Frančišek de Paula Hladnik.
(Spisal J. Benkovič.)
Ti mladini učenik, ovčar Bil si in ilirskih rož vrtnar. Hladniku: Drag. De&man.
I.
Frančišek de Paula Hladnik se je porodil v Idriji dne 29. sušca leta 1773. Oče Matija je bil neimovit rudniški čuvaj; mati mu je bila Doroteja, rojena Reven. Dovr-šivši doma ljudsko šolo, je vstopil s pomočjo raznih dobrotnikov v ljubljansko gimnazijo. L. 1789. je prestopil iz gimnazije, ki je imela tedaj le šest razredov, v tako imenovano mo-droslovje ali sedmo šolo; kjer so mu bili med drugimi profesorji: raz-jezuvit Anton Gruber za matematiko, Wilde za modroslovje in zgodovino, Schaller za fiziko.
Kot dijak je izkusil trpko usodo večine slovenskega dijaštva, boreč se za vsakdanji kruh. Stradanje in preveliki duševni napori so mu nakopali bolezen, katera ga je trla njega žive dni. Ni imel sicer darii, da bi hitro razumel vsako stvar, a odlikoval ga je velikansk spomin, s katerim je trajno ohranil vse znanje, katero si je nabavil. Že na dijaku se je pokazal njegov tih in miren značaj in veselje do vede.
Najboljši dobrotnik in mentor mu je bil
Frančišek de Paula Hladnik
Kamniku. Hladnik je kot domači učitelj njegovim otrokom vse počitnice preživel pri njem na deželi. Ko bi ne našel tega očetovsko skrbnega moža, ki je odgojitelja svojih otrok res cenil in ljubil in zato tudi rad potrpel z njegovim včasih neprikupnim značajem, bil bi se Hladnik najbrže izgubil ali vsaj to bi ne bil postal, kar je bil pozneje.
Leta 1791. je dovršil tudi modroslovski dve leti. Uprav to leto se je razšlo jožefinsko centralno semenišče v Gradcu, kamor so morali dotlej zahajati tudi bogoslovci ljubljanske škofije, in Ljubljana je dobila lastno duhov-sko semenišče. Hladnik je iz lastnega nagiba postal bogoslovec. Profesorji so mu bili: Jurij Grossauer za cerkveno pravo in zgodovino, Jožef Martin Ko-ben za stari zakon, Janez Tretter za dogmatiko in dr. Jožef Hanle za moralo: vsi trdi jan-zenisti, pristni gojenci iste dobe. Hladnik je bil njih zvesti učenec. Bavil se je mnogo s Kantovo filozofijo in ostal nje verni pristaš svoje žive dni. Razven tega je študiral francoščino in grščino, ki mu je bila najljubša. Na počitnice je hodil k baronu Žigi in Ka-rolu Zoisu. Zakaj ni več zahajal k Merku, ni znano. Je-li Merk pustil Hladnika ali Hladnik Merka?   Vsekako  je  to neka senca na
Nikolaj   Merk,   posestnik   gradu   Zduš   pri    značaju mladega moža. „Dom in svet" 1898, št. 10.
19