/z Domoznanski oddelek 37 ISKRICE IZ 2011/2012 37.091.8(497.4Gorišnica) 6018282 ,1 •v 1 z" ^4 COBISS e ČASOPIS OS GORIŠNICA, DCCCMBER 2011, ISTNIKI, ŠTEVILKA 1, NAKLADA 500 UVODOV /■ '4 POZDRAVLJENI, V ' spet so prišli mrzli dnevi, ki so pre- 71! I lM\\\Yv gnali tople, sončne dni in naznanili \ \ zimo ter z drobcenimi snežinkami pre-krili pokrajino. Otroci že nestrpno C-f ' J pričakujejo Božička, v kuhinjah pa že --f diši po božičnih piškotih. A S' ■ '' A''s. V Ponosni smo, da vam lahko predsta- A vimo prvo številko našega šolskega ča-sopisa Iskrice iz Gorišnice. Zanj smo se odločili predvsem zato, da bi vam predstavili življenje na naši šoli in vrtcu. Ogromno je dogodkov in zanimivosti, ki bi jih želeli deliti z vami. In kaj boste lahko prebrali v prvi številki? Izvedeli boste nekaj več o našem novem ravnatelju, kakšne rezultate je dosegla odlična šahistka Alja Janžekovič, kaj mislimo o vrednotah, predstavili bomo tudi nekaj knjig, ki jih boste lahko v zimskem času vzeli v roke, malo mV> Xx> .\\\vx se bomo nasmejali, rešili križanko, prebrali različne prispevke, ki so jih pripravili učenci od 1. do 9. razreda, pokukali pa smo tudi v vrtec... To pa še ni vse. Na tem mestu bi se še posebej radi zahvalili naši mentorici Klementini Lindič in učiteljici Mateji Matjašič, ki sta nam ~ svetovali in pomagali pri izdelavi Iskric > iz Gorišnice. /I -Z. Želimo vam lepo, zanimivo ter zabavno 'r branje. Vesel božič in srečno novo leto! / »Petsto pevcev, oblečenih v majice sončnih barv, je stopilo na stopnice za pevski zbor v Cankarjevem domu. Ves dopoldan in popoldan so potekale vaje in generalka za veliki dogodek, ki je bil napovedan za 18. uro ...«je povedala naša zborovodkinja. Ta čudovita pevska izkušnja nam bo ostala vedno v spominu. Bilo je izjemno doživetje! i < Glavna urednica: Eva Šalamon Urednici: Tjaša Horvat in Ema Hunjet fr v TRETJEŠOLCI SO RAZMIŠLJALI IN UGOTAVLJALI, KAJ JIH OSREČUJE. POKUKAJMO V NJIHOV SVET... Najbolj sem srečna ... Ko me prijatelji razveselijo, ko dobim darilo, pa tudi ko ima mamica čas in se igra z mano. Karolina Cvetko, 3. b Ker imam veliko prijateljic, ki jim lahko kaj povem, pa tudi, kadar grem z babico v toplice. Zoja Vesenjak, 3. b Ko mi kdo kaj podari ali grem na izlet z družino ali ko se igram s prijateljicami in prijatelji. Jana Geč,3.b Ko so počitnice, ker se lahko več igram s prijateljicami, ker sem lahko več z živalmi in grem jahat. Srečna sem tudi, ko gremo s skavti na izlet, ko prideta mamica in očka iz službe in če mi kdo kaj prinese. Julia Sok, 3. b Ker imam najboljšo prijateljico, pa tudi ko se z družino igramo družabne igre in me kdo potolaži, če mi je hudo. Ela Kolarič, 3. b Ko dobim darilo za rojstni dan ali kakšen drug praznik, pa tudi če mi kdo pomaga. Srečna sem tudi, ko mi kdo pove, kakšna sem bila, ko sem bila majhna. Lucija Borak, 3. b Ko dobim darilo, se družim s prijateljicami, postavljamo smrekico, ko so prazniki in ko grem h komu na rojstni dan. Blanka Trunk, 3. b Ko sem zdrava ali ko praznujem rojstni dan, pa tudi ko dobim kakšno novo prijateljico, ki mi lahko pomaga. Ana Erhatič, 3. b Ko so počitnice in gremo lahko v toplice, pa tudi ko so ostali srečni in zdravi. Srečna sem tudi, ko jemo mojo naj ljubšo hrano. Zala Geč, 3. b Ko grem h komu na rojstni dan in če gremo z družino na izlet. Srečna sem tudi pri babici in če se igram s prijatelji. Neža Geč, 3. b ISKRICE IZ GORIŠNICE Najbolj sem srečen ... Ko prideta božiček in dedek Mraz, ker dobim veliko daril. Srečen sem tudi, ko imam rojstni dan in če se z družino odpravimo na izlet. Tilen Zrnec, 3. b Ko lahko plezam po drevesih in najdem kakšno ptičje gnezdo, pa tudi ko se igram s psičkom. Marko Strelec, 3. b Ko kaj dobim, ko gremo na izlet, kadar je kakšen praznik in če komu pomagam. Matic Zidarič, 3. b Ko grem na morje in ko se igram s prijatelji. Srečen sem tudi, ko imam rojstni dan in mi kdo kaj prinese. Tadej Vidovič, 3.b Ko gremo z družino v toplice in na morje, ker se zelo rad kopam, pa tudi če grem k prijatelju, ker se z njim igram. Rene Fistravec, 3. b Ko zmagamo na tekmi, ko gremo v kitajsko restavracijo in če gremo po nogometni tekmi na pico. Rene Murkovič, 3. b Ko imam rojstni dan in mi prinesejo kakšno darilo, pa tudi ko gremo na izlet ali če se kdo igra z mano, da nisem sam. Luka Černesl, 3. b Ko imam rojstni dan in dobim veliko daril. Teo Korpar, 3. b Ko gremo s sošolci na končni izlet, ko kaj praznujemo in če dobim slučajno kakšnega novega prijatelja. Anže Petek, 3. b Ko imam rojstni dan in ko je božič, da dobim veliko daril. Srečen sem tudi, ko mama skuha testenine. Timotej Krajnc, 3. b Ko praznujem rojstni dan in za božič, ker dobim darila, pa tudi, ko gremo na kakšen izlet in na počitnice. Jan Bezjak, 3. b Ko dobim darila za kakšen praznik in ko gremo na morje. Urban Tement, 3. b Ko gremo na morje in v toplice, ker se zelo rad kopam. Patrik Škofič, 3. b Odgovore smo zbrale: Jana Rajh Plohl, Eva Šalamon, Bijanca Toplak SAHISTKA ALJA JANŽEKOVIČ Mlada šahistka Alja Janžekovič, stara 12 let, je v svojem kratkem življenju usvojila že veliko lepih dosežkov na različnih področjih. Prav zaradi teh dosežkov vam jo želimo predstaviti. Z letošnjega evropskega prvenstva Kdaj si začela igrati šah? Šah sem začela igrati pred osmimi leti. Katera je tvoja najljubša figura? Najraje imam skakača, ker se premika v črki L. Kaj pa barva? Bela! Kdo te je navdušil za igranje te igre? Največ zaslug imata moji starejši sestri, ki sta že prej igrali šah. Zakaj sploh šah? Ker tako spoznavam veliko prijateljev po vsej Sloveniji, ki prav tako premikajo šahovske figure, pa še sprostim se zraven. Si že kdaj izgubila kakšno partijo? Seveda, tudi to je del igre. Ali se zraven šaha ukvarjaš še s kakšno dejavnostjo? V šoli igram še rokomet, včasih pa sem hodila tudi h gimnastiki in v manekensko šolo. Kdo je tvoj vzornik? Paul Morphy. Kolikokrat na teden treniraš? Treninge imam trikrat tedensko. Kako usklajuješ svoje šolske obveznosti s treningi in tekmovanji? Včasih izpustim kakšen trening ali grem hitreje domov. Ce pa imam tekmo-vanje, to povem učiteljem kakšen dan prej in mi tako opravičijo. Na koliko in kakšnih tek--o/\ movanjih si že igrala? Tekmovanj ne štejem več. Igrala sem vse od regij-skih, področnih, državnih posameznih ali ekipnih tekmovanjih, pa tudi na raznih turnirjih ter ligah. Le- tos sem bila tudi na evropskem prvenstvu. Kaj pa tvoj največji dosežek? Letos februarja, ko sem bila druga na državnem prvenstvu. Letos si bila tudi na evropskem prvenstvu. To je res velik uspeh. Zaupaj nam kakšno podrobnost. Sam dan na tekmovanju poteka približno tako: zgodaj zjutraj se zbudiš, imaš priprave na partijo, ki trajajo od ene do dve uri, potem imaš približno eno uro prostega časa, ki ga lahko izkoristiš za kopanje in podobno. Sledi kosilo in nato partija, ki traja približno štiri ure. Po končani partiji sledi še analiza partije in nato prosti čas do večerje. Za konec pa želimo slišati še, kakšni so tvoji načrti za prihodnost. Rada bi postala velemojstrica in se kdaj udeležila tudi svetovnega prvenstva. Z Aljo smo se pogovarjale: Nika Geč, Nuša Mendaš, Sara Kukovec, Tjaša Vajda in Nika Kolenič m &&&&&&&&&&& && & *-» » GOSPODOM RAVN 1. Na kratko se nam predstavite. Kot veste, sem Milan Šilak. Star sem 33 let, po poklicu pa profesor matematike. Moja družina šteje pet članov. Sinova obiskujeta prvi razred, hči pa hodi še v vrtec. Stanujem v sosednji občini Dornava, v kraju Mezgovci ob Pesnici. Moje dosedanje udejstvovanje je naravnano na vzgojno-izobraževalno področje in vzgojno-izobraževalni proces, s predanostjo organizacijskim ciljem, skladno z interesi učencev in njihovimi dolgoročnimi koristmi. V preteklosti sem tako deloval na različnih nivojih vzgoje in izobraževanja. Od leta 2005 pa do 31.8. 2011 sem poučeval na OŠ Gorišnica in OŠ Markovci. Zraven tega sem od leta 2001 poučeval tudi na Ljudski univerzi Ptuj, zadnja 4 leta pa sem tudi inštruktor na GEA College v programih ekonomist, komercialist in računovodja pri predmetu poslovna matematika s statistiko. Zadnja 3 leta sem aktivno sodeloval s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani ter Inštitutom za robotiko in avtomatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. V mandatu 2006-2010 sem bil podžupan Občine Dornava, predsednik odbora za šolstvo in kulturo, član odbora za javne finance ter predsednik Sveta OŠ Dornava. 2. Kdaj ste najbolj zadovoljni? Najbolj sem zadovoljen takrat, ko vse teče po načrtu, v skladu s pričakovan- 3. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Vloga koordinatorja med vsemi vpletenimi pri organizaciji dela in življenja šole. 4. Zakaj ste se odločili za delo ravnatelja? Sem človek, ki rad sprejema izzive. Za mesto ravnatelja sem se odločil, ker ILAKOM se zavedam, da je vodenje šole zelo odgovorna in zahtevna naloga, ki zahteva človeka, predanega šoli z dušo in srcem. Menim, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami veliko pripomorem k temu, da bo OŠ Gorišnica še naprej uspešna na vseh področjih svojega delovanja. 5. Kaj menite o učencih naše šole? Glede na rezultate, kijih dosegajo naši učenci, sem mnenja, da se učenci dobro zavedajo, da so za svoj lastni razvoj in napredek odgovorni tudi sami. To je seveda zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešnost vsakega posameznika, ni pa edini. 6. Kaj pa o učiteljih? Živimo v času, ko so pričakovanja učencev, staršev in vseh zaposlenih na šoli velika. Menim, da se naši učitelji dobro zavedajo svojega poslanstva in se tako uspešno soočajo z izzivi, kijih ponuja današnji čas. 7. Kako poteka vaš delovni dan? Moj delovni dan se začne med 6.30 in 7. uro. Najprej je potrebno pregledati načrt dela, ki si ga en dan prej zastavim za naslednji dan in nato lepo po vrsti. Je kar veliko aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti tekom dneva in se od dneva do dneva tudi razlikujejo. Delovni dan se zaključi zelo različno. Odvisno je predvsem od zadanih nalog. Običajno zaključim z delovnim dnem nekje med 15. in 16. uro. 8. Vemo, da se lahko na naši šoli še marsikaj stori. Nam zaupate, kaj nameravate na naši šoli storiti v naslednjih letih? V svoji viziji vodenja šole dajem velik poudarek razvijanju učenčevih osebnostnih sposobnosti in postavljam učenca v ospredje vzgojno-izobraž-evalnega dela. Velik poudarek bo tudi na zdravem načinu življenja in medsebojnih odnosih na vseh relacijah. Zraven tega bom seveda skrbel, da bo naša šola šla v korak s časom na vseh področjih svojega delovanja. 9. Kaj delate v prostem času? V prostem času se predvsem posvečam svoji družini. 10. Kateri sta vaši največji vrednoti? Poštenost in delavnost. 11. Kaj pa vaš moto? Nič se ne zgodi samo od sebe in brez smisla. Tudi hude posledice niso brez smisla. Vse to je za tvoje srce in za tvojo zavest priložnost za učenje. In pa seveda "Za dežjem vedno posije sonce." Hvala za vaš čas in veliko uspeha pri vodenju naše šole. Dea Kovačec, Bijanca Toplak, Nika Bedrač, Neli Cvetko SOLSKO TEKMOVANJE IZ NEMŠČINE V četrtek, 17.11.2011, jev prostorih šole potekalo šolsko tekmovanje iz znanja nemščine. Na tekmovanju je sodelovalo šest učencev iz 9. razredov. Kar petim je uspelo usvojiti bronasto priznanje, in sicer Alenu Muhiču, Poloni Štrucl, Alexu Kolariču, Damjanu Vidoviču in Luki Petku, medtem ko je David Zagoršek dosegel soliden rezultat. Prvi štirje tekmovalci so se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 15. 2. 2012. »Temeljito bodo morali prebrati knjigo Anje Frohlich z nas-lovom Danke, wir kommen schon klarl, ki je knjižna podlaga za samo državno tekmovanje. Zraven tega pa jim ne bo smelo manjkati znanja o besedišču ter znanja o jeziku kot sistemu,« pravi mentorica učencev, učiteljica Karmen Fekonja. Nika Bedrač EKODAN Učiteljica nam je povedala, da bomo imeli E KO dan. Učenci smo se zelo veselili zbiranja starega papirja. Ko smo prišli v šolo, smo prvo uro izdelovali okvirje za slike iz starega papirja in lepenke. Naslednjo uro smo bili na vrsti za zbiranje papirja. Najprej smo si šli ogledat zabojnik. Potem nas je učiteljica razdelila v dve skupini. Prva skupina je šla na Kmetijsko zadrugo, druga pa z učiteljico v stari blok. Ko smo pobrali papir, nas je nekaj odšlo v župnišče. Kasneje smo se vsi dobili pri starem bloku. Nato smo šli po papir še v novi blok in podjetje Alinea. Četrto uro smo spet izdelovali okvirje. To uro je za zbiranje papirja bil zadolžen 4. a razred. Papir smo zbirali ves mesec oktober in ga zbrali 4660 kg. Bili smo veseli, da smo zbrali toliko papirja. Z zbranim denarjem bomo plačali del šole v naravi. Z zbiranjem smo tudi pomagali naravi in ohranili kako drevo. Julija Herga, 4. b PROJEKT OTROK POLICIST ZA EN DAN V torek, 25.10. 2011, je potekal projekt Otrok policist za en dan. Vodja projekta je bil gospod policist Marjan Vrtič. Sodelovali smo štirje učenci iz 6. a in 6. b razreda. Gospod Vrtič je prišel v šolo in nas odpeljal na policijsko postajo v Moška njce. Tam smo dobili kape in majice. Ogledali smo si vso potrebno orožje in naprave, ki jih policisti pot- Ogledali smo si lahko vse prostore na policijski postaji. rebujejo pri svojem delu. Šli smo pozdravit šefa policije in obiskat delavce v kontrolni sobi. Nato smo si ogledali tudi policijska vozila. Z enim od njih smo se odpravili v Zagojiče, kjer smo merili hitrost avtomobilov in preverjali dokumente. Dan je zelo hitro minil, saj smo spoznali veliko novega in zanimivega. Tjaša Horvat ROKOMETAŠI RAZVESELILI Zraven nogometa na gorišniški šoli zelo aktivno igramo tudi rokomet. Starejši učenci so si tako s prvim mestom na medobčinskem tekmovanju, ki ga je organiziral Zavod za šport Ptuj, priborili nastop na področnem tekmovanju osnovnih šol v rokometu. Temu dogodku smo bili priča v sredo, 14. 12. 2011, v naši večnamenski dvorani. Med seboj so se pomerile ekipe OŠ Gorišnica, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Olge Meglič in OŠ Ormož. Naši fantje so v prvi tekmi prepričljivo ugnali OŠ Miklavž pri Ormožu, v nadaljevanju pa klonili proti ekipi iz Ormoža. Na koncu tekmovanja so se uvrstili tik za Ormožanci in tako bodo skupaj z njimi igrali v četrtfinalu državnega tekmovanja. Iskrene čestitke igralcem, mentorju Zdravku Tobijasu in trenerju, gospodu Francu Šandorju. Žan Ozmec Ekipa gorišniških rokometašev POLICIST LEON SVETUJE V ponedeljek, 21. novembra 2011, nas je obiskal policist Marjan Vrtič. Ko je vstopil v razred, smo ga vsi tiho in mirno pričakali. Razdelil nam je delovne zvezke z naslovom Policist Leon svetuje. Prelistali smo delovne zvezke in se ustavili predvsem pri poglavjih, ki nas učijo o varnosti. Policist nam je povedal, na katero šte- SLADKORNA BOLEZEN Sladkorna bolezen velja za najbolj razširjeno kronično nenalezljivo in neozdravljivo bolezen sodobnega človeka. Nastane zaradi pomanjkljivega izločanja oziroma delovanja hormona, imenovanega inzulin. Da bi čim več ljudi seznanili s to boleznijo, Zveza društev diabetikov Slovenije organizira tekmovanje za učence in dijake osnovnih in srednjih šol. LetosjevCelju, Škofji Loki in Novem mestu potekalo že 13. državno tekmovanje. Z naše šole so v Celju 19. 11. 2011 svoje znanje merili trije učenci: Nuša Horvat iz 9. a, Meta Hunjet iz 9. b in Miha Petek iz 8. a. Miha je osvojil 37 točk in s tem zlato priznanje, Meta in Nuša pa sta za las zgrešili zlato in tako usvojili srebrno priznanje. Meta je o tekmovanju povedala: »Na tekmovanje nas je pripravljala mentorica Tina Kelc. Doma sem znanje samo še utrjevala. Uporabila pa ga bom lahko predvsem pri sestavi dnevnih obrokov hrane in načrtovanju telesnih aktivnosti.« Špela Horvat, Anja Kostevc, Ema Hunjet vilko moramo poklicati, da dobimo policijsko postajo. Pogovarjali smo se tudi o tem, da moramo biti med vožnjo pripeti z varnostnim pasom, pa tudi starše moramo opomniti na to, če slučajno pozabijo. Pokazal nam je tudi dve risanki. V prvi je bila predstavljena nesreča, v kateri fant ni bil pripet z varnostnim pasom, druga pa nas je opomnila, da se ne smemo igrati na cesti zanimivo, saj smo koristnega naučili. Bilo je zelo se zelo veliko Petra Peklar, 5. a DOBILI SMO ŠAHOVSKE KOMPLETE Ker na naši šoli zelo radi igramo šah, smo se letos odločili, da se vključimo v projekt »Šah v vse slovenske šole«. Tako nam je v začetku šolskega leta Šahovska zveza Slovenije podarila 20 šahovskih kompletov in demonstracijsko tablo. Ker nas je v šahovski krožek vključenih 110 učencev naše šole, nam bodo ti kompleti prišli še kako prav. Povezali pa smo se tudi s Šahovskim društvom Gorišnica in tudi oni so nam prisluhnili. Tako je predsednik društva, Jurij Cvitanič st, v sredo, 30.11.2011, k uri šahovskega krožka pri-šel z veliko torbo in iz katere smo potegnili še deset šahov in šahovnic ter šahovskih ur. Ko je videl, koliko nadebudnih očk z navdušenjem strmi v torbo, je povedal, da se za šahovsko tradicijo v Gorišnici ni potrebno bati. Žan Ozmec SAHISTI USVOJILI KAR NEKAJ MEDALJ V sredo, 7. 12. 2011, je Zavod za šport Ptuj v Spuhlji organiziral področno prvenstvo OŠ Podravja v šahu za posameznike. Našo šolo je zastopalo kar 21 šah isto v. Samo tekmovanje je bilo zelo naporno, saj smo morali odigrati kar sedem partij. Vsi smo pridno zbirali točke in tako po vseh odigranih partijah zasedli odlična mesta. Najbolj so presenetili naši najmlajši, saj so letos prvič tekmovali, zasedli zavidljiva mesta in si tako nabrali novih izkušenj. Hkrati pa je Tilnu Zrncu iz 3. razreda uspelo dobiti tudi bronasto medaljo. V kategorijah dečkov in deklic do 15 let in do 12 let smo se na državno tekmovanje uvrstili: David Zagoršek (3. mesto), Alja Janžekovič (1. mesto), Sara Kukovec (1. mesto), Karmen Kostanjevec (2. mesto), Nika Bedrač (3. mesto), Rok Veselič (3. mesto) in Filip Bezjak (4. , , Dobitniki medalj na področnem tekmovanju mesto). Nika Bedrač MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V NOGOMETU Igrati nogomet je resnično zabavno. To so dokazali tudi nogometaši na naši šoli v Večnamenski dvorani v torek, 6. 12. 2011. Naša šola je ta dan gostila medobčinsko tekmovanje v nogometu. Tekmovale so štiri ekipe in sicer OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Kidričevo, OŠ Breg in OŠ Gorišnica. Vse ekipe so se odlično odrezale, ampak nekdo mora biti prvi. Naši fantje so se pod mentorstvom učitelja^ Gorazda Šketa na vseh tekmah zelo dobro borili, saj so OŠ Kidričevo in OŠ Breg premagali z rezultatoma 2:1, proti OŠ Videm pa so izgubili v zadnjih dveh minutah. Vrstni red po koncu tekmovanja je bil sledeč: 1. mesto OŠ Breg, 2. mesto OŠ Gorišnica, 3. mesto OŠ Videm in 4. mesto OŠ Kidričevo. Naši nogometaši so dokazali, da se z voljo in treningi daleč pride in da se lahko kosajo z vsako ekipo. Kaj hitro bodo to lahko spet dokazali, saj so se z usvojenim 2. mestom uvrstili na področno tekmovanje. Kevin Kristjan Kokot Ekipa nogometašev OŠ Gorišnica z mentorjem Gorazdom Šketom. Na sliki manjka vratar Alen Muhič. BILI SMO V SOLI V NARAVI Četrti razredi smo bili v šoli v naravi v Fari pri Kostelu. V ponedeljek zjutraj, 5.12.2011, smo se z avtobusom odpeljali izpred naše šole. Prispeli smo v Center šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer smo tudi cel teden stanovali. Učili smo se veliko o astronomiji, okolju, izvajali smo športne dejavnosti in večkrat šli na pohode. Obiskali smo Lončarsko galerijo, ekološko kmetijo, slap Nežica in grad Kostel. Med dejavnostmi nam je bilo najbolj všeč lokostrelstvo, s katerim smo se nekateri prvič srečali. Med najzanimivejše stvari pa spada tudi orientacijski tek. Pred tekom smo se razporedili v skupine. Dobili smo navodila s petimi kontrolnimi točkami. Vsaka točka je vsebovala tri vprašanja. Zmagala je skupina, kije prispela na cilj prva v najkrajšem času in odgovorila na največ vprašanj. Vse, kar smo počeli, je bilo zanimivo. Svoje znanje smo preizkusili tudi s kvizom. Veliko smo se naučili. Naši učitelji in razredničarki so bili zelo potrpežljivi z nami in nam pomagali. Spoznali smo, koliko smo samostojni, kako znamo poskrbeti zase, za bivalne prostore, koliko pomagamo drugim in sodelujemo v skupini. Hvala učiteljicama za našo novo izkušnjo. Vidal Farasin, 4. a TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE V ponedeljek, 5.12.2011, je na naši šoli potekalo tekmovanje iz znanja zgodovine na temo Srednjeveška mesta na Slovenskem v organizaciji Zavoda RS za šolstvo. Šolskega tekmovanja se je udeležilo devet tekmovalcev iz 9. b razreda. Na tekmovanje jih je pripravljala učiteljica Albina Kukovec. Bronasto priznanje so usvojile 3 učenke: Meta Hunjet, Katja Valenko in Ema Šumenjak. Meti Hunjet in Katji Valenko seje tako uspelo uvrstiti na regijsko tekmovanje, ki bo 16. 1.2011 na Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Vsem tekmovalcem in dobitnikom priznanj čestitamo. Ema Hunjet, Tjaša Horvat DRŽAVNO PROTEUSOVO TEKMOVANJE Sam namen tekmovanja iz znanja biologije je predvsem v tem, da se poveča interes za dogajanje v živem svetu in se ga nato vključi v znanje učencev. Letos so se tekmovalci posvetili temi Čebele in čmrlji. Na šolskem tekmovanju so Sara Belšak, Miha Petek, Mateja Krajnc, Valentina Ciglar, Klara Horvat, Matic Kos-tevc in Florijan Erhatič usvojili bronasto priznanje. Pri- pravljali so se pod mentorstvom učiteljice Zdenke Zver. Prvim štirim se je tako uspelo uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 2. 12. 2011 na OŠ Turnišče. Najuspešnejši učenec je bil Miha Petek, ki je za pol točke zgrešil zlato Proteusovo priznanje. Neli Cvetko, Nika Geč S1 ■L __I ISKRICE IZ GORIŠNICE TEKMOVANJE EKIP Z ROBOTI FIRST® LEGO® League (FLL)je mednarodni program, ki si prizadeva vzpodbuditi in ohraniti zanimanje otrok in najstnikov za naravoslovje, tehniko in znanost. Sestavljen je iz sestavljanja in programiranja avtonomnega robota, ki poskuša v 2,5 minutah rešiti dano nalogo, ter raziskovalnega projekta, kjer poskušajo otroci rešiti zastavljen problem. Ponosni smo lahko, da je tudi naša šola ena izmed šestnajstih šol v Sloveniji, ki se je priključila projektu. Deset učencev iz osmih razredov pod mentorstvom učitelja Boštjana Rihtarja tako vestno obiskuje krožek robotike in se pripravlja na veliki finale. V sredo, 7. 12. 2011, so že imeli prvo vajo v Velenju. Izmenjali so izkušnje in izvedeli tudi marsikaj koristnega za nadaljevanje tekmovanja. Sama uvrstitev na 3. mesto pa kaže, da so že sedaj na pravi poti. Tekmovalci so nad programom navdušeni, saj imajo na takšnih tekmovanjih priložnost za druženje, zabavo in tekmovanje z vrstniki. Splača pa se boriti tudi za končno nag- §M 5» Gorišniška ekipa med vajo. rado, ki je zastopanje Slovenije na Odprtem svetovnem tekmovanju junija 2012 v Nemčiji, v Mannheimu, kjer bo udeleženih kar 56 držav. Anja Kostevc MNOŽIČNI KONCERT IZBRANIH MLADINSKIH ZBOROV SLOVENIJE V POČASTITEV SVETOVNEGA DNEVA y g W H. od |4č$(xiid/i7 v ortojm . 5>ji3cr jfi mote &|vr. JCuaya t*. do. Ul -^1 Kfruduit. J(^o| Jk ju rino^a )|^>Ao v- Sko. JAMA Potujoča muzika Jana Rajh Plohl 6.a razred OŠ Gorišnica rd dtmuu k Všli, ,W r* ipj tovij fi aro tm. pmii ixuti jh, mmji. | idkium cmuutCi, ‘Ir, oU .^n /ivcivtffldU f , itAnLe.n^Mj\ /)ru V ^ 'Kc^Ttc^t' Art tohiur' ‘cLičltvč, ift vM,7t " fl' ^ tjuHLsClU? .U-1 /TVčtV \yt-k\ ,rv-/Ai,/y j L 6 a oLčl- SkP-nt/ liž-J? jLJniLv L ! MaA^o*. z \lmva\ Aera. msajja : .(W_>nAiWi, -ir cirnrrt/ dT-oAfej&rr, VxiMX. 'jr * MTO. \~CrrM'fzLTiO. 0X. UJMlVSnjA <7 xi roSM rrUKTV 1Č (Tčj. jflJ pCTrftzilcJ V'®.WS' MtAv«. Ag-m. rnrv ;-s©k,, Id, /Krti 'iveforC*, ic v 'JIa&a urE/rricTl ^ y Tj^a/ TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA V sredo, 23. 11.2011, je bilo na naši šoli tekmovanje iz angleškega jezika. Udeležilo se ga je 15 učencev iz devetih razredov. Pod mentorstvom učiteljice Jelke Ivanuša so se dobro pripravili na samo tekmovanje, saj so Adam Veselič, Polona Štrucl, Ema Šumenjak, Meta Hunjet, Vane-sa Erhatič in Katja Valenko usvojili bronasto priznanje. Med njimi sta se z največjim številom točk na regijsko tekmovanje, ki bo 1. februarja 2012 na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, uvrstila Adam Veselič in Polona Štrucl. Veliko uspeha v nadaljevanju vama želimo tudi mi. Kevin Kristjan Kokot MLADI UČIMO STAREJŠE RAČUNALNIŠTVA Tudi na naši šoli smo se odločili, da podpremo vseslovenski prostovoljni projekt Simbioz® in udeležencem iz naše okolice ponudimo prostore za izvajanje e-pismenosti. Tako so od ponedeljka, 17.10.2011, do srede, 19.10. 2011, svoje znanje nadgrajevali in dopolnjevali starejši „učenci“ naše občine. Spoznali so predvsem vse tiste male skrivnosti interneta, ki lahko olajšajo vsakdanje življenje in ga predvsem poživijo. Vzdušje na delavnici je bilo zelo sproščeno in nabito s pozitivno energijo. Udeleženci so bili nad novo pridobljenim znanjem izjemno navdušeni. Pogovarjali smo se z gospodom Bojanom Levaničem, ki se je za sodelovanje v projektu odločil predvsem zato, ker mu je bila ponujena enkratna priložnost, da preveri in nadgradi svoje znanje o računalništvu. Pridobljeno znanje bo s pridom uporabljal predvsem doma, ker je v pokoju, in si tako zapolni čas, ki mu ga, sicer ob obilici dela, še ostane. Svojega »učitelja prostovoljca« je ocenil z odliko, saj v tako kratkem času ni možno povedati še kaj več. Katja Kostanjevec TRŽNICA POKLICEV Šolska telovadnica je bila v ponedeljek, 14. 11. 2011, spet polna. Tokrat ni gostila športnega dogodka, ampak so v njej različne srednje šole in dijaški domovi predstavili svoje programe za bodoče srednješolce. Tako se je ob 16.30 odprla t.i. Tržnica poklicev, ki je bila name- x njena predvsem na- Zraven informacij so delili tudi bonbone. Šim devetošolcem, pa tudi vsem os- informacij, s katerimi si bodo v talim, ki jih zanimajo različni poklici bodoče lahko pomagali, ko se bodo in bi želeli o njih izvedeti kaj več. odločali za izbiro srednje šole. Lahko so našli kar nekaj zanimivih Donna Petra Petrovič mi 6A3 ZAIA0 Zaprta molčim, odprta učim, odkrivam skrivnost, lepoto, modrost. e6iN :A31IS3ti SUDOKU 4 2 6 3 6 1 3 4 6 1 Vsaka jasna noč natrosi tisoč drobcenih luči, ki se iskrijo in bleščijo, dokler spet se ne zdani. 8pZ8AZ :A31l§3ti ŽIVALSKI KVIZ 1. Koliko vode na dan lahko popije pujs? a) do 5 litrov. b) do 20 litrov. c) do 50 litrov. AOJtll OS op :A3±IS3U 2. Kolikšno razdaljo lahko preskoči tiger z enim skokom? a) do 5 metrov. b) do 10 metrov. c) do 20 metrov. w S op :A3ll§3ti NOČ PRI ZOBOZDRAVNIKU (doživljajski spis) Nekega večera meje močno začel boleti zob. Bila sem stara okrog pet let. Mamica je poklicala zobozdravnico Alenko, kije naša sorodnica. Sama sem medtem časom sedela pri vratih in čakala, da mamica opravi klic. Z licem sem bila naslonjena na mrzel zid, da sem vsaj malo ublažila bolečino. Mamica seje dogovorila in zbudili sva še očeta. Oblekli smo se in se odpravili proti Ptuju. Čakalnica je bila prazna, zato sem ugotovila, da bom takoj na vrsti. Ponavadi je bila namreč zelo polna. Groza. Z mamico sva vstopili v ordinacijo. Sedla sem na stol in zobozdravnica mi je pogledala v usta. Rekla je, da bo potrebno puljenje. Tako mi je enega kar takoj izpulila, drugega pa mi bo kar na vse zgodaj zjutraj. Odpravili smo se domov in s težavo sem nekako zaspala. Jutro je hitro prišlo in spet sem bila na poti k zobozdravniku. Sedaj me je, zraven mame, spremljala še sestra Tina. Tudi tokrat ni bilo nikogar v čakalnici. Začela sem jokati kot dež. Ne vem, ali od strahu, ali mogoče tudi od bolečine. Najprej sem zagledala injekcijo, nato pa še orjaške klešče. Deset minut in vsega je bilo konec. Ugotovila sem, da me puljenje sploh ni bolelo. Od tega dogodka naprej se zobozdravnikov ne bojim več. Redno si umivam zobe in sedaj so veliko lepši in bolj zdravi. Ema Kukovec, 5. a Nogometnem klubu stoinc'A^alu P ocene po svojih najbojsi je izjemno talentiran Kateremukoli ..nai^u.J ^vojo zmožnostih in j obrobju občine Gonsni . . a prj šestčlansko dmzmo avnta^je Knj^e pomaga Staršem^ staršemain se-sirama pa pogosto nagaja. Gašper Vesen,ak, 9. a ČAROVNICA ZOFKA V stari hiški je čarovnica živela, Ko z metlo je letela, tam si j agode j e grela. si pesem j e zapela. Ko je čaj popila, Pozabila je na slabo, je metlo napodila. se ozrla na zabavo. DOBILA SEM PSIČKA (doživljajski spis) Že dolgo časa sem si želela psička, vendar mi ga mamica ni dovolila. Nekega dne pa sem ga po naključju našla. Bilje lep sončen dan in z dedkom sva se odpravila na izlet. Z nama so šli tudi dedkovi prijatelji. Hodili smo po gričih in dolinah, ko sem naenkrat med skalami v gozdu zagledala čisto shiranega in ubogega majhnega kužka. Hitro sem mu dala malo svoje vode. Ni se več hotel ločiti od mene. Nato sem iz svojega sendviča vzela še malo klobase, nekaj pa so je prispevali še ostali pohodniki. Kužek se je do sitega najedel. V zelo kratkem času sem ga vzljubila in nisem ga več hotela zapustiti. Dedka sem prosila, če bi ga lahko vzela s seboj domov. Dolgo smo ga prepričevali, ko seje le omehčal in poklical babico. Vprašal jo je, če lahko vzamemo Rona domov. Tako sem mu namreč dala ime. Babica je mislila, da dedek govori o kakšnem lepem kamnu in je privolila. Niti v sanjah si ni mislila, da je Ron kuža. Ko smo se vrnili z izleta, je bila babica sprva zelo jezna, nato pa seje tudi ona omehčala. Peljali smo ga k živinozdravniku in ga cepili. Od takrat veselo poskakuje po našem dvorišču. Tega dogodka ne bom nikoli pozabila, saj je eden mojih najlepših. Stela Zamuda, 5. a rjIsra„EaoatiMC„ Jernej Bezjak, 5. a FARMACEVTSKI TEHNIK Izmed vseh predstavljenih poklicev na Tržnici poklicev, ki so bili predstavljeni v Večnamenski dvorani v ponedeljek, 14.11.2011, je bil meni najljubši poklic farmacevtski tehnik. Ta poklic je predstavljala Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše. Šolanje za poklic farmacevtski tehnik traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Po končani maturi pri- dobiš naziv farmacevtski tehnik in imaš možnost zaposlitve v farmacevtski ali kozmetični industriji, v lekarnah, galenskih laboratorijih in v trgovinah z zdravilnimi preparati in pripomočki. Lahko pa se odločiš tudi za na-daljnji visokošolski študij. Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše ponuja tudi izobraževanje za kemijskega tehnika ali pa smer splošna gimnazija. Na šoli imajo tudi druge pestre dejavnosti, kot so ŠKL, gledališka skupina, šolski band, šolski radio in časopis, možnost mednarodne izmenjave dijakov in podobno. Nuša Horvat, 9. a NA KLEPETU Z mag. FARMACIJE LEO ŽNIDARIČ Kaj ste po poklicu? Po izobrazbi sem magistra farmacije, po poklicu pa farmacevt-receptar. Moje delo v lekarni je v glavnem izdaja zdravil na recept. Zakaj ste se odločili prav za ta poklic? Naravoslovni predmeti so mi bili vedno bližje kot družboslovni. Še posebej me je navduševala kemija. Sicer pa so mi bili všeč poklici, kjer lahko na svoj način pomagaš ljudem. To dvoje se v poklicu, ki ga sedaj opravljam, zelo močno prepleta. Moja prvotna želja je bila, da sodelujem v raziskavah, namenjenih boju proti raku. Kasneje sem tekom študija spoznala, da je v resnici to delo skoraj izključno laboratorijsko, kar pa mi ni bilo najbolj všeč, saj zelo rada delam z ljudmi. V tem vidim poseben čar, zato sem se odločila za delo v lekarni. Kakšna je bila pot izobraževanja? Po končani osnovni šoli sem se vpisala na gimnazijo, od tam pa na Fakulteto za farmacijo. Spomnim se, da v začetku ni bilo lahko. Ljubljana je bila daleč od doma, tedni so se vlekli, vikendi pa minevali, kot bi trenil z očesom. A študij farmacije je zahteval velik vložek, ogromno dela in učenja, zato za domotožje kmalu ni bilo več časa. Študij farmacije je takrat trajal pet let in pol. Po končanem študiju je za vse tiste, ki smo želeli delati v lekarni, sledilo še eno leto pripravništva. Po preoblikovanju programa se sedaj pripravništvo opravlja že v sklopu študija, kar pomeni, da se sedanji študenti po šestih letih študija že lahko zaposlijo. Kako poteka vaš delovni dan? Po prihodu v lekarno se obvezno preoblečem in preobujem v delovno obleko in obutev ter umijem in razkužim roke. S sodelavci pripravimo vse potrebno za kasnejše delo. To je običajno še pred odprtjem lekarne. Ko lekarna odpre svoja vrata, je glavnina mojega časa namenjenega izdaji zdravil, prehranskih dopolnil in medicinsko-tehničnih pripomočkov ter svetovanju o njihovem jemanju, uporabi. To velikokrat vključuje tudi sodelovanje z zdravnikom, kije recept predpisal. Nemalokrat se zgodi tudi, da je o izdaji katerega od zdravil potrebna diskusija znotraj kolektiva. Da delo v lekarni teče gladko, je potrebno tudi stalno in sprotno strokovno izpopolnjevanje. Brez tega si dela v lekarni skoraj ni mogoče predstavljati. Izobražujem se na več načinov: s spremljanjem obvestil, s prebiranjem strokovnih člankov in predvsem z obiskovanjem seminarjev. Pred odhodom domov si ponovno umijem in razkužim roke ter se preoblečem. Na prvi pogled je vsak delovni dan enak drugemu, če pa pogledam pobližje, si zaradi velikega števila bolnikov, z različnimi boleznimi, težavami, izkušnjami, niti dva nista enaka. Če bi se morali odločiti za izbiro poklica še enkrat, bi ga izbrali ponovno? Vsekakor. Res je, da je delo zelo naporno, da zahteva ogromno energije, dobre volje in prijaznosti, tudi ko za to nisem najbolj razpoložena, ampak verjamem, da kdor v svoje delo vloži veliko pozitivne energije, nič ne izgubi, kvečjemu pridobi. Eva Šalamon' &/> inteAu iw./m/ivclit ntmecpa /tl vam ra/ii &axe/e/č /imzKničrie dni in 3 6'6' iz/icdn^eniA iZe/ja* v /elu 2032. //fo&d in de/attci Z&Movne ic/e ^o^iZnictt & enofo ttriec V šolskem letu 2011/2012 smo delavke vrtca v svoj delovni načrt zapisale sklope, ki se bodo izvajali skozi vse šolsko leto in prav tako zadolžile mentorice, ki so odgovorne za vsebinsko pripravo in organizacijo izvedbe le-teh. Tako smo od septembra pa do novembra izvedle že tri projekte, v katerih so sodelovali vsi Drugi tematski sklop je bil v času od 3.10. 2011 do 7.10. 2011. Namenjen je bil tednu otroka, ki je iz letošnjem letu potekal pod geslom POJDIVA S KNJIGO V SVET. Mentorici sta bili vzgojiteljici Petra Tomažič in Valerija Vnuk. Dejavnosti so se za vse otroke iz vrtca dogajale od ponedeljka do petka. Otroci so poslušali pravljice in s pomočjo vzgojiteljic na balone zapisali naj lepše želje za otroke tega sveta. Pred vrtcem smo izvedli likovne delavnice. Otroci so na velike plakate slikali svoje prijatelje, zemljo, sonce, luno. Vsi izdelki so krasili ograjo našega vrtca. Nadalje so vse skupine s svojimi vzgojiteljicami iskale skriti zaklad in preden I so zaklad našle, so morale rešiti marsikatero nalogo. Izvedel se je tudi kostanjev piknik za vse otroke in starše, tako, da so ob odhodu domov starši postali ob stojnici in se skupaj z otroki posladkali s kostanji in sočnimi jabolki. V četrtek so se vse skupine (razen najmlajše, jasliške) pomerile v jesenskem krosu. Predšolski otroci so si priborili prave medalje za prvo, drugo in tretje mesto, ostali otroci pa so si pridobili tolažilne medalje, ki so jih izdelale vzgojiteljice. Zadnji dan tega projekta pa so si v vrtcu ogledali gledališko predstavo Otroci sveta. Sodelovali smo tudi v predstavi Otroci sveta. ■ " Tretji tematski sklop je potekal zadnji teden v oktobru, od 24.10. do 28.10. 2011. Mentorica je bila vzgojiteljica Nuša Maltarič. V sklopu angleških uric je skozi ves teden pričarala pričakovanje praznika HALLOWEEN - pri nas vedno bolj priljubljenega praznika noči čarovnic. Tako jih je skozi ves teden obiskovala čarovnica Beti, kije otroke v večnamenskem prostoru razveseljevala z lutkovnimi predstavami, delavnicami, iskanjem skritega zaklada, s plesom v maskah. Vrtec je bil skozi ves teden zavit v pravljični grad z duhci, vampirji in vsem, kar sodi v ta projekt. Otroci iz skupine zajčki so v petek, 28. 10. 2011, z vzgojiteljicama Nušo in Marinko pričarali ta praznik tudi svojim staršem, ko so jih v popoldanskem času povabili v vrtec. Zaplesali so v maskah, predstavili dramatizacijo Razbita buča, zapeli angleške pesmice, povedali pesmice o čarovniku in duhcih in na koncu zaplesali ples čarovnic na glasbo Vivaldija. Starši so poskrbeli za sladke dobrote, s katerimi so se po nastopu otroci skupaj s starši posladkali. Foto: arhiv Vrtec Obiskala nas je čarovnica Beti. d »>2' ! V'"’ Prispevke zbrala in uredila Nevenka Maltarič Izdajo časopisa so omogočili: PODJETJE ZA INŽENIRING VARSTVA PRI DELU IN POŽARNO VARNOST r^- , l£o-transi b.o.o. Prevozi z kamioni po vsej Evropi... to smo mi! S PETROVIČ PETER, S. P. GORIŠNICA 112 A VARTING VARTING d.o.o., Zagojiči lOc, 2272 Gorišnica c obvladovanje čistoče SEPT IMA D.O.O. Računalniško podjetje Pot v Toplice 9 Ptuj K. B. KOKOT D.O.O. Moškanjci 45 a Časopis OŠ Gorišnica TILU JOŽEF, S.P. KLJUČAVNIČAZSVO MOŠKANJCI 85 A KOZMETIČNI SALON SUMAN D.O.O. Gorišnica 1 72 2272 Gorišnica Mentorica: Klementina Lindič Odgovorna urednica: Eva Šalamon Uredniški odbor: Tjaša Horvat, Ema Hunjet, Nika Bedrač,Sara Leben, Jana Rajh Ploh, Bijanca Toplak,Anja Kostevc, Nika Zupanič, Nika Kolenič, Nika Geč, Sara Kukovec, Beatrice Harter, Sara Arnuš, Enisa Žnidarič, Anja Kostanjevec, Tjaša Vajda, Nuša Mendaš, Donna Petra Petrovič, Špela Horvat, Kevin Kristjan Kokot, Žan Ozmec, Katja Kostanjevec, Anja Borak, Neli Cvetko Lektorica: Mateja Matjašič Računaniško oblikovanje: Klementina Lindič Tisk: ANOLIS Naklada: 500 izvodov IME IN PRIIMEK AVTORJA: Lovro Kuhar - Prežihov Voranc NASLOV KNJIŽNEGA DELA: Solzice IME ZALOŽBE, KRAJ IN LETO IZDAJE: MK, Ljubljana, 1973 Knjižno delo z naslovom Solzice je skupek dvanajstih poglavij. Predstavili bova samo eno od teh, ki, tako kot sama knjiga, nosi naslov Solzice. Na koncu Prežihove njive je bila temna, grda, zaraščena in skrivnostna globača, ki so ji rekli Pekel. Voranc se je tega kraja zelo bal. Temu je bilo verjetno krivo tudi samo ime jame. Nekoč, ko je bil star šest let, ga je oče poslal v Pekel na pašo. Z grozo se je bližal tistemu kraju, na paši pa je zdržal le kratek čas. Jokajoč je brez živine stekel domov. Od takrat ga v Pekel več niso silili past, grozo pred tem krajem pa je še vedno občutil. Nekega večera je slišal mamo, ki si je zaželela drugi dan v cerkev nesti solzice. Oče ji je takrat odgovoril, da so solzice verjetno samo še v Peklu. Voranc je zgodaj zjutraj vstal in kljub grozi do Pekla odhitel tja po solzice. Domov je prišel ravno v trenutku, ko je mama stopila na hišni prag. S solzami v očeh je mami izročil solzice. Mama jih je bila zelo vesela. Voranca je objela, ker je spoznala, da se je žrtvoval za njo. Sara Leben, Anja Kostevc Sr SOLZICE IME IN PRIIMEK AVTORJA: Feri Lainšček NASLOV KNJIŽNEGA DELA: Mislice KRAJ IN LETO IZDAJE: Murska Sobota, 2011 Knjiga Mislice vsebuje 10 pravljic, ki ne skrivajo svoje očaranosti z izročilom ljudske pravljice. Avtor je navdih za pisanje pravljic črpal iz pripovedo-valčevih pripovedovanj iz zgodnjega otroštva, ki so ga nato pripeljala v mnoga pravljična kraljestva. Vse pravljice imajo sporočilo o preteklosti, junaki pa nas lahko o tem prepričajo s svojimi dejanji. Knjigo je prebralo kar nekaj učencev naše šole. Povprašali smo jih za mnenje o knjigi. Večina učencev je rekla, da vsebuje knjiga lepe in zanimive pravljice, polne čudežnih stvari. Najbolj so jim bili všeč angeli, pa tudi ime Ignacija, ki se pojavi v eni izmed pravljic, je bilo za njih zelo zanimivo in neznano. Nekaterim je bila najbolj všeč prav Ignacija iz pravljice Ignacija in njen angel, ker se je glavna junakinja poročila z angelom in kasneje tudi sama postala angel, drugim pa Tereza iz pravljice Terezini biseri, ker so se njene solze spremenile v bisere. Špela Horvat, Sara Arnuš IME IN PRIIMEK AVTORJA: Kajetan Kovič NASLOV KNJIŽNEGA DELA: Maček Muri ZALOŽBA, KRAJ IN LETO IZDAJE: MK,Ljubljana, 2005 Maček Muri prihaja iz Mačjega mesta. Vsako jutro se odpravi v krčmo Pri veseli kravi na lonček mleka in mačji kruh. Tam prebere časopise, nato pa se odpravi na sprehod v Mačje mesto. Nekega dne seje odločil, da bo kosil v gostilni Pri črnem mačku. Zraven je povabil še Muco Maco, ki je z veseljem sprejela povabilo. Maca je bila zelo lepa, zato se je zanjo zanimalo veliko mačkonov, njo pa je zanimal le Muri. Ker sta bili do kosila še dve uri, je Maček Muri odšel na sprehod po Glavni ulici. Šel je mimo mačje slaščičarne, čevljarske delavni-ce, draguljarne, knjigarne, brivnice in mačje šole, kjer so učenci peli mačjo poštevanko. Med potjo je videl tudi policaja, ki sta v zapor peljala Čombeja, ker je hotel oropati banko. Ko je prišla Muca Maca, sta se z Murijem odpravila k Črnemu mačku, kjer sta na senčnem vrtu jedla okusno hrano, se pogovarjala in smejala. Po kosilu je odšla Maca na obisk k prijateljici Mici, kjer sta klepetali in pazili na Micina otroka, Muri pa je s prijateljem Mavom odšel na mačji stadion na nogometno tekmo. Zmagali so domači mucki in Muri ter Mavo sta zmago proslavila z velikim kozarcem mleka. Ko je Muri prišel domov, je tako kot vsak dan po naročilu župana vse pomembne dogodke, ki so se zgodili v Mačjem mestu, zapisal v Mačjo knjigo. Sara Leben, Anja Kostevc rm tlainscfo bešet jirauljic BUČE ZA NOC ČAROVNIC - 2. mesto - PANJSKE KONČNICE TRADIGONALNI SUM NStn B 2A3TRK - " V. “‘i i ' ' E : ;x " . * ^ ‘ . j iS8b.' ' WFi^ Si ■« . ' • • ■> * * V.,% l Ib ■ f Natečaja so se lotili učenci v podaljšanem bivanju. Ustvarjali so učenci v podaljšanem bivanju. OBUDIMO PEPELKO L*, Izdelki učencev 3. razredov .. ' t 10JAV MOJA NOVOLETNA SMREČICA ■■■ Avtorji smrečic: Anja Borak, Marcel Čeh, Nastja Zidarič, Saška Petek, 6. b § m § ¥ I i s S Špela Forštnarič, 7. b Učenci podaljšanega bivanja.