Štev. 46. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številko dinar. 11. novembra 1926. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikan ci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo |e v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5 Din. više od vsake red pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Ali so dače vékše kak lani ? Iz veči naši občin so se lüdjé pritožili, da morajo zdaj, gda davčni uradi razpošilajo čeke za dačo, ništerni preci več dače plačati, kak so pa plačali laní v tom časi. Že zdaj namreč plača cela Slovenija dosta menje dače kak lani ar je dohodnina skoro vsešerom odpadnola, kak je pa te’ prej to, da ravno v našoj krajini ništerni letos več dače plačajo kak lani. Ravnotak so se ništerni naši lüdjé pritožili, da pri davčnom uradi dobijo strašno teško kakša pojasnila. Gda prej kakši naš človek pride notri kaj pitat če misli, da je ž njegovim čekom ne vse v rédi, te uradniki dostakrat alí sploj neščejo gučati ž njim, ali ga pa samo gonijo od ednoga do drügoga, če njim naš človek pove, da ne razmi, zakaj so njemi takšo dačo predpisali, te samo skimavlejo z rameni, se večkrat smejejo ž njega, ali njemi pa kratkomalo pravijo, naj napiše pritožbo i dene gori za 20 dinarov kolek, te dobi odgovor, inači ne. Tak naši lüdjé majo že v splošnom davčni urad za kráj, gde človek sploj nemre nigdar nika zvedeti i gde njemi nalagajo dače po miloj voli, ne da bi što mogao tem lüdem kaj dopovedati, da je tak nepravično kak oni delajo. Zato so se naši lüdjé mesto na davčni urad začnoli obračati na naše posance i na naše uredništvo naj njim pove ka je s temi našimi dačami. Davčno oblastvo i davčni urad. Najprvle povemo našim lüdem, ka Vnogi ne razmijo, da obstoji v našoj krajini davčna oblast v Soboti za celo našo krajino i davčni urad v Lendavi i Soboti. Davčna oblast v Soboti odmeri po celoj krajini posameznikom pridobnino, prometni davek i dohodnino. Tü se ravno največ Pritožüjejo naši trgovci i vekši kmetovje. Davčni uradi pa to samo s čekami terjajo, ka davča oblast navrže. Zato, če što šče meti kakše pojasnilo zavolo tej dohodkov, naj se vsigdar obrne na davčno oblast v Soboti, za drüga pojasnila pa, pravimo za zemlarino, za dačo od grofovske zemle alí pa če so komi kakšo drügo dačo predpisali, štera njemi nejde, za to se pa trbe vsigdar obrnoti na davčni urad ali v Soboti ali v Lendavi, kama šteri spadne. Gde je letos vékša dača? Nikaki so nam pravili glejte, pisali ste, da je že menša dača i da bo z novim letom ešče menša dača, zdaj smo pa dobili čeke, pa moramo lepo ešče več plačati kak lansko leto. Ništerni so pravili, da mamo mi v „Novinaj“ lüdi za norce, drügi so pa računali če se je ne mogoče tüdi pri nas tak zgodilo kak lani v ostaloj Sloveniji: Davčni uradniki po celoj Sloveniji so zvečine skoro vsi demokratje i gda je dr. Korošec prišao na vlado, te so tej demokratje siromaške lüdi močno zašrajfail pri dači, da so tak ležej kričali: glejte, zdaj, gda je dr. Korošec na vladi so včasi vekše dače. Mogoče, da se je zgodilo, da bi lüdjé, šteri majo v našoj krajini nametavanje i pobiranje dače v svoji rokaj i šteri so ne ravno najvekši prijatelje dr. Korošca, zdaj tüdi našo krajino radi malo pritisnoli, da bi tak naši demokratje ležej kričali : Glejte, zdaj je vekša dača, gda je dr. Korošec na vladi. Nego glavni vzrok najbrž nede tü pa tüdi pri naši Novinaj ne, nego glavni vzrok so: Občinske doklade, cestne doklade, dača na gosposko zemlo. Povemo pa, da so naše „Novine“ istino pisale, gda so pisale od toga, da je že letos dača menša i da bo z novim letom ešče menša ar so naše „Novine“ pisale samo od državne dače. Ta je v istini že letos menša, ar je odpadnola skoro vsa dohodnina, ka je pri nas pri ništerni kmetáj znašajo prek 500 Din, z novim letom pa odpadne ešče invalidski davek, hižni davek i ništerne drüge doklade, tak da država od nas sploj malo dobi. Nego ništerne naše občine so močno vrezale letos razne občinske dače, štere se zdaj tüdi po državni čekaj pobirajo i je nika ne zapisano poleg, da vekši tao tej penez ide za domačo občino. Vnogo občin v našoj krajini je od lanskoga leta podignolo svoje doklade od 50 do 500 procentov. Vzemimo za priliko samo občino Veliki Dolenci. Ta občina je lansko leto nikši doklad ne meIa letos je pa naložila 500 procentov na vso državno dačo. Tak na priliko letos s čüdivanjom gleda tam kmet, da je dobo Ček gde plača mesto sto dinarov kak je lani plačao, vse dače letos 600 dinarov pa je nindri ne zapisano zakaj letos telko več plača. Na vsakši dinar državne dače, plača te kmet zdaj 5 dinarov občinske doklade. Zvišale so se tüdi cestne doklade na vsakši dinar državne dače 1.25 Din ka pri ništerni prinese do 30 Din. Nego proti tomi nemamo nika. To je namreč ne državna nego oblastna dača i gda bodo naše ceste dobro zavožene i mele zadosta novi mostov, te ta dača lehko odpadne. Močno je tüdi ništerne prijela dača na grofovsko zemlo. Tomi je pa kriva agrarna direkcija v Ljubljani, ar je že tri leta ne poslala nikši izkazov za dačo, nego komaj letos. Zdaj pa davčni uradi terjajo tiste, šteri so ta tri leta premalo plačüvali, za tri leta nazaj. Pri davčnoj oblasti i davčnom uradi v Soboti so pa našemi uredniki povedali, da z našimi lüdmi vsigdar lepo ravnajo i njim na vsa pitanja odgovarjajo. Dnes, na Martinovo bo velka tombola v Martinišči. P. DOMAČIN: Ka bo z našimi šumami ? Mi smo vsikdar trdili, da je Slovenska Krajina z drvmi jako slabo preskrbljena, ar mamo jako malo šum. To našo trditev zdaj lejko podpremo s podatki, šteri so zagvišno istinski, ar jih je dala javnosti v roko sama Mariborska oblast. Mislimo na „Izkaz“, na prilogo administrativne karte Mariborske oblasti, v šterom je točno povedano kelko šum ma vsak srez, pa tüdi kelko vsaka občina v toj oblasti. Kelko šum mamo? V mariborskoj oblasti je v šumaj najbole siromašen Preloški srez. Za tem včasi pride po vrsti lendavski, to je tisti srez, v šterom se največ seka i izvaža. Sobočki srez je zavolo šum malo na bogšem. Površine celoga Lendavskoga sreza meri 33.824 hektarov, od toga je z gozdovi krito 6.190 hektarov; v Sobočkom srezi je 59.652 hektarov površine i od toga gošče 16.050 hektarov. Naj omenimo ešče, kak stojijo posamezne občine. V Lendavskom srezi nikaj gošče nemajo: Odranci, V. Polana, Črensovci, D. Bistrica, S. Bistrica, Žižki, Genterovci, Kamovci, Kot in Renkovci. Komaj da nekaj gošče imajo: Mostje 1, Melinci 7, Bratonci 5, Nedelica 3, Petešovci 1, Trnje 1, oba Lakoša vküper 1, Lipa 2, Turnišče 4 hektare. (Eden hektar je okroglo 2 plüga.) Navedene številke ne gučijo: — kričijo, terjajo, da se s šumami v Lendavskom srezi posebno skrbno mora gospodariti, či neščemo, da bi v čas nikelko let — more biti na Horvač- kom küpüvali naši lüdje drva i stavbeni les. Šume lendavskoga kneza! Vsi Znamo, da nájveč šum ma v Lendavskom srezi ravno veleposestvo kneza Eszterhazy, to so tiste šume, štere so bile zdaj ponüjene narodi, da jih potom „Agrarne zadruge“ küpi. Vse občine v bližini teh šum so dobile pozvanje, naj se izjavijo, jeli so za to, da bi se te knezove šume küpile za občine ali ne. Kakši odgovor je prišeo na te poziv, od toga na tom mesti ne bomo gučali, povemo pa, da so knezove veleposestniške šume ne ravno preveč vredne. Dobrovoljcom je ščejo dati. Ministrstvo za agrarno reformo more za dobrovoljce preskrbeti zadosta agrarne zemle. Ar pa toga nema, zdaj si tak ščejo pomagati gospodje v Beogradi, da dajo dobrovolcom namesto orate zemle — šume. Vsakomi po 20 plügov. Za takšo razdelitev se ponücajo v prvoj vrsti gozdovi veleposestnikov, posebno pa tam, gde narod ne misli küpiti šume. Pri nas, se tüdi nikaj takšega küha! Narod, mislimo na občine, štere so blüzi teh hercegovih šum, se ne zgene, dobrovolen pa pritiskajo, zato se ščista lepo lejko zgodi, da lepi den se veleposestniški log hercega da v roko — dobrovolcom. Kaj bi to pomenilo, to vsi Znamo. Dobrovolen ne bo jo lesa i ne listja. On goščo poseka les oda, či prle bole bo za njega, naši pa lejko küpijo drva gde njim je vola. Kaj je narediti? V vsakoj občini, štere nemajo zadosta gošče, naj se zberejo pametni, razsodni lüdje i nej vzemejo to zadevo v roke. Naj se izjavijo: kelko gošče ščejo meti i naj kakti naj bole odločno terjajo, da se gošče dajo našim, ar naši itak nemajo zadosta drv, zadosta šum. Prijave naj izročijo našim gos. podom národnim poslancom, šteri bodo že znali, ka njim je včiniti. Dnes je ešče čas, more biti, ka de vütro že kesno. Dnes se ešče lejko rešijo naše šume za naše siromake, ali nikelko časa što zna, či pali ne bodo letali ništerni s pritožbami i protesti od Poncija do Pilata, ali ti zobston. Da bi to preprečili, zato smo dali v »Novine«, pa tüdi v „Népujság“ te zadnji Opomin. 2. N O V I N E 11. novembra 1928. NEDELA. (Martinovo). V tisti časaj, pravo ie Jezuš vučenikom svojim: Nišče ne vužiga posveta i ne postavla na skriti kraj ali pod kebeo, nego na posvečnjek, da tisti, šteri prihajajo vidijo svetlobo. Posvet tvojega tela je oko tvoje. Če je tvoje oko jasno, bo svetlo vse tvoje telo; če je pa motno‘ bo kmično tüdi telo tvoje. Gledaj teda, da svetlost, štera je v tebi, nede tmica. Če je teda vse tvoje telo svetlo i nema nindri nika tmice, bo vse svetlo i te bo razsvetilo kak svetla lüč. Odpiranje i zapiranje trgovin i obrtni ; prostorov. Tüdi ta naredba dela našim lüdem vnogo neprilik. Kmečki človek si šče zajtra, prvle kak ide na njive kaj küpiti, pa je do osme vöre trgovina zapreta. Opodne, gda ž njiv domo pride, je ravnotak zapreta trgovina. Tüdi zvečer, gda opravi svoj poseo se Spomni, da nema petroleja ali spic pa že nemre več nika dobiti. Ešče bole naopačno je pa za naše male obrtnike. Vudne dela na njivaj, zajtra do sedmi pa zvečer po šestoj ali sedmoj vöri pa naj ne bi smeo svoje meštrije delati, štera njemi je ravnotak potrebna za živlenje, kak delo na njivi. Zakaj je bila ta naredba izdana ? Ta naredba je ne mišlena telko za vesnice i naše male trgovce i obrtnike. Namen te naredbe je pa dober i krščanski. S tov naredbov so dobili obrambo tisti Siromaški inaši i pomočniki, štere so ništerni majstri preveč mantrali; delati so morali od no- či do noči, tak da so celi den niti edne vöre počinka ne meli, spanja pa samo kakše štiri vöre v noči. Tak smo den za dnevom vidli blede, betežaste obraze takši vajencov i pomočnikov, njüvi majstri so pa sploj redko gda prijali za delo, nego na račun tej siromakov so popivali i zapravlali. Kak pa, da se to nemre od vsej majstrov praviti, ar so Vnogi tüdi jako pošteno ravnali s svojimi pomočniki i vajenci. Z novov odredbov pa smejo takši vajenci i pomočniki delati največ 8 do 10 vör pri majstri drügi čas je pa njüv i ga za svoje ponücajo. Kak se moramo držati te naredbe ? Vsakša naredba se mora pravilno tak zvršiti kak je predpisana, zna se pa, da vsakši razumen človek lehko tű pa tam dela pd svojem, ne da bi delao zatogavolo že proti naredbi. Če na priliko naša stara mati zvečer ob sédmi pridejo domo ž njiv i vidijo, da nemajo petrolija za posvet i jesiha za kisile krumple, njim pameten trgovec to sam lehko natoči ne da bi za to svojega inaša nazaj zvao v trgovino. Kak pa, da vala tü tüdi za nas tisti stari pregovor: »Gde nega tožnika, tam nega krivca.« Če bo zdaj kakši neprijateo trgovca šo včasi tožit, da po sedmoj vöri ešče naprej trži, če da komi škatulico špic ali dva deci jesika, oblast trgovca za to tüdi nede ravno kaštigala. Za takši norij volo ne trbe nigdar bežati tožit drügoga. Drügo je, če ma trgovec Odpreto trgovino pred predpisanim časom ali pa po podpisanom časi i trži lepo z vsemi inaši i pomočniki naprej tak, kak da bi nikše naredbe za to ne bi bilo. Tak moramo to naredbo razmiti, biti pošteni i ne se tožiti i bomo vidli da takša odredba nede ne nam ne drügim lüdem, šteri so pametni nikši neprilik delala. Ravnotak je z malimi obrtniki. Majstri naj si zračunajo da svoje pomočnike i inaše zaposlijo kakši deset vör na den te njim pa naj dajo slobodo. Za sebe inaš te lehko naprej dela če šče tüdi celo noč, ravnotak tüdi majster ar osebne slobode v našoj državi zakon nikomi ne jemle. Nesmijo pa delati vsi nküp v posebni delavnicaj ali obrtni prostoraj, štere majo dveri na cesto, kak je to po varašaj. Ravnotak nemre napriliko ednomi našemi lončari šteri celi den dela na njivi i večer edno ali dve vöri svoj kolobar zavrti, da toga nesmi napraviti. Sploj so pa te naredbe bile zdaj komaj izdane i veliki župan je tüdi naznano, naj vsakši javi, če Želej meti kakše spremembe, ar se to tüdi zgodi. Zato naj naši trgovci, obrtniki ali občine sporočijo prek gremija trgovcov ali pa obrtne zadruge na veliko županstvo kakše spremembe želejo pri toj naredbi. Vsešerom si naj Pogučijo i to včinijo ali pa nindri nikoga ve tožijo pa bo vse v redi. JOS. JURČIČI: Sosedov sin. IX. Na proščenji pri bližanjoj cerkvi je Franca najraj gučala samo s Smrekarovim Števanom. Šla ja tüdi dvakrat plesat i to palig samo ž njim. Navadno se je Franca tüdi v nedelo vozila na kolesli z Očom v cerkev. Včasi se je tüdi sama pelala samo z hlapcom i večkrat je pri takšoj priliki dojšla Števana, šteri je seo k njoj na kolesli i Franca je ne kazala, da njoj je to mogoče ne povoli. Lüdje šteri vse vidijo, so vidli tüdi to, i so si gučali med seov, da je vse to ne ravno brez vsega i da Franca i Števan ne prideta tak ravno samo po nepriliki vküp. Naravno je pa, da sta tüdi njeva že spregledala, se spoznala i si povedala, ka si je že jezero goreči src povedalo v tihoj, srečnoj vöri. V tistom časi sta na bodočnost ne mislila. Mladost je v svojem časi neskončno srečna i bodočnost si v svoji senjaj vsigdar vse samo z rožicami nasadi. Četüdi samo pride na miseo kakša zapreka i težava, si takši neprijeten občütek mladost hitro odžene. Pomali sta pa le oba premišlavala tüdi od toga. Franca je poznala svojega očo i je znala, da gladko ne bi šlo, Števan je pa tüdi znao, da bo teško gda Smrekarov zet. Čütila sta oba v svoji srcaj, da je med njima jarek i sta pred lüdmi raj skrivala to ka nosita v srci. Tak so lüdje dugo ne znali kak daleč je že prišlo med njima dukeč je nikša neprilika ne prinesla toga med svet. Eden vesnički dečkov je vido ednok kesno večer, gda so že pri Smrekarovi vsi spali, da Števan stoji pri Francinom okni, štero je bilo zadelano z močnov železnov mrežov i se prijazno Pogovarja skoz okno. Dečko je znao, da je vsakšemi ne dano priti do toga okna i da si morata biti Števan i Franca že močno domačiva. Ešče te večer pove to dečkom gda so žgali tropine, dečko vsakši svojoj spoznanoj deklici te materam, ka pa ednok ženske zvedijo, je znao pomali celi svet. Števana je prvlé vse rado melo, zdaj so se ga pa začnoli nekam ogibati. Vidlo se njim je že nikelko preveč, da bi te Števan mislo na Smrekarovo Franco. X. V hižo k Smrekarovim je hodila stara ženska, brez pravoga doma, štera je bila par dni pri ednoj par dni pri drügoj hiži, nindri pa stalna. Znala je dosta povedati včasi je pa tüdi kaj pomagala pri deli zato jo je mati Smrekarova rada mela. Zdaj je povedala ta ženska Smrekarici, da Brašnarov Števan gleda za Francov. Niti edna mati je ne rada či njoj što toži lastivno dete i gda je Smrekarica vidle, da njoj ta ženske to ešče z nikšim veseljom pripovedavle, je kratko povedala: „Kaj takšega mi več ne trbe nositi, ka lüdje od naše hiže naberejo.“ Starica, štera se je s tov novinov štela posebno priküpiti Smrekarici, je debelo poglednola i obmuknila. Smrekarico je pa itak malo skrbelo, če se je ne mogoče Franca v istini kaj spremenila. Zvečer je Šla v hčerino sobico, sedla k njoj na posteo i njoj povedala, ka je čüla od nje. Deklica bi rada istino povedala materi konči, pa nikomi drügomi, pa se je bojala. Zdaj ešče ne — si je mislila. Zato je zdehnola samo : „Zakaj mi lüdje mira ne dajo!“ Mati je bila s tem zadovolna, gučala njoj je samo ešče naj se pazi, la lüdje nedo meli niti prilike kaj božnoga gučati od nje, naj rada Boja moli i boga mater pa očo, ar njoj jeva samo dobro želeta. Pazi naj na sbe, dukeč je mlada, ar se njoj zdaj najležej kaj poškali. Zmisli naj si samo na Jurjovo Marico kam je prišla. „Mati, ne mislite takše od mene“, odgovori Franca i njoj skuze sopijo v oči. »Ne mislim nika božnoga, nego mladost je nepremišlena. Vidiš, midva z očom mava zdaj samo tebe, vse najno vüpanje je somo v tebi i žleva, da bi bila ednok srečna.« Pri tom se je spomnila na svojo malo deco štera so spomrla i začnola jokati. Jokala je tüdi Franca, dukeč njoj je mati ne želela lehko noč i jo poškropila z blagoslovlenov vodov i odišla iz njene sobice. Franco so ešče dugo skuze oblivale pod postelov, zaspati pa je ne mogla. Kesno je že bilo, gda začüje na okni tiho klonckanje. Zna što je, ali zdaj ne misli stanoti, kakšteč njoj srce močno bije. Začüje se drügo klonckanje i nato tiho zvanje njenoga imena. Bog, odpüsti mi, si misli, ešče ednok bom gučala ž njim, povem njemi vse, nato pa mogoče nigdar več. Deklica odpre okno, zagleda Števana i srce se njoj razveseli. Vse njemi je povedala. Števan je stao kak pribiti pri zidi, nato je pa naglo segno v žep i njoj je dao nekaj v roke. »Ka je ?« pita deklica. »Prstan, šteroga si mi dala, gda sva šla ednok na senje. Tvoja mati prav majo i najbogše bo za mene i za tebe, da se ti ognem. Deklici se začne srce topiti: „Ne, prstana ne vzemem nazaj.“ »Ga pa daj drügomi« odgovori hladno Števan. »Če ga ne vzemeš ti nazaj, ga vržem v travo naj se zgübi. Vesela več nemo. Iz moje roke pa nigdar ne dobi níšče drügi prstana kak ti! Ščeš? — I Števan je vzeo prstanek nazaj. (Dale sledi.) Murska Sobota. — Röntgen aparat je postavleni v našoj bolnici. S tem je spunjena naša davna žela. Želeli bi samo, da dobi naša bolnišnica kem prvle tüdi bogše mesto i lepše prostore. — Naša apoteka. V predzadnjoj številki smo pisali, da se ništerni tožijo nad dragočov vrastva i nad listki z napisi najprvle v vogrščini, te v nemščini i komaj na zadnje v slovenščini. Na to smo dobili pojasnilo od strani naše apoteke, da vrastev ne računajo i tüdi nesmijo račanati nika drakše kak je to predpisano po posebnoj državnoj tarifi. Listki so pa ešče iz časa pred bojnov i níšče nemre zahtevati, da bi si apotekar delao stroške z novimi listki dukeč stare ne ponüca. — Vsejsvecovo. Bilo je lepo vreme, pokopališče je bilo jako lepo očiščeno i okrašeno, zvečer pa naroda na pokopališči kak že duga leta ne. Pripomnili bi k tomi samo to, da je pokopališče kraj, šteri terja od nas posebno spoštovanje. Po drügi mestaj med kulturnimi narodi so na pokopališčaj lüdje ob vsej prilikaj mirni, ne preglasni i dostojni. Če bi pa prišao k nam kakši tühinec i bi gledao, kak se deca plodijo prek grobov, mladi i starejši se pa v trumaj gonijo iz kraja v kraj, se na ves glas smejejo, glasno gučijo i krčijo, kadijo i tak naprej, bo jako čüdne misli neseo z našega kraja. Pokopališče je svetišče i zahteva od nas posebno spoštovanie. Drügo mislimo da že vsakši razmi. — V soboto zvečer, 10. novembra priredi podružnica »Kola jugoslovanskih sester« v dvorani hotela Dobray „Martinov večer“ z obširnim sporedom. Sodelujejo gostje iz Ljubljane, Maribora, Ljutomera i domačini. — Tifus. V evangelskom dijaškom domi se je pojavo eden slučaj tifusa. Betežnika so pripelali v bolnišnico, vse dijake v domi pa vcepili. Slovenska Krajina. — Siromaštvo na Goričkom. Lüdje, šterim je toča večino njüvoga pridelanja vničila, hodijo zdaj po ravenskom i dolinskom prosit zrnje, kukorice, krumple, zelje i tak naprej. Lüdje njim po mogočnosti dajo čeravno gučijo, da so vsi nepotrebni, šteri hodijo okoli. Mislimo pa, da bi šlo jako malo naših tüdi okoli pobirat, če ne bi bili toga krvavo potrebni. — Lovsko drüstvo i naše občine. Več naši občin se je položilo nad strašno oblastnim postopanjom lovskoga društva, gde se drüštvo to proti, da ma samo ono pravico lov v najem vzeti i dati za lov telko kelko ono šče i sprejme samo tiste lovce v svoje drüštvo, štere ono šče. To se pravi z drügov rečjov da Šče lovsko drüštvo v kratkom časi postati edini gospodar naši lovišč lovci bi pa naj bili samo tisti, šteri so v milosti lovskoga drüštva. V istini si je lovsko drüštvo pridobilo na nikši način posebne pravice od velikoga županstva na podlagi posebne naredbe. Nego naredba je ešče ne zakon, i če se štera občina pritoži proti toj naredbi na pravo mesto, zna ta naredba v vodo spadnoti. Malo velke predpravice šče namreč meti to drüštvo. — Napredüvanje Josip Džuban, Šolski upravitel v Križevci je napredüvao sa rezervnoga kapetana II. kl. 11. novembra 1928. NOVINE 3. ZA KOPANJE TÜDI v ZIMI ma priložnost vsakši v novom Slatinskom domi v Radenci. Tü je prav prijetno vrejeno zimsko kopališče. Vse je v ednoj zidini: sobe za goste, drüžabna i igralna soba Štera slüži obednim tüdi kak čakalnica (v toj je radio, klavir, biljar i. t. d.) poleg so pa kopeli. Vsi Prostori so prijetno segrevani z zračnov i centralnov körjavov. Kopeli so odprete vsaki den od 8 zajtra do 7 zvečer. — Žalostna obletnica. Cela Slovenija je obhajala na konci preminočega meseca 10 letnica svoje slobode. Ne se nam je vse tak spunilo kak smo si želeli v novoj državi, itak pa že poglednemo nikelko okoli sebe, so v drügi državaj ešče dosta vekše nevole. Slovenci smo pa že pod takšov zvezdov, da punoga veselja nigdar nemremo vživati, da nam ne bi kakša kapla bridkosti kcoj spadnola. Skoro pol miljona primorski Slovencov je prišlo pod Taljane nikak včasi po bojni. Samo nikelko dni so meli tej Slovenci svojo narodno vlado v Gorici po tom so pa zasedli te kraje Taljanje. I 12. novembra leta 1920 se je s pogodbov v Rapalli dala pravica Taljanom do te zemle i do toga lüdstva. Znajmo pa, da je ta pravica samo na paperi i da Taljanje nemajo ne po boži ne po človeči zakonaj pravice do te zemlé i do toga lüdstva. I pride čas, gda bomo zdrüženi vsi Slovenci v ednoj državi, nego samo, če se bomo vsigdar zavedali te svoje pravice. — Mariborska oblastna skupščina se je zbrala s preminočim pondelkom na svojem tretjem rednem zasedanji. Lepo poročilo od dela v preminočem leti sta podala predsednik oblastnoga odbora dr. Leskovar i veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach. — Krog. V sredo zvečer so se oglasili čüdni gostje pri Ružič Franci. Odnesli so dve kokoši, gda so je pa lüdje ovarali, so se odmeknoli v Sosedov ograd, Odked so oddali dva strela iz soldačke pükše. Zgübili so tüdi dva Patrona Manlicher 1. 1916. Naša občina že dugo zasledavle te vtičke, teško njim je pa na sled priti. Nego blüzi smo že preci. — Mačkovci. Pri nas smo licitirali les šteri je bio v našoj šumi letos na sprotoletje protizakonito pose- kani. Zadovolni smo bili, da smo prišli ednok do lesa i drv če tüdi ne k šenki i ne falo, ar je pri nas tüdi velko pomenkanje lesa i drv čeravno sekajo i izvažajo les i drva tüdi iz našega kraja. — Čtimo od šum! Opozarjamo naše lüdi naj si članke v „Novinaj“ vsigdar dobro prečtejo posebno pa dnes na prvoj strani od šum. Naše „Novine“ so male i damo notri vsigdar samo najpotrebnejše. Zato je dobro vseli cele „Novine“ skrbno prečteti. — Oglašüjmo v „Novinaj“ ! Naše „Novine“ čte nad 40 jezero lüdi. Záto pa vsakši, šteri ma kaj k odaji ali želej kaj küpiti ali zvedeti naj raj da to v „Novine“. Za 5 ali 10 ali 20 Din. svedi njegovo želo 40 jezero lüdi. Bogše je to, kak vsakše bobnanje po vesnfcaj. — Volitve v okrajne cestne Odbore je razpisao velki župan mariborske oblasti za nedelo dne 3. februara 1929. Posebni razglasi za to se razpošlejo Okrajnim glavarom da jih razdelijo posameznim občinskim odborom, šteri je potom razglasijo na občinskoj deski. Uradne tiskovine za kandidatne liste se bodo dobile pri okrajnom glavarstvi v 5 izvodaj. Eden izvod mora biti original z lastnoročnimi podpisi predlagatelov, drügi štirje izvodi pa v prepisi. V Prišestni številkaj naši „Novin“ bomo od toga ešče bole podrobno pisali. — Za novo gimnazijo! Pisali smo že, da ostane postavlanje nove gimnazijske zidine na naši ramenaj. Mi tüdi nemamo nika proti tomi ar mi ščemo meti za našo krajino popuno osemrazredno gimnazijo i če nam držáva da vse profesore i je tüdi vse plača i tüdi vse drügo, ka je potrebno za vzdržavanje edne gimnazije, te mi drage vole postavimo gori edno gimnazijsko zidino. To zidino bo zidala cela naša krajína zato si ščemo tüdi takšo postaviti, da se lehko ž njov pred svetom pokažemo. Peneze dajo za to naše občine, ka na vse občine ne pride preveč. Nova gimnazijska zidina nede preveč draga. Sobočka občina je pripravlena dati za to potrebno zemlo i tüdi vekšo šumo penez. Preci penez lehko dobimo tüdi za zdajšnjo gimnazijsko zidino. Siromaškejše občine naj postavijo za letos 2 do 3 jezero dinarov v proračun količkaj bogatejše pa 3 do 6 jezero dinarov. Če se občine zavežejo, da bodo kakša štiri leta davala to malo šumico za gimnazijo, bo kleti že stala v Soboti krasna nova gimnazija. Ništerne občine so obečale da dajo naednok 10 ali 20 jezero dinarov, da njim nede trbelo več let plačüvati. Tüdi to je jako lepo, nego vsakšoj občini je ne mogoče, da bi vse v ednom leti plačala. Zato se celo plačüvanje lepo razdeli na kakši tri ali pet let. — Vekša dača. V prihodnjoj številki objavimo za primer imena ništerni občin štere majo letos velke občinske doklade lani so ji pa sploj ne mele. Te doklade se namreč zdaj pobirajo s čeki vküp z državnov dačov, ne da bi bilo na čeki zapisano kelko od te dače pripade občini. Zgodilo se je namreč, da so ništerni županje i občinski odborniki, šteri so bole demokratskoga düha lüdem v občini ne povedali kelko je občinski doklad. Zdaj pa, gda so čeki višiši kak lansko leto gučijo, da je tomi vlada kriva. No, dobro so se že navčili od svoji demokratski vučitelov zavijati istino. — V nedelo vsi v Soboto ! V našoj lepoj Soboti je zmerom kaj novoga. Što se na priliko ne spominja, ka je bilo lani na Martinovo? Bila je velka loterija, štera je vnogim toliko sreče prinesla. Se razmi, vsaki je ne zadeo. Pri takšem deli moremo meti dosta korajže pa probati srečo i zato kaj riskerati. Či prvič nega sreče de pa drugič. Letos pa, ravno na Martinovo nedelo, to je 11. nov., de špilana jako velka tombola (loterija). Radi bi opisali vse dobitke, šteri bodo, nego s tem bi cele Novine napunili. Zato pa vsaki, či li more, naj pride v nedelo popodne v Soboto pa de vido vse. Vido bo tüdi novo Martinišče, v šterom bo špilanje. Igrala de banda z dvajsetpetimi mužikaši. Ne zamüdite te parade. Što to čte komaj v nedelo dopodne, ešče zmerom lejko pride v Soboto do dveh ali do frtao na tri. Te se začne. Trpelo de samo edno vöro tak, da vsaki lejko pride nazaj pred večerom. — Proti previsikoj cenitvi zemelskoga donosa v našoj krajini za nametavanje dače so vložile protest i cenitve ne podpisale med drügimi tüdi občine: Duga ves, Banuta, Mostje, Petišovci, Dolina i Pince. V svojem prizivi so prosile, naj se količnik zniža najmenje za edno tretino, stroški za delavne moči bi se pa morale zvišati za 50 procentov. Pritožbo je napravo občinski tajnik za te občine Jožef Ošlaj. — Lepo pismo. Iz tišinske fare nam pišejo: „Tak se vidi, da v nedelo ne ostane doma niti edna živa düša. Vsešče v Soboto na tombolo. Pa kak nebi, ve je vsaki rad či kaj dobi. Dobro ste napravili, da so srečke tak fal. Ka pa je to 3 din? Preveč smo veseli toga dneva. Na svidenje!“ N. N. Pošta. Na prošnjo g. nar. poslanca Klekla je minister za socijalno politiko podelo sledeče podpore: Agata Petek Beltinci 400 Din, Franc Tratnjek B. 400 Din, Klara Rožman Filovci 250 Din, Ana Ošlaj Filovci 300 Din, M. V. 100 Din. Tjedenske novine. — Župan Zagrebečki arhitekt Heinzel je odstopo. Bio je pravzaprav dober župan i je za Zagreb jako dosta včino, nego radičovcom je ne bio po voli i začnoli so ga strašno napadati po svoji novinaj. Da bi se tomi ogno, je raj odstopo. Zagrebčani so ga pa radi meli i so zatogavolo strašno čemerni na radičovce. Tak si radičovci sami grob koplejo. — Novi naš narodni svetek. Ljubljanski oblastni odbor je skleno, da se bo svetio kak naš slovenski narodni svetek slobode 29. oktober, gda se je osnovala prva Slovenska narodna vlada v Ljubljani včasi po bojni leta 1918. V tom časi je prev- zelo najvišišo oblast v svoje roke tüdi Narodno Veče v Zagrebi. To je pa bila prva narodna vlada vsej Slovencov, Hrvatov i Srbov Odzvüna stare srbske države. Predsenik te prve narodne vlade v Zagrebi pa je bio naš dr. Korošec. Komaj 1. decembra osemnajstoga leta smo se pa zdrüžili vsi vküp z srbskov državov ka slavimo dnes za državni svetek. Dr. Korošec je pa bio v sküpnoj velkoj Jugoslaviji pri prvoj vladi ministrski podpredsednik. Slovenski pravi narodni svetek je teda 29. oktober državni svetek pa 1. december. — Za zjedinjeno Slovenijo. Ob priliki proslave 10 letnice Slovenske slobode je bilo posebno zborovanje v Ljubljani, gde so zastopniki obej naši oblastni skupščin nastopili sküpno. Pri toj priliki, sta oba predsednika oblastni skupščin povdarila, da je naš cil ešče izdak velka zjedinjena Slovenija v skupnoj jugoslovanskoj državi, čiravno smo zdaj po zasluženji demokratov razdeljeni v ljubljansko i mariborsko oblast. Na žalost je pa ešče bole kak edna trebina Slovencov odzvüna naše države, pod Taljani i Nemci nájveč, nikelko pa ešče tüdi pod Vogri. Nego pride čas, da se tüdi tej zdrüžijo z nami ar je to zakon pravice, šteroga nikša sila nemre zlomiti. — Kardinal Hlond v Ljubljani. Preminoči tjeden je obiskao našo državo primas poljske države kardinal Hlond. Visoki cerkveni dostojanstvenik je izišao iz selezljanske drüžbe, zato sta ga ob prihodi v našo državo pozdravila tüdi ravnatela salezijenskoga zavoda v Veržeji g. Tkalec i ravnatel našega salezijanskoga zavoda Martinišča g. Radoha. — Palig nüne. Naši demokratje bi na vsakši način radi svojim števcom pokazali kak strašno slabe lüdi vzgaja naša Cerkev v svojem redovništvi. Pisali smo že v naši „Novinaj“ od sramotnoga krvavoga preganjanja katoličanov v ameriškoj državi Mehiki. Prezident Calles je odvzeo katoličanskoj cerkvi vse imanje, vse šole i bolnišnice, katoličanske duhovnike, redovnike i redovnice je iztirao iz države i prepovedao, da bi se gde slüžila slüžba boža, ali delili sveti sakramenti. Vse to je prepovedao kak pa samo katoličanom, protestanske i drüge verske sküpine so smele naprej vršiti svoje verske obrede. Prišle so pa volitve novoga prezidenta i mesto krvoločnoga Callesa je bio zvoleni general Obregon od šteroga so gučali, da bo proti katoličanom malo bole smileni. Nego komaj je bio zvoleni, so ga že vmorili. Tüdi najbole nespametni so včasi sprevideli da je meo tü prste zmes stari prezident Calles. Nego te je šteo krv odvrnoti od sebe i si je zmislo, da so mladoga dečka pregovorile nekše nüne naj vmori novoga prezidenta. Morilec pravi da sploj ne ve od nikši nün nika. Vekše svetske novine sploj od toga več ne pišejo nika, ar znajo, da njim te laži izdak nišče ne bi vervao. Nego naši demokratje to itak stalno naprej trdijo. Najprvle napiše nikelko njüvo »Jutro« nato pa pricapla za njim »Domovina.« Zakaj vse to? Naj bi lüdem strgali iz srca zavüpanje do slüžabnikov svete Cérkvi. I pri nas se ešče najdejo ništerni lüdje, šteri majo takše novine naročene? Sramota za tisto občino v našoj krajini kam hodi „Domovina.“ 4. NOVINE 11. novembra 1928. — Iz Nemčije prihajajo domo naši delavci, šteri so letos na sprotoletje Odišli ta na sezonsko delo. Delavci se vračajo vsi zadovolni i zdravi i pripovedavlejo, da so si preci lehko prišparali, več kak gde šteč indri na sezonskom deli. Pa tüdi Nemci so bili nadvse zadovolni z našimi lüdmi. Njüve delavnosti i razumnosti sploj nemrejo pohvaliti. Vnogi gospodarje velki imanj so z našimi delavci že naprej sklenoli pogodbo za drügo leto. Vüpamo se, da se v prišestnom leti ešče vnogim našim lüdem spuni žela, da bodo lehko šli v Nemčijo, šteri so letos ne mogli iti. —■ Volitve v Ameriki. Te tork so volili v Zdrüženi državaj severne Amerike novoga prezidenta, šteroga volijo vsakše štrto leto. Prezident ameriški je poglavar i ravniteo najmočnejše i najbogatejše države na sveti z više kak 100 miljonov lüdi. Zato so pa tüdi oči celoga sveta obrnjene zdaj proti Ameriki i čakajo, što prevzeme za Prišestna štiri leta oblast v toj mogočnoj državi v svoje roke. Zdrüžene države severne Amerike so Zdrüžene od 48 samostojni držav med šterimi nega nikši carinski mej i majo vsi edne peneze, edno vojsko; pošto i sküpnoga prezidenta. Preminočo nedelo je objavo „Slovenec“ zanimivo pismo iz Amerike, štero je prišlo po zračnoj ladji „Zeppelini“ v Europo. V tom pismi piše eden v Ameriki živoči Slovenec, da ne ve, če bo zvoleni za prezidenta katoličan Smith, ar so ga Amerikanci prej ne vredni. Pravi da tam bogatini s Siromaki tak božno ravnajo, da se naše države nemrejo primerjati v tom pogledi z Amerikov. Smith je preveč pošteni človek, to pa vnogim amerikancom, šteri ne živijo ravno od poštenoga posla nejde v račun. Zato z vsemi močmi delajo proti njemi itak pa pravijo, da ma Smith skoro telko volilcov na svojoj strani kak njegov nasprotnik republikanec Hoover. — Velko posojilo. Naša vlada dobi za monopolsko upravo velko posojilo v višini- edne miljarde i 200 miljonov Din. Včasi kak parlament vküp pride se to posojilo odbri. Prekusnice. V železnici. Sprevodnik: Karto prosim! Nemam je gospon sprevodnik. Te pa plačaj ! Nemam penez gospon sprevodnik. Dobro, na prvoj štaciji se mi poberi iz vagona ! Vej se pa dale niti ne mislim pelati, gospon sprevodnik. Doktor. Ja znate mati, proti toj bolezni kak ví mate, jeste samo dvoje vrastvo i to niti edno nika ne pomaga. Slednja žela. K na smrt obsojencom pride temničar zvečer pravit, da bo zajtra zaran obešeni i da si zdaj lehke naroči kakšo večerjo si šče, da njemi vse dajo. Tak, se začüdi obsojenec, te mi pa prinesite pečenoga mojega fiškališa pa državnoga tožitela s česnekom pa s hrenom. Tüdi Slednja žela. Ednoga drügoga Obsojenca so pa pitali zvečer pred smrtjov, če ma ešče kakšo slednjo želo, da njemi to zdaj spunijo. Obsojenec je odgovoro: Lepo ji prosim, naj mi odpüstijo mojo smrtno kaštigo, to je moja slednja žela. Na senji. Dober kmet pita na senji svojega pijanoga sosida, šteri je že sploj vse zapravo: No, ka pa ti Peter tržiš na senji? Jünce, dragi sosed, jünce — se njemi odreže nazaj Peter. — Pa je jako dobro senje moglo biti, da si že vse odao, samo ti sam si ešče ostao, —njemi odgovori nazaj sosed. GOSPODARSTVO. Zrnje. v zečetki se je mislilo, da bo mogoče cene zrnji nikelko zdignoti, nego zdaj se že vidi, da s toga nika nede. Na splošnom so po sveti jako dosta pšenice i žita pridelali i tüdi drügoga silja ar jé leto dobro obrodilo i so ne meli vsešerom takše nesreče kak v našoj krajini. Zato so tisti, šteri so čakali, da pridejo cene pšenici na 300 Din, i čakali s pšenicov, püstili to miseo i raj probajo odati po kakšoj ceni njim je mogoče. Največ se süčejo cene pšenici zdaj okoli 250 do 270 Din. Tržci pa prosijo za silje 300 Din za november i 310 Din za december. Kukorica je ešče izdak drakša od pšenice, ka se je že dugo ne zgodilo. Drügo Pridelanje. — Grah ma visike cene zavolo slabe letine vnaši krajaj nego to ceno je za spoznanje potisno doli grah iz Poljske ar je tam letos jako dobra letina bila. Pri nas ma grah ceno 6 do 8, bogše vrste tüdi 9 Din kila. — Krumpiši so zavolo süšave pri nas ne ravno najbogše obrodili i tak so cene ne ravno visike; plačüje se po 100 do 110 Din za 100 kil. Detelčno seme 14 do 18 Din. — Proso belo kranjsko dolenjsko 325 Din, Žuto 225 do 250 Din, naše domače 220 do 240 Din. Penezi. Prišao je tisti čas, gda je vrednost penez skoro po vsej državaj na stalnoj višini. Zato so vnoge države svoje penezno gospodárstvo že na zlato podlago postavile. Tüdi naša držáva se pripravla, da v najkračišem časi postavi naše peneze na zlato podlago, ar je dinar zdaj že dugo po svojoj vrednosti na stálnoj višini: 9.13. Din na borzi v Curihi. Penezi drügi držav: 1 amerikanski dolar 56.95 Din, 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9.92 Din, 1. Češka krona 1.69 Din, 1 taljanska lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276.23 Din. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. ŠPENGLARSKI INAŠ (Vajenec) se sprejme. Prednost majo dečki iz domače krajine ŠIPOŠ LUDVIG limar, Dolnja Lendava. Mali oglasi. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Senje na Cankovi martinovo, velko kramarsko Živinsko i konjsko se vrši v pondelek 12. novembra 1928. Vse küpce i tržce vabimo te den na Cankovo. OBČINSKI ODBOR. Gostilna z arende. V Velkoj Polani se da dne 18. novembra ob 3. vöri zadvečera v občinskoj pisarni na javnoj dražbi občinska gostilna na triletno najemnino. Poslopje stoji na jako lepom i prípravnom mesti poIeg ceste i cerkve, ma prostore za trgovino i gostilno. Ogleda si lehko že naprej vsakši. ŠTEFAN HOZJAN župan občine Velka Polana. Delo dobijo: 2 drüžini z 3 do 4 delavci i edna slüžkinja, štera zna tüdi kühati Opitati je v posredovalnici dela v M. Soboti. Dva mizarskiva vajenca (inaša) stariva 14 do 16 let od dobri drüžin sprimem v delo. EUGEN KUTAŠŠI mizarski mojster Bogojina. Jaboka prvovrstna, naša domače prekmürska 4 do 5 centov küpi Dr. SKRILEC primarij M. Sobota. Küpim: tišlarski veštat, eden kanapej, pisalni sto, cementnate kvadrataste plošče, pult i stalače. Ponüdbe s cenov naj se pošlejo na uredništvo „NOVIN“. Odam vso tišlarsko opremo kakti: veštat, hobliče, žage edno krožno žago na železnom stojali i tak dale. Poleg toga edna lovska pükša 16, prazne merske posode i tak dale. Vse se lehko ogleda vsakši den pri lastniki NOVAK FERENCI Dobrovnik. Izjava. Podpisani izjavlam, da sam ne plačnik i ne Prevzemem nikši dugov, štere bi napravila moja žena. KOLENKO IVAN trgovec Odranci. Pazite na to, kakšo peč mate v Vašem stani i küpite si ZEHPHIR, stalno gorečo peč ar je samo ta higijenična i fal. Z 10 kil drvmi lehko segrevlete 24 vör edno sobo. Prosite brezplačen popis ZEPHIR tvornica peči Subotica. K odaji v D. Lendavi na glavnoj cesti sta dve hiži na ednom grünti k odaji. Je kcoj pravica do gošče i pašnika. Eden plüg zemle se včasi prejk dobi 2 plüga pa gda se raztála. Več se Pozvedi pri lastniki v D. Lendavi na št. 21 Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVASIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! COSULICH LINE podzastopstvo Dolnja Lendava (Štefan Matjašec) davle brezplačno vsa objašnenja za potüvanje v Severno i Jüžno Ameriko iz Splita i Trsta. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC, Inaša (učenca) z meščanskov šolov iz bogše hiže, močnoga i Zdravoga Sprejmem ANGELA ČEH — VRŠIČ delikatese in specerija Ljutomer.