Iz vrst zborovalcev pa 30 se čuli vedno jačjl pozivi: »Urek naj govori:«
Ko je poslanec Urek stopil na govorniški oder, je z nJemu lastno živopisnostjo obračunal z demagogi in demagogijo, ki jo skušajo uganjati gotovi elementi v dravski banovini, že iz prejšnjega poteka zborovanja znani hujskači pa so bili oboroženi z drugimi argumenti. V njihovih rokah so se pojavila gnila jajca, ki so začela padati proti govorniku in eno se je smrdljivo razcedilo na govorniški mizi. Stari narodni borci iz Brežic so se pri tem prizoru spomnili na enak prizor pred davnimi leti, ko je poslanec Urek v tedaj nemškutar-skih Brežicah kot govornik visoko dvignil nacionalno zastavo, pa so ga nemškutarji prav tako z gnilimi Jajd prepričevali, da nima prav. Za shod so bile s strani oblasti izvršene obširne varnostne priprave, toda domače prebivalstvo je obvarovalo mirno kri in nI nasedalo provokacijam.
Poslanec Urek je, kakor Izvemo, najavil za danes svoj shod, toda ta mu je bil prepovedan.
Narodno delo ob meji
Maribor, 29. aprila.
Občni zbori naših društev pomenijo javno polaganje računov o njihov&m delovanju. Ze sam obisk, zdaj večji, zdaj manjši, nam je nekak barometer, ki kaže, ali zanimanje za druStvo rase ali pada.
Minilo sredo zvečer sta imeli ženska in moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda letni občni zbor, ki pa ni bil tako številno obiskan, kakor bi bilo želeti glede na pomembnost našega slovenskega obrambnega društva. V uvodu je predsednik moške podružnice g. dr. Lašič pozdravil med navzočnimi zlasti učiteljstvo, ki je v društvu najštevilnejši in najzvestejši kader. Ugotovil je, da bi bila zborovalna dvorana premajhna, ako bi bili drugi stanovi enako močno zastopani. Zlasti je bilo malo srednješolskega učiteljstva, ki ga je v Mariboru na petih srednješolskih zavodih vendarle precej. V nadaljnjem poročilu se je predsednik dotaknil važnejših vprašanj, ki se je z njimi društvo v teku leta pečalo. Da se poživi ob meji zanimanje za slovenski jezik in da se s tem utrdi narodna zavest, je podružnica začela nabirati slovenske časopise in revije ter jih pošiljati v kraje ob meji. Pri tej akciji 1e zlasti požrtvovalno sodeloval odbornik g. Maver, ki je odpravljal časnike na svoje stroške. Podružnici sta iz lastnih sredstev nabavili nekaj blaga, ki sta ga za božičnico poslali dvema šolama ob meji. Za skla.d septembrskih žrtev Je moška podružnica nabrala samo med mariborskimi slovenskimi odvetniki, zdravniki, notarji in lekarnarji lepo vsoto.
K zaključku se je predsednik s toplimi besedami spominjal umrlih članov gg. dr. Muleja in pa profesorja Žagarja, ki si je Dostavil svetel spomenik s tem, da je ime-Doval Družbo sv. Cirila in Metoda za de-dično svoje dokaj znatne imovin«!.
Za predsednikom je podal tajniško poročilo g. dr. šijanec. Iz obširnega poročila je bilo posneti, da se Je društvo bavilo tudi z drugimi nalogami poleg onih. ki so že omenjene. Tako je >bravnava!o vprašanje slovenskih učnih knjig, ko Je bila svojčas njih raba zabranjena: odbor se je zavzel za neokrnjeno rabo slovenščino na vseh naših šo'ah ker je drugačna praksa narodnemu razvoju škodljiva, s pedagoškega sta1t*ča pa napredku kvarna. To svoje stališče je s primernimi utemeljenimi predlogi sporočil aružbinemu vodstvu v Ljubljani. Nadalje Je odbor sprožil eiiergično akcijo, da se zagotovi narodnemu jeziku izključna raba pri vseh mariborskih uradih in oblastvih, kjer v tem pogledu vse do zadnjega časa r! bilo tsko, kakor bi bilo Želeti. Uspeh ni izostal in se Je do danes reč že obrnila na bolje. Z zadovoljstvom je omeni! tajnik tudi dejstvo, da so postali stiki tako z vodstvom družbe kakor tudi r 'okalnimi činitelji ob meji pogostejši in vidnejši H koncu je ugotovil, da je potreba po koncentraciji vseh narodnih društev nujna ker se pri obstoječcc stantu sile Dreveč cepilo
Blagajnik je tožil o padanju članarine. Državni uradniki se malo odzivajo. Vzrok J* posVdnja redukcija plač in preStevilna druStva
Tzmed nadaljnjih poročil Je bilo zanimivo poročilo načelnika Šolskega odseka g. <1oWa kl ie rioročal. da je zbral odsek statistične podatke vseh Sol ob meji v srezu Varibor levi breg 8 tu in tam ugotovit prav žalostne razmere, ki J1m je in bo iz-kuSal odpomoči. — Enako je zanimalo poročilo sreskega šolskesa nadzornika e. To-maž?ča. ki 1e z uspehom izvedel nabiranje šolskih knjig. Kn^ee čakajo odnreme v potrebne kr*K O Tomsžič je kot Član glavne en odbora nodnl Se poročilo o s*an1u "kclie za 7Efadbr nove *ole v O^ftdlSču nri Sv Duhu r>'I"> naoredule 1n se bo nosrefM-lo gradnjo -ino v Vrntkom nriPetl. Z veseHero ie tudi ugotovil, da z'asti učitelj-
stvo na meji pridno io živahno deluje. Ob-mejno ljudstvo pa potrebuje vse naSe moralne m materialne podpore, ker Je dobro in hvaležno.
V	imenu načelnika mestne občine mariborske ln Narodne odbrane je zbor pozdravil g. dr. Vauhnik, ki'je želel društvu mnogo uspehov ln zagotovil naklonjenost odsotnega g. župana.
Po poročilih funkcionarjev obeh podružnic sta bila izvoljena nova odbora z dosedanjim predsednikom in predsednico in z nekaterimi osebnimi izpremembaml.
Kakor vidimo, se je odbor trudil, približati se svojim smotrom, če mu to ni povsem uspelo, nI krivda edino na nJem. Znamenje časa je pač, da razna društva, ki jim Je cilj kultura telesa, obilujejo na delovnih silah. Pri takih razmerah je umlji-vo, da je pravi pastorek organizacija ki Ji je smoter kultura duha. Redkim požrtvovalnim delavcem na tem poprižču kiičemu; Vztrajajtel
Letni pregled dela Ipavčeve pevske župe
Maribor, 29. aprila.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v pevski sobi mariborske Glasbene Matice III. redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe ob častni udeležbi delegatov in ostalih pevcev. Po pozdravnem nagovoru se je predsednik prof. Vasilij Mirk spomnil p. H. Sattnerja, ki je ob tem času ležal na mrtvaškem odru. Po lepem nagovoru o njegovem plodonosnem delovanju v prid naši glasbeni kulturi je občni zbor dostojno počastil njegov spomin.
Tajniško poročilo je podal tajnik Fran Mordej. Župa šteje 17 društev, gotovo pa se bo število še povečalo, čim bodo društva spoznala v župi močnega zaščitnika svojih interesov. 2upa je imela med letom več nastopov, med temi je bil najvažnejši 9 in 10. septembra v Ptuju. Pevskim društvom, ki so prišla od drugod gostovat v Maribor, je šla župa vsestransko na roko. Da se navežejo stiki med včlanjenimi društvi in župsko upravo, je ta kolikor mogoče pošiljala svoje delegate na njihove občne zbore in koncerte. Po sklepu lanskega občnega zbora je župa zbrala podatke o razpoložljivem notnem materijalu pri posameznih društvih in se v primeru potrebe naj vsako društvo obrne na župo. Na lanskem kongresu JPS je bilo doseženo poenostavljenje in znatno znižanje članarine, katero bi naj društva redno plačevala. Tudi je zasluga saveza, da so koncerti včlanjenih društev prosti državnega davka, čeravno je bilo mnogo postavk zvišanih. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je JPS med letom izvršil reorganizacijo žup in sicer po banovinah. V dravski banovini sta ostali obe župi, ker se je Ipavčeva, čeravno še mlada, izkazala, da je zmožna življenja.
Dne 13. maja 1934 dopoldne odkrije župa spominsko ploščo pionirjem naše glasbe, skladateljem Ipavcem na njihovi rojstni hiši v Št. Jurju ob j. ž. Popoldne pa bo v Celju koncert Ipavčeve župe v zvezi s proslavo 401etnice njenega najstarejšega društva, Celjskega pevskega društva, sodelovala bodo skoraj vsa včlanjena društva. Za posetnike tega slavja je že dovoljena polovična vožnja, za člane pa se bo skušal doseči večji popust. Vsi navzoči so vzeli skrbno sestavljeno tajniško poročilo z odobravanjem na znanje.
Iz poročila blagajnika g. J. Lukše posnamemo, da se denarni promet krči zaradi znižane članarine. Za nabavo spominske plošče Ipavcem je župa uvedla zbiralno akcijo pri društvih, ki še ni zaključena, in pri oblastvih. Banska uprava Je prispevala 1000 Din, mariborska občina pa 500 Din. Zupni zborovodja g. Albin Horvat je poročal o skupnih nastopih, ki jih je voclil in ki so bili posvečeni narodnim proslavam. Vsi so potekli v najlepšem redu in disciplini. Bilo bi le želeti, da se takemu pozivu odzovejo prav vsi zbori brez izjeme in sicer korporativno. Na predlog g. Avse-neka se sklene, da župa v bodoče ostreje nastopi proti društvom, ki tega morda namenoma ne upoštevajo. — Sledilo je razveseljivo poročilo arhivarja g. Jagodica o znatno povečani arhivi notnega materi-jala, ki je društvom na razpolago, nakar je dobil odbor razrešnico, ki jo je predla-" gal revizor g. J. Arnuš. — Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor in sicer: predsednik prof. Vasilij Mirk, podpredsednik prof. K. Fink iz Celja, tajnik Fran Mordej, namestnik Albin Zivko, blagajnik J. Lukša. namestnik J. Roje, arhivar A. Jagodic, namestnica M. Rozmanova, zborovodja Albin Horvat, namestnik J. Gašparič, odborniki: M. Drugovič iz Celja, S. Skaza iz Ptuja in F. Hrastelj. Nadzorni odbor pa tvorijo: gg. Arnuš, Vokač in Babič.
Pri raznoterostih je bilo sprejetih več aktualnih predlogov, ki se tičejo društvenega glasila, voznih udobnosti za pevska društva, davka na društvene objave, sodelovanja pevskih društev pri raznih prireditvah itd. s končnim sklepom, da je treba s primernimi ukrepi preprečiti dosedanje omalovaževanje pevsko-kulturnega delovanja. ki zahteva mnogo žrtvovanja s strani pevcev, a je v veliko korist narodu zlasti v nacionalnem pogledu. V to debato so posegali skoro vsi delegati, kar je očividno dokaz vsesplošnega zanimanja v tem vprašanju H koncu je izrekel svoj pozdrav in nekaj vspodbudnih besed še g. dr. Tomin-šek v imenu mariborske Glasbene Matice kot njen predsednik ter v imenu javnosti. Ugotovil je lep napredek mlade pevske organizacije S pozivom k nadaljnemu vztrajnemu delu v korist narodu je nato predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Objave
Podporno društvo državnih in banovin-skih uslužbencev dravske banovine je imelo v soboto zvečer izredni občni zbor v BIrkovi gostilni na Borštnikovem trgu. Na dnevnem red j sta bili dve važni točki, oredvsem eklen. da ee sprejmejo tud: člani nad 45 let do 55. l?ta v smislu drvštveaih nravil Mesečni prispevki za člane bodo poslej znašali od 45 do 50 let 15 Din. za Člane od 50 do 55 let pa 20 Din. Tudi bodo svoiri slednjih sprejemali po preteku 4 lei nolno posmrtnfno v znesku 5000 Din. Pristopnina znaša 40 Din. a le za one. ki vsto-nilo do konca julija t. 1.. siceT pa zina&a pri-stonnina 400 Din oziroma 500 Din. Druga točka dnevnega reda pa te bila v sklep"!, nai društvena uprava do prihodnjega obfnegs zbora prinravi nafrt za 'oetanovitsv sklada za počitniški dom.
Velik uspeh prireditev jadranskega tedna
V soboto zveie? je zelo lepo uspela mladinska akademija, a nedeljska tombola je bila naravnost triumfalna Kljub nezgodi srečen konec
Ljubljana, 29. aprila.
Lepša otvoritve jadranskega tedna, ki nai našega človeka privede k največjemu zakladu jugoslovenskega sveta, k našemi morju, ni moglo biti. kakor |e bila sinoči v veliki dvorani Uniona. Mladi stražarji in stražarke so b svojo akademijo pokazali, da je državljanska vzgoja pri nas v najboljših rokah. Podmladek Jadranske straže je samozavestno manifestiral svoio voljo do zgraditve velike, močne Jugoslavije, se postavil. up naše bodočnosti, v vrsto borcev, ki nai k veliki nalogi svojih prednikov-ju-nakov dajo svo; obohis.
Večer so efektno otvorili učenci meščanske šole na Viču s Šantlovo himno jadranskih stražarjev, za njimi so pa ob vihar-nam navdušen in mladine in ostalega občinstva nastopili ljubljanski mali harmonikarji in oriličarji ood vodstvom prof. Pavla 'Rančigaia. V dvorani je bilo kakor v panju. Kmalu fe pa vse posluhnilo v pričakovanju, kakšen bo uspeh tega nevsakdanjega orkestra, v katerem so bile poW harmonik in precejšnjega števila orglic tudi vijolice. kitara in mešan mladinski pevski zbor s solisti. Pa je kar im^itno šlo in je bil marsikdo nemalo presenečen tako glede izvedbe kakor glede pestre »like. ki so jo daiali spredai na tleh sedeči orgličarji. Za njimi na stolih sedeči mali harmonikarji, za temi pa pevci in pevke, ki so stali. Za-fcrali in zapeli eo troje pesmi, od katerih :te najbolj ugajala »Vsi so prihajali« Res i občutjem podana pesem, v kateri so ee orgličarji kar mojstrsko odrezali. Nastop tega zbora je razpršil marsikak dvom glede vrednosti harmonike in orglic Prav tako kakor mladina so ee tudi odrasli oddolžili malčkom z viharnim aplavzom, ki je trajal več minut.
Sledil je nagovor učenca IV. razreda drž. Mtfteljske šole Stanka Sever ja. ki je v pesniško zasnovani nrozi recitatorično poudaril pomen manifestacije za jugoslovensko morje. Od obširnega, zelo pisanega sporeda je pa dosegel nedvomno največji uszeh Hay-Inov klavirski trio. ki so ga izvajali gojenci državnega kons^rvatorija: Manardi Pij*. Ornik Francka in Šivic Gustav. Zelo je presenetil govorni zbor drž. trgovske akademije. ki ie močno in smiselno leoo recitiral Zupančičevo Kovaško pesem ter z njo dal akademiji pravi pomern. Plesi, pevski zbori. sol'«t? iz skoro vseh ljublianskih šol in okt.*t III. drž. <-ealne gimnazije, ki je pokazal. da zmore umetniške kvalitete, eo izpolnili ostali spored.
Akademijo je zaključila narodna himna.
To je bil res večer, kakršnih bi bilo treba več tako v pogledu državljanske vzgoje kakor izobrazbe. Od številnih zastopnikov raznih korporacij eo bili navzočni prosvetni šef. g. prof. Josip Breznik, ki je zastopal T>ana. potem podban e. dr Pirkmajar e soprogo, župan dr. Dinko Puc soorogo. predsednik Jadranske straže, generalni tajnik TPD g. Jože Pogačnik, prosvetni inšpektor t. Vrhovnik in drjgi. Dvorano ie napolnila veipji del mladina, in tako je akademija v polni meri dosegla svoi nam^n.
Rekordna tombola
Pomladna, s solncem blagoslovljena, kar prevroča nedelja za konec aprila. Ljudje so že nemalo vzdihovali in tožili zaradi pripeke, se znojili in si privoščili kljub prH-zadnjomu že tudi Itak vrček p*va, da sta tolažba in nejevolja bila popolnejša. K sreči pa skoroda ni bilo človeka, ki ne bi bil gojil doni?beenib nad. ki si jih je predstavljal v obliki petih »jurčkov«. ali je pa kje na dalmatinski obali že gledal sebe. O tem je govorilo mlado in staro, tombola Jadranske straže je bila bolj ali manj zadnji up Ljubljančana. Zadnji del k temu upu je pa doprinesla ooštarska godba, ki ie dopoldne igiala po ljubljanskih jlicah in klicala kar vse mesto k velikemu lovu na srečo.
Ljudje eo morali e kosilom zelo hiteti. Zakai na Kongresni tra so že ob trinajsti uri drla krdela otrok in okoličanov. Znojns, spehane. nemara še malo lačne so hitele trume z Barja in Poeavja v mesto in se ob pol dveh že strnile s procesijami ljubljanskih meščanov. Vse dotične ulice na Kongresni trg so se kaj kmalu izpremenile v dolge oebe>lne panje, v katere je bil pogled zda j pa zdaj tako komičen, da se največji mračnjak ni mogel ubraniti veselega sme-
ha. Namreč ta smeh eo vzbujali stoli vseh vrst — majhni, veliki, otroški prjčiee, tudi kuhinjski so ee s togo reenobo majali v rokah nad polnih in od veselja in solnca zardelih tombola? ev in tombolašic. Jadranska straža je slavila triurni svoge propagande.
Ob pol petnajsti uri je Kongresni trg bil nepretgledno mravljišče, skozi katero se je bilo treiba prebijati že e komolci. Vsak je krčevito branil nekaj tistih pedi svojega prostorčka, za senco se j-e pa vnela skoro resnična bitka. In čeprav ni bilo kdo ve kakšnega vetra, so ee kostanji za&Mi sumljivo majati, čez nekaj časa eo čudno počrneli — od podietnih fantičev. ki so morali noz/neie e svinčnikom in tablicami prav gotovo žonglirati, da se n;eo zvrnili komu na razgreto glavo. Prav tako je bilo na kamniti ograji univerz\ kjer je kratkohlačni-kov kar mrgolelo. Nekaj srečnežev je zasedlo celo buče na vrhovih stebrov.
Do petnajstih manjka nekaj minut. Napov*dalni stolp kipi iz morja nenehoma nihajočih glav Hrum narašča Množica postaja nestrpna. Otroci delajo oglušujoč vrišč. Solnce pa sije kakor za stavo. Sladoledarji z malce resnobnim, prikritim nasmeškom spravljajo dinarčke. Je res vroče.
Ura ie petnajsta . . .
Z napovedovalnega, z veemi mogočimi dobrotami založenega stolpa, na katerem mora biti tudi pet krasno pisanih »jurčkov«.
doni rog.
Najvačia tombola, kar vi h je doslej doživela Ljubljana, se ie pričela.
H n; m se polega I>*ček v beli mornarski obleki stoji z lepo otroško dostojanetve-no6tjo pred kolesom srače. ki v6ebuje 90 skrivnostnih številk
Deček ji? iztegnil roko. Vse strmi vanj. Kolo sreče ee vrti Napovedovalec že vpija v zvočnik prvo številko Množica spet vzva-lovi Poteim pa zadoni spet rog za drugo številko.
Kvaterne in činkvini padajo drug za
drugim. Velikanski kap dobitkov ee strahotno krči — upi obupno eplnhnevajo — množica re od trenutka do trenutka bolj živahna, loteva se je vznemirjenost, zadnja, največja nada ji že miglja pred očmi — padel je zadnji činkvin.
Rog doni. Še nekaj številk. Ta ali oni meče puško že v koruzo. Tablice frče po zraku. Tombola 1
Kaj še! Saliivec ai |e privoščil staro šalo. Nič ns de. Množica uživa. Ali usodna zadnja številka mora priti. Iz morja glav se dvigne en sam vzkrik: »Tombola!«
Tišina. Ali je že res konec? Res. Na napovedovalni stolp dero otroci. Pa tudi stari. Napetost je na viškj. Vse vnij» tombola! Tombola! V zrak pa leti in pada na glave toča tablic med huronskim vpitjem in krohotom.
Tedaj pa — nekaj je zahraščanlo — in — stolp a številkami se je malce zamajal _ ee z neverjetno dostojanetvenostjo nagnil proti Vegovi ulici — potem pa sa je z vsem, kar je bilo na me<m. prevrnil. Vendar beležimo erečen konec v nesreči.
Neverjetno hitro ie bil na mestu reševalni avto, ki j? prepeljal v bolnišnico naslednje: Frančiško Kržanovo. ženo sodnega uradnika v pokoju, ki ima lažie poškodovano desno nogo in manišo notranio poškodbo. Druga in njena hčerka Olga. uradnica pri Sokolu Ljubliane-matice. ki ie tudi nekoliko poškodovana na nogah. Tudi tretja in četrti sta bila Kržanova. in sicer 71etna hčerka Martina ki ima lažie notrame poškodbe, m 9-letni Roman, ki se ie samo precej prastrašil in v bolnici eamo dobil injekcijo, nato pa je
odšel domov.
pol0CT ^irih Kržnnovih so r^evalci vzeli
s seboj I31etnaga Vladimirja Kokalia z Vodovodne ceste 74. Id ima lažk) notranio noškodbo. in r>a Marjeto Koširjevo e Poljanske ceste 27. ki se ie prestrašila m ima tudi lažie notranja rv>5kodbe. A 91etna Jerica Mavserieva e Tržaške cest? je bila na odru. in ko se r? t* zrušil, je padla, nekdo pa ie butil nanjo in io pritisnil Sea želod ae. Stanje vseh teh sedmih je povsem
povnlino.	_
Tombolekih dobitkov je bilo 19. Glavni dobitek 5000 Din je dobila trgovska eo-trudnica Rezi Kačičnik. stanujoča v Prisojni ulici 3. Ostale dobitke eo si delili v pretežni večini dijaki in dijakinje teT nižji nameščenci. tako da ja imela sreča to pot ree dobro roko.
MseV*V\ * tt
Prirodoslovci so ustanovili znanstveno sekcijo
Za poglobitev znanstvenega dela in ljubezni do prirode
Ljubljana, 29. aprila. Na5i številni prijatelji prirodoslovja so zadnja leta čutili, da je njihova sekcija pri Muzejskem društvu pretesna organizacija, da bi mogli uspešno sodelovati in navezati stike s širšimi plastjni 'jubiteljev prirode število prirodoslovnih znanstvenikov se je po ustanovitvi univerze zelo pomnožilo, saj vsako leto odhaja iz seminarjev mnogo novih znanstvenih delavcev Na pobudo vodilnih znanstvenikov naše univerze se je pričelo delo za ustanovitev novega Prirodoslovnega društva, katerega ustanovni ob*ni zbor je bil včeraj ob 18 v zbornici univerze. Velika dvorana ie bila po^.a. kar dokazuje živahno zanimanje za novo društvo. Poleg mnogih znanin znanstvenikov je bilo prisotno mnogo mladme
Zbor je otvorii univ prof dr H a d ž i ki je toplo pozdravil odličnejše zastopnike tako senatorja dr Rožica zaMopnika prosvetnega načelnika prof Ferjana. mestnega šolskega nadzornika Grama kot zastopnika mastne občine predsednika Zdravni-3ke zbornice univ prof dr. Koširia, šefa primarlia g dr Zaiokarja. predsednika Zdravniškega društva dr. Meršola, zastopnika Inženjerskega društva inž. Pirca, zastopnika historične sekcije Muzejskega društva dr. Milka Kosa, zastopnika Čebelarskega društva prof. Verbiča, dr. Bohinjca" za Geografsko društvo in druge. Z navdušenjem je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka prosvetnemu ministru dr. šumenkovidu
Nato je imel lep nagovor predsednik sekcije dr. Pajnič, ki je poudarjal, da ima občni zbor bolj deklaracijski, kakor pa kcnstituclonelni značaj. Ljubezen do domovine vodi do ljubezni do prirode, odkoder pa je zopet pot do znanosti. V naši domovini je prirodoslovje vedno cvetelo. V naši neposredni bližini, na Koroškem, je
deloval eden največjih empiričnih duhov srednjega veka, Paracelsus, pri nas je med prvimi prirodoslovnimi znanstveniki znan VaJvazor S prirodoslovnimi znanostmi se je pečala že Academia operosorum, za njo pa Družba poljedelskih in koristnih ved. V času, ko je vztrepetala Evropa ob odkritjih prirodoslovcev, kakor Linnčja, je preiskoval naše kraje Hacquet in od leta 1800 dalje vidimo povsou živahno gibanje za prirodos!ovne vede. Ustanavljati so se prijeli muzeji in tudi pri ras je bilo leta 1821 sklenjeno, da se osnuje v Ljubljani muzej. Muzej pa je bil otvorjen šele deset let pozneje namreč dne 4. oktobra 1831 Muzei se je najprej naslanjal na Kmetijsko družbo ter ie ime] odlične zaščitnike in sodelavce med njimi barona žigo Zo:sa. fTadnika. grofa Hohenvvarta in druge. Osnovalo se je Muzejsko društvo z namenom. da gmotno podpre vzdrževanje in napredovanje muzeja Do pravega in resnega dela pa ie to društvo prišlo šele 1. 1888. ko je deloval Dežman. Za njim pa je društvo vedno bolj prehajalo v slovenske roke. Zgodovinska sekcija društva je 1 1910 začela izdajati »Glasnik Muzejskega društva«, prirodo9'ovna pa »Prirodoznanske razprave«, ki so postale znane po vsem svetu. Za te razprave prihaja v zameno več sto revij, ki izvrstno služijo naši domači znanosti. Pričel je Izhajati tudi list »Proteus«, ki je namenjen popularizaciji znanosti. Prircdoznanstver.a sekcija Muzejskega društva bo obstojala seveda naprej. Novo društvo bo strogo nacionalno, ne bo pa seveda politično.
Sprejeta so bila nato že potrjena pravila. Na predlog univ. prof. dr. Koširja je bil izvoljen sočasno naslednji odbor: predsednik univ. prof. dr. Samec, podpredsednik univ. prof. dr. Zupančič tajnik prof. dr. Kavčič, blagajnik dr. Rakovec, knjižničar prof. dr. Kuščer, gospodar prof. Pet-

kovšek, odborniki: univ. prof. dr. Kril, inž. Sbrizaj in dr. Pajnič, nadzornika: dr. Munda Ln dr. Bohinjec.
V primernem govoru je novi predsednik dr. Samec izrekel zahvalo kralju in domovini. ki je osnovala univerzo, da morejo znanstveniki na njej mirno delati in proučevati prirodo Zahvalil se Je inlciator-jem za ustanovitev društva dr. Hadžiiu in dr. Pajniču. Ko se je snovala 1. 1919 naša univerza, so pač pričakovali, da bo mogla usposabljati mladino za poklice, težko pa je bilo verjetno, da bi zaradi pomanjkanja tradicije in pripomočkov mogla usposabljati tudi za znanstveno produktivno delo. Zgodil se je čudež: uspehi mladine so dosegli nenavadno višino, kar potrjujejo tu-
di tuji predavatelji, ki priznavajo, da tako intenzivnega dela, takšnega kontakta in tako hvaležne publike ne dobe nikjer kakor v Ljubljani. Slednjič je pozval predsednik mladino, naj se v svojem znanstvenem področju udejstvuje tudi literarno. V znanstveni odbor so bili na predlog univ. prof. dr. Rebeka izvoljeni profesorji: dr. Samec, dr. Zupančič, dr. Hadži in dr. Košir. — članarina je bila nato določena na 50 Din letno, v kar pa je že vračunana naročnina na »Proteus«, z doplačilom še 30 Din pa prejema član še »Prirodoznan-stvene razprave«. Ustanovnina je določena za pravne osebe na 1500 Din, za zasebnike pa na 1000 Din.
Od ponedeljka do ponedeljka
Tudi teden je na svoj način zaključena poslovna doba. Kakor za vse življenje, kakor za leto in dan, se izplača tudi za vsak teden polagati obračun. Evo nekaj paberkov, ki smo jih za poskušnjo in nanaglo nabrali ta teden o tem, kar se lahko nerodnega rodi v tiskarskem stroju — ali pa v strojih, kakršna sta človeški mozeg in človeška družba:
Kam mora najprej vse, kar pride časnikarju izpod peresa, — Cenzorju pod rdeči svinčnik, boste rekli.
Ne. Prvo korekturo vsega, kar prihaja na svitlo. opravlja tiskarski škrat. In kakšne stvari prihajajo pri tem na dan!
Našemu ponedeljskemu kolegi se je zadnjič n. pr. primerilo, da je prinesel iz Maribora pod naslovom Mariborski šport tole vest:
Mrtvaški zvon. V Vrtni ulici 8 je umrl upokojeni železniški nameščenec...
Pred v-ozeči avto se je vlegel in ni hotel več vstati... brezposeln in brez bivališča.
Takšen je pač ta muhasti škrat: danes napravlja iz smrti šport, jutri pa bo vest o tem. da sta se v cerkvi sv. Nikolaja dva
vzela, dejal pod »Smrtno koso«.
*
»Jutro« je v sredo poročalo o razsodbi ljubljanskega sodišča, ki je brez dvoma da-lekosežnega pomena za meščanski rodbinski mir in nemir. Gospa si je brez kakšnega domenka s soprogom naročila pri krojaču plašč Mož ne -nara poravnati računa. Ali mora mož po zakonu plačevati ženine plašče a'i jih ne mora?
Sodnik je *>a kratko odločil: ni treba, da bi jih. Zakaj ni treba' Ker je imela gospa že prej zadosti plaščev Modrega pomladnega, ki je po sodbi sodišča »popolnoma čist in dobro ohranjen«, svetlosivega, ki je »le malo rabljen in samo pri ovratniku nekoliko potemnel in obrabljen«, in zimskega, to je »tisti, ki ga ima že sedem let«.
Proces ni bil kar tako Zaslišana je bila izvedenka ki je med drugim izjavila, da je modri plašč v resnici »dobro ohranjen in nosljiv. čeprav predpisom današnje mode ne ustreza in je prekratek. To pa je stvar okusa ..«
Aj. te naše vrle Slovenke! Mislite, da bi se kjerkoli razen pri nas našla žena, ki bi kot izvedenka pred sodiščem izjavila, da je ženski plašč dober in nosljiv, čeprav predpisom mode ne ustreza več ln je po vrhu
še prekratek?
Gospodje soprogi pa bodo pomnili poslej, da sta moda in okus za ženske oblake pred zakonom brez veljave in bodo imeli gotovo še dovolj prilike na svetu, da bodo svoj
silobran opirali na ta precedenčni primer. *
To ste najbrž brali, da Je nafie dramsko Gledališče premajhno, odkar je zraslo okrog njega toliko novih palač. Zato je banska
uprava sklenila, da ga malo povišajo. Ii sicer kako? Tako da bodo postavili okrofc hiše nekaj visokih stebrov, nanje postavili nekaj streh, na strehe pa nekaj kipov.
^Marsikdo se bo prestrašil,« piše »Na-rod« ob tej priliki, »češ, koliko bodo veljali vsi ti reliefi in kipi, pri tem pa ne pomisli, da naši umetniki skoraj vsi stradajo, a tudi tega ne ve javnost, da kipi iz umetnega kamna, ki so lahko tudi vsi enaki, stanejo le malenkostno vsoto. Nepoučeno občinstvo ne bo moglo skoraj verjeti, če mu povemo, da tak kip ni mnogo dražji od dveh kamnitih stopnic!«
Tako torej. Takle kip ni dražji od dveh kamnitih stopnic in po vrhu so lahko Se vsi enaki. Koliko od vsega tega bo torej odpadlo na naše umetnike, ki skoraj vsi stradajo?
Zadnjič smo črtali, da je gost iz Bolgarije predaval slovenskemu občinstvu v Ljubljani v esperantskem jeziku. Za uvod je izpregovoril najprej nekaj besed v bolgarščini, ki so jih vsi poslušalci izlahka razumeli. Vsi so se čudili, kako čudovito sorodna je bolgarščina slovenskemu jeziku.
Počemu torej je bolgarski gost vendarle predaval v esperantu, da je bilo treba njegove besede avditoriju sproti prevajati, kar je predavanju najbrž vzelo ves čar neposrednosti in živosti besede?
Najbrž bo takole s to stvarjo:
V teh nekaj tednih, kar kipi pri nas navdušenje za zbližanje z Bolgari, smo ee že tako daleč zbližali, da so nam Bolgari postali že približno toliko, kolikor so nam Hrvatje in Srbi, ali pa kolikor smo si Slovenci sami. Kakor ni nič posebnega, da dva esperantista iz Ljubljane govorita v umetnem jeziku med seboj, tako se samo po sebi razume, da govori med nami v esperantu tudi malo bolj oddaljeni sosed iz Sofije. Nič ne bomo grajali torej, veseli
smo lahko tega.
Toda prihodnjič, prosimo, prihodnjič naj nam gostje iz Bolgarije le rajši govorijo v svoji materinščini, ki Jo bo tudi naš preprosti človek razumel prav tako lahko in prav tako od srca, kakor razume brate Hrvate ln Srbe.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grencica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkusene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Miloš štibler, Beograd:
Slovenska stenografija, moj drugi krst in posledice
Gimnazijo v Mariboru sem obiskoval od 1. 1895. do 1903. Kakor poroča profesor Be-senšek v svoji knjižici »Petindvajsetletni-(a Besede slovenskih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov .v Žalcu dne 13. avgusta 1. 1899.e, so mariborski slovenski gimnazijci s svojim stenografsklm venč-kom. ustanovljenim v šol. letu 1895/96, položili tam dobro osnovo slovenski stenografiji. In res zanimanje za slovensko stenografijo Jc bilo v onih letih med mariborskimi gimnazijci zelo živo. To pač v veliki meri iz nacionalnih razlogov, kajti narodna zavednost se Je takrat med gimnazijci zelo razvijala ter se je posebno v mojih letih med nami močno izradikalizi-rala. Treba se je samo malo spomniti splošnih razmer v takratni Avstriji. V prvi vrsti Čehov, a z njimi tudi Jugosloveni pritiskajo na Dunaj, da bi se Slovanom dalo več pravic. Nemški odpor je bil močan. Začelo se je razvijati vsenemštvo, ki je našlo posebno mnogo razumevanja in pristašev v pokrajinah v katerih so živeli Slovani in Nemci, kakor tudi v tako zva-nih nemških mestih na slovanskem ozemlju, na primer v Mariboru, Celju, Ptuju. Nemškemu nacionalnemu radikalizmu je sledil v našem primeru slovenski in kaže veliko zanimanje za slovensko stenografijo tolmačiti tudi s to okolnostjo. Razen tega je med mariborskimi gimnazijci v obče bilo mnogo zanimanja za slovensko stenografijo. število dijakov za nemško stenografijo je bilo vedno zelo veliko. Ne vem, kako je v tem pogledu bilo drugod. Takrat se za take primerjave nisem mnogo
zanimal. Toda po vojni, ko sem prišel v Beograd, sem se začudil, ker nikjer nisem mogel najti šolanega človeka, ki bi bil zmožen stenografije, šele zadnja leta jih najdem, toda so tudi zdaj redki.
Za slovensko stenografijo je na mariborski gimnaziji vladal tale red: slovenska stenografija se je smela poučevati v gimnaziji z odobrenjem ravnatelja. Toda obiskovati jo je smel samo tisti gimnazijec, ki je že znal nemško stenografijo. Profesorja za slovensko stenografijo nismo imeli, niti ga ne bi dobili, če bi prosili zanj, nego je poučeval ta predmet vedno kak gimnazijec, brezplačno seveda, ki je za to moral dobiti od ravnatelja dovoljenje. V šolskem letu 1902/1903 je ta čast doletela celo mene. Sam sem obiskoval slovensko stenografijo v šolskem letu 1899/1900. Vodja venčka je bil tovariš M. Stanjko, zdaj odvetnik. V venčku nas je bilo 34, med drugimi tudi tile: Fran Mrav-ljak, zdaj gimnazijski direktor v Celju, dr. Heric, gimnazijski direktor v Mariboru, narodna poslanca dr. Pivko in Spindler, profesorja dr. Pečovnik ln Tribnik v Mariboru, dr. štuhec. sodnik sodišča za zaščito države v Beogradu, dr. Lamut pri poštni direkciji v Ljubljani, dr. Milko Kranjc, sodnik v Ljubljani, Ernest Varga-zon, upokojeni načelnik direkcije državnih železnic v Ljubljani in drugi. V istem šolskem letu 1899/1900 je bil venček tudi v knezoškofijskem dijaškem semenišču. Vodja venčka Je bil sedanji dr. Fran Kidrič, vseučiliški profesor v Ljubljani. V njegovem venčku so med ostalimi bili: Inž. Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi v LJubljani, Prekor-šek Ivan, narodni poslanec, Miroslav Ra-tej katehet v Trbovljah, dr. Rajšp. zdravnik v Celju, Inž. Viktor Turnšek, profesor srednje tehniške šole v LJubljani, Martin
Jurhar, župnik v Brežicah in drugi. V prejšnjih letih je bil venček tudi v bogoslovju, medtem ko ga 1. 1899/1900 v tem razredu ni bilo. Razlogi mi niso znani.
Iz prejšnjih letnikov je zabeležiti fle nekatere učence slovenske stenografije v Mariboru; ti so: sedanji mariborski škof g. dr. Tomažič, ljubljanski vseučiliščni pro-fesoi dr. Matija Slavič, dr. Jakob Kelemi-na in dr. Lukman, ravnatelj študijske knjižnice v Ljubljani dr. Janko šlebinger, kanonik Maks Vraber v Mariboru, predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Preindl, zdaj dr. Prenj Fe-do, glavni revizor Zadružne zveze v Ljubljani Vladimir Pušenjak, državni svetnik v Beogradu dr. Štefan Sagadin, profesor dr. šanda v LJubljani, bibliotekar v LJubljani dr. Jože Glonar. odvetnik v Ormožu dr. Adam Ban, predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Fran Vidovič ln drugi.
Onih dni, ko sem se učil slovenske stenografije, sem vedno vesel, kadarkoli se jih spomnim. Zlasti že zaradi tega, ker mi Je malokatera reč, ki sem se Je v življenju učil, toliko koristila kakor stenografija in to gotovo vsak dan v mojem dosedanjem življenju. Na raznih sejah, konferencah. pri predavanjih, pri razgovorih se beležijo s stenografijo zelo hitro vse reči, ki človeka zanimajo. S pomočjo stenografije se mnogokrat pišejo koncepti in se beležijo okostja za razna poročila, predavanja, razprave. Zato iz vsega srca kličem učeči se mladini: Učite se stenografije! Bolj jo boste v življenju potrebovali kakor marsikateri drug predmet, ki se ga v šoli učite. Razen tega me slovenska stenografija spominja onih sladkih časov mladosti ko smo se medsebojno narodno prebujali in lzpodbujali drug dragega k delu ia narodno stvar. Da smo mogli organizi-
rati učenje slovenske stenografije, nam Je tudi s čisto narodnega stališča bilo v veliko veselje.
A naposled ne smem pozabiti očeta slovenske stenografije, zaslužnega profesor-ia Antona Bezenška, že zato ne, ker me je on krstil. Ne prviC, nego v drugič. Torej dvakrat krščen, ne da bi menjal vero. čeprav se čuje to precej čudno, vendarle v takratni dobi ni bilo pri nas nič nenavadnega. Razlika med menoj in med drugimi je bila samo v tem, da so se mnogi dragi vdragič sami krstili, a mene Je vdru-gič krstil profesor Bezenšek, oče slovenske ln bolgarske stenografije.
Pod gotovim vplivom so pri Slovencih pristna slovenska krstna imena že skoro popolnoma izginila, šele v 19. stoletju so začeli inteligenti spet iskati slovenska krstna imena. Cerkev navadno tega ni priznavala, nego je zahtevala pri krščevanju cerkvena imena, ki so največ rimskega, grškega židovskega, arabskega in bogve še kakšnega jezikovnega izvora. Kljub nasprotovanju cerkve se Je posebno proti koncu 19. stoletja pojavilo zlasti pri mladini močno stremljenje za menianjem tu-jejezičnih imen s slovenskimi. Tako so se poiavili namesto Viktorja Zmagoslav. namesto Ignacija Ognjeslav, namesto Karla Dragotin namesto Franca Svobodni, namesto Feliksa Srečko, namesto Alojzija Vekoslav, namesto Friderika Miroslav ln tako dalje. Vidi se da so se ljudje mučili s prevajanjem tujih imen: Feliks iz latinskega felbe = srečen, torej Srečko, Viktor Iz latinskega vietor = zmagovalec, torej Zmagoslav itd Stara slovenska in slovanska imena so bila že redka ln se Je tudi s cerkvene strani erledalo nanje še ostrejše, češ. da so poganska.
Vsakdo, ki se je mogel prekrstiti, Je bil
vesel, a toliko bolj nezadovoljni so bili oni, ki tega iz kakršnegakoli razloga niso mogli storiti. Mene na primer je zadeva zelo mučila. Krščen sem za Mihaela. Profesor veronauka na mariborski gimnaziji pokojni dr. Medved mi je prvi povedal, da je Mihael hebrejska beseda in da v latinščini pomeni: »Quis ut Deus«, a v nemščini »Der wie Gott« (v gornji gimnaziji se je vero-nauk poučeval v nemškem jeziku) in slovensko torej »Kuo kakor Bog« ali »Kdo kot Bog«. Iz tega Mihaela se je pri profesorju dr. Medvedu počasi razvila majhna zabava Kadarkoli sem bil vprašan, vselej me je poklical s krstnim imenom, ker sem imel sošolca nemške narodnosti z enakim rodbinskim Imenom Arturja Stiebler-ja, ki je kmalu umrl kot profesor ptujske gimnazije. Profesor Medved me je torej zmerom poklical: Und der Michael?« Vstal sem, a on: »Sie, was heisst Michael?« Jaz: »Quis ut Deus.« On: »Richtig. Und deutsch?« Jaz »Der wie Gott.« On: »Sehr richtig.« To je bil vedno uvod k vprašanju iz predmeta. Sošolci, ki so že vedeli, kaj pride za »Michaelom«, so se muzali in zabavali ob profesorjevi pozabljivosti, ki mi je to vprašanje stavil neštetokrat.
Ta Mihael me je torej mučil gotovo nekaj let. Naenkrat dobim v roke leta 1900. v Celju tiskano Bezenškovo knjižico »Pet-indvajsetletnica Besede slovenskih dijakov ...« V tej knjižici sem našel med drugim zabeleženo da je na višji gimnaziji v Mariboru v Šolskem letu 1899/1900 bil Član stenografskega venčka tudi štibler Miloš.
Omenjam, da Je Bezenšek v istt knjižici krstil še dva mariborska gimnazijca z Milošem, kajti za šolsko leto 1897/1898 navaja, da sta bila v stenografskem venčku
tudi Kmet Miloš in Meža MiloS. Ne spominjam se, ali sta ta dva priznala novi
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Pomestek o razorožitvi
Francoski ministrski predsednik Donmergne J« te dni sprejel Italijanskega državnega pod tajnika, Mussolini jevega odposlanca S u v i c h a, s katerim sta se razgo-
varjala o razorožitvenem vprašanju
Konjiška parada v El Pradu
Krasen skok Jezdecev če® ovire
Pritlikavci tekmujejo v plesu
Mala hčerka velikega očeta
Morje in pomorske zveze
Irena šaljapinova, najmlajša hčerka slovitega ruskega basista občuduje kip, ki predstavlja Fedora Saljapina v vlogi »Borisa Godunova«
Kip Aristida Brianda
V New Yorku organizirajo zanimivo prireditev: tekmo pritlikavcev v plesu
Francoski kipar G u i 11 a u m e Je Izklesal kip pokojnega državnika Aristida Brianda
Izkop najstarejšega gledališča na svetu
Na Kreti so odgrnili staro zgradbo, ki jo smatrajo za najstarejše gledališče sveta. Arheologi so prepričani, da je bilo to gledališče zgrajeno celih 2000 let pred atenskim gledališčem. Zgradba ima tloris kakor kakšna moderna stavba. Srednji vhod drži naravnost skozi prostor za gledalce, na oder pa vodijo stopnice. Raziskovalec prof. Pemier je odkril na stenah palače slike, iz katerih sklepa na vsebino iger, ki so se v teh prostorih uprizarjale.
Razsodba v finskem vohunskem procesu
Finsko vzklicno sodišče v Abu je te dni razglasilo razsodbo v vohunskem procesu. Obsodilo je Marijo Schulovo na osem let robije, Rusa Jakobsena pa na pet let prisilnega dela. Tudi ostali obtoženci so bili obsojeni, in sicer na zapor od enega do pet let
Carigrad — svobodna luka
Stalni gospodarski svet balkanske konference je predlagal, naj bi se proglasil Carigrad za svobodno luko. Če pride do realizacije tega predloga, ni dvoma, da se bo močno poživila trgovina in gospodarstvo vzhodne obale Sredozemskega morja.
Ko so nekateri ob morju stanujoči narodi premagali strah pred morjem, kar se ie
_ domnevno — ii prav zgodaj zvršilo in
to ra različnih točkah zemeljske krogle, oziroma, ko so ob morjj stanujoči narodi I našli primerna sredstva ia obvladanje morja. je začelo polagoma prodirati zavedanie, kaj da pomeni morje sploh in pa posest dobrih, za plovidbo ugodnih tal. Ta pnves zavedanja se j1 vršil v starem in srednjem veku precej počnsi, vse do časa velikih pr >-komo raka h odkritij okoli 1. 1500. CM tega časa ie postajalo zanimanje za morje vedno večje, obenem pa i? zavladalo mnenje, da je ona država v najbolj zavidljivem položaju, ki je okoli in okoli obdana od morja. ako pa to ne. vsaj ona, ki imenuje dolge in za plovidbo prikladne obale svojo last. (Glede popolnoma insularne lege j? prišla v onih časih edinole Anglija v poštev. šele pred dobrimi sedemdesetimi lJti se pokaže — tedaj še v nejasnih konturah — druga čisto oceanska država — Japonska.)
Kakor hitro prodrlo prepričanje, da pomeni posest dobre in za plovidbo usodne morske obale nekaj posebnega in obče za-željenega, so narodi in države začeli posvečati vedno večjo pozorno^ svojim lastnim obalam, pri tem pa v slučaju nedostat-kov teh obal ali vsled pohlepnosti zavidljivo gledajoč na obale bolj ali manj ocklalj^-nih sosedov, ki so razpolagali z ugodnsjši-mi morskimi sit ladjami. To ocenj^anje lastnih in tujih obal pa je privedlo do stremljenja, zboljšati laMne obale, ali pridobili norih obal. ali poseči po oddaljenih preko-morskih obalah, ali pa prilastiti si v Milini ležeče, tujim državam pripadajoče »nasprotne obale«. To stremljenje je šlo še dalje: Prilastiti si kar cela — predvsem sredozemska — morja, ali pa razglašati nadob-last nad svetskkn morjem, kar so hoteli uveljaviti Angleži v 17. stoletju, dokler na prodrla ideja, da je svetSko morje odprio vH^m narodom. Akoravno s3- to zadnja stremljenje — kakor rečeno — ni posrečilo, vendar je obstojalo in Še obstoia vsaj tendenca — včasih uspe&no izvedena — po pri lastrtvi >nasprotn-» obale*.
Danes stoji situacija tako. da zamoremo glede morskega položaja razlikovati najrazličnejše tipe bodisi pri celih kontinentih ali pa pri posameznih državah. Imamo deželi br^z vsakega stika z, morjem (omenimo med drugimi Afganistan, Abesinijo, Bargo. Taniva-turo, Bolivijo, Švico. Luxemburg. Li-cbtenstein itd., do najmanjše Vatikanske državice) do takih, ki so popolnoma obdane od morja. N. pr. antarktični kontinent je obdan kar od vseh treh oceanov, istotako oblivajo Azijo valovi vseh treh oceanov ali vsaj njihovih delov. Ameriko oblivata dva oceana, Avstralijo in Afriko isto tako dva-Evropa pa ima delež samo na enem oceanu, pač na najvažnejšem. Evropo obliva Atlantski ocean s svojimi naivažnejšimi deli, namreč s severnim, baltiškim in (romanskim) sredozemskim morjem. Delež posameznih držav na teh morjih je dokaj različen in pester, kakor nikjer drjgje na svefbu.
Pri posameznih državah imamo napet najrazličnejše tipe. Nekatere države so obli vane od dveh ali enega oceana, druge zopet imajo delež na nekaj kilometrih morske obale. Oglejmo si ti morske države malo bližje, u računajoč pri tem angleške do-minjone kot več ali manj samostojne državne tvorbe. Tako je n. pr. dominjon Avstralija obdan od dveh odprtih oceanov in enega sredozemskega morja; dominjon Nova Zelandija pa ima absolutno oceansko lego. Dominion Nova Fundlandiia leži tudi v oceanu, toda zelo blizu ameriške obali, dočim je Island. ki te samostojna država, toda v personalni uniji s kraljevino Dansko, od vseh strani obdan od Atlantskega oceana. Vendar njegova situacija, ker je otok, ni ugodna vsled oddaljenosti. Samostojna republika Kuba ima tudi popolnoma morsko lego, toda ne leži v odprtem oceanin, temveč v več ali manj zaprtem ameriškim sredozemskem morju.
Ra&en popolnoma oceanskega aH vsai^ od vseh strani od morja obdanega položaja, razlikujemo ši t idi države, ki so samo na eni strani oblivane od oceana, na drugi pa od kakega postranskega morja obdane; dalje imamo države, ki ležijo na oceanu ali na kakem zelo važnem sredozemskem morju ali celo na dveh sredozemskih morjih ali na važnih posebnih d?lih kake«? sredozemskega morja. (Nedostatke prirode se skuša odstraniti z umetnimi prekopi, n. pr. Suez, Panama, Canal du Midi, Baltiško belo-morski kanal i. dr. Obstojijo pa ši važni načrti glede norvih prekopov n. pr. Kanal na istmu Kra, črno morski - baltiški kanal i. dr.) Poseben tip tvorijo državi z eno ali dvooceansko lego pri tem pa z eno ali ^dvooceansko kontinentalno mejo (n. pr. Kanada, Unija. Mexika, različne srednje in južno ameriški države, Siam itd.) Svojevnsma je pomorska situacija Rasije. Ta ogromna država leži kar na dveh oceanih oraroma
imeni ali ne. Tudi ne vem, če sta bila krščena za Mihaela. Naidem pa v isti knjižici za šolsko leto 1898/1899 Goloba Mihaela, kar pomeni, da profesor Bezenšek tega Mihaela ni prekrstil. Zakaj ne? Ali Je tega Mihaela prezrl?
Jaz sem bil torej zabeležen kot Miloš.
Niti za trenutek se nisem obotavljal in takoj priznal novi krst, oziroma novo krstno ime. Seveda sem bil vesel novega imena, a všeč je bilo tudi drugim. Nihče me ni več klical za štiblerja, nego samo za Miloša. V krstnem listu je Stibler, a šolski svetnik g. Jerovšek me je klical Ste-blar. ker je smatral, da prihaja moje rodbinsko ime od besede steblo, pa je pod vplivom germanščine iz Steblarja nastal Stibler. Ko sem pozneje začel sodelovati v raznih dnevnih listih in sploh v javnosti, sem bil povsod znan kot Miloš. Ako se je kje omenil štibler, se je vedno vprašalo; »Ali Miloš Štibler?« Tako dobro so si ljudje zapomnili ime Miloš, kajti ugajalo jim je kot pristno srbsko ime. O slavnih srbskih Miloših se je med Slovenci takrat prav za prav še malo vedelo, toda ime je že bilo znano in je ugajalo. Zato so se mu kal hitro privadili, posebno šolani ljudje. Zasluga za vse to gre profesorju Bezen-šku, ki je mpnda prvi prekrstil slovenske Mihaele za Miloše. Sploh je profesor Bezenšek prvi presadil ime Miloš na slovenska tla.
Seveda sem bil prepričan, da je Miloš točen prevod za Mihaela. Saj sem upravičeno smatral, da Bezenšek te reči dobro ve. živel je že dolga leta na Balkanu, napisal je tudi za Mohorjevo družbo knjigo »Bolgarija in Srbija«, ki smo jo, spominjam se, čitali z velikim zanimanjem, kakor da smo čutili, da je v tej knjigi govora o nečem, kar je naše, kar ljubimo in moramo ljubiti. Ta mož, ki je Srbe in Sr-
bijo dobro poznal, j« moral tudi vedeti, kateremu pri Slovencih udomačenemu imenu bo ustrezalo ime Miloš. Tako sem mislil in se temu primerno ravnal. A kako sem gledal, ko sem po osvoboditvi in ze-dinjeniu prišel za stalno v Beograd in spoznal, da se je profesor Bezenšek zmotil. Zapazil in ugotovil sem namreč, da imajo Srbi krstno ime Miloš, toda zraven tega tudi ime Mihajlo, torej Mihael, in da Miloš in Mihajlo nista eno in isto, nego sta to pravilni različni krstni imeni. V prvem trenutku si zaradi tega nisem delal preglavic. Toda usoda ne miruje in tako sem na lastni koži moral občutiti, da se krstna imena ne menjavajo kar tako po domače, kakor sem jaz storil.
Razni moji dokumenti skupno s krstnim listom se glasijo na Mihaela, a Jaz sem se povsod podpisoval za Miloša. Moram priznati, da v rajni Avstriji zaradi tega nikdar in nikjer nisem imel težav, čeprav sem mnogokrat imel posla z raznimi oblastvi in uradi. Isto velja za Nemčijo, kjer sem bival približno eno leto in so me tudi nemški znanci klioali za Miloša. Seveda so oni pri tem mislili na pravega Miloša z Balkana. Neki nemški znanec, Prus, ki je vedel, da je neki Miloš bil v zgodovini velik junak, in ki Je večkrat videl slike balkanskih Junakov, oblečene v rdeče hlače, sploh v čudno obleko in s puškami, samokresi, handžari in fesi, mi je nekoč rekel, da bl me rad videl v moji narodni noši. Debelo sem ga pogledal in vprašal, kako to misli. »Pa tako, rdeče hlače, fes, puške, polno samokresov okoli pasu in handžar,« je dejal. Pomiloval sem ga zaradi njegovega geografskega znanja. Vedel je namreč trdno, da sem štajerc, toda mislil je, da se gremo tudi na štajerskem hajduke. Drugače mi zaradi imena Miloša nikjer nihče ni delal težav pred postankom Jugosla-
vije. Ta čast me je doletela šele v Jugoslaviji. Zgodilo pa se je to takole:
V kmetijskem ministrstvu, kamor sem prišel že v začetku leta 1919., so bili vsakovrstni ljudje in so se tudi dogajale vsakovrstne reči. Saj to navsezadnje ni bilo samo v tem uradu, niti samo v Jugoslaviji, nego brez dvorna po vsej Evropi. Pa tudi drugod, kajti vse one čudne reči in razni čudni ljudje so bili v največji me^ plod svetovne vojne. Kaj se je zaradi vojne vse pokvarilo, pa se ne bi ljudje! In tako se je zgodilo, da je nekdo hotel na »zakonit« način spraviti v svoj žep nekih 60.000 Din državnega denarja. Meni je bilo dano, da sem to preprečil. Zlobnež je to moje početje smatral za hudobnost in je iskal priložnost za maščevanje. To ni izostalo. Nekoč je nekdo ugotovil, da se glasijo moji dokumenti na Mihaela, a jaz da se kličem za Miloša. Kako more to biti, se vprašuje zlobnež. In ugane, da sta bila dva brata, Mihael in Miloš. Mihael je bržkone umrl, a Miloš zdaj vara poštene ljudi z dokumenti svojega pokojnega brata Mihaela. Da bi se reč še bolj razsvetlila, je zlobnež pregledoval dokumente še glede drugih podatkov in je ugotovil, da sem se rodil na Fali pri Mariboru, ki je v nekaterih dokumentih označena še z nemškim »Faal«; Fala da je v katastralni občini Ruti, nemško Greuth, v politični občini Cinžatu, nemško Zinsath, v župniji Devici Mariji v Puščavi, nemško Maria in der Wliste. Ko je zlobnež vse to ugotovil, je takoj vprašal, kako se more človek roditi v tolikih krajih. Zaključil ie, da sem največji sleoar pod solncem. Seveda se je začela velika preiskava. Najprej so odšla strogo zaupna vprašanja na velikega žu-pa v Ljubljano, ki je zbral ves material in dokazal, da je Miioš štibler identičen z Mihaelom štiblerjem. Med dokazili so bili
tudi že večkrat omenjena Bezenškova knjižica »Petindvajsetletnica ...«, nadalje izjava mariborske gimnazije in šest sošolcev iz mariborske gimnazije, ki so potrdili, da se je Mihael štibler v teku gimnazijskega študija prekrstil v Miloša štiblerja, naposled pa še izjava župnijskega urada pri Devici Mariji v Puščavi na Pohorju, da v tem kraju vsakdo ve, da sta Miloš in Mihael eden in isti. Toda zlobnež je bil zaradi takega uradnega poročila velikega župana še bolj vznemirjen, kajti želel je pač drugačnih podatkov. Zato se je tudi poročilo odložilo in se je odposlala iz samega Beograda pod zeleno Pohorje posebna komisija dveh oseb. da bi dognala resnico na licu mesta in seveda ugotovila mojo krivdo. Komisija je rajžala v Maribor, pregledala v gimnaziji neke stare protokole in je po vsej pravici bila ušteta tudi od že imenovanega profesorja g. Frana Jerovška. Videla je Falo in se na lastne oči prepričala, da ta kraj obstoji in da so zraven tudi Ruta in Cinžat in vse ostalo. Torej tudi tukaj nič. Da bi zlobnež temeljito dokazal, da je res zloben, je slavna komisija odpotovala iz Celja, mesto belo in veselo ob ljubki Savinji, kajti dva prijatelja iz Celja, gimnazijski direktor Mravljak in narodni poslanec Prekoršek, sta bila med podpisniki izjave, da sta mi bila v gimnaziji sošolca in da vesta, da je Miloš štibler identičen z Mihaelom štiblerjem. Komisija je šla torej v Celje, da bi se prepričala, ali tam sploh eksistirata človeka teh imen. Ko se je zlobnež tudi tu vrezal. jo je komisija junaško mahnila v belo Ljubljano. Tam se je zlobnežu nos še boli podaljšal in zadeva se je še temeliiteje razkrinkala: Zapazil sem. da hoče udariti tudi po drugih. Med nekakšnim zasliševanjem sem bil tudi vprašan, kakšnega političnega prepričanja je moj šef (načelnik
delih dveh oceanov, vendar pa nima nikjer
direktnega stika z odprtimi oceani, timveč s3ino preko sredozemskih — ali pa obrob nih morij. Izhodi iz teh sredozemskih morij so pa večinoma v tujih rokah, ki eo vedno pripravljen? Rusom zapreti izhod v svet-sko morje. (N. pr. vprašanje prehoda skozi Bospor in Dardanele.) Posebna ovira za Rusijo je pa okoliščina, da so one obale, iz katerih bi imela Rusija neomejen pristop v svet, ali zelo oddaljene, ali pa z ledom pokrite. Zato opažamo v zadnjih desetletjih pri Rusih krčevito prizadevanje priti do gorkega odprtega morja. V vsaj navidezno najslabšem položaju so tedaj one države. ki so zelo oddaljene od velikih morskih potov, ali ki imajo sicer dolge, toda iz kateregakoli vzroka neugodne ali celo nedostopne obale, oziroma take države, ki imajo premalo obale. Vendar je to večkrat le navidezno. Te države so neprenehoma na delu. da izboljšajo svoj neugodni pomorski položaj, bodisi s tehničnimi sredstvi ali na včasih presenetljiv način- Delež morskih obal nekaterih drugih držav je sicer minimalen, toda zadostjje, da igrajo dotičme dižave važno maritimno vlogo (n pr. Ho-landija, Belgija. Panama itd.).
Poglejmo si končno morski položaj naš« države. Ona ne meji na nobenega treh oceanov in neposredno tudi ne na nobeno ere-dozemno morje, temveč samo na en del en^ga izmed sredozemskih morij, js pa vendar v ugodnejšem položaju, kakor drage države, ki ležijo nn več morjih k) ki razpolagajo z dokaj manjšimi obalami kot naša država. Vzrok relativno ugodnega položaja nase obale moramo iskati v tem, da je Jadransko morja zaliv najvažnejšega in najobljudenejšejta sredoiem^keea morja, posebno pa zaradi tega, ker nikdar ne zamrzne ir. je tedaj — vobči — leto in dan odprto plovidbi, vsaj za velike ladje. Ima pa Adnja seveda tudi svoje neugodne strem glede na možnost plovidbe, katere pa moram:* iskati bolj v drugih mom-entih, kakor kaX'»' v o<eianografe>ko navigator!enih.
m mi » li ■iM—BMSBga—
Občutno vrzelv
v izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanj« oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čitanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki aa-mo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega ln zabavnega fctiva z mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
Naj jih zapleni.
Eksekutor: če torej nimate nič drugega, vam moram zapleniti zlate ribice.
— Kar izvolite. Moram vas pa opozoriti, da je posoda last moje gospodinje.
g. Sancin). Odgovoril sem mirno, da se za take reči ne zanimam. On mi je načelnik, drugo me ne briga. Zlobnež se je obrisal, a komisija se je vrnila, odkoder je prišla, jzz pa sem ostal Miloš in mislim tako ostati do konca svojega življenja.
Profesorja Bezenška sem videl menda <amo enkrat v življenju. Moralo je biti okrog leta 1912. Služboval sem v Celju in Bezenšek je pnšel na počitnice iz Bolgarije. Zadrževal se je v rojstnem kraju pod /užnim Pohorjem in je prihajal v Celje, kjer sem ga nekoč videl v kopališču Dlani. še danes obžalujem, da v svoji prirojeni strahopetnosti nisem Imel poguma, približati se mu in se mu predstaviti. Samo oddaleč sem. ga s spoštovanjem opazo» val. Ali nisem s to strahopetnostjo dokazal, da ne zaslužim tako junaškega imena. kakor je Miloš? Sicer je ta strahopet-nost, kakor rečeno, /prirojena in mi je ▼ življenju mnogo škodovala, kajti prepričal sem se na drugih zgledih, da imata dlan in pest le premnogokrat važno vlogo v življenju ljudi. A dlan in pest pomenita mnogokrat — ne vedno — nasilje. Hudo je človeku, ako pride nasilniku v pest, hudo pa tudi, ako včasi ni sam bolj pogumen. Ljudje prav glede mene mislijo, da sem skromen, toda to ni točno. Strahopeten sem, a ne skromen. Ta strahopetnost je tudi vzrok, da se nisem seznanil s profesorjem Bezenškom, četudi se mi je za to nudila priložnost. Za Miloša pa sem mu prav tako hvaležen kakor za slovensko stenografijo. Ohranil ga bom vedno v dobrem spominu in se veselim, da se ga rod spominja tudi s spominsko ploščo, ki se bo vzidala na njegovi rojstni hiši. Bezenšek gotovo spada med one ljudi, ki to pozornost in spoštovanje v polni meri zaslužijo. A rod, ki spoštuje svoje zaslužne može, daje tudi sebi dobro izpričevalo.
V Italijo pojdejo — Rumuni
Včeraj je naša reprezentanca v Bukarešti nesrečno izgubila odločilno izbirno tekmo za svetovno prvenstvo — Rumunija je zmagala z 2s 1 {lil) in se iz XII« skupine skupno s Švico kvalificirala za končne igre v Italiji
Bukarešta, 29. aprila Današnja iabirna tekma za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Rumurljo, lcl se je v športni javnosti obeh prijateljskih narodov pričakovala z največjo napetostjo, je privabila na igrišče
do 30.000 gledalcev
Veliko večino so sestavljali seveda vročekrvni domačini, ki so živahno »navijali« za svoje igralce in v drugem delu igre, ko je Rumunija zabila vodilni gol, iz samega navdušenja prodrli oroiniški in vojaški kordon okoli igrišča ter kar v mno-žicah objemali ln čestitali svojemu moštvu. Med občinstvom so bile navzoče tudi številne odlične osebnosti, me-] njimi prestolonaslednik Mihael s sulto, Jugoslovenski poslanik čolak Antič z vsem osobjem poslaništva in mnogi drugi. Vreme je bilo v začetku igre solnčno, proti koncu pa se je ozračje ohladiilo tn tudi mrak je že legel na zadnje minute te ogorčene borbe,
Jugoslovenska reprezentanca, ki Je :»I>rva — prav tako kot nasprotnik — zaigrala precej nervozno, je potrebovala Jalj kot Rumuni, preden se je znašla na terenu. Proti koncu prvega polčasa in tudi v posameznih fazah še živahnejšega drugega polčasa je bilo moštvo v premoči, toda igralo je mnogo
manj z elanom hi voljo
kot domačini. Prav tako Je bil napad zelo neaktiven glede stremljenja, deloma pa ga je pri tem spremljala tudi smola
■Igra je bila zelo živahna, mestoma tudi nekoliko ostra, toda v splošnem Je razen nekaj manjših prask napravila najboljši vtis Jugosloveni niso bili dovolj homogeni, dasi so kot posamezniki pokazali odilično igro to so bili posebno v drugem polčasu stalno pred rumunekim golom.
Do 15, min. sta obe moštvi igrali nervozno in več v napadu so bili Rumuni, ki pa tuidi niso mnogo streljali. V sredi tega polčasa so se moči polagoma izravnale, od 25. min. dalje pa je bila Jugoslavija, posebno pa njen napad, nepretrgoma na rumunski polovici. Kljub temu pa se je posrečilo v 39. min. rumun skemu desnemu krilu Bindei oddata žogo za Luklčevlm hrbtom 3 do 4 m od gola oddaljenemu srednjemu napadalcu čola ku, ki je nato z razantnim strelom posla! žogo v mrežo.
1:0 za R.
Kako velika Je bila premoč Jugoslavije v tem delu igre, se vidi tudi iz tega, da je bilo razmerje kotov 6:0 za J. Najboljš' igralec v tem polčasu je bil Glišovič v napadu.
Takoj v drugem polčasu so začeli napadati Rumuni, ki so bili nekaj časa tudi v premoči in izvojevali svoj prvi kot — brez rezultata Nato so se v Živahnem tempu izmenjavali obojestranski napadi z izredno kritičnimi situacijami pred obema goloma, kjer pa — posebno pred romunskim — po smoli napadalcev žoga nI našla poti v mrežo Posebno StevUne
Tri tekme in tri presenečenja - v prvenstvu
v podsaveznem prvenstvu je včeraj Hermes remiziral z Ilirijo, Celjani so zmagali nad Mariborčani, Železničarji pa ukrotili Čakovčane. — Vrstni red v tabeli se je spremenil samo v korist Celja.
Ljubljana, 29. aprila. Podsavezno prvenstveno tekmovanje ee }■> epe t pomaknilo za dve tekmi proti koncu. V borbi so bili trije pari in sicer Ilirija in Harmes v Ljubljani, Železničar iz Maribora in čakovečki SK v Cakovcu ter Celje in ISSK Maribor iz Maribora.
V ljubljanski teikmi je bil favorit Ilirija, toda Hermes je bil že marsikomu zagoneten nasprotnik in včeraj jo je zagodel tudi Iliriji. Saj ta odvzeta točka ne bo koristila toliko njemu kot škodovala Iliriji, ki bo morala odslej še bolj skrbno paziti na izkupiček v vsaki preostali tekmi. Vsekakor ee J Hermes z včerajšnjo fc-kmo moralno opomogel po številnih razočaranjih, ki jih je doživel eamo v letošnjem prvenstvu.
Železničarji iz Maribora eo se upravičeno s vso resnostjo pripravljali na srečanje s Cakovčani na njihovih tleh. Met jim je dobro uspel in po remieu Ilirija s Hermeeom 60 se krepko izboljšale njihove šanee za dosego enega izmed najčastnejših mest v letošnjem prvenstvu.
Celje, ki je v podsavezni ligi kot nebogljeno dete in sa partnerji vsaj na tihem smatrajo za moštvo, na čigar koži hočejo naračunati golov in točk, je šlo v Maribor in zmagalo. Kakor kažejo zadnji rezultati, njegova vre^e vidno fačijo in če se ne varamo, je že iz neposredne nevarnosti, da bi ostalo na koncj tabele.
Prvenstvena tabela kaže po včerajšnjih tekmah naelednjo sliko: Ilirija	9 6 2 1 84:18 14
Čakovečki SK 9 4 3 2 26:23 11 Železničarji 7 5 — 2 27:14 10 Hermes	10 3 3 4 18:32 9
Celje	10 2 2 6 20:27 6
Rapid	4 2 1 1 11:7 5
Maribor	9 1 1 7 19:34 3
Na hermesovem igrišču se je danes odigrala prvenstvena borba, mali »derby«, iaed c/stnma domačima ljubljanskima rl-valoma. Ostala je z 2:2 neodločena io s tem vsaj na polovico izpolnila in uresničila davne amlbicije šiškarjev, da bi svojemu renomiraoemu nasprotniku pokazali 2>obe.
Hermes : Ilirija 2:2 (1:0)
Hermes: Oblak, Klančnik, Lewy, Fur-jan, Košenina, čebohin, Kos, Brodnik, Za-lokar, Mokorel, Kariž.
Ilirija: Rožič, Unterreiter, Duce, Bog-ine, Varšek, Sočan, Lah, Svetic R., Grunta!, Pikič, Pfeifer.
Pred okoli 400 ljdmi se je začetkoma razvijala dokaj mlačna igra. Prve poteze so pokazale Ilirijo v napadu, toda že kmalu so se šiškarji otresli prve nervoze in začeli s sunki v nasprotno polje, žoga se je večinoma nabijala brezsmisetoo redko se je izvedla kombinacija preko dveh mož. Z obeh strani se je uveljavljal oster start, in ob nepreciznosti podajanja je ostala igra dolgo povsem raztrgana Kmalu se je pokazala rahla terenska premoč šiškarjev, ki so jo ob čedalje hujšem pritisku ohranili do polčasa. Drugi del igre je potekal v obrnjeni situaciji. Bekv zeleni so morali najprej izenačiti nasprotnikov naskok, kar se jim je posrečilo z enajfitko. dočim so bili šiškarji tačas v skrbeh prav za to prednost in prehajali v defenzivno taktiko. To so še poostrili, ko je Ilirija izbila lz krepkega pritiska uspeh v obliki vodilnega gola. Poslej so se tudi Hermežani sipommili, da je najboljša obramba napad, njih nasprotnik pa je prešel v njihovo prejšnjo taktiko zavlačevanja, sicer nekoliko bolj upravičeno, ker se je kazalec^ že močno nagnil proti koncu. Ko se je Košenini posrečil veliki udarec in je Izenačil, že nI bilo več časa, d.a bi se še nanrej »taktizira-lo«, po dobrih dveh minutah Je sodnik že odtpiskal
Hermežand bodo remis brez dvoma i debelimi črkami zapisali med svoje zna* menite uspehe.
Zaslužili »o delitev točk predvsem po igri v prvem polčasu. V tem presledku so bili svojemu nasprotniku ie samo kos v vseh delih moštva, temveč
so ga vidno prekašali. To velja predvsem za obrambo, v kateri je bil samo Oblak malo nesiguren, toda branilca sta imela dober start in sta ob primerni podipor razpoložene srednje vrste zanesljivo odbijala rahle napade llirijanskega kvinteta. Srednja vrsta je prav tako nadkri-Ijevala Isto nasprotno formacijo, v njej se je zlasti razživljal Košenina, ki Je držal nasprotni trio, obenem pa premišljeno pošiljal svoj napad naprej. V drugem polčasu Je moral prepustiti isto nalogo svojemu nasprotniku Varšfcu. Do konca je ostal najboljši stranski krilec Cebohin, ki se je v drugem polčasu, vsaj taktično, še poboljšal. V napadu niso Imeli šiškarji zelo nevarnega orožja. Krili sta bili razmeroma uporabni, tudi Za-lofcar se Je povapel do nekaterih prav lepih potez, močno pa je kvaril soglasje Mokorel, dočim je bil Brodnik vsaj agi-len. V celoti pa napadalni kvintet ni prišel do pravega izraza, zlasti ne v drugem delu igre.
Belo-zeleni nikakor
ne morejo »plavati v formo,
ki bi jim zagotovila mirno čakanje dogodkov. Kar so pokazali v prvem polčasu današnje igre, ne sodi niti v slovenski prvi razred. Vtis igre v drugem polčasu je bil kajpd radikalno spremenjen, vendar samo do vodilnega gola, potem pa Je moštvo zopet obupno popustilo in lahkomiselno zapravilo važno točko. Moštvo ni homogeno, nekateri Igralci so povsem iz forme, in tako so slabi uspehi v zadnjih tekmah še nekam razumljivi. V napadu sta n. pr. precej šibki obe krili, Lah Po svoji počasnosti, Pfeifer pa tako že dolgo ni zaigral v »svojem« stilu. Notranji trio v tej postavi tudi ni najboljša solucija. Griintal je ostal ponesrečen poskus, a Zupančič in Svetic sta obvisela, v takšni okolici v zraku. Sicer je s primerno podporo i« ozadja v drugem polčasu še nekam &lo, toda prave prodornosti napad ni pokazal niti v tem delu igre. V srednji vrsti, ki se je razvila šele v drugem polčasu, je bil dober edini Bogme. Varšek samo pol igre. Sočan pa uhaja v svojo staro napako netočnega podajanja in raznih umetnij brez pravega smisla. S tem samo ogroža Lastni gol. Obramba je bila še najsolidnejši del moštva, dasi tudi ne brez napak in šibkosti. Luce gotovo ni dokončna rešitev vprašanja levega branilca. Unter Je bil dober v startu in v razdiranju, privoščil si je le nekaj preveč »kiksarjev«. Rožič »pričo malo nevarnega protivnikovega napada ni imel prilike pokazati, kaj zrna, sokriv je na prvem golu, drugega ni mogel ubraniti.
V	prvem deiu igre si I. ni ladelala pravih š&ns, nasprotno je H. imel nekaj zrelih prilik, ki Jih napad ni utegmii izkoristiti. Score je otvoril Brodnik v 40. minuti, ko Je Rožič Košeninov prost strel samo odibil, nakar je Br odmik iz neposredne bližine v startu žogo sunil v mrežo.
Drugi polčas je bil v znamenju mogočne ilirijanske ofenzive. V 24. min. Je Furjao v kazenskem prostoru zakrivil roko, enajetko je Lah s silovito bombo pretvoril. Napad I. je v krepkem nadaljnjem pritisku izkoristil v 34. nenadno šibkost v defenzivni hermeža-nski igri in Rafko Je ^o ostri kombinaciji na desni strani napada razantno zaključil akcijo, 2:1 za I. V nadaljnji živahni borb! je H vrgel vse sile v napad, toda brez uspeha. V 40 izvaja Košenina prost strei iz daljave 30 metrov ln žoga gre v kot tik pod prečko, 2:2.
Sodil je g. Nemec lz Maribora dobro to objektivno
Svoboda : Domžale 2:2 (2:2).
V	prvi — prvenstveni — predtekmi »t« partnerja delila točki. Domžalčani »o v začetku pritisnili ln prišli v vodstvo 2:0. potem pa so iih Svobodaši stisnili. Pri teh ee
izkazal Zemljak. Do konca eo kljub premočni igri eamo izenačili. Sodnik g. Lukežič.
Ilirija rej. : Hermes ret. 2:0 (1:0).
Prijateljsko srečanj? pred elavno tekmo, v katerem i« iliriianska rezerva brez tfžav odpravila nasprotnika.
so bile srele situacije, ki sta jih imela Marjanovič to Kraglfi, toda vse se Je r zadnjem hipu končalo v autu ali pa na nogah romunskih branilcev. V 25. nin. je J. v napadu. Gli&ovič vodi togo, na« sproti mu gresta dva Rumuna, 5 do I metrov oddaljena od vrat Glišovič odda Vujadinovlču, ta Marjanovtču, ta pa takoj Kragiču, ki s krasnim »volley« stre« lom plasira neubranljivo v mrežo.
Izenačeno!
Publika sprejme lzravnanje precej mir« no, nato pa začne bodriti domače, ki se jim že 4 min. pozneje ponudi prilika za tiriumfe. Sehwarz odda od autove črte oster strel v smeri proti golu, žoga gre mimo Glaserja ln se zadene v nasprotni drog, od njega pa v mrežo.
2:1 za R.
Publika Izbruhne v delirij navdušenja tn vdre na Igrišče. Po kratki pavzi «e igra nadaljuje. Rumuni igrajo 6e v večjim ela-nom Jugosloveni pa se zdijo demoralizl* rani. Obramba zagreši nekaj »foulov«, za katere se počasi revanžirajo tudi Rumu« ni. Zaradi enega Izmed takšnih zahteva publika enajstmetrovko proti Jugoslaviji, toda sodnik je ne prizna. Pri Jugoslove« nih nI več pravega navdušenja in volje, Rumuni pa se v zadnjih fazah umaknejo v obrambo, da obvarujejo rezultat, ki se več ne menja.
Tekmo je sodil belgijski »odnifc Laage-nus odlično.
Grafika : Slovan 4:2
Tekma se je končala z zmago Grafike, ker je z odločnostjo pred golom znala izkoristiti situacije. Slovan je nastopil kompleten, toda ni vzdržal do konca. Sodil je g. Pevalek.
Celje : Maribor 5:4 (3:3)
Maribor, 29. aprila.
Na igrišču Maribora v ljudskem vrtu sta danes odigrala Maribor tn Celje svojo prvenstveno tekmo. Moštvi sta nastopni v naslednjih postavah:
Celje; Pleteršek—Koprfvudk, Mikuž— Volkar, Pressinger X, Prestnger U, Gobec— Trifunovič, Marič, Zupan, Ahtik.
Maribor: ždan—Savo, Koren t—Kukanja, Kirbiš, Goenol—Ogrizek, Pepček, Stare, Miro, Jurgec.
Igra je bila, Ce abstrahiramo nekaj ostrosti, ki eo ad jih privoščili sem tn tja nekateri igralci, fair in skoraj ni bila podobna borbd za točke. Celje je
po Sreči odneslo
dve točki domov. Ne da bi hoteli zmanjšati njegov uspeh, ki je bdi dosežen v pošteni borbi, je vendar treba povedati, da je bila zmaga dosežena v zelo srečnih okoliščinah. Moštvo Je v splošnem ugajalo. Visoko aktivna je bila vsa krilska vrsta, ki je zelo dragoceno in izdatno sodeflovala z obrambo in tako že v kali zatrla vse poskuse nasprotnega napada. V obrambi je najmočnejši Pleteršek, siguren in hraber vratar. Branilca »e nista izkazala preveč. V napadu ni bilo posebnih osebnosti, pač pa so vsaj nekaj Časa držali žogo, kar se domačemu napadu ni hotelo posrečiti.
Moštvo Maribora ima že kar tragično dedščino pomanjkanja preudarnosti in razuma ▼ igri. Redko kdaj ae moštvu posreči zaigrati tako, da vidi gledalec v posameznih akcijah nekaj določenega in logičnega. To se je spet pokazalo v žarki luči v nastopu proti Celju. Brez zaupanja v lastne sile al je dalo moštvo zlasti v drugem polčasu vzeti vsako iniciativo iz rok. O kaki smiselnosti dela krilcev ni bilo sledu. Ožja obramba je bila nesigurna, kriloi niso bili na mestu. Igra Maribora je bila okorna in neelastična. Vsak igralec je napravil vtis, da se hoče čimprej rešiti žoge, ne glede na to, kam jo bo podal. Ta netočnost v kombinacijah je bila povod, da je žoga skoraj brez izjeme postala plen dobro podpirane nasprotne obrambe. Zaradi te hibe tudi napad ni držal nobene žoge in so se vss njegove akcije razblinile v nič. Miro in Ogrizek sta bila edina aktivna igralca.
Igra Je bila zanimiva samo do odmora; v tem delu sta nasprotnika predvajala kolikor toliko dobro igro, potem pa ae je videlo samo nabijanje žoge. Maribor je imel prilike dovolj za zmago, da Je pa moštvo odšlo poraženo z igrišča, Je krivda na sterilnosti napada.
Sodi! je g. Jordan ia Ljubljane dobro.
V Ptujn.
V	tekmovanju za prvenstvo mariborskega n. razreda Je zmagal v Ptuju Gradjanski iz čakovca nad Dravo s 5:1, mariborska Svoboda pa Je izgubila v Murski Soboti proti Muri z 1:5._ _
Vodja italijanske vlade bo otvoril na svečan način V. levantski velesejem
Vodja italijanske vlade 8. E. Benito Mussolini je odgovoril upravitelju IV. velesejma t&kols:
»Torej, kot je sklenjeno, pridem na otvoritev V. velesejma.«
V	tem pričakovanju je usmerjeno delovanje mednarodnega velesejma v Bariju na izpopolnitev in udovršbo tehničnih del, kako bi se s to prireditvijo navezali hitri in intenzivni stiki velesejma z deželami Sredozemskega morja. Uprava velesejma se pripravlja na velik poskus nove harmonične izgraditve ponovnega zbllžanja narodov, ker bi bilo posebnegd pomena v svetovnem gospodarstvu, dovesti v sklad vzhod, ki ae budi, z zapadom.
S pristankom raznih narodov, ki so se udeleževali že prejšnjih velesejmov kakor tudi onih, ki se nameravajo prvič udeležiti V. levantskega velesejma, bi se lahko reklo, da se uveljavljajo Mussolinijeve besede: »da levantski velesejem predstavlja vez med vzhodom in zapadom.«	3903
Železničarji: Čakovečki SK 2:1
Cakovec, 29. aprila.
Mariborski železničarji so prišli po točke na' vroča tla v Cakovec, kjer so odigrali prvenstveno tekmo s Cakovečkim. Bolj-U napad železničarjev je odločil težko igro s 2:1 zase. Tekma je bila v splošnem zelo fatr; sodil Je zadovoljivo gosp. Deržaj iz Ljubljane.
Ostale nogometne tekme
OeUe: Olimp : Jugoslavija 5:0 (0:0). — Prv. II. razreda. Atletik SK : SK Hrastnik 8:2 (2:2). Prijateljska tekma brez velikega zanimanja. Atletik rez. r Triglav (Store) 7:0.
Zagreb: Hašk : Slavija (Osijek) 4:0 (2:0).
Beograd: Bask : Gradjanski 1:1 (0:1). Pokalna tekma.
Dunaj: FC Wien : Austria 4:2; Rapid : Hakoah 5:2; Admira : FAC 3:2.
Praga« Madžarska : Češkoslovaška 2:2 (1:2).
Budimpešta; Madžarska : Bolgarija 4:1 (4:0).
Nttrnberg: IFC NUrnberg ; Wacker
(Halle) 3:0. Trier: Zapadna Nemčija : Luksembur-
ška 6:1.	___
Rim: Juventus : Lazio 2:0; Torino :
Ambrosiana 1:0.
An vere; Holandska : Belgija 4:2, Izbirna tekma za svetovno prvenstvo.
Smuk s Triglava
V najtežji smučarski tekmi letošnje sezone, lOOO metrskem smuku, je zmagal član jeseniške Skale Ciril Pra«
ček v 6:28
Zg. Krma, 2-9. aprila.
Visoko gori pod Ržjo se je odlepila črna točka, drči po strmini, postaja večja. To je tekma naših najdrznejših smučarjev v smuku, ki zahteva od vsakega posameznika d ran ost in znanje.
Proga,
dobro markirana, vodi z pobočja Rti mimo RJavine to nato strmo dtoli proti Apnenici v dolino nad kočo v Zgornji Krmi. Start Je v višini 2300 m, cilj 1000 metrov nižje v Vrtači v višini 1300 m. Nato gre proga preko 6trmega žleba nai kočo v Zgornji Krmi na levo v pobočje Medvedmlce ter doli v Vrtačo. Gornji del proge vodi po dokaj odiprtem terenu s krasnim razgledom preko vsega Triglavskega pogorja.
Prvi del proge v odiprtem terenu Je dopuščal tekmovalcem, da so popustili vajeti svojim smučkam ter dosegli na nekaterih strmih mestih hitroeti do 70 kim Drugi del proge pa Je zahteval nekoliko več opreznosti, ker Je šla proga po kupl-ranem terenu' in visokogorskem redlkem gozdu.
Proga Je imela »tiri kontrole, ki so Jih morali tekmovalci paslrati. Markacijo proge Je oskrbel v teku 8obote vodja tekme' dr. Svigelj a tehničnim vodjo senuč. ki. Mojstrane Rabičem Maksom.
Takoj od starta je pokazal izredno lep stil Ljuban Mušdč, ki Je to strmino vse! v enem smuku. Med progo so se s svojo drsnostjo in sigurnostjo zlasti izkazali omenjeni Mušič, Praček in Lukiman. Slednji pa Je imel simolo v zadnjem delu proge, da je vzel smuk preveč ostro in ga Je pri tem vrglo v drevo, pri čemer si je poškodoval nogo.
V oilj tekmovalci niso vozili več s veliko brzino, ker Je solnce že dokaj omehčalo sneg. Vrste snega so se od starta
silno menjavale. Medtem ko Je bil sneg v gornjem delu proge še dovolj od nočnega mraza premrzel, je spodnji del proge omehčalo solnce. Zato je čas prvega na tem snegu odiličen. Pri boljših snežnih razmerah bi ga zboljšal še za eno ali dve minuti. Proga je bila dolga približno 5 km aH še več.
Tekma, pri kateri se je zbralo 15 naših najboljših smučarjev in bi jo lahko imenovali tekmo »kanorov«, je pokazala, da imamo med našimi smučarji res izborne tekmovalce. Vodstvo tekme je bilo v rokah dr. šviglja, ki je bil obenem starter. Startali so ob 10. v enominutnih presledkih. Sodniki na cilju so bili: Tavčar, Marsel in Delkin. Tekma je potekla v redu, točno in brezhibno, za kar gre zahvala SK Dovju v Mojstrani, ki je odlično organiziral vso prireditev. Podčrtati moramo tudi vzorno delo vedno agil-ne Mince Rabičeve in Maksa Rabiča, ki je bil tehnični vodja tekmovanja. Kot zdravniki so bili požrtvovalno na razpolago dr. Kajzelj, dr. Lunaček in dr. Milavec.
Vreme je billo prirediteljem izredno naklonjeno, saj je bilo ves dan sončno in lepo, tako da so smučarji in tekmovalci uživali krasote očaka Triglava in njegovih trabantov.
Rezultati so:
1. Praček Ciril (TK Skala, Jesenice) 6:28, 2. Mušič Ljubsn (Hašk, Zagreb) 7:08,
3.	Letner Ivo (Rapid, Maribor) 7:16.2,
4.	žnidar Emil (ASK Gorenje) 7:34.2,
5.	Stopar Rudolf, (MSK) 7:47, 6. Žinger-lin Rudolf (Maraton, Zagr.) 8:34.4, 7. Bervar Stane (Ljubljana) 8:52.1, 8. Fenedel Kari (SK Maribor) 9:57, 9. Senčar Lado (Ljubljana) 10:28.3, 10. Lakota Ciril (Dov-Je-Mojstrana) 11:10.2.
Prireditev Je vsestransko uspela in Je treba JZSS čestitati za tako lep zaključek letošnje izredno bogate sezone.
Table teniško prvenstvo
V tekmah za prvenstvo banovine so zmagali: v singlu dam Geržini-geva (Ilirija), v doubleu dam sestričnl Geržinič, v mixed-doubJeu Ger-žiničeva, v doubleu gospodov Weissbacher in Geržinič. — Med moštvi je prvi zagrebški Makabi pred IfuHJanskfm Hermesom.
Ljubljana, 29. aprila.
VCeraj ln danes se Je vršilo v dvorani Delavske zbornice prvenstvo naše banovine v table tenisu. Prireditev je zelo dobro organiziral ljubljanski table-teniški podsavez, turnir pa sta v splošno zadovoljstvo vodila gdč. Hani Geržinič in g. Grilnfeld. Kljub temu, da Je bilo to prvenstvo letos nekoliko pozno in že izven glavne table-teniške sezone, so vendar naši vodilni igralci pokazali temeljito znanje in so bile vse discipline v športnem pogledu na višku, žal je oba dneva izvabilo krasno vreme številne prijatelje tega športa v naravo, tako da so prišli v dvorano le najožji pristaši te panoge. Tudi tekmovalci se niso udeležili naj-številneje, bili pa so na stairtu vsi najboljši jugoslovenski igralci. Omenimo naj, da prihajajo Igralci iz Zagreba po vsakem turnirju v Ljubljani bolj in bolj prebrani, kar da mnogo misliti v prid ljubljanskih table-teniških igralcev. Tudi to pot niso mogli v raznih disciplinah ponoviti uspehov s Her-mesovega propagandnega turnirja; posebno pa Je odjeknila zmaga Ilirijanov Weissba-cherja in Geržiniča v doublu, kjer sta premagala dolgoletna državna prvaka Hexner-ja in Weillerja. Prvenstvo se Je delilo na sedem disciplin, ki so dale naslednje rezultate:
single dam:
1. Geržinič Neda (Ilirija) 4; 2. Hočevar Mira (Hermes) 3, 3. Cvenkel Slava (I.) 2, 4. Hočevar Vera (H.) 1 točka. Tekmovalo Je 5 igralk. Državna prvakinja Geržimčeva Je imela lahko delo, ker Dečmanova m nastopila. Izredno lep uspeh Je dosegla Cven-klova, ki je nastopila prvič in dokazala svoj veliki talent. Geržiničeva si je drive nekoliko izboljšala, pa tudi borbenejša je postala, tako da je upati, da se nam do svetovnega prvenstva razvije v odlično tekmovalko. Posamezne partije so se takole končale: Geržinič : Hočevar 3:0, proti Ven Hočevar 3:0, proti Cvenklovi 3:0; Hočevar Mira : Cvenkel 3:0, proti sestri Veri 3:0, Cvenklova : Hočevar Vera 3:1, Hočevar : Glavnikova 3:0.
MIxED duble
1. Geržinič Leo in Neda (I.) 3, 2. žiža-Cvenklova (I.) 2, 3. Zornada-Hočevarjeva (H ) 1 točka, 4. Nagy-Ravnikarjeva (I.). (Tekmovali so 4 pari.) Tej disciplini posvečajo (posebno igralke) tekmovalci veliko premalo pažnje. Tako so bile posamezne faze v partijah zelo lepe, pa zopet povsem začetniške, kar je posledica tega, ker se mixed doubli v klubih premalo trenirajo. Iziemi sta morda državna prvaka brat in sStra Geržinič, ki sta se tudi banovinsko prvenstvo priborila s premočjo.
DOUBLE DAM.
1 Hanl in Neda Geržinič (I.), 2. Putrle Hočevar (H.). Prijavila sta se samo dva »ara. V zmagovalnem paru moramo pohva-UU gdč. Hali, ki je v zadnjem trenutku vskočila namesto Dečmanove in dala -kljub temu. da je nad leto dni pavzii^a vsestransko odlično igro. Partija Je bi a prav živahna in zanimiva ter se Je končala z rezultatom 3:1.
single juniorjev
1. Weissbacher (I.), 2. Geržinič Leo (I.), 3. ln 4. Putrle (Reka) ln Marinko (h.).
(Startalo je 17 tekmovalcev.) Izjemoma sta na tem prvenstvu nastopila pri junior-jih tudi »prvorazredna« Geržinič in Weiss-bacher, ki sta med mladimi ambicioznimi tekmovalci napravila pravo zmedo. Vsak z ene strani tabele sta se približavala finalu in po vrsti premagala še zelo nerutinirane ovire. Dobro bi bilo, da bi tudi na državnem prvenstvu vsaj eden izmed obeh star-tal v juniorski disciplini in s tem prinesel tudi ta naslov v Ljubljano. Putrle in Marinko pa sta razen imenovanih sigurno najboljša juniorja. V predfinalu je Geržinič zmagal nad Putrlom z 2:1, Weissbacher nad Marinkom tudi z 2:1. Weissbacher pa se je revanžiral Geržiniču za poraz v singlu gospodov in ga v finalu odpravil z 2:0.
DOUBLE GOSPODOV
1. Geržinič-Weissbacher (I.) 3, 2. Hexner-Weiller (Makabi) 2, 3. Nagy-2iža (I.) 1 točka, 4. Nemec-Horvat (H.). (Tekmovalo je 9 parov.) Pomembna in nadvse lepa je bila zmaga ilirijanskega para, kateremu se je posrečilo premagati do sedaj najboljši jugoslovenski par. Finale partije dale te-le rezultate: Geržinič - VVeissbacher : Hexner-VVeiller 3:2, proti žiža-Nagy w. o.; proti Nemec-Horvat 3:0. Hexner-Weiller : 2iža-Nagy 3:1, proti Nemec-Horvat 3:0. žiža-Nagy : Nemec-Horvath 3:1.
SINGLE GOSPODOV
Ta disciplina ob uri še ni končana. V finale so se plasirali povsem nepričakovano Geržinič Leo, ki je v semifinalu zmagal nad svojim klubskim tovarišem Weissbacher-jem, dalje Drovenik in Nemec (Hermes) ter Hexner (Makabi). Presenetljivi so ti rezultati, če upoštevamo, da so izpadli odlični igrači Weiller, Horvath, žiža, VVeissbacher, Nagy, Kavčič in drugi. Tu odloča žreb, ki ni vselej naklonjen istemu. Razveseljivo je, da imamo v državi že okoli deset igralcev, ki so približno enako dobri. Vredno je omeniti žižo, ki ga na vseh turnirjih spremlja izredna smola; moral je nastopiti z bolno roko. Glede »smole« ne smemo prezreti niti Horvata in Maksimoviča. V semifinalu so se srečali: Hexner-Maksimovič 3:0, Nemec-Horvath 3:1, Drovenik-žiža 3:2, Geržinič Zornada 3:0.
PRVENSTVO MOŠTEV
1. Makabi, Zagreb (Hexner, Herškovič in Weiller), 2. Hermes (Kavčič, Nemec, Drovenik, Horvat), 3. Ilirija (Geržinič, Weissba-cher, žiža, Djinovski). 4. Reka (Lazar, Tič, Putrle). Makabi ja je tudi na tem prvenstvu spremljala izredna sreča. Ko je odpovedal VVeiller, je iznenadil mali Herškovič, ki je proti Rermesu in Iliriji rešil situacijo. Oba naša vodilna kluba sta imela pri žrebanju postav nesrečno roko. Ce bi bil Hermes v boju z Makabijem nastopil s Horvatom ali pa Ilirija z Nagyjem, bi bila končna slika gotovo drugačna. Zmaga Hermesa proti Iliriji je bila zaslužena in zelo lepa, vendar je rezultat nekoliko previsok. V predkolu je Reka premagala moštvo zagrebškega Cepina in se tako uvrstila med najboljše jugosiovenske table teniške klube.
(O končnih rezultatih neodigranih disciplin bomo poročali v prvi redni izdaji.)
čitaHe tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
TEDEN DNI FILMA
Na desni: Robert Montgomery in VFalter Huston v filmu MGM »Podmorski pekel« Na levi: študenti so izvabili Garretta v past
Zmagovita študentovska „Eurja"
Veliki film, ki pravkar teče v Ijubljan-«kem Elitnem kinu Matici pod imenom »Burja«, ima v originalu naslov: :»Revolu-cija mladine«. Povsod se bore mladi ljudje, napadajo in zmagujejo. To je zdaj njihov film; mladostni igralci so študenti neke ameriške visoke šole. Delo zasluži vso pozornost, je umetnina slavnega režiserja Cecila B. de Millea, stvaritev Paramounta, ki je zopet enkrat pokazal, kaj zmore in kako zna postreči sodobnemu svetovnemu občinstvu.
Mladina, prežeta od vneme za pravičnost in svobodo, podira stari pravni sistem, ki je ne more več zadovoljiti. Mladina sama pograbi za vajeti — mladina sama ulovi zločinca, ki terorizira vse mesto, a ga sodišča po besedah trhle zakonodaje ne morejo obsoditi. Mladina sama mu izsili priznanje in reši sebe in mesto in s tem tudi vso domovino tistih žalostnih razmer, ki so že kar strahotno neznosne. Mladina ruši sodno dvorano, odpihne debeli prah s pandekt in kodeksov in vendar enkrat pulti v zatohle uradne sobane nekaj svežega raka.
Garret, »kralj« podzemlja
V fimu kar grmi proti ameriški justici. Kdor ni živel v Ameriki, si pač ne more ustvariti niti približne sodbe o ondotnih razmerah ki stresajo države kakor mrzlica. Tam vlada ulica in podzemlje, javni red je brez moči, zlu ne more do korenine. Prej je bilo v najbudnejšem razvoju tihotapljenje alkohola, zdaj ga je nadomestil nov val kriminalistike: ugrabljanje. Podzemlje je država v državi. Kdor njemu ne plača tributa, ni varen lastnega življenja.
Vsebina? Ta se ne da povedati s kratko mlčno zgodbico. RUm je treba videti, ker šele v mojstrski režiji in igri zaživi tudi dogajanje. Majhen študentovski krojaček v vseučiliškem mestu se krčevito upira tiraniji podzemlja. Ker ne mara plačati tributa, pade ustreljen po razgovoru z voditeljem gangsterjev, Garrettom (glumi ga Charles Bickford). Zaman je krojaček vedno povpraševal ves obupan: »Ali je to svobodna država?« — študent Stevens Smith (Richard Cromvvell) je bil priča te-
Ipanska nevesta iz filma »Uspavanka«, v taterem je Doroteja VVieck nastopila prvič pri Paramountu
ga umora. Po ameriškem običaju ga za en dan izvolijo za državnega tožilca. Zarjaveli sistem, zaprašeni paragrafi, farsa pravosodja —vse je očitno. Toda Garrett ima dovolj prič, ki mu zvesto izpričajo alibi. Slepilna dialektika advokata iz podzemlja poruši Stevensov napad. In tako zločinca ni mogoče prijeti. Zdajci pa študentje sami povzamejo iniciativo in vdero v levji brlog, da si poiščejo dokazov. Eden izmed študentov pade ustreljen. Garrett zna spretno odvrniti sum umora na ustreljenčevega prijatelja. In kako zdaj zarotniški študentje vzamejo gangsterja Garretta na piko, kako ga lovijo v divji vnemi z avtom — vse to je podano v takšnem tempu, da postane občinstvo sobojevnik študentov, odobrava najprej z globokim oddihom, potem pa z glasnim pritrjevanjem.
Nato: velik študentovski zbor v propadli tovarni, kjer sodijo zločincu Garrattu. Brutalni način sodnega postopka izvršijo študentje s še odločnejšimi sredstvi, da bi dosegli uspeh. Meja senzacije je dosežena. Zločinec prizna, mladina je zmagala, njen triumf oznanja koračnica: »glory, glory, glory...«
Silni tempo, ki vlada v tem močno ten-denčnem filmu, je svojstvo režiserja Cecila B. de Millea. Vsak prizor je kakor pribit. Epizodice, kakor na primer iskanje manšetnega gumba pri gansterjih, so čisto enostavne, pa vendar tako spretno uvrščene v dogajanje, da tudi one potegnejo za seboj. Izbor študentov je specifično ameriška zadeva, zlasti tudi v pogledu rase. Izdajalec je podan kot tepec, a je vendar študent — tudi to gre na ameriški konto. Lepa dama v tem filmu (Judith Allen), ki glumi pogumno študentko, je za svojo vlogo sicer nekoliko preveč zrela, vendar pa je njena velika scena s Tole-dom (Bradley Page) izvrstna.
Film ni od včeraj in od lani, temveč je čisto sodoben; posega v vladavino gangsterjev, ki še nikakor ni zrušena. Saj je še pravi čudež, da se podzemski svet ni zahvalil režiserju ali igralcem s kakšno kroglo. To bi za Ameriko ne bilo nič čudnega. Izdelan je film po povesti Bartletta Cor-macka in njegov idealni apel je: Dajte mladini, kar je njenega! — Vsem pa velja priporočilo: Pojdite in poglejte!
Film je dolg 2334 metrov, prvovrstno fotografijo je oskrbel Peverell Marley. Kaj naj še pripomnimo? Le to, da je film doslej zmagal vsepovsod v evropskih velemestih.
Tito Schlpa v „Ljubavnem tangu"
Kar je slavnejših tenorjev na svetu, vsak od njih se rad poizkusi v zvočnem flimu. Prav! Saj je po svetu nešteto ljubiteljev lepega petja, ki brez posredovanja z zvočnim filmom prav gotovo nikoli ne bi spoznali proslavljenih pevskih umetnikov. V kratkem nas bo na ta način posetil v LJubljani glasoviti tenorist Tito Schipa. Mož je na višku slave. Po rodu je španjolec, a angažiran je na newyorški operi Metropolitan in na milanski Scali. Umetnik, ki se sicer kreta samo v velikih opernih delih, izvrstno glumi in poje v svojem prvem zvočnem filmu »Tango ljubezni«. Vsebina je zabavna, k čemur pripomorejo sami dobri soigralci in komiki.
Slavno Hauptmannovo dram»ko pesnitev
»Hanikina pot v nebesa« je Thea v. Harbou predelela za govoreči film. V nemem filmu je Hanika že šla svojo pot, film je bil zelo lep in uspešen, toda razen zvoka in govora je filmska tehnika odslej že toliko napredovala. da bo novi film nasproti prvemu gotovo ko luč nasproti senci. Vlogo Hanike bo igrala 11-letna Inge Landguto-va, ki je že nekajkrat nastopila v manjših otroških vlogah.
Sylvia Sidnejr, ki jo poznamo po krasnem uspehu v vlogi »Madame Butterfly«, glumi glavno vlogo v velikem filmu Paramounta: »Beg pred včerajšnjim dnem«.
Delavski In kmečki upori na Goriškem in okrog Pulja
Beda, ki vlada v veej Italiji in ki bi je, sodeč po poročilih fašističnih listov o vedno novih velikih uspehih režima, o padanju nezaposlenosti, o izboljšanju v industriji, trgovini in vse povsod, Italiji nihče ne prisodil, prihaja polagoma do vrhunca. Iz tarantske pokrajine, iz okolice Barija, iz Abrucov in drugod prihajajo vedno znova malo verjetne in vendar ne demantirane vesti o demonstracijah nezaposlenih delavcev, o uporih kmetov, ki jih davčna oblastva celo a pomočijo oborožene stile, mili-čarjev in karabimjerjev, tirajo z njihove posesti in jim rubijo njih borno imovino.
Sporadično je prišlo tudi na Primorskem, čeprav je režim v teh naših krajih že spričo političnih in narodnostnih sporov še mnogo strožji ko drugod po Italiji, do takih uporov in spontanih protestnih zborovanj delavcev, ki že leto ali dve niso prišli niti do najmanjšega zaslužka, ali pa žena in otrok, ki so glasno zahtevali kruh. V zadnjem času pa so se pričeli tudi ljudje tod vedno bolj pogostoma upirati in demonstrirati. Niti oborožena sila jih ni več zadržala. Ljudje so vedeli, da jih bodo potem posamič po zaprli in kaznovali, toda sila in pomanjkanje, kl ju je zakrivil v veliki meri pred vsem brezvestni režim, sta že davno premagala njih strah pred ječo in njih čut, da je nepošteno, kar je proti zakonu in državni oblasti.
Poslednji taki dogodki so se pripetili, kakor poroča »La Liberta«, v Gradišču, v sosednem Zagraju, v Solkanu, v Koritnlci pri Bovcu in v Kavranu pri Puli. V Zagraju so nezaposleni delavci priredili viharno protestno zborovanje, s katerega so poslali posebno delegacijo k podeštatu, ki je zahtevala od občine posebnih podpor za ljudi, ki so že več ko tri mesece nezaposleni in zaradi tega ne prejemajo več rednih podpor. Podeštat je pozval na pomoč karabinjerje, ki so medtem mirili ljudi, in na mestu odredil aretacijo cele deputacije. Ko so ljudje izvedeli, da so njihove odposlance aretirali in skrivaj odvedli v zapore, 30 navalili na karabinjersko postajo in karabinjerje prisilili, da so jih takoj spet izpustili. Slične demonstracije Je vprizori-lo na stotine delavcev tudi v Gradišču in v Solkanu pri Gorici.
V Koritnici pri Bovcu je bil zadnji po-
vod kmečkim protestom ta, da je oblast obsodila nekega kmeta na 400 lir globe, ker svojega sina ni pošiljal k obveznim pred-vojaškim vajam. Dosedaj so take kazni običajno znašale po 50 lir. Ker pa prizadeti kmet ni niti hotel niti mogel plačati tako visokega zneska, so se nekaj dni kasneje zglasili na njegovem domu davčni izterjevalci v spremstvu večjega oddelka obmejnih miličarjev in mu zaplenili vso hišno opremo. Ljudje, ki so se že prej zgražali zaradi tako visoke kazni, so se tedaj silno razburili. Prišlo je do hudih incidentov in spopadov z miličniki, ki so bili oboroženi do zob. Zato so ti končno tudi premagali uporne kmete in jih večinom zaprli. Po nekaj dneh so bili nekateri Izpuščeni iz zaporov, vendar so njih voditelje še nadalje pridržali v preiskavi in jih bodo prej ali slej postavili pred sodišče.
Tudi v Kavranu v bližini Pule bi bili morali davčni organi v spremstvu miličnikov izvršiti več rubežni. Pri nekaterih posestnikih so zares zaplenili nekaj pohištva. Ko pa so vaščani izvedeli, da rubijo po vasi kar na debelo, so se naglo zbrali in uprli ter spočetka miličnike celo pregnali }z vaai. Sledile pa so izredne represalije in mnogo Kavrancev je moralo v pulske zapore.
p— V bližini ftent Vid« na Vipavskem,
tik ob novi vojaški cesti, ki Je speljana na Nanos, gradijo novo vojašnico. Kmetom so pred meseci odvzeli več zemljišč, za katera Jim do sedaj Se niso plačali nikake odškodnine. Na tem terenu so pričeli te dni graditi že temelje več novih stavb. V vojašnici, ki jo nameravajo dograditi Se letos, bo nastanjen neki alpinski ali bersa-glierski polk.
p— V Gorici so policijski agenti pretekli torek zvečer nenadoma izpraznili kino »Vittoriac, kjer je varletejska družba »Ra-taplan« baš izvajala svoj program. V krajšem kupletu so igralci zasmehovali tudi Avstrijo, nekdanjo največjo sovražnico Italije. ki se je pa sedaj na lepem prelevila v Mussolinijevo varovanko. Občinstvo, ki je baš zaradi tega kupleta kar drlo v kino, je moralo nemudoma zapustiti dvorano, igralce so vse po vrsti aretirali, kino pa za tri dni zaprli. Tržaški listi so objavili o tem kratek komunike, v katerem
pa. pravega povoda policijskim odredbam, kl so v Gorici Izzvale veliko pozornost, niso amell objaviti.
p— V Lonjerju bodo v kratkem otvorili novo dečje zavetišče, kl ga bo upravljala znana poitalijančevalna družba »Italia Re-denta«. Občina je v ta namen stavila dražbi že na razpolago posebno stavbo in je nakupila tudi potrebno opremo. V stavbi se vršijo sedaj potrebna adaptacijska dela. Zavetišče dobi tudi svoje igrišče. »Po-polo di Trieste«, ki poroča o tem, pripominja, da, je bil že skrajni čas, da se tik pred vratmi Trsta končno poskrbi za primerno italijansko vzgojo tujerodne dece.
p— V Idriji pripravlja rudniška uprava nove redukcije plač vsem rudniškim nameščencem. Pri tem se sklicuje na znižanje plač državnim uradnikom in drugim uslužbencem ter na pocenitev življenjskih potrebščin. Kakor poroča »Istra«, so pred kratkim odpustili z dela v rudniku 150 rudarjev, tako da jih je sedaj zaposlenih okrog 700. Pred vojno je bilo v idrijskem rudniku zaposlenih nad 1400 rudarjev. Poročenim rudarjem in njihovim družinam pomagajo v prvi vrsti tako, da jim dajejo dnevno nekaj hrane.
p— V Tržiču je spet nekaj dela, vendar še od daleč niso zaposleni vsi tisoči delavcev kakor nekdaj, in še ti delajo po dva tedna, nakar jih zamenjajo drugi. V ladjedelnici grade sedaj tri manjše ladje, dve motorni potniški ladji za neko poljsko pa-roplovno družbo, ki ju bo postavila v promet na progi Gdynia-Severna Amerika, in petrolejsko tovorno ladjo za neko angleško družbo. Toliko več dela pa ima tržiška tovarna za letala, ki izvršuje že od vsega svojega početka zgolj vojaška naročila. Do sedaj je zgradila okrog 300 letal. Med njimi je pičlo število civilnih športnih in potniških letal.
p— V I*tri so kmetom spet razdelili nekaj posojil na podlagi znanega dekreta iz lanskega leta. Kakor znano, daje ta posojila Beneški zavod za zemljiški kredit. Posojila so po 7 od sto, trije odstotki pa se plačujejo iz posebnega državnega fonda. Do konca preteklega leta je dal omenjeni zavod istrskim kmetom okrog 600 posojil, do konca t. m. pa jih je bilo izdanih še nekaj manj ko 500. Vsa ta posojila naj služijo konsolidaciji obupnih razmer, v katerih se je znašel istrski kmet, ko je koncem preteklega desetletja pritisnila gospodarska kriza, ki so jo v Istri zaradi nevzdržne konkurence italijanskih trgovcev z oljem in vinom občutili še posebno hudo. Fašistične oblasti pa so vso to obnovitveno gospodarsko akcijo izrabile v svoje politične namene. Vsak kmet, ki zaprosi za tako posojilo, mora biti fašist ali pa vsaj član dopolavora in mora vso svojo deco vpisati v Balillo. Posojila so bila v zadnji volilni kampanji tudi izdatno propagandno sredstvo, kateremu ni mogel odoleti noben istrski kmet, saj je bila vsa njegova usoda odvisna od tega denarja. Posojila so hlpotečna in znašajo po 500 do 10.000 lir.
p— V Lisjakih pri Rihemberku je bil pred tremi leti izvršen strašen zločin. Fr. Kerkoč 38 let star kmet. je koncem marca 1. 1931. nenadoma izginil. Karabinjerji so ga tri leta zaman iskali. Pred dnevi pa sta bila na lepem aretirana nekdanja Kerkoče-va zaročenka 23-letna Marija Dorn in njen 58 let stari oče Anton. Po dolgih zasliševanjih sta priznala, da sta Franceta Ker-koča s sekiro ubila, njegovo t truplo na njivi zakopala, kasneje pa spet odkopala, ga razsekala in zažgala ter nato njegove ostanke razmetala po njivi.
Iz akvaristove torbe
O redkejših ribicah ln drugo.
Sedaj, ko so se vode že »ogrele«, je pač vsakemu akvaristu omogočeno, da se poda v plitve jarke in potoke po raznovrstne vodne živalce in rastline. Opozarjam akvariste zlasti na dve ribici, ki ju redkeje srečujemo, a to sta balkanska polza-ča (Cobitis balcanica Karam.X o kateri sem že kratko poročal, in pa vretenec aH upiravec (Aspro streber Sieb), ki spada v rod ostrižev. Da bi ju oni, ki se zanju zanimajo, lahko spoznali, naj služi naslednji opis.
Balkanska polzača se razlikuje od navadne polzače po tem, da nima na gornjem delu korena repne plavuti majhne črne pege. Balkanska polzača se razlikuje tudi po risbi na telesu od navadnih polzač. Tako n. pr. so pege, ki so nanizane v sredini bokov, od škrg do repa, malo bolj razmaknjene kakor pri navadni polzači, črti pikic pa, ki sta nadaljevanje črnih črtic od gobčka preko očes in ki tvorita pri navadni polzači nekako mejo med hrbtom in boki, sta pa Je kratki in za njima se vrste temnorjave večje maro-ge tik od pobočnih pegic preko hrbta k pegam na nasprotni strani. Zaradi tega se nam vidi balkanska polzača ob bokih marmorirana, navadna polzača pa ima, kakor že rečeno, na vsakem boku po eno vrsto peg in po eno vrsto pikic. Poleg balkanske polzače sem našel še neko drugo vrsto, ki je sicer navadni polzači zelo podobna in ki ima tudi črno piko na repnem korenu, samo da sta bočni pegi združeni v progo (kakor pri činklji), ki jenja nad podrepno plavutjo, od tod do repne plavuti je pa nekaj peg. Ker je profesor Karaman, kateremu sem poslal svoječas-no balkansko polzačo iz naših voda na ogled, izrazil željo, da mu pošljem kakih 10 balkanskih polzač, sem jih tudi preko zime iskal, vendar zaman. Nedavno sem pa vlovil 3 lanskoletne mladiče, v maju in juniju in sploh v poletju, ko polže polzače nemoteno po dnu, pa ne bo težko jih vloviti kjerkoli v bistrih potokih in jarkih. Drugo ribo, za katero se zanima, je pa že omenjeni vretenec, ki je tudi v Ljubljanici, kar je sicer tudi v knjigi »Ribe v slovenskih vodah« omenjeno. Vretenec ima navadno pet temnih počeznih malo poševno ležečih prog in zelo velike trebušne olavuti, ki so tik pod prsnimi in na katerih počiva. Ker nas spominja po risbi telesa, po sunkovitem plavanju in po načinu življenja na kapeljna. opozarjam akvariste zlasti na zelo tenek vre-tenčast rep in na podolgovat trup, po katerem se razlikuje od kapeljna. -- V raznih vodah Slovenije bi se morda 3e marsikaj našlo. Vsi smo poklicani, da utrdimo najdišča bolj redkih rib. kakor se n. pr. razni ploščiči. okunj, smuči, belice in prej omenjene ribe. Akvarist pa. ki se bavi z ribicami tudi na znanstveni podlagi, utegne koristiti znanosti s 6vojimi konstatacijami.
Ljubitelje domačih vodnih rastlin opozarjam ponovno na plavajoči vodni mah (Riccia fluitans). To so majhni rogovila-
sti samostojni listi, ki se združijo i ogromnih količinah, pokrivajoč vodno gladino. Ko sem zadnjič akvariral severno vasice Bevke, sem ugotovil nič koliko mahu, med mahom sem pa našel lepe. svetlo zelene mešinke. Ker sta obe rastlini mični, se izplača akvaristu izlet k Bev-kam, tja k jarkom, ki so ostali po rezanju šote. Obe spadata v skupino plavajočih rastlin in dobivata razne mineralne snovi neposredno iz vode. Pri ostalih rastlinah, ki se vkoreninijo in ki jih vsajamo v akvarij, je pa stvar naslednja: Ker se v akvarijih voda načelno ne menja, bi rastline omenjene snovi kmalu porabile, a kdo in kaj naj jih v vodi nadoknadi? Izmet rib in odpadle liste, ki vsebujejo nekatere snovi, moramo odstraniti, sicer primanjkuje kisika. Dežka ni v sobi! Kaj torej? Evo zemlje, ki je glavna rezerva za take snovi. Zmes gozdne ilovnate barske zemlje in neoprane mivke nam nadoknadi snovi kakor so žveplo, železo kalij, kalcij, magnezij itd. Ker smo ravno na začetku sezone, opozarjam zlasti začetnike, da poskrbe za redilno zemljo v akvarijih, na katero vsujejo oprano mivko; 2 cm debela plast mivke zadostuje. V zemlji se rastline bujno razvejejo, listi postanejo dolgi in široki, absorbirajo zaradi tega tudi mnogo ogljikovega dvokisa, kateremu vzamejo ogljik, kisik pa vračajo vodi. ribice se pa dobro počutijo — kar je glavno.
Kdor si želi navodila o urejevanju in negovanju akvarijev in izberi ribic in rastlin, naj se obrne name. ki jih mu bom dal brezplačno in drage volje. O. S.
Ali si že član „ Vodnikove družbe"?
Doroteja \Vieck kot Ivana v Paramounto vem filmu »Uspavanka« Mae \Vest
f*R>a	. OH".0«I . il««NO r*** - M£OAtl.i.* O O«
.""*-■■ '. r, ..	. — ■
R1VOLI

s A v.o N c n ž M E POUDRE
R O U S E r a n o
i '
k ..

LEPOTA JE BOŽANSKA ISKRA
t }m(, k4 jo mora ona vedno netiti io j« nikdar n« zanemariti. £ena mora prou-Seresi mmet-doM, po kateri pridobi sredstvo, ia ohrani to bosansko iskro. Upora bljajte
FARD DE RIV0LI. Po je prijetno parfumi ira no rdečilo. ki daje -na-ienm obazu prekrasno barvo, ki spominja n« lep evet aM na zre! sad. Dobiva se v najlepših barvah Fr«mboi«e. Brunnette, Rose Cora.il, Rose ponc blond, Mendarinein Rouge de Soir. Dobiva s« povsod za ceno 10.— Din. a kjer ni ca zalogi, jo vam pošlje PARFUMERIJA IN KOZMETIKA RIV0U francosko skladišče, Osijek. Brezplačno ■vem pošljemo naš cenik ia katalog za polepšavanje.
Mali oglasi
ftJSBBBBM
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din. Eeto poceni ae oMečete
pri Preskerju
t Ljubljani. Sv. Petra cesta »t. 14.	133-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestvo
prodam r Spodnjem Vefle-vlaku pri Ptuju, obstoječe is stanovanjske hiše z 2 stanovanjema, gospodarskega poslopja. 14 ki lov poeeatva fe-ventnelno od dam tud< manj oraJov pri biti). Razen tega so na prodaj todJ posamezne paro«]«, ka k mr njive, trav cmU Id gozdovi. Pojeonl-i« daj« Breti&ič Alojz.
PtoJ.	14483-20
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško kolo
z ori-gica1! Torpedo poceni naprodaj v Dvor&kovi nlici štev. 3. I. nadstropje levo.
13391-1!
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek V< Din.
Telefon 2059
Premog jTJ^ Karbopakete 5C drva in koks * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Urejuje Davorin Ravijen. izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jesene*. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani