GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN
KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
ŠT.: 32
DATUM: 21. 12. 1987
MIR, LJUBEZEN V NOVEM LETU, NAJ POMENI VSE NA SVETU, DA NAS ZDRA VJE NE BO NIKOLI ZAPUSTILO,
IN DA SREČE BI BILO OBILO!
SREČNO NOVO LETO 1988 VAM ŽELIJO DRUŠTVA, SKUPŠČINA KS, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER UREDNIŠTVO NOVIC
PROGRAM
PRIREDITEV V POČASTITEV 35. KRAJEVNEGA PRAZNIKA KS KOG
SOBOTA 19. 12. ob 18 uri v osnovni šoli Kog: Predavanje in razgovor o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah. Predava tov. HREN IVAN iz Maribora
NEDELJA 20. 12. ob 8 uri tekmovanje ekip ZVRS v streljanju. Sodelujejo ekipe iz vse občine. Tekmuje se za pokal KS Kog. (Zbirališče pri šoli)
NEDELJA 20. 12. ob 13 uri šahovsko tekmovanje. Sodelujejo ekipe krajevne skupnosti za prehodni pokal
PETEK 25. 12. ob 13 uri ustanovitev šolske zadruge
SOBOTA 26. dec. ob 18 uri revija pevskih zborov. Revija bo v dvorani
NEDELJA 27. 12. ob 9 uri otvoritev razstave jedil, ki jo bodo pripravile tečajnice kuharskega tečaja
NEDELJA 27. 12. ob 14 uri proslava in podelitev priznanj
Družbeno politične organizacije in društva KS Kog vas vabijo, da počastite praznik s svojo prisotnostjo!
x x x x x
PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Predsedstvo KK SZDL Kog je na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja sprejelo sklep, da Bronasti zank OF letos prejmeta:
ČURIN Ivan iz Vodranec št. 14 ŽGANEC Ljudmila iz Jastrebec št. 2
xx x XX
PLAKETA ORMOŽA v letu 1987
Na svačani seji Skupščine občine Ormož ob Dnevu republike je prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje Skupščina Ormož - PLAKETO ORMOŽA
ČURIN Martin iz Jastrebec 57
za dolgoletno družbeno politično aktivnost v KS in občini Ormož
Vsem dobitnikom priznanj čestitamo!
REFERENDUM NA KOGU USPEL!
Sedmega junija letos smo se Kogovčani po petih letih spet podali na volišča. Z referendumom smo se odločili o uvedbi oz. nadaljevanju krajevnega samoprispevka za bodočih pet let. Odločali smo se, če bomo z zbranimi sredstvi realizirali zastavljen program: vzdrževanje krajevnih cest. razsvetljava do mrliške veže, izgradnja telefonskega omrežja, otroškega igrišča, odlagališča smeti, vodovoda Vitan — Vodranci.
Razpoloženje med krajani, ki so že v zgodnjih jutranjih urah prišli na lepo okrašena volišča je bilo dobro. Na voliščih smo postavili volilcem nekaj vprašanj:
KAKO GLEDATE NA SAMOPRISPEVEK KOT OBLIKO ZDRUŽEVANJA SREDSTEV, TER KAJ PO VAŠEM MNENJU BI ŠE BILO POTREBNO STORITI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI?
Viktor VESELKO upokojenec Kog: Glasoval sem za samoprispevek, saj vem. da si le tako na Kogu nekja na-
pravimo. Upam, da mi ne bodo preveč odtegovali od pokojnine, saj ta ni velika. Na Kogu smo veliko naredili, upam. da bo tudi v bodoče tako.
Stanko ČURIN - zasebni vinogradnik Kog: Strinjam se s tako obliko združevanja sredstev. Na Kogu smo prav po zaslugi samoprispevka naredili ogromno, več kot sosednje krajevne skupnosti, ki s tega naslova zberejo več sredstev. Na Kogu imamo standard, kot ga nikoli nismo imeli. Mlajši se tega toliko ne zavedajo mi starejši pa vemo, kakšen je bil Kog pred leti. Naj samo kot primer povem, da sem pred leti komaj pripeljal iz Vodranjskega vrha ali Gomile sod z moštom, danes pa so to dobro urejene ceste. V bodoče bi bilo dobro usposobiti tudi nekatere ceste, ki so zapuščene n. pr. Šešekov klanjec, cesto od Vriska do Vuzmetinec in druge. Seveda bi bilo dobro kakšno tudi asfaltirati, vendar je to skoraj nemogoče, ker to terja ogromna sredstva, boljše je da imamo dobro vzdrževane gramozirane ceste.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 7. 6. 1987 za uvedbo samoprispevka od 1. 7. 1987 do 30. 6. 1992.
1. Referendum je bil izveden 7. 6. 1987 na voliščih oziroma glasovalnih mestih v naseljih KS in je naslednji:
Št. Kraj	Skupno št. glas	Od tega	ZA v Udeležba
glas. naselje	vpisanih glasovalo ZA PROTI Nevelj. Niso glas. %	v%
mest
1. Vitan
Vodranci	205	203	130	73	-	2	64,04 99,02
2. Jastrebci	142	1 33	8 6	47	-	9	64,66 93,66
3. Kog	283	272	202	64	6	1 1	74,26 96,11
Lačaves
4. Gomila
pri Kogu	117	115	95	18	2	2	82.60 98,29
SKUPAJ:	747	723	513	202	8	24	70,95 96,79
2.	Komisija v času izvajanja referenduma ni sprejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
3.	Od skupnega števila, ki se upošteva pri izidu glasovanja 747 glasovalnih upravičencev v KS Kog je glasovalo 723 ali 96,79 %
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 513 ali 70,95 %, proti je glasovalo 202, neveljavnih glasovnic je bilo 8, na glasovanje ni prišlo 24 upravičencev.
4.	Komisija je ugotovila, da se nahaja 24 volilnih upravičencev na odsluženju vojaškega roka in na delu v tujini, zato njih ni upoštevala pr izidu glasovanja (21. člen Zakona o referendumu).
5.	Na podlagi navedenega referenduma izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Kog, 7. 6. 1987	volilne komisije:
Konrad Kolarič
3
Anton BOLKOVIČ — komercialist, Lačaves: V uspešnost referenduma ne dvomim. Ljudje so spoznali, da le tako lahko zberemo sredstva za investicije v našem kraju. Program samoprispevka je dobro pripravljen, moramo ga realizirati. Želim si, da pa bi bila pri ljudeh solidarnost, ko bomo zbirali še dodaten denar za druge investicije.
Jože POKRIVAČ - kmet, Gomila pri Kogu: Na Gomili smo končali z referendumom ob 9. uri 30. min., udeležba je bila 98 %. Zaje glasovalo 82 % krajanov. Na Gomili smo zmeraj bili ZA, ljudje se zavedajo, da smo to kar imamo naredili s sredstvi samoprispevka. Program za sledečega je dobro pripravljen, bojim se edino. da predvidena sredstva za vzdrževanje cest ne bodo zadostovala. Asfaltiranja si seveda v KS ne bomo mogli
privoščiti, najboljše je, da ceste, ki smo jih dokaj dobro uredili vzdržujemo. Ce pa bi že asfaltirali kakšne odseke, bi to naj bili predvsem tisti odseki, kijih deževje najbolj uničuje.
To je bilo le nekaj utrinkov iz volišč. Po rezultatih referenduma, kjer je za uvedbo glasovalo 70,95 % volilnih upravičencev lahko ugotovimo, da smo se ljudje skupno oz. zavestno odločili, da del svojega zaslužka namenimo za izboljšanje splošnih razmer v kraju — tako že nekaj obdobij od ustanovitve KS. Vsi skupaj se zavedamo, da imamo le to, kar si sami naredimo.
Milan PEVEC
PRIHODKI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KS KOG od 1.7. 1982 do 30.6.1987
Leto	osebni dohodki	obrt	kmetijstvo	upokojenci
			traktorji	
1982	257.952.45	38.491.00	129.653.20	_
1983	548.863.45	11.237.00	288.098.20	69.529.90
1984	941.109.00	9.911.00	1,033.690.00	99.228.90
1985	1,931.703.00	17.151.00	986.468.50	232.616.00
1986	4,787.119.00	110.307.00	1,842.323.00	327.008.00
1987	3,696.320.00	50.000.00	1,599.276.00	336.889.00
skupaj	12,163.066.90	237.097.00	5,879.508.90	1,065.271.80
SKUPAJ :
Krajevni samoprispevek od OSEBNIH DOHODKOV	12,163.066,90
Krajevni samoprispevek od OBRTI	237.097.00
Krajveni samoprispevek od KMETIJSTVA	5,879.508.90
Krajevni samoprispevek od POKOJNIN	1,065.271.80
SKUPAJ ZBRANEGA SAMOPRISPEVKA	19,344.944.60
PREGLED PORABE SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KS KOG
od 1.7.1982 do 6.1987
Z razpisom in sklepom	Planiran %	Porabljena	Dosežen %
sprejet program	od zbr. sred.	sredstva
1.	Vzdrževanje kraj. cest in drugih kom. objektov	20%	9,677.217.30	50%
2.	Asfaltiranje ceste M. Kog	25 %	3,000.000.00	16%
3.	Napeljava telefon, omr. Miklavž — Kog	6%	615.000.00	3,20 %
4.	Napeljava vodovoda	5 %	502.519.80	2,50 %
5.	Izobražev. in vzgoja	4%	-	
6.	Za CZ (gasilski dom, specialno gasilsko vozilo)	4%	646,697.50	3.30%
7.	Za delovanje del. sist.	4%	-	
8.	Za skupne službe KS	7%	-	
9.	Asfaltiranje ceste Lačaves— Vuzmetinci	25%	4,903.510.00	25%
Skupaj porabljena sredstva	19,344.944,60	100%
4
NOVO VODSTVO
KK SZDL KOG
9. novembra letos je bila na Kogu volilno-programska konferenca KK SZDL Kog. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, vaški odbori, ter komisije.
PREDSEDSTVO KK SZDL KOG: 1. PRAPOTNIK Dušan, ZOREČ Danica, MUN-DA Miro, HLEBEC Zdravko, PLEMENIČ Stanko, LUSKOVIČ Matija, OREŠNIK Darko, ZADRAVEC Jožek, LAH Janez, PEVEC Milan.
VAŠKI ODBOR GOMILA:
BALAŽIČ Jože, predsednik, HALOŽAN Ivan, HORVAT Jožefa, ZOREČ Jože, POKRIVAČ Jože.
VAŠKI ODBOR JASTREBCI:
MEŠKO Maks, predsednik, KUHARIC Mirko, POKRIVAČ Stanko, PRAPOTNIK Dušan, STRELEC Silva.
VAŠKI ODBOR KOG - LAČAVES: PLEMENIČ Stanko, PRAPOTNIK Jelka, predsednik, BOLKOVIČ Anton, PLOHL Jože, HLEBEC Marta, KOLARIČ Kondrad.
VAŠKI ODBOR VITAN - VODRANCI: KOLARIČ Jože, predsednik, MLINARIC Fran ček, LUČI Otilija, ČURIN Ivan. ZADRAVEC Jože, PETEK Anica.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA ODNOSE Z VERSKO SKUPNOSTJO:
PRAPOTNIK Dušan, PLEMENIČ Stanko, OREŠNIK Darko, ZABAVNIK Drago, HLEBEC Zdravko, PERC Slavko, LUKMAN Franc in duhovnik.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA KADROVSKA VPRAŠANJA:
PRAPOTNIK Dušan, PLEMENIČ Stanko, OREŠNIK Darko, PUKŠIČ Zvonko, KUHARIC Mirko, HLEBEC Zdravko, ZADRAVEC Jože, KOLARIČ Joško, OREŠNIK Romana.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN ZNAKE OF: VEZJAK Branko, MUNDA Viktor, LUSKOVIČ Rajko, BALAŽIČ Jože. MLINARIC Ivan st..
Predsednik KK SZDL Kog je PRAPOTNIK DUŠAN, sekretarka pa ZOREČ DANICA. Predsednika KK SZDL Kog smo zaprosili, da nam pove nekaj besed o smernicah dela v naslednjem obdobju.
D. Prapotnik: Na prvi seji predsedstva smo sprejeli smernice za delo KK SZDL Kog. Dogovorili smo se, da bomo z največjo odgovornostjo spremljali delo organizacij in društev na Kogu, ter pravočasno opozarjali na nepravilnosti, kakor tudi podprli dobro delo le teh. Vodili bomo aktivnosti pri delu posameznih delegacij, ter se pogovarjali s tistimi delegati, ki se sej delegacij ne udeležujejo.
-	Sodelovali bomo s TOK Kooperacijo, ter zadružnim svetom v naši KS, ter sprotno reševali težave, ki so v našem dosegu na področju kmetijstva;
-	vspodbujali svet KS in vaške svete v cilju varovanja človekovega okolja;
-	skrbeli bomo za dosledno izvrševanje sklepov organov KS ter letnih in več letnih planov KS;
-	zahtvali bomo odgovornost nosilcev funkcij na vseh nivojih predvsem v KS, kajti osnova za delovanje vsakega voditelja sta ugled in zaupanje, če se omajata, na funkciji ne bo mogel ostati nihče;
-	spremljali bomo razpoloženje vseh krajanov v zaostrenem času gospodarjenja in objektivnem gledanju na reševanje posameznih težav.
Novice: Na konferenci je bilo odprto vprašanje čedalje manjšega števila prebivalcev na Kogu, kar ima za posledico tudi manjše število otrok, kar lahko ogrozi obstoj šole v bodočnosti. Kako si bo socialistična zveza prizadevala dolgoročno rešiti ta problem?
D. Prapotnik: Sama socialistična zveza tega ne more rešiti. Družbene razmere so tiste, ki so pogojevale nastale razmere (zaposlitev v kraju, možnost novo gradnje, neustrezna kmetijska politika, družbena stanovanja). Z našim delovanjem v ustreznih organih bomo skušali vplivati k spremembi naštetih pomanjkljivosti in vrniti ljudi v domači kraj tudi z razvojem drobnega gospodarstva.
Novice: Imeli ste že sejo vaških odborov. Kaj ste se dogovorili?
D. Prapotnik: Člani vaških odborov so bili seznanjeni s smernicami dela, ki jih je sprejelo predsedstvo. Pogovorili smo se kako bomo zastavljene cilje v praksi izvajali. Dogovorili smo se o pobiranju članarine. V začetku prihodnjega leta se bomo dobili po vaških odborih ločeno, kjer bomo obravnavali problematiko določenega okolja, ter si takrat zadali konkretne naloge, kijih bomo na posameznem območju uredili.
Novice: Iz smernic je razvidno, da socialistična zveza ne bo obravnavala samo nalog, ki jih dobi od "zgoraj" kot je to marsikje prisotno.
D. Prapotnik: Predvsem bomo skrbeli, da bomo reševali probleme v svojem okolju, ne samo s sklepi in sestanki — hkrati pa ne bomo šli mimo problemov in nalog v širši družbeni skupnosti.
Novice: Sklican je bil že tudi sestanek odbora za odnose z versko skupnostjo. Kaj ste tam obravnavali?
D. Prapotnik: Obravnavali smo navodila o pogrebnih svečanostih, pogovarjali smo se o urejenosti pokopališča, predvsem pa smo se kot novi člani v tem odboru seznanili z delom, ki ga ima ta odbor.
Pripravil: M. Pevec
Predsednik KK SZDL Kog Dušan Prapotnik
5
KAJ SMO LETOS DELALI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI
Na koncu leta povsod naredimo "inventuro" opravljenega dela. Zaprosili smo predsednika sveta KS Kog Stanka Plemeniča in predsednika skupščine Darka Orešnika, da nam povesta, kaj se je letos napravilo v KS.
S. Plemenič: Letos smo do konca uredili tla v dvorani, asfaltirali 600 m ceste na M. Kogu, vzdrževali smo krajevne ceste. Na žalost nismo uspeli vseh zaradi težav s prevozniki. Pričeli smo z gradnjo javne razsvetljave do mrliške veže. Opravili smo še veliko dela v civilni zaščiti, izvedli referendum in še marsikaj.
Finančni načrt asfalta na M. Kogu v dolžini 600 m oz. 1500 m2
Predsednik sveta KS Kog Stanko Plemenič
Asfalt + valjanje ...
53 kamionov oz. 466 m^ gramoza ...
Gre de r za planiranje ...
Skupaj ...
Viri sredstev:
KS KOG ... Slovin ...
Vaščani, ki živijo ob tej cesti ... Skupaj ...
6.915.000,- din 1.766.000,- din 77.200,- din
8.758.200 - din
3.000.000,- din 1.400.000,- din 4.358.000,- din
8.758.200,- din
NOVICE: Kako pa je z razsvetljavo?
S. Plemenič: To je prva investicija iz novega kraj. samoprispevka. Zaenkrat so položeni podzemni kabli za kan-delabre. Sama izvedba terja več časa in dela (ne pa več sredstev), ker želimo imeti razsvetaljavo, ki se bo estetsko vključila v naše okolje. Z delom bomo nadaljevali, če bodo le dopuščale vremenske razmere.
NOVICE: Asfaltiranje ceste na M. Kogu je bilo za večino Kogovčanov presenečenje. Nekateri so se s tem strinjali, nekaj pa je bilo takšnih, ki tega niso odobravali, če sodimo po "vročili" sestankih na skupščini in svetu KS. Res je, da je bila cesta predvidena za asfaltiranje s sredstvi prejšnjega kraj. samoprispevka ( s sodelovanjem KS, Slovina in SIS—a za ceste), toda tokrat so kritike bile namenjene temu, ker se je najprej asfaltiral center M. Koga. Kako to, da ste se odločili za asfaltiranje t. i. "centra"?
S. Plemenič: V planu krajevne skupnosti za letos so bila planirana večja vzdrževalna dela na tej cesti z namenom, da se zadosti kriterijem za prekategorizacijo v lokalno cesto. Na pobudo vaščanov, ki živijo ob tej cesti in z obvezo, da bomo prispevali veliko svojih sredstev, smo se odločili, da v strnjenem delu naselja cesto v dolžini 600 m asfaltiramo.
NOVICE: Med razlogi za izrečene kritike je verjetno tudi ta, da so krajani premalo vedeli, kdo je ta dela plačal. Kolikšna je vrednost opravljenega dela in kateri so viri sredstev?
S. Plemenič: Vrednost opravljenega in plačanega dela znaša 8.758.200,-din.
Krajevna skupnost bo prispevala 3.000.000,— din (iz sredstev prejšnjega kraj. samoprispevka), 1.400.000,-din je prispeval "Slovin", preostalih 4.358.200,— din bomo zbrali vaščani, ki živimo ob tej cesti. Do 1. 12. smo že nakazali na žiro račun KS 1.899.500,— din, preostalih 2.458.700,— din pa bomo vrnili na žiro račun KS do konca decembra letos, kot je sprejeto na svetu KS, dne 20. 11. 1987.
Novice: Poleg opravljenih nalog je bilo še veliko govora oz. načrtov o tem, da bi še letos širili telefonsko omrežje, kabelsko TVin drugo.
Kako je s tem?
Darko Orešnik: Ko so se nakazale nekatere možnosti, so nekateri, ki nimajo izkušenj z delom v KS prehitro pričakovali uspeh. Navdušenje za delo še ni vse, ker smo preveč odvisni od zunanjih dejavnikov — predvsem izvajalcev. Uspeh je odvisen od skladnega dela z vserri dejavniki v KS, najbolj pa je pomembno, da izvajamo sprejete sklepe in delamo tisto za kar smo se skupno dogovorili. Na letošnjih napakah smo si nabrali tudi nekaj izkušenj, tako da pričakujem, da bo naslednje leto uspešnejše.
Uspeha, zdravja in zadovoljstva v novem letu želim tudi vsem krajanom naše KS.
Milan Pevec
Predsednika skupščine KS Darka Orešnika smo povprašali, kako je zadovoljen z opravljenim delom v letošnjem letu.
_ ^ J	Darko Orešnik: Letos
V - -- y jg	smo pričeli z delom v
Jk^,	popolnoma novi in pre-
malo izkušeni sestavi organov vodstva KS. ^pi^^^MH^^^LTr^l Zato verjetno nismo ^^Bt.1 storili vsega, kar bi mo-Predsednik Skupščine KS rali. Trudili smo se, da Kog Darko Orešnik	bi zadovoljili čimveč
potreb naših krajanov, vendar so interesi v celotno KS preveč različni. Težko jih je bilo uskladiti prav iz razlogov, ker imamo premalo izkušenj.
6
Razširitev telefonskega omrežja
Letos spomladi so se pričele priprave za ra/-širitev telefonskega omrežja na Kogu. Kaj se je od takrat naredilo nam je povedal predsednik odbora za razširitev telefonskega omrežja Branko Vezjak.
B. Vezjak: V mesecu maju 1987 so naročniki vplačali prvi akonta-tivni znesek 100.000,-din, odbor je pobrana sredstva pri KB Maribor Ekspozitura Ormož vezal na dobo 6 mesecev z 81 % obrestno mero. Stanje na hranilni knjižici je sledeče: 1. akontacijo v znesku 100.000,— din je vplačalo 95 naročnikov, tako je pobranih skupaj 9.500.000,— din. Prva vezava v znesku 9.000.000,- din je bila izvršena, dne 12.5. 1987 in se je iztekla dne 13. 11. 1987 in znašajo obresti 3.696.357,— din. Saldo na hranilni knjižici znaša 13. 11. 1987 12.697.357,- din. Druga vezava t. j. za zapoznele plačnike je bila izvršena 29. 5. 1987 v znesku 500.000,- din in se bo iztekla 30. 11.1987, obresti od te vloge so znašale na dan 30. 11. 1987 v znesku 205.355,- din. Tako se na ta dan poveča glavnica 500.000,- din za pripisane obresti in znesek 705.355,- din. Saldo vseh pobranih sredstev oz. 1. akontacijo znaša dne 30. 11. 1987 skupno 13.401.812,- din.
Kot informacijo navajam, da znašajo obresti za vsakega posameznega interesenta, ki je vplačal 1. akontacijo 41.071,- din oz. se je vloga povečala na 141.071,— din.
Novice: Ali še lahko kdo pristopi k razširitvi, in koliko bodo morali plačati sedaj?
B. Vezjač: Štirje novi naročniki, ki si želijo še pristopiti k razširitvi telefonskega omrežja bodo morali vplačati 1. akontacijo in pripisane obresti v znesku 141.071,— din in 2. akontacijo v znesku 200.000,— din skupno torej 341.071,- din.
Novice: Pred kratkim ste imeli na Ptuju razgovor s predstavniki PTT podjetja. Kaj ste se dogovorili?
B. Vezjak: Dne 27. 1 1. 1987 je potekal razgovor med PTT podjetjem Ptuj. predstavnikom KS Središče in člani odbora za razširitev telefonskega omrežja na območju KS Kog. Sklenjeno je bilo sledeče:
-	da se pristopi k izdelavi načrta oz. projekta,
-	naslednja faza bo razširitev centrale v KS Središče in
-	tretja faza — nabava primarnega voda Središče — Kog.
Novice: Do danes je bilo opravljenega torej veliko dela. Seveda pa norčnike najbolj zanima kdaj se bo konkretno prešlo z delom na teren.
B. Vezjak: Pošto v Ormožu bodo pričeli graditi še ta mesec, predvidoma bo zgrajena do konca leta 1988. Upam, da bomo vzporedno z gradnjo pošte v Ormožu, to je prihodnje leto, pričeli tudi z gradnjo telefonskega omrežja na našem terenu. Odbor je sprejel sklep, da se sredstva za izdelavo projekta poberejo v času od 15.3. 1988 do 1.4. 1988. Akontacija bo znašala okrog 150.000,-din.
M. Pevec
Predsednik odbora za telefon Branko Vezjak
AIDS - ZAŠČITA Z ZNANJEM!
Vsako obdobje človekove zgodovine je imelo bolezen, za katero je umiralo mnogo ljudi (n. pr. kugo, sifilis). Vendar nobena od teh bolezni ni prodrla na področje spolnosti, o kateri se nerado govori. Toda dovolj je, da citiram znanega dr. Glazerja: "AIDS— a ne dobiš, po AIDS greš". Torej o bolezni je treba veliko vedeti, saj se je le tako lahko ubraniš.
Kaj torej AIDS je?
AIDS je bolezen, pri kateri človek izgubi svojo naravno odpornost — to je obrambno zmožnost pred okužbami. Zaradi zmanjšane odpornosti postane človek dovzetnejši /a najrazličnejše okužbe ali rakasta obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadela v tako težki obliki.
Virus, ki povzroča AIDS se imenuje HIV. Čas okužbe z virusom do pojave bolezenskih znakov (inkubacijska doba) je od nekaj mesecev do več let. Virus se ob vsaki okužbi spremeni, torej se nenehno spreminja, kar med drugim para živce ljudem, ki skušajo pripraviti cepivo proti njemu. Za AIDS za sedaj še ni zdravila ne cepiva, le-teh še ni tako hitro za pričakovati.
Kakšna so znamenja bolezni?
Znamenja bolezni AIDS so neznačilna, najpogosteje pa
so prisotni:
—	slabo počutje, dalj časa trajajoča povišana telesna temperatura, driska, hujšanje, močno potenje,otekle bezgavke;
—	pljučnice, ki so težko ozdravljive in se rade ponavljajo;
—	pogoste okužbe z glivicami, z virusom herpesa in paraziti;
—	vrsta nevroloških znamenj.
Kako se virus prenaša?
Do okužbe pride samo tedaj, če virus pride v kri:
—	s spolnimi odnosi z okuženimi osebami
—	z brizgalkami, iglami in drugimi ostrimi predmeti, ki so bili v stiku z okuženo krvjo
s prenosom z okužene matere na otroka v nosečnosti, med porodom in pri dojenju.
7
12 NAČINOV VAROVANJA PRED OKUŽBO POMENI:
—	da vzdržujemo splošno higieno in čistočo spolovil
—	da zvesto živimo v dovje (več kot zadnjih pet let)
—	da smo popolnoma nedolžni
—	da se ne predajamo avanturam, če pa smo zadnjih pet let tako živeli se testirajmo
—	da nimamo (nismo imeli) ljubezenske zveze s človekom, ki je sero pozitiven (okužen)
—	da nimamo analnih spolnih odnosov. Okužba se veliko lažje prenese z moškega na moškega kot z ženske na moškega in še težje z ženske na žensko
—	da v zadnjih petih letih nismo prejeli transfuzije krvi, da smo pri operaciji dobili lastno kri, da nismo prejeli transfuzije krvi v deželi, ki krvi ne preverja
—	da se nikoli nismo drogirali z brizgalko
—	da nimamo spolnih odnosov z eno ali več prostitutkami
—	da si nismo izposojevali zobne ščetke, brivnika, kopalk, rde čila
—	da stalno razkužimo z alkoholom ali vročino osebne predmete
—	da pri naključnih spolnih odnosih uporabljamo pre-zevativ, zavedajoč se, da le ti niso popolna zaščita.
Na univerzitetni kliniki za infekcijske bolezni in vročična stanja v Ljubljani, Jako vije va 2, telefon (061) 314—344
je vsak ponedeljek odprta specialistična ambulanta, kjer lahko vsak dobi potrebne nasvete v zvezi z AIDS—om. Za testiranje krvi v tej ambulanti ne potrebuješ napotnice, lahko pa se odločimo za testiranje krvi pod šifro in rezultat boste izvedeli direktno (torej samo vi osebno). Testi so BREZPLAČNI!
Vse organizacije združenega dela s področja zdravstva, ki se ukvarjajo z zbiranjem, predelavo in prometom krvi in krvnih derivatov, morajo opraviti laboratorijsko preiskavo navzočnosti protiteles na virus AIDS—a v krvi, ki jo dajo prostovoljni krvodajalci.
Naj tale članek pripomore k hitrejšemu spoznaju, da je AIDS zelo nevarna bolezen, ki se širi tako v industrializiranih deželah kot tistih v razvoju in ne pozna mej. Število obolelih za adisom, prijavljenih pri Svetovni zdravstveni organizaciji se je do 2. decembra povečalo na 75.751 primerov. V Jugoslaviji je bilo do 30. septembra 21 primerov aidsa.
NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI!
Pripravil: Teodor PEVEC
Viri:
-	Mladina (št. 18)
-	Zdravje (maj, junij 1987)
Kaj smo letos delali v kulturno umetniškem društvu
Vse sekcije kulturno umetniškega društva na Kogu so v letošnjem letu delale dokaj dobro. Mešani pevski zbor in oktet sta priredila skupni koncert na Kogu, na katerem je sodeloval tudi Tržaški oktet. Kogovčani so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Oba kogovska zbora sta priredila solidarnostni nastop v Stanetincih. Oba zbora sta nastopala še nekajkrat posebno oktet, ki je nastopal še po raznih drugih prireditvah po občini. Kulturno umetniško društvo je letos priredilo 2. Kmečki praznik na Kogu, kjer je bila prikazana tekma žanjic, tekma v košnji in žetvi, ter druge kmečke igre. Na Kmečkem prazniku na Kogu so sodelovale tudi ekipe iz Stanetinec in Obreža. Prireditev je dobro uspela. Tudi z dramsko sekcijo smo v letošnjem letu zelo zadovoljni. Prikazane so bile dve veseloigre. Komedijo KRAPE je režirala Jožica Čeh. VDOVO ROŠLINKO pa Anica Pevec. Obe igre so zelo dobro uspele.
V okviru KUD—a deluje na Kogu še društvena knjižnica
LIPA, kjer si lahko vsi krajani sposojajo knjige za branje. V knjižnici delajo ob nedeljah od 10—12 ure Valerija Ko-larič in Romana Orešnik. KUD Jože Kerenčič Kog je za svoje člane organiziralo izlet po Koroški, s katerim naj bi bil vsaj delno poplačan trud vsem članom, ki aktivno delajo v društvu. Ne smemo pa pozabiti na pionirsko folklorno skupino, katera je na folklorni prireditvi v občinskem merilu na Kogu prejela visoko oceno in nastopala še v Mariboru.
Vsem, ki so s vojim delom obogatili kulturno življenje na Kogu, in tudi vsem ostalim krajanom iskrene čestitke ob krajevnem prazniku ter
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1988
Pavel PUKŠIČ, predsednik KUD-a
irtw
8
KANALIZACIJA
"Provijo, ka smo lidje jo ko razumna pa pametna bitja. Nega ga, ki bi nas na toti zemli prekošo. Žalostno pa je tudi, ka mi nejbol pametna bitja delamo veko nesnogo in to vsepovsod. Čuda gučimo, ka bi se stvari mogle spremeniti na bojše, joko malo pa za to napravimo".
Takse guče sta mela enoga lepoga večera Bolkovičof Tonček pa Simoničof Kundrad z Vodrenskega vrha. Raz-provlala sta še o zgodovini kanalizacije kak se gnes den po modernen reče.
"Ja te v štorih časih, gdo so še naši pradedeki s kostmi pa kemejon okoli letali, je to bilo drgačik!" je povedo Tonček.
"Čista praf si ugotovjo," mu je pravjo Kundrad: "Te je bilo po pet lidi na takši veki površini, kak je to Kog in sploh je ne bilo važno kon je keri "srat" bejžo al pa čun-to zahitjo."
Poje Tonček povzejo besedo:
"Zoto bi mi mogli v naši Cvetlični ulici nad Sončnoj dolin oj napraviti kanalizacijo!"
Tonček je svoje pametne besede zalejo z enen špricaron, ka bi bol držalo. Ke naš Tonček reče, to tudi naprovi!
In te se je zgodilo! Začnola sta delati propagando. Vsa-kemo sta na dugo pa na široko obrazložila za kej se gre. Vikendoši so odmah bili za akcijo, medten, ko so se do-moči lidje z redkeme izjemami začeli fkrej vlečte. Pravili so: "Ja, kanalizacija, se že, to bi bilo super, samo to je ne za nos navodne lidi. Tota stvor de tiidi koštala!"
Nazodje so stvari stekle same od sebe. Pobrali so se pene-zi, nabavili kanoli... No, penezi so se pobrali kesneje, zoto, ka so peneze založili Tonček, Kundrad pa gospod Štefan. Prišo je Bukovec — skopo jorek in akcija je stekla. Lidje so nejpret samo od daleč gledali te pa so poma-len začeli hoditi kcoj. Tiidi ženske so si razdelile delo, se je fsaka bor po en den kuhala za tiste na trasi. Delo je vodjo mejster Glogovec z Mocinec.
Levji delež sta seveda opet mela Tonček pa Kundrad pa jedvina "Tomo Vinkoviča". Mundof Mirč je sproti zagr-
OBVESTILA
Društvo upokojencev "ZARJA" Kog obvešča svoje člane, da naj poravnajo članarino in prispevke za leto 1988.
Blagajnik in tajnik društva bosta članarino pobirala v pisarni KS Kog in to, dne 1.1.1988 to je v petek, sobota in nedelja novoletni prazniki. Pobiralo se bo za vse vasi vsaki dan, od 8. do 12. ure. Letna članarina je 500 din prispevek za VS pa je 2500 din in prispevek društva pa 1500 din.
Vabimo upokojene delavce in kmete, da se včlanijo v društvo upokojencev če še se niso.
Prosvetno društvo Kog — knjižnica in čitalnica obvešča vse, kijih zanima sposojanje in branje knjig, da v zimskih mesecih redno deluje knjižnica. Odprta je ob nedeljah
jovo kanole. Fse bi bolo lepo pa praf, če ne bi pregajo čas, se je te prišla na hitren brotva, poleg tega pa je sfa-lilo tiidi kanolof, se so se na katastre podračunali glede dolžine ceste. Ostanek de se pač mogo položiti spomladi.
To pa še je ne kunec. Na našen lepen Kogi je vudrla na den kak se temo reče — veka jol. Makar so bila glede kanalizacije zrihtana, fsa dovoleja, so dobri lidje šli zadevo prijavili. Lepoga dneva so se pri Kundrade na dvor postavili tov miličniki. Kundrad se je fejst sprestrašjo, se je mislo, ka ga je što prijavjo, da se vozi s Tomo Vinkovi-čon brez izpita, al pa ka dela drvarnico na črno brez dovoleja. Že je postopjo proti gorican, pa se je zodji hip spotjo, ka je ne več tak mlodi, pa še naš vrh je ne preveč primeren za partizanski način bojevanja. Povobjo je rejši naše tov. na en špricar. Med spomijajon o vremeni so ga obletovale črne misli. Že se je vidjo z lisicami v marici. Poleg tega pa še brž včosik miličjaki bi-jejo!
"Kej so le prišli? Morti, pa je prokleti šmrklavec po ke napiso?! Sam bog zno."
Tovariši so se ga usmilili za pol vtire. Prišli so z besedoj na den: ' Drogi Kundrad, tak pa tak je pač na stvori, po-koži nan ti malo tote papire od kanalizacije, če jih kej moš."
Kundrade je o po kamen od srca. Vse veseli, ka je ne ke hujšega, je duneso tov. papire. Ker je bilo fse "okej",so se možje postove olajšane poslovili, se je Kundrad stori komunist zgleden, moralnopolitično neoporečen, povprečen človik.
Tak pač je na toten sveti. Zemlo gozijo dobri pa slabi lidje. Kog pa je svet v malen in fse je vednoko. Eni lidje pač uživajo, če lehko drugega po domočen "zajebejo". Naslajajo se ob nesreči drugega. S kanalizacijoj so eni dobili mastno kost za obirati. Upan, ka so siti. (Tiiso seveda ne všteti tisti, ki so pomogali pri samen deli, dali moralno podporo al pa opozorjali na napake!)
Pohvoliti moren tiidi dečke, ki so pomogali pri razkladanje kanolof. Pridni so bili, pa še za sebe se brigajo, to pa jihova veka odlika.
LAČOSKI PIŠKUR
od 9. — 11. ure. Za izposojanje vas čaka veliko novih knjig!
Pisarna Krajevne skupnosti je odrpta ob sredah od 17. — 18. ure.
Krajevni urad je odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 11. ure. Pravočasno dvignite živinske potne liste!
Preklic
Horvat Jože iz Koga št. 71 preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 19. maja 87 Katarini Horvat iz Koga št. 35.
9
PRIMERJAVE		
Koliko smo plačali za:	v decembru 86	decembru 87
1 kolač (1.60 kg) kruha	470 din	1.671 din
1 žemljo	70 din	195 din
1 kg moke ostre	282 din	884 din
1 kg sladkorja	318 din	756 din
1 kg soli	81 din	469 din
1 kg klobas nav.	1.355 din	2.992 din
1 1. radenske	115 din	342 din
1 kilovatno uro elektrl. ener. pri enotarifnem merjenju	28,67 din	88,43 din
1 1 bencin super	240 din	760 din
1 DM (NEMŠKO MARKO)	255 din	768 din
1 SCH (A. ŠILING)	32 din	109 din
Koliko smo zaslužili za:	v decembru 1986	v decembru 1987
1 kg pšenice s premijo	82 din	159 din
1 kg grozdja mešano 16 %	238 din	387 din
1 kg prašičev	670 din	1.400 din
1 kg goveda	710 din	1.330 din
1 kg teleta B	1.500 din	2.300 din
1 kg krompirja	40 din	220 din
1 1 mleka 3.6 mašč. brez premije	80 din	230 din
Povprečni OD v JUGOSLAVIJI (9 mes.)	v letu 1986 ...	89.461
	v letu 1987 ...	195.025
Povprečni OD v SLOVENIJI (9 mes).	v letu 1986 ...	124.600
	v letu 1987 ...	227.424
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Menična afera
Fikret Abdič je in bo še nekaj časa, najbolj znan Jugoslovan. Kdo ne bi poznal prvega človeka Agrokomerca iz Velike Kladuše, kjer so izvedli "rop stoletja", "gra-bež brez primere v novejši zgodovini", "utajo v slogu sicilske mafije" — če povzamemo navedbe iz jugoslovanskega časopisja, kar na kratko imenujejo menična afera?
Za zdaj je jasno, da 13000 — članski kolektiv nima kritja za najmanj 200 milijard dinarjev izdanih menic.
DRAGI BRALCI
UREDNIŠTVO VABI K SODELOVANJU KRAJANE, KI BI ŽELELI BITI STALNI ALI OBČASNI SODELAVCI "NOVIC". PIŠITE NAM O DELU IN DOŽIVETJIH V SVOJEM BLIŽNJEM IN ŠIRŠEM OKOLJU. TER PREDLAGAJTE KAKŠNE "NOVICE" SI ŽELITE.
Ljudje, upravičeno osupli, da se je kaj takega sploh lahko zgodilo, so vrednosti nepokritih menic oziroma finančne luknje skušali primerjati: toliko lahko stane 16.000 majhnih stanovanj, ali več sto milijonov dolarjev, kar utegne biti dvakrat več od zneska, ki ga Jugoslavija pred meseci prvič ni mogla vrniti tujim upnikom; s toliko denarja — s tisočdinarskimi bankovci — bi napolnili železniško kompozicijo s 26 vagoni, zgradili osem jeklarn, kakršna je Jeseniška, financirali druge projekte, ki bi gospodarstvo dvignilo na ug-lednejšo tehnološko raven ...
"NAŠ DELAVEC"
Bratje Abdič so si takole delili položaje v Agrokomercu in v Veliki Kladuši: Fikret je že več kot dve desetletji predsednik poslovodnega odbora sozda, Hasan je direktor komunalnega podjetja in podpredsednik občinske skupščine, Zahid je direktor delovne organizacije Reprom, Muhamed je vodja karlovškega predstavništva sozda. Fikretov zet Dragan Karajič je direktor DO Kreme, drugi zet Rajko Stevič pa predsednik skupščine občine Velika Kladuša. Soproga Hakije Pozderca — Raza — je svetnica predsednika poslovodnega odbora za ekonomska vprašanja, sin Malik je direktor DO Puran, drugi sin Rasim pa vodja propagande v Agrokomercu.
"VEČERNJE NOVOSTI"
10
Abdič odlikovan!
V najnovejši številki Uradnega lista SFRJ z datumom 6. novembra je objavljen ukaz Predsedstva SFRJ, po katerem je Fikret Abdič "za posebne zasluge in dosežene uspehe v delu, pomembnem za napredek države, odlikovan z redom dela z rdečo zastavo". Abdičevo ime se je znašlo na daljšem spisku organizacij in posameznikov, ki so odlikovani z ukazom Predsedstva SFRJ z dne 16. julija lani. Takrat za največjo finančno afero v Jugoslaviji javnost seveda še ni vedela.
Ni se nam posrečilo preveriti, ali so odlikovanje "uglednemu gospodarstveniku" že vročili. Če ga niso, naj torej pričakujemo, da bodo v skladu z ažurnostjo administracije z majhno priložnostno slovesnostjo to storili v zaporu.
"VEČER'
Spomenik
V Bakovici na Kosovu gradijo veličasten spomenik, oziroma ogromen park, v spomin na borce, padle v NOB, ki so bili doma s tega konca. Sama po sebi ta zamisel ne more biti spotakljiva. Toda kot smo lahko zvedeli iz nekaterih časnikov, se v Bakovici niso zadovoljili s spomenikom, kot so mnogi podobni pri nas, temveč so si zamislili naravnost "grandiozni" projekt, spomenik, ki naj bi (tako nekateri trdijo) prekašal vse druge v Jugoslaviji. Tudi spomenike na krajih naših največjih borb in zmag v NOB!
Seveda je to moralo sprožiti v javnosti polemike, zlasti še ker gre za tako ogromno spomeniško investicijo v času, ko smo v hudi krizi, in tam. kjer je ljudem zaradi te krize še posebno težko. Tudi predsednik ZK Kosova Azem Vlasi je rekel, da ne bodo dovolili v sedanjih kriznih časih razsipavanja denarja, pa še da je za ta projekt zvedel iz javnih občil!
"7 D"
Zaposlitve za prvoborce?
Družbeni dogovor o zaposlovanju v avtonomni pokrajini Kosovo zagotavlja pri zaposlovanju prednost nosilcem partizanske spomenice 1941, udeležencem vojne od leta 1943 in njihovim svojcem. Upamo lahko, da ne bo treba veliko prvoborcem 42 let po osvoboditvi iskati nove službe ali opravljati zanjo pripravništva, saj bi morali biti pravzaprav večinoma - tudi po 40 letih delovne dobe -že v pokoju.
Na srečo, so tak dogovor sprejeli samo na Kosovu, pa tudi v dogovorih po drugih republikah in pokrajini bi srečali ob branju veliko podobnih cvetk, ugotavljajo na Zvezi sisov za zaposlovnje Jugoslavije. Pri 1,080.000 nezaposlenih v državi ni več tako zelo nepomembno, kdo ima s spiska čakajočih na delo prednost in kdo ne.
"VEČER"
Divjo svinjo
Vrednost trofejne divjadi, ki so jo na osnovi kvote odstrelili zvezni, republiški in pokrajinski organi (oziroma osebe, ki so jim odstopili pravico do odstrela), se nadomesti iz proračuna federacije. Lovec, ki na tak način odstreli žival, dobi trofejo zastonj. Srbski izvršni svet je pred tremi leti predlagal Zisu opustitev take nevzdržne prakse, da pa nihče ne ve, ali so to uresničili. Dejstvo je, da stara praksa v Jelenu, lovsko—gozdnem gospodarstvu, še traja.
Če pomislimo, da stane odstrel zlatega baranjskega jelena kar 150 tisoč mark, se nam lahko res zvrti. In če pomislimo. da to vsi po vrsti plačujemo, bi najbrž bilo prav vedeti imena ljudi, ki si svoje stene zastonj krasijo z dragocenimi trofejami.
"VEČERNJE NOVOSTI'
DR. METLA Inventura
Se mi vidi, ka smo tam ke smo bili. O tem se že piso v prejšjih Novicah. Tudi prinas na Kogi gre fse rakovo pot. tak kak fse pofsod. Če glih se na Malem Kogi lehko zej kotalkajo, je to fseeno malo bojše kak tisti falati dreka, keri doletijo od fseh šekretov Vodranjskoga vrha Šnajda-rovi Anici pa Govezovi Hermini na dvor.
Prafzapraf pa je tota kanalizacija čuda vredna. Liidi jos vas pitam kak so se pitale o ve dve, kom bi tekla tista scalina, ki je naši poštarci pa Veri, gdo sta mele oboroženi obisk, vujšla, zoto ka sta same ne znale če ščita stoje el leže.
To pa je ne niti fse fkup tak veselo, kak se je sunce nas-mijalo, gdo je kapitoliro stori, večni predsednik SZBL. Prafzapraf pa van je un že mejo dugo asfalt mimo svoje hiže, tak ka bi lehko že pret odstopjo. Tak konijo zej funkcijonari po Malem Kogi po vrsti hititi funkcije f koruzo, zoto ka jin že prokleto pod nagami gori. Asfalt se je že čisto ohlodjo, sponošaje pa še ne.
Mimo novega predsednika SZDL pa gre že duže asfalt kak je šo mimo prejšjoga. Samo pitej boga če de toti predsednik tak dugo zdržo kak je of, zoto ka novoga mučijo čista druge skrbi kak so storoga: "Liidi nega, dece nega!" Tak provi novi predsednik Dušan Prapotnik, ka se bomo mogli fsi mlajši dobro kcoj vzeti če mo šteli ka de čes por let mejo što niicati toto kanalizacijo, elektriko, asfalt, telefon, školo pa še drugo.
Čuda bi se lehko še spomijali okoli toga pa tak kak gre leto k kunci naj bo tudi tote inventura kunec.
Provim pa vam za zodjo, fkup moremo prafzapraf držati, ka bomo lehko teko močni keko nam je potrebno. Tudi za časa Franca Jožefa je ne bilo leden lehko, tudi te je bilo fse strašno drogo kak je zej. Pa so te bili ledje glih tak veseli, pa se radi nasmijali kak se nasmejemo mi še zej.
Morti nam je malo huje kak nam je bilo negda. Fsi smo pod kožoj krvovi, zoto nam je venda pred leti bilo malo prelepo. Ostali pa smo še vseeno gazdi pot svojoj kapoj, na svojoj zemlji!
TF PA SREČNO V NOVEM - pa brez zamere!
11
TOVARNA PLASTIČNIH IN OPTIČNIH PROIZVODOV -JOŽE KERENČIČ- ORMOŽ
KERENCIC
TOZD PPM ORMOŽ predelava plastičnih mas
TOZD OPTYL ORMOŽ proizvodnja očal in okvirjev
TOZD ABA MARIBOR trgovska in servisna organizacija
TOZD LIKAPLAST UDBINA proizvodnja okvirjev za očala
Delovna skupnost skupnih služb Ormož
OB 27. decembru, KRAJEVNEMU PRAZNIKU KS KOG VAM VSEM KRAJANOM ČESTITAJO IN ŽELIJO ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 DELAVCI
TOVARNE "JOŽE KERENČlC"
TOZD "GOSAD-'. Središče ob Dravi
Za krajevni praznik 27. december čestitamo vsem krajanom Krajevne skupnosti Kog, delovnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom v KS z željo za nadaljnje sodelovanje pri delu in razvoju naše TOZD in Krajevne skupnosti Kog.
Ob tej priložnosti vas seznanjamo, da lahko kupite v živilskih trgovinah naše vložene gobice in šampinjone, konzervirane vrtnine, mešanice sladkorjev za posip, domače čaje in začimbe. Odkupujemo vse vrste zdravilnih zelišč, sveže in suhe gobe ter razne gozdne sadeže. V kooperaciji organiziramo proizvodnjo vrtnin in vzgojo gob — šampinjonov.
Delavci TOZD "GOSAD", Središče ob Dravi
"Novice" so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in KS Kog dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorni urednik: Milan Pevec; uredniški odbor: Drago Zabavnik, Janko Klanjčar, Branko Zadravec, Valerija Kolarič in Vera Zabavnik. Naklada 320 izvodov. Izhaja priložnostno. Oblikovano in razmnoženo: Čemel — Rogina, Radizel 21. Po mnenju republiškega sekretariata za
informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.