Zahajajoče solnce.
Jožek m Tine sta bi!a brata. Imela sta modrega ofieta in ilobro boe;i-boječo inator, kate.ro sta Ijubila čuz vse na tem svetu.
A liogu v aebesih se je zazdelo, da jiina vzaine preljubo rnater. Dečka sta zelo žalovala in jokala po l.jubcj materi.
Ko prva žalost mine in se dečka nekoliko utolažita, vzainejo ju oče necega večera s seboj na polje. Sotaoe se je ravno pomikalo aa goru in je le še svoje poslednje žarke sipalo po zeuilji.
Oče zainišljeoi glodajo nekaj časa v zahajajoS* aolnce, potein reko: nGIejta, ljuba otroka! zabajajoče soluce nam je siadka tolažba v našej bridkosti. Kavnokar jti razlilo po vsej zemlji svetlobo, goi'koto in življ&nje: za daneu jo tedaj konSalo svoje delo in zdaj se poslavlja od nas, da zatom> za gorami. A nii vendar ae žalujemo, vidžS, da nas zapušča, ker dobro venio, da se nain jasnega jutra zopet prikaže v toliko lepšej svetlobi.
Vajiiia dobra mati je vama živa podoba dohrodejttega sobica. Ona je vaju uSila, da se veSkrat ozirajta tja gori v aveta nebosa, uSilaje vaju nioliti in v atrahu božjem živeti. S temi lepimi nauki je vama zapustila Se boljšo svetloljo, gorkoto in življenje.
A Ofetu v nebeaih, ki je vama matev dal, zazdelo se je, da jo vuiuit zopet vzame. Mati je vajn zapustiia, kakor nas zapuati solnce, kadav zatone za gorami. A zaradi tega ne sineta prevei^ žalovati, fcajti vera nas q6i, da vajina mati zdaj živi v lioljsem in prijetnejžem življenji; ouft zdaj ondu žanje, kar je tukaj sejala."
rO4e, ljubi oče! reOw Tine, starejSi diiček, lepo ste nama govorili. Meni zdaj aij vec? tako hudo pri srci, ker vem, da najiuo dobro mater zopet najilemo tam gori v aebesih."                                                                                           1
BDa," rek<5 ocie, nzopet jo boino viiieli iu to tako gotovo,  kakor vannj{| da se nam zahajajoče soluce zopet. prikaže jasnega jntra."               I. T.