Pred VI. kongresom LMS Mesto mladine v družbenem upravljanju NeRaJ misli o kongrresu v procesu velikih družbenih spre- »emb v prvi polovici tega desetletja si je organizacija Ljudske mladine izobli- koTala svojo družbeno in politično fiziog- aomijo in se močno uveljavila na vseh področjih družbenega življenja. O teh jk)sežkiih mlade generacije, ki so tudi velika zasluga ZK, bo osrednja razprava VI. kongresa. Kongres bo moral reševati vprašanje, kako bi še bolj prilagodili Junkcijo LM družbeni tematiki, da bi bila sama sposobna predstavljati šolo socialističnih upravi j alcev mladih ljudi. V zvezi s tem je LM dolžna in poklicana stati na čelu najprogresivnejših sil za izbojevanje nadaljnjih dosežkov na vseh področjih njenega naprednega udejstvo- vanja, za uresničitev velikih smotrov, ki se ji nalagajo kot pjomembni družbeni sili. Uspehi, doseženi na področju delavske- ga samoupravljanja, so brez dvoma tudi izraz prizadevanja mladega delavskega rodu. Vsekakor pa se nam ob tem poraja misel, kako mladi delavec pojmuje pra- vico in dolžnost, da tudi on kot nepo- sredni ustvarjalec življenjskih dobrin so- odloča v razpolaganju z družbenim do- hodkom. Mogoče bi bilo nekoliko opti- mistično, če rečemo, da je ta zavest že popolnoma izoblikovana. Predvsem v tistih podjetjih, kjer je temipo utrjevanja demokracije počasnejši, bo še dolgo tra- jal proces formiranja zavesti vsakega delavca o pomembnosti njegove aktivne udeležbe pri razdeljevanju dobrin. Ce bomo hoteli dejansko pospešiti pro- ces družbene proizvodnje, kakor bi nam bilo najbolj potrebno, in če bomo hoteli resnično pridelati toliko dobrin, kolikor jih potrebujemo za pravično in ustrezno razdeljevanje, bomo morali skrbeti za dejansko sposobne in zavestne delavce. Delo edino nam bo dalo toliko vsega, ko- likor potrebujemo in si želimo. Zato pa ne gre, da ne bomo delali samo po naj- nujnejši potrebi, temveč toliko, kolikor bo le mogoče. Pa še to: ne gre da bi samo delali in ne bi pazili na možnosti za višjo proizvodnjo, prizadevati si moramo, da bomo imeli povsod strokovne kadre, ker bomo le tedaj lahko dejansko zvišali pro- izvodnjo. Delavska mladina se mora to- rej potruditi, da bo na vse načine uspe- vala na svojem delovnem področju in dejansko s svojimi silami ustvarila bolj- še pogoje zase in za vso Cružbo. Mladina, ki se ukvarja s kmetijstvom, ima v naši družbi velike naloge. Te na- loge niso samo ekonomsko-političnega značaja, temveč gre tudi za miselne pro- (Nadaljevanje na 2. strani) STO PETNAJST LET TEKSTILNE TOVARNE V PREBOLDU PreboldsRi tekstiloi so lahko ponosni na svoje uspehe v nedeljo je delovni kolektiv Tekstilne tovarne v Preboldu sla- vil pomemben jubilej — 115. obletnico tovarne. Hkrati so slavili tudi 7. obletnico delavskega upravljanja v podjetju. V počastitev teh dveh jubilejev so preboldski tekstilci imeli ves teden pred praznikom naj- različnejša tekmovanja, v nedeljo dopoldne pa so se pomerili tudi v šport- nih disciplinah. Glavna svečanost je bila na dvorišču tovarne v popoldanskih urah. Poleg nekaj stotin delavcev iz tovarne in domačinov so tej sloves- nosti prisostvovali tudi mnogi gostje, med njimi podpredsednik Izvrš- nega sveta LRS VIKTOR AVBELJ, sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju FRANC SIMONIC, predsednik OLO Celje RIKO JERMAN, podpredsednik Okrajnega odbora SZDL v Celju JAKOB ZEN, predsed- nik Združenja tekstilne industrije Jugoslavije BOJIC, glavni tajnik Tr- govinske zbornice ing. VEHOVAR, politični in oblastni predstavniki žal- ske občine ter številni zastopniki kolektivov tekstilne industrije. tub za Človeka v prvi vrsti Slovesnost so začeli že dopoldne s slavnostnim zasedanjem del. sveta, na katerem je govoril namestnik predsed- »ika delavskega sveta Tomo Potočnik o zgodovini podjetja in o uspehih de- lavskega samoupravljanja. Na seji je lovoril tudi tovariš Viktor Avbelj, ki je med drugim poudaril, da doslej za- radi težav nismo mogli posvetiti dovolj skrbi delovnemu človeku, vendar da- nes, ko so številni napori za kapitalno izgradnjo že za nami, bodo morali or- §ani delavskega samoupravljanja po- »ifetiti največjo pozornost predvsem de- lovnemu človeku. Na popoldanskem zborovanju je tudi lOToril namestnik predsednika delav- skega sveta Tomo Potočnik, ki je orisal razvojno pot tovarne. Tovariš Potoč- nik je poudaril, da je preboldska to- varna že pred prvo svetovno vojno po- stala žarišče naprednega delavskega eibanja, saj so tekstilni delavci že 1909. leta organizirali prvo stavko. Tudi po- zneje 1936. leta so se priključili splošni stavki vseh tekstilnih delavcev Slove- nije. Zelo visoko zavest pa so pokazali Preboldski tekstilci tik pred zadnjo ■^ojno in med njo, saj so mnogi od njih ^di sodelovali ▼ narodnoosvobodilni ^ni. KVALITETA BLAGA JE VEDNO BOLJŠA R« njim je spregovoril direktor to- J^arne Stane Marcijan o uspehih in pro- blemih kolektiva. Ko je orisal razvoj- »o pot tovarne v enem stoletju, je po- daril, da je tovarna zlasti pK) vojni Ifa zborovanju ob priliki 115-letnice Tekstilne tovarne v Preboldu je tovar- niška mladinska organizacija razvila tudi svoj prapor Veliko doživetje Vrata šol so se spet odprla in šolarji so se vsuli v razrede. Počitnic je ko- nec. Ne samo koledar, tudi vreme je po svoje zaključilo počitniške dni. Medtem ko je večina otrok »napredovala« za en razred, je začetek šole posebno doživetje za tiste malčke, ki so prvič stopili čez šolski prag. Kratka doba brezbrižne mladosti je mimo. Začenjajo se prve skrbi za drobne glavice in vsak dan bodo večje. Tako je namreč življenje ... Ob velikem športnem prazniku v Celju Končno tudi g Celju olimpijski plavalni bazen Nepopisno je bilo navdušenje preko 1000 gledalcev, ko je predsednik odbora za gradnjo »ljudskega kopališča« tov. Jakob 2en prerezal vrvi- co ob novem olimpijskem plavalnem bazenu v Celju, skupina plaval- cev PK Neptun pa je v vseh plavalnih slogih preplavala dolžino bazena. To je bil pač najsvečanejši del ob so- botni otvoritvi novega plavalnega ba- zena. Tej pomembni svečanosti so pri- sostvovali poleg številnih gledalcev tudi predstavniki celjskega političnega in javnega življenja. Končno je bil ustvarjen davni sen ljubiteljev plaval- nega športa! Uvodoma je tov. Rado Ložar v ime- nu Turistično-olepševalnega društva in Neptuna opisal težnje Celjanov po tem objektu, stare že več desetletij, ki pa so se uresničile šele sedaj, ko so bila med tem že rešena najnujnejša vprašanja, ki so prav tako pomembna za delovne ljudi Celja. Pred dvemi leti je bil usta- novljen iniciativni odbor, 16. dec. 1956 so že prvi delavci zasadili lopate na tem mestu in danes ob razstavi »Celje 1957« pa že stoji dograjeni bazen kot prvi objekt v sklopu novega športnega parka. Nato je tov. Jakob Žen osvetlil še nekaj podatkov o gradnji sami: »Pro- jekt za kopališče je delo strokovnjaka za športne objekte inž. Bloudka, stro- kovna gradbena dela je izvajalo pod- jetje »Beton« pod vodstvom inž. Bošnja- ka. Lokacija terena, ki je najprimer- nejša, pa je zaradi nizkega terena in talne vode zahtevala dovoz velike ko- ličine zasipnega materiala. Delovni ko- lektivi Celja so z dovozi 6.488 m® ma- teriala napravili gradnji veliko uslugo. Kar 38 celjskih podjetij je sodelovalo pri tej veliki akciji, najbolj pa so se izkazali Beton, Prevozništvo, Cinkarna, Elektro, Zitar itd. Pri raznih zemelj- skih delih je bilo opravljenih 15.409 ur prostovoljnega dela. Na teh akcijah je sodelovalo 3796 ljudi. Največji dopri- nos pri tem delu pade na pripadnike JLA (1881 ur), na vajence vajenske šole (1540 ur). Stavbenik (1137 ur). Mleko (577 ur). Potrošnik (505 ur) itd. V šte- vilnih podjetjih so delavci na svojih delovnih mestih pomagali s prostovolj- nim delom in so odstopili zaslužek od nadur v korist gradnje bazena. Vrsto ■ (Nadaljevanje na 9. strani)_ MIHA MARINKO V KONJICAH Pred kratkim je obiskal Tovarno ko- vanega orodja v Zrečah predsednik ljudske sikupščine Slovenije tov. Miha Marinko. V spremstvu predstavnikov podjetja si je ogledal celotno tovarno ter se zanimal za njen razvoj, prodajo izdelkov in ostala vprašanja. Po ogledu se je z zastopniki podjetja razgovarjal tudi o različnih vprašanjih našega go- spodarstva, notranje in zunanje poli- tike. ŠMARSKA MLADINA PRED ŠESTIM KONGRESOM Občinski komite LMS v Šmarju pri Jelšah je priredil v nedeljo, 31. avgusta, enodnevni seminar za vse člane občin- skega komiteja, predsednike osnovnih organizacij in delegate za VI. kongres LMS. Razen tega so povabili še člane ob- činskega komiteja iz Rogaške Slatine. Tovariš Anderluh, predsednik ObLO Šmarje, je govoril o volitvah v ljudske odbore in o vlogi mladine pri volitvah. O problematiki našega kmetijstva, po- sebno še o aktivih mladih zadružnikov, je zelo lepo razlagal kmetijski tehnik tov, Krušič. Če upoštevamo, da je v okolici Šmarja osem zadrug in pri teh osem ak- tivov mladih zadružnikov, ki so skoraj vsi aktivni, potem bomo razumeli, da so se za predavanje tovariša Krušiča še po- sebno zanimali. Končno so obravnavali še razvoj socializma v svetu in vlogo Jugo- slavije v socialističnem gibanju na sve- tu, kar jim je razložil član okrajnega ko- miteja LMS iz Celja, tovariš Franc Kna- felc. Smarska mladina se tako vneto pri- pravlja, da bo s svojim delom in znanjem počastila VI. kongres Ljudske mladine Slovenije. Ob otvoritvi plavalnega bazenai. ^^^ J^EPTJMBR^^^tej^^ pogled po svetu Nedvomno je zapeljiva misel, ki pri- šepetava človeku, naj ne nosi breme sveta na svojih ramenih, češ, svet je trden, ustaljen, in ne dopušča, da bi se človek dotaknil njegovih nesoglasij z namenom, da bi jih odpravil, popravil ali spravil v red. Sen o zavestnem upravljanju sveta se zdi neuresničljiv, čim tej misli spričo disakorda med teorijo in prakso za hip podležema. Komaj se je končal napad na Egipt, za 20. stoletje po izkušnjah obeh sve- tovnih vojn nemogoča zadeva, se že za- čenja nekaj podobnega okoli Sirije. Si- rija da je postala satelit SZ, provodnik komunizma v arabski svet, mehko me- sto v obrambi »svobodnega sveta«! Ameriški diplomatski strokovnjak za bližnji vzhod Henderson je sklical svo- je vazale, Turčijo, Irak, Jordan, Liba- non, da se Sirija izolira, onemogoči zveza z Egiptom, da se gospodarsko blokira, psihološko preplaši in opraviči napad, ki da je še vedno najboljša obramba, brez ozira na to, ali je upra- vičen ali ne. Henderson ne dela dosti drugače kakor nekoč angleški amba- sadorji v tem delu sveta. Režiserji te- ga drugega dejanja v drami, ki naj se imenuje »Boj za petrolej«, niti niso iz- birčni pri montaži te surove interven- cije. Vsega je seveda kriva SZ, tako pra- vijo: SZ da je intervenirala, saj isto- časno navezuje stike s Sudanom, z In- donezijo, z Indijo, ponuja svoje gospo- darske ponudbe celo Gani in tako dalje. Dovolj vzroka, da se dene pod paro VI. flota, ki »brani« amerikanske meje v Levantu, vzhodnem delu Sredozem- lja, Saj za take stvari je bil ustanov- ljen Bagdadski pakt, še bolj pa Eisen- howerjeva doktrina, ki naj bdi nad so- vjetsko penetracijo. Tudi Angleži ni- majo pomislekov: v Omanu pobijajo beduine, ker čustvujejo arabsko, in bombardirajo obmejne predele Jemena, češ da posega v Adenski protektorat. To seveda ni vojna, le pacifikacija, ni agresija, le operacija, vsaj tako se stvar prepleska na trhli fasadi, ki ne more skriti grdega ozadja. Kadar svet tone v požaru vojne, je poln skrbi, kako priti do miru, kadar pa se giblje v re- lativnem miru, ne ve, kam bi s to bla- ginjo. Oboroženi s čarobno močjo de- narja ne najdejo velenarodi z zasta- relimi privilegiji nobene meje v pohle- pu po novih bogastvih, nikjer pa ni pi- sano, da mora revni del človeštva vse- lej pohlevno in pokorno stati pred srečnim posestnikom (beati possiden- tes!). Kapitalistična civilizacija se nič ne obotavlja, hitrost, s katero drvi v propad, se teoretično in praktično vsak dart veča. Reaktivna letala so počasna v primeri z interkontinentalnimi ra- ketami, s katerimi že poskušata oba velika rivala za svetovno oblast. In gorje! SZ je baje v tem orožju že pre- kosila ZDA. Izstrelitev rakete v ZDA ni uspela, medtem ko je SZ srečni last- nik rakete, ki z brzino 10.000 km v vi- šini nad 1000 km z lahkoto preskoči »nebo« nad Atlantikom ali Pacifikom. Kmalu bodo torej odveč konvencional- ne ali običajne vojske, nič več ne bo maršev, prahu, marketenderjev in po- dobnih spremljevalcev in še bolj sprem- ljevalk preznojenih vojščakov. Ob za- morskih plesih iz Konga naj bi čakali na vojni ples, ki se bo razbesnel v bodoči interkontinentalni vojni brez milijonskih moštev, le z brnečimi na- pravami tehnike. Vendar upajmo, da hudič ni tako črn, kakor ga slika zmage pijani bog vojne. Ameriški podpredsednik Nixon razmišlja, kako naj hi uveljavili zakon o človeških pravicah tudi tam, kjer nimajo o njem kaj dosti pojma, to je v Afriki in Aziji, ameriški kongres je rosno zaskrbljen zaradi atomske histe- rije, sovjetski premier Hruščev pa za- gotavlja, da je reorganizacija in refor- macija uprave v SZ dejstvo, da SZ v resniili želi izboljšanje standarda, to je, socialne blaginje, da torej prav nič ne misli na totalno vojno, s katero naj bi rešila svetovni vozel zapletov. Ame- riški vojaški minister Brooker pa je ra.je poklical ves svet na korajžo, in F.^cer z vsakim orožjem, starim ali atomskim. Rogovilež ima najbrže slabo vest ali pa je slabo obveščen. Celo NATO se je zbral na izredno zasedanje, da bi razmišljal o delni razorožitvi, predvsem pa o možnosti, kako naj bi se svet rešil more atomskega oborože- vanja. To seveda ne vpliva na redno življenje pripravljajočega se Marsa: 125.000 ameriških vojakov se trenutno udeležuje velikih vojaških vaj v se- vernem Atlantiku in okoli Cipra. Nekaj drobnih: Francoski frank je devalviran, vendar ne ves. Odslej bosta dva franka, eden za uvoz, drugi za iz- voz, oba pa bosta pritisnila francoski standard za 20—30 odstotkov navzdol. Morebiti pa bo odletel Bourges-Mau- nouryjev vijak, kajti znižati plače za eno tretjino, to ni nič kaj popularna zadeva. Na Malajskem, polotoku ima- mo novo državo. Malajsko federacijo. Anglija se je morala vdati enemu od dosedanjih kolonialnih hlapcev. V In- diji prireja Vatikan ofenzivo na pro- vinco Keralo, kjei^so zmagali komu- nisti. Vatikan ima tu 1200 šol in več drugih postojank, misijonarji torej ni- so mogli zadržati ljudskega hlepenja po svobodi in pravici. In še zaključno misel: V šolah je ta huda težava, da ljudje, ki poučujejo, ne poznajo dovolj resničnega sveta, ker ne stoje sredi materialne proizvod- nje in konkretnih dogodkov. Ljudje pa, ki so daleč od šolskega življenja, misli- jo, da visokoleteče besede, »ideali« in podobno že same na sebi klešejo du- hovni obraz mladega rodu, ki v šole zahaja. Oboje je narobe, ker je od- daljeno od polne življenjske resnice. Dogodki sveta se ne vlivajo po kalupih, človeka in njegovega duha pa ne pro- izvajajo in brusijo lepe besede, mar- več struja življenja, s katero se spo- prijema. Ob pregledu svetovnih dogodkov pri- de prav, če tudi na to ne pozabimo. T. O. Domoce tržišče ne sme biti izolirano od svetovnegs NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE LRS SO SPRE- JELI PREDLOGE ZA GOSPODARNEJŠO ORGANIZACIJO UVOZA BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. — OMEJITI JE TREBA ŠTEVILO UVOZNIH POD- JETIJ. — JUGOSLOVANSKO NOTRANJE TRŽISCE MORA BITI ENOTNO. — UVAŽALA BODO SAMO SOLIDNA IN KREDITNO SPOSOBNA PODJETJA. Naš uvozmi režim ima kljub nenehnemu trudu velike pomanjkljivosti, ki ovirajo normalno gospodarsko življenje. Povsem razumljivo in samo vprasnnie časa je bilo, kdaj ,bo nanesla b^sc-da na temeljito reorganiza- cijo uvoznega režima. Malokateri gostpodarski predlogi v zadnjem času so rezultat tako resnične potrebe, kot ti, ki jih je na svoji seji v Celju po temeljitem študiju sprejel upravni odbor Zbornice. Glavna naloga uvoza je dopolniti po- manjkljivosti domače proizvodnje, pa- ziti pa je treba, da se ne zaide v preti- ravanje in v dovolj veliki meri s koefi- cienti ščiti domačo industrijo. To ni no- bena naša posebnost. Tako delajo tudi v gospodarsko naj.bolj razvitih državah. Osnovni problem je pravilno razdeljeva- nje deviz, ki so ^^e doslej delile na 19 skupin artiklov, ki pa so bile sestavljene po industrijski nomenklaturi, kar je pri- vodlo do hudih neskladnosti na domačem tržišču. Primer: kupec je kupil v trgovi- ni fotoaparat (izdelek določene indu- strijske panoge), ko pa je hotel nabaviti rezer->'ne deie in vse, kar omogoča nor- malno uporabo fotoaparata, jih ni dobil iz enostavnega razloga, ker uvoznik za- '^adi industrijske nomenklature blaga ni mogel dobiti deviz za nabavo vseh foto- grafskih delov. Na seji so ugotovili, da je treba to neskladnost v najkrajšem ča- su odpraviti s tem, da se uvozno blago razdeli po trgovniski nomenklaturi, to je tisti, ki je v domači in mednarodni trgovini edino normalna in povsod r ve- ljavi. Pri tem pa je nujna specializacija uvoznih podjetij na določen kompleks dopolnjujočega se blaga in pa smiselna razdelitev uvozne trgovine, da ne bo n. pr. 10 podjetij uvažalo hladilnike, briv- ske aparate pa nobeno. Dosedanja praksa razdeljevanja deviz je bila zelo nezdrava, ker so jih pod- jetja lahko dobila nad svoje realne kre- ditne zmožnosti in so se morala zaradi pomanjkljivo organizacije domačega trga v hudem konkurenčnem boju posluže- vati verižništva in drugih nedovoljenih sredstev. Nemalokrat se je potem zgodi- lo, da je tako podjetje propadlo (saj je tudi moralo), skupnost pa je utrpela iz- gubo, ki je bila pač v sorazmerju s »trgovsko sposobnostjo« podjetja. Po novem predlogu bo potreben temeljit pretres uvoznih podjetij, ki bodo morala za registracijo ustrezati določenim po- gojem, od katerih navajamo najvažnej- ša. Podjetje se mora opredeliti za eno ali več sorodnih trgovinskih strok, razpola- gati mora z ustreznimi skladišči za skla- diščenje in manipulacijo blaga, vodilno osebje mora imeti zadostno strokovno iz- obrazbo, podjetje mora biti kreditno spo- sobno (!) in mora imeti določen mini- malni promet v tistih strokah, za katere se namerava opredeliti. Najvažnejša je zahteva po kreditni sp^osobnosti. Pri tem bo dobila banka veliko vlogo, ki je prav- zaprav nihče ne more odrekati, saj je povsem normalno, da tisti, ki denar daje, ve, za kaj bo uporabljen in, ali ga bo sploh kdaj dobil nazaj. Sicer pa v praksi podjetja na posodo v glavnem ne bodo dobivala več, ampak bodo morala devize takoj plačati. Kar se tiče minimalnega prometa, je treba pripomniti, da je to povsem normalen pogoj, saj naša uvoz- no-izvozna podjetja niso mednarodni prekupčevalci ampak organizacije, ki iz- hajajo iz potreb in zmogljivosti domače- ga trga. Tudi novoustanovljena podjetja bodo morala svojo trgovsko sposobnost najprej dokazati doma, šele potem bodo lahko postala uvoznik. Osnova teh pred- logov je torej odprava avtomatičnih uvoznih kreditov, kar .bo zmanjšalo pri- tisk na devize, poslovanje bo postalo preudarnejše, saj bo v največji meri od- padla neodgovornost, verižništvo in »bluf«, kar bo vse vplivalo na normaliza- cijo uvoza blaga široke potrošnje. V zadnjem času se je tudi jasno po- kazalo, da je zelo škodljiva umetna izo- lacija domačega trga od svetovnega, saj je navsezadnje v »atomski« dobi že ne- mogoče govoriti o nacionalnem gospo- darstvu, ki ne bi bilo odvisno od zakoni- tosti svetovne proizvodnje, katera vedno bolj narekuje enoten, svetovni trg. Pri tem pa je treba paziti, da se tuji vplivi smiselno uravnavajo z uvoznimi koefi- cienti in v realni meri zaščitijo interesi domače industrije. Važna pa je novost, ki pravzaprav ni novost, namreč, da se mo- rajo zaščititi tudi interesi potrošnika. To se bo doseglo z uvozom tiste vrste izdel- kov, ki se sicer proizvajajo tudi pri nas, pa so domače cene (predvsem zaradi mo- nopolnega položaja nekaterih podjetij) pretirano visoke. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo- do novi predlogi slovenske Trgovinske zbornice sprejeti in realizirani na vsem področju Jugoslavije, kar bo imelo za posledico »prečiščen je« in ustvaritev enotnega (kako potrebno!) jugoslovan- skega trga. Vse to pa se bo dalo izvesti samo, če se bodo predlogi do potankosti izdelali in pa tudi do potankosti izvajali, saj bo drugače vsaka, še tako majhna »prazn.na« imela za posledico novo zme- do in kaos, ki bo vse uničil in »vlak« spet spravil na stari tir. TIG Mesto mladine v družbenem upravljanju (Nadaljevanje s 1. strani) cese v okviru družine. Vsekakor je po- trebno reševati probleme kmetijske pro- izvodnje v zvezi z mehanizacijo kmetij- stva in v boju za višje in boljše pridelke. Ta proces mora sloneti vedno bolj na KZ, ki predstavljajo jedro socialistične- ga gospodarstva, ker bodo le KZ s svojo mehanizacijo omogočale izboljšanje kmetijske proizvodnje. Klubi mladih za- družnikov so s svojimi poizkusi dosegli precej velike uspehe, vendar pa samo ta oblika ne zadošča našim družbenim za- htevam. Vsak član kluba mladih za- družnikov bi moral pridobitve v klubu uporabiti predvsem na svojem domačem posestvu in tako širiti napredno kmetij- stvo in uveljavljati težnje v boju za dvig hektarskega donosa. Brez dvoma da je to samo en del na poti k izboljšanju naše proizvodnje, saj smo s tem dosegli zelo malo ali skoraj nič, da bi uveljavili so- cialistične odnose na vasi! Naša davčna politika precej obremenjuje kmečkega lastnika, ki spričo takega načina obdelo- vanja zemlje ne more proizvajati toliko, kolikor bi mogla dajati zemlja po svoji strukturi. Med mladino je močno zako- reninjeno mišljenje, da je taka politika izraz prizadevanj, da bi posegali po pri- vatni lastnini. To mišljenje je .povsem neutemeljeno, saj bodo te odnose izrav- nali ekonomski zakoni, in to na visokem nivoju gospodarskega razvoja, ko kmet ne bo več čutil ipotrebe ipo privatni last- nini. Brez dvoma pa bo ta proces še pre- cej dolgo trajal. Srednješolska mladina je v družbenem procesu sicer najmanj aktivno udelež^r na. To ne pomeni, da je iz družbenega življenja i2i;ljučena, pač pa je njen na- čin delovanja družbeni proizvodnji od- maknjen. Kljub temu pa ima tudi ta del naše mladine, ki zajema slabo polovico vse mladine, velike dolžnosti v družbe- nem razvoju. To ijKimeni: ta mladina je na poti do naše vodilne inteligence in kot taka, ki bo kasneje na vseh področ- jih družbene proizvodnje in življenja usmerjala in urejala naše življenje, se mora že danes tesno spoznavati z doga- janjem in razvojem. Njena glavna nalo- ga je sicer intenzivno učenje. Poleg učnih uspehov pa bi si srednješolska mladina že danes morala prizadevati, da spozna- va dogajanje in da se že danes udeležuje v proizvodnjo. Skrbeti bi morala, da v tesnem sodelovanju z mladino iz delav- skih in kmečkih vrst spoznava proble- matiko sodobnega življa in svoje priza- devanje usmeriti tako, da bo mladina uspešno pomagala druga drugi in konč- no uspela povezati vse naše družbeno do- gajanje k enotnim in skupnim ciljem. Navsezadnje ostane še kočljivo vpra- šanje odnosov med mlajšimi in starejši- mi. Vsi mladi bi se morali zavedati, da imajo starejši veliko izkušenj, da dobro poznajo smer in pot, ki jo moramo hodi- ti. Toda tudi starejšim je tu potreiben poduk. Se vedno je nekoliko starejših, ki ne verjamejo, da bi mladina dejansko lahko uspešno posegala "v družbeno živ- ljenje. Toda mlad človek, ki sicer nima toliko izkušenj, ima zato dosti več želja in pripravljenosti, zavzema se za dobro- bit in tem prizadevanjem bi morali ne '•amo dopuščati, da se uveljavijo, tem- več bi jim mciali tudi k uveljavljanju pomagati. Mladina bo imela veliko dela na kon- gresu. Morala '^-o razmisliti o vseh teh načinih in spoznati, da ne sme samo pri- čakovati, temveč da si mora sama pribo- riti svt jo veljavo v družbi. In če bo res- nično vztrajala, ji bodo vse druge orga- nizacije pomagale. Preboldski tekstilci so lahko ponosni... (Nadaljevanje s 1. strani) kadrov veliko skrb. V zadnjih letih je obiskovalo veliko delavcev tečaje in seminarje, pravkar pa so zaključili se- minar za polkvalificirane delavce. To- varna štipendira tudi 20 štipendistov. V prostem času se delavci izživljajo v delavskem prosvetnem društvu Svobo- di, v odprtem kopalnem bazenu, ki so ga pred leti zgradili, pa si pridobivajo novih moči za delo v tovarni. STANOVANJSKO STISKO USPEŠNO REŠUJEJO Uprava podjetja posveča veliko skrb delavcem in se trudi po svojih močeh, da bi izboljšala delovne in življenjske pogoje slehernemu delavcu. V zadnjih letih so uredili tudi graščino, kjer je tovarniška menza, v tovarniškem bifeju pa dobijo delavci brezplačno črno ka- vo. Tudi stanovanjsko stisko skušajo postopoma rešiti. Letos so zgradili hišo s štirimi stanovanji. Za letni oddih de- lavcev pa je uprava adaptirala v Pira- nu hišo, kjer preživljajo preboldski tekstilci svoj letni dopust poceni, saj Dlačajo za dnevno oskrbo le 150 do 270 din. Tovarniško dvorišče, kjer je bilo še pred leti blato, je danes asfal- tirano. TUDI DRTT^^BA BO POMAGALA V MEJAH MOŽNOSTI Tovariš Simonič je čestital v imenu okraja kolektivu k visokemu jubileju in k uspehom, ki so jih dosegli. Uspehi tega kolektiva pred vojno se kažeio zlasti v tem, je dejal tovariš Simonič, da je velika večina preboldskih tekstil- cev sodelovala v borbi za osvoboditev in pravice delovnega človeka, po vojni pa v prizadevnosti za vedno večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Glede težav, ki jih ima kolektiv zaradi predilnice. je tov. Simonič dejal, da je takih ko- lektivov v državi še dosti. Tako pri- zadevnemu kolektivu, ki je visoko dvignil kvaliteto, je prav, da družba nudi pomoč, seveda v mejah možnosti. Kako so se izboljšali delovni pogoji predvsem po vojni, bodo najbolje oce- nili starejši delavci, ki so bili priče predvojnemu kapitalističnemu izžema- nju, danes pa so delovni in življenjski pogoji boljši, vzgoji delovnih ljudi se posveča posebna skrb in prav zato so tudi po vojni v tej tovarni doseženi tako veliki uspehi. Ce bo v proizvodnji in pri dviganju zavesti ljudi ta kolek- tiv nadaljeval s takšnim poletom kot (^os^ei, je zaključil tov. Simonič, bo tudi družba v mejah možnosti pomagala ko- ^^tivu, da bo obnovil zastareli strojni park in rešil pereč problem glede preje. Kolektivu je čestital k jubileju in uspehom tudi predsednik Združenja tekstilne industrije Jugoslavije, tovariš Bojič, nakar je mladinska organizacija preboldskih tekstilcev razvila svoj pra- por. Ob koncu zborovanja so podelili še priznanja in nagrade najboljšim v tek- movanju med obrati. V tekmovanju v disciplini in čistoči pri delu je bila naj- boljša tkalnica, v športnih disciplinah s+a bila najboljša oddellca tkalnice in pogona, v šahu, namiznem tenisu, petju in kef^ljaniu je zmagala ekipa uprave, v peteroboju, odbojki in kolesarjenju ekipa tkalnice, v plavanju ekipa ople- menjevalnice, v streljanju pa ekipa po- gona. Zastopnik švicarske tvrdke San- dos je podaril kolektivu sliko njihove tovarne, od podjetja Centro-tekstil pa so prejeli v dar 1500 dolarjev. Po zborovanju so si gostje ogledali tovarno, razstavo blaga in vzorcev, na- kar so ostali še nekaj časa z domačini v prijetni družbi. Na volitve se je treba temeljito pripravi Večina zborov volivcev na področju konjiške občine, na katerih bodo pred- lagali kandidate za bodoči ljudski od- bor, bo v drugi polovici tega meseca. Razen tega bodo na zborih razpravljali še o dosedanjem delu, ki ga je občina opravila v zadnjih letih in seveda še o najvažnejših nalogah, ki še čakajo na izvršitev. Prav te pa bodo najboljši kri- terij, kakšne ljudi bo potrebno predla- gati za kandidate ter jih kasneje iz- voliti. V tem času bodo zbori volivcev tudi v volilnih enotah za volitve v občinski zbor proizvajalcev. Ljudski odbor je na zadnji seji poleg določitve volilnih enot in določitve števila odbornikov za oba zbora postavil še občinsko volilno komisijo ter komisijo za volilne ime- nike. Ti dve bosta prav v sedanjem času imeli dokaj odgovorne naloge v tehničnih pripravah. Občinski odbor SZDL pa bo skupaj z ostalimi organi- zacijami pripravil v vseh večjih krajih posvetovanja in predvolilne sestanke. Naš komentar PRED VOLITVAMI V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE Izpopolnievanie komunalnega sistema Razpisane so volitve za nove ljudske odbore občin in okrajev, ki bodo v jeseni. Od poslednjih vo- litev v ljudske odbore nas loči ne- polnih pet let. Takrat so bili iz- voljeni sedanji ljudski odbori, ki so med tem časom doživeli veli- ke spremembe v teritorialnem po- gledu, kakor tudi v pogledu pri- stojnosti. Z razvojem naše socia- listične družbe so se hkrati menja- le osnove organov oblasti, kar je prišlo predvsem do izraza po uvedbi novega komunalnega siste- ma pred dvema in pol letoma. Sedaj so že dozoreli pogoji za širši prenos pristojnosti iz okra- jev na občine, kar je najavil tudi že Zvezni izvršni svet, ki priprav- lja predpise o tem. Praksa je dala tudi odgovor na vprašanje veliko- sti občin. Izkušnje so pokazale, da imajo teritorialno večje in eko- nomsko bolj razvite občine več pogojev za razv.oj. Praksa pa je potrdila tezo, da mora biti okraj predvsem skupnost komun, ki opravlja prvenstveno kontrolno- usmerjevalno funkcijo. Ta naloga pa zahteva teritorialno večje in močnejše okraje. To so v glavnem bili tudi razlogi, da volitve v lo- kalne organe oblasti niso bile že prej, temveč bodo šele na jesen. Po novem zakonu se deloma menja tudi volilni sistem. Medtem ko se bodo odborniki občinskega odbora volili neposredno, se bodo odborniki ljudskega odbora okraja volili na delegatski način. Razen tega bodo sedaj prvič izvoljeni zbori proizvajalcev, ki bodo pred- stavljali drugi dom v občini. To bo eno kvalitetnih sprememb pri iz- popolnjevanju komunalnega siste- ma. Na podlagi republiških predpi- sov so tudi doslej v nekaterih več- jih občinah, kot n. pr. v Celju, že obstajali zbori proizvajalcev. Le-ti so odigrali zelo pozitivno in kon- struktivno vlogo. Zbori proizva- jalcev so bili močan instrument proizvajalcev pri reševanju raznih vprašanj, kot n. pr. pri dajanju kreditov, garancij, razdelitvi pro- računskih sredstev ter pri reševa- nju drugih gospodarskih proble- mov v občini. Upoštevajoč ta iz- kustva in prakso, so se v zadnjih letih pojavile potrebe, da se zbori proizvajalcev ustanovijo v vseh občinah. To potrebo so zlasti ute- meljevale industrijsko razvitejše občine in sta jo podprli tudi Stalna konferenca mest in Kongres de- lavskih svetov. Priprave za bližnje volitve ob- činskih in okrajnih ljudskih odbo- rov bodo zahtevale široko mobili- zacijo vseh družbenih faktorjev, v prvi vrsti pa sedanjih ljudskih od- borov in organizacij Socialistične zveze. V vseh občinskih ljudskih odborih bo treba n. pr. ugotoviti število odbornikov za občinski od- bor in zbor proizvajalcev, saj bo njihovo število odvisno od stvarnih potreb ter drugih okolnosti in bo v vsaki občini različno. Razen tega bo treba ugotoviti število prebi- valcev, saj je od zadnjega popisa prebivalcev bilo dokaj teritorial- nih sprememb. Prav tako bo treba določiti volilne enote in sestaviti volilne sezname za volitve odbor- nikov v občinski zbor proizvajal- cev. Največjo nalogo pri tem bodo prevzele same gospodarske orga- nizacije, ki morajo po zakonskih predpisih ustanoviti volilne komi- sije in sestaviti volilne sezname vseh proizvajalcev, ki imajo sploš- no volilno pravico in delajo v go- spodarski organizaciji najmanj deset dni pred volitvami. Prav ta- ko bo potrebno čimprej predvide- ti, kje in kdaj bodo zbori volivcev itd. Kot je razvidno bo treba pravo- časno izvršiti še vrsto poslov, če hočemo, da bodo volitve potekale po zakonskih predpisih. V teh pri- pravah čakajo člane Socialistične zveze še velike naloge. Pomagati bodo morali strokovnim organom in izbirati iz svoje srede za kandi- date najboljše ljudi. B. P. PRED 40 LETI Znameniti dnevi Oktobrske revolucije 7.—12. septembra: Zarota generala Kornilova je prerasla v odkrit oborožen upor. Kornilov pošlje svoje izbrane če- te proti Petrogradu, da uniči zi- belko revolucije. Petrograjski de- lavci in vojaki so s svojo protiakci- jo pod vodstvom boljševiške par- tije zatrli upor. Kornilov je bil are- tiran, Kerenski pa ga je kmalu iz- pustil. Kot gobe po dežju . - , Velenje — na desnem bregu Pake, ki so jo letos regulirali s prostovoljnim delom, so že vidni obrisi bodočega mesta. Slika Novega Velenja se iz meseca v mesec spreminja. In iz meseca v mesec je tu več tistih srečnikov, ki dobijo za svoje družine udobna stanovanja. Do zime bo pod streho še nekaj velikih sta- novanjskih poslopij z več sto stanovanji. Novi Občinski ljudski odbor v Celju bo imel 80 članov Med tednom je bila pod vodstvom predsednika Andreja Svetka 19. redna seja ljudskega odbora celjske občine. Na seji so med drugim sprejeli sklep, da bo štel novoizvoljeni občinski ljudski odbor v Celju 80 članov. Po istem sklepu bo štel občinski zbor 44, zbor proizvajalcev pa 36 odbornikov, od tega bo 35 zastop- nikov proizvajalcev iz industrije, obrti in trgovine ter le en zastopnik kmetij- skih delavcev. Kakor je znano, bodo volitve odibomi- kov v občinski odbor 20. oktobra letos, volitve odbornikov v zbor proizvajalcev (industrijska skupina) 26. oktobra, volit- ve odbornika, ki bo zastopal kmetijske proizvajalce, pa bodo naslednji dan, to je 27. oktobra. Celotno področje celjske občine bo raz- deljeno na 34 volilnih enot — volišč bo seveda dosti več — ki bodo glede na šte- vilo volilnih upravičencev dale po enega, ali celo dva zastopnika v občinski zbor. Na zadnji seji ljudskega odbcra celjske občine so razen tega imenovali še občin- sko komisijo za splošne volilne imenike, ki jo bo vodil tov. Alojz Napret; komisiji za sestavo volilnih imenikov tistih go- spodarskih organizacij, ki štejejo manj kot 20 delavcev, pa bo predsedoval tov. Stane Polajner. V nadaljevanju seje je poročal tov. Ivan Uranjek o delu in smernicah sveta za blagovni promet in turizem. Na osnovi tega poročila in razprave je ljudski odbor sprejel zaključke, po katerih naj bi trgovske lokale odpirali zlasti v novih stanovanjskih naseljih. Da bi do uresničitve tega načela sploh pri- šlo, se ibo ljudski odibor zavzemal, da bi naj investitorji stanovanjskih blokov zgradili poslovne prostore do zaključne faze, tako da bi trgovina pozneje oskr- bela le opremo in končno ureditev poslo- valnice. Po mnenju ljudskega odbora se bo treba bolj zavzeti za razširitev in okrepitev trgovin s sadjem in zelenjavo, oziroma trgovin z živili sploh. Po drugem sklepu bo treba 2^četi ko- renito reševati najtežji problem celjske trgovine, to je pomanjkanje skladišč. S krediti občinskega investicijskega sklada pa naj bi omogočili špecerijskim trgovi- nam, da si nabavijo sodobno tehnično opremo in da zamenjajo star inventar z novim. Podobne smernice je ljudski odbor sprejel tudi za nadaljnji razvoj gostin- ske mreže v Celju in njegovi občini. Ra- zen tega pa bo ljudski odbor skušal ure- sničiti načrt, seveda skupaj z delovnimi kolektivi, j)o katerem naj bi v mestu ob Savinji odprli več delavskih restavracij. C E L J E 19 57 Največ žita v šmarski občini TEKMOVALNA SKUPINA V PRISTAVI NAJBOLJŠA V REPUBLIKI, TEKMOVALEC IZ SMARSKE ZADRUGE PA REKORDER KOT POSA- MEZNIK. Poročilo, da so najvišje donose pri pri- delovanju žitaric dosegli prav v šmarski občini, nas je prijetno presenetilo. Saj si nismo mogli zamisliti, da bi ta gričev- nata občina, ki vrh tega skriva še vrsto na pol zamočvirjenih dolin, lahko pre- kosila kmetovalce z obširnih ipolj ob Mu- ri, Dravi, Savinji in Krki. Najvišji donos je dosegel Ivan Novak iz Vinskega vrha pri Šmarju, ki je dobil na hektar kar 81 sto tov, to je sedemkrat več kot v državi povprečen donos. Novak je sejal sorto »bavarsko kraljico«. V Pristavi je 40 kmetov pridelalo pov- prečno nekaj nad 49 stotov na hektar. Največ so pridelali naslednji kmetovalci: manjši kmet Ivan Stojan, 71 stotov na hektar (zasejano je imel le pol hektarja s pšenico), predsednik zadruge Simon Je- ranko, 70 stotov, Alojz Cernoša in Stra- šek po 69 stotov, Jože Lipnik, ki vodi poljedelski odsek, 62 stotov, Stanko Verk iz Pristave 63 stotov in Franc Zlof iz Sodne vasi 52 stotov. Tudi ostali tekmo- valci so pridelali vsi več kot po 30 sto- tov. Kako so to dosegli? Govorili smo z upravnikom zadruge tov. Sketom in nekaterimi kmetovalci. Povedali so, da so prvotno s pomočjo za- druge pospeševali predvsem sadjarstvo in živinorejo. Šele pred dvema letoma so začeli skrbeti bolj tudi za napredek po- ljedelstva, predvsem za višje donose žit. Prvotno v okolici Pristave skoraj nih- če ni uporabljal umetnih gnojil. To zgo- vorno kaže, da je zadruga prodala letno komaj okrog 3.000 kg umetnih gnojil. La- ni pa je iprišlo do preobrata. Po nasvetih strokovnjakov in vodstva zadruge so kmetje začeli sejati izbrano seme in do- datno gnojiti še z umetnimi gnojili. Res- da je bil prvo leto krog takih kmetoval- cev še ozek, vendar so ti dosegli že lani pri pšenici lepe uspehe. To je bilo dovolj, da se je lansko jesen »»•»f »»»»»» zanimanje še povečalo. Tako so med dru- gim že lani prodali 80.000 umetnih gnojil in nekaj tisoč kilogramov sortnih semen. Zato so se tudi letos v februarju, ko so v Beogradu objavili tekmovanje za višje donose, takoj odločili. Sestavili so sku- pino 40 najiboljšdh kmetovalcev iz Pri- stave in bližnjih naselij, ki sodijo v pod- ročje zadruge. Da bi bil uspeh zajam- čen, so spomladi pšenici dodatno gnoji- li, nekateri dvakrat, drugi celo trikrat. Zadruga je organizirala brananje žit in celo škropljenje proti plevelu. K temu je treba dodati še ugodno vreme. V tem je tudi ves čudež visokega donosa. Glede na rekordne donose, se je zani- manje za gojenje žitaric pri kmetovalcih okrog Pristave zelo povečalo. Letos bo veliko več kmetovalcev sejalo sortna se- mena »bavarske kraljice«, U 1 in »tassi- lo«. Verjetno bodo jeseni že sestavili dve tekmovalni skupini. Marsikaj pove tudi to, da bodo letos prodali v zadrugi že okrog 100.000 kg umetnih gnojil. Krog naprednih kmetovalcev se v šmarski občini stalno širi. S tem pa se- veda ni rečeno, da so vsi kmetovalci do- vzetni za napredek. Tudi v šmarski oko- lici se najde še mnogo starokopitnežev, ki ne zaupajo umetnim gnojilom in ki pridelajo komaj kakih deset do dvanajst stotov na hektar. V tem boju za napre- dek vendarle zmagujejo nove sile, naj- več mladi gospodarji. To so pri žitu po- kazali, pri živinoreji napredujejo iz leta v leto, ne bo pa dolgo, ko bodo pokazali uspehe tudi s prvih sadnih in vinograd- niških plantaž. jv KORISTNO SODELOVANJE Tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev KOSTROJ v Slov. Konjicah že nekaj časa vzdržuje stike z neko sorod- no nemško tovarno za kooperacijo pri izdelovanju sušilnic za sušenje kož. Te dni so predstavniki konjiške tovarne odpotovali v Zahodno Nemčijo, kjer se bodo podrobneje pogovorili o pogojih za medsebojno sodelovanje. V Kostroju predvidevajo, da bodo v začetku morali uvoziti približno polovico delov in apa- ratur za sušilnico, ostalo pa bodo izgo- tovili doma. Sčasoma bi lahko v do- mači tovarni osvojili še več delov in tako zmanjšali uvoz. Povpraševanje po takih sušilnicah je precejšnje, zato je tako sodelovanje gospodarsko koristno. HMELJSKA SEZONA JE PRI KRAJU Hmeljska sezona v Savinjski dolini je skoraj končana. Vsak dan polnijo železniške postaje obiralke v pisanih rutah, ki so prišle iz vseh predelov Slo- venije. Sedaj, ko se vračajo, pojejo pesmi ter se vesele zaslužka, ki jim bo dobrodošel v zimskih mesecih. Se kak dan in tudi petja prijaznih obiralk ne bo več. Savinjskim hmeljar- jem bo še dolgo težko. Zdi se jim, da se poslavljajo od poletja in veselega petja. Ponekod že štrlijo v jesensko sinjino gole in stožčaste piramide hmelj evk. NOVO SEJMIŠČE V KONJICAH Pretekli mesec je bilo v Slov. Konji- cah urejeno novo sejmišče za živino. Na tem mestu so postavili tudi potreb- ne drogove in ograje, samo sejmišče pa je na lepšem in bolj dostopnem kraju, kot je bilo dosedanje. L. V. BEO(^RAD V SEJMSKIH DNEH VELIKO NOVEGA JE V BEOGRADU Ko sem stopil z vlaka na beograjski železniški postaji, se mi je zdelo vse po starem. Tako kot je ibilo pred vojno. In res. Postaja je še takšna, kot je bila včasih ter predstavlja za Beograd p>ereč problem, katerega se .bodo morali beo- grajski mestni očetje čimprej lotiti. Drugačen vtis sem dobil, ko sem sto- pil iz E)ostajnega poslopja v mesto. Po vojni namreč nisem bil še v Beogradu, zato sem se začudil tako velikemu pro- metu. Nepretrgana reka avtomobilov, to- vornih in limuzin, vmes pa trolejbusi in tramvaji. Ze tu mi je bilo jasno, da je Beograd po vojni zelo napredoval. Po Balkanski ulici, kjer je še nekaj ostankov starega: obrtne delavnice, ki ne spadajo v središče mesta — sem se vzpenjal proti Terazijam. Tu se čuti pra- vi utrip velemesta. Neverjetno za Beo- grad, ki ima nekaj nad 500 tisoč prebival- cev. Dobil sem vtis, da se sprehajam po velemestu z več milijoni prebivalcev. Modeme velike palače, promet kakor v vsakem evropskem velemestu. Sema- forji nenehno utripajo, vozila vseh znamk drvijo v obe smeri in prokleto moraš paziti, če prečkaš ulico. Pločniki so polni poslovnih ljudi in turistov. Veliko novega je v Beogradu. Trg Marxa in Engelsa s palačo sindikatov, v kateri je najmodernejša jugoslovanska koncertna dvorana. Na Bulevaru revo- lucije so zrasla nova modema in velika poslopja, novi hotel Metropol itd. Kljub temu pa v Beogradu še veliko gradijo. Ni skoraj ulice, kjer ne bi kakor gobe rasle nove stavbe. TRGOVINE SO DOBRO ZALOŽENE Preskrba Beograda z živili, sadjem in zelenjavo je za beograjsko občino vseka- karo velik problem. Pa kljub temu so tr- govine zelo dobro založene z vsem, kar potrebuje človek. Mnogo bolj kot v Celju. Prehrambene trgovine, trgovine s sad- jem in zelenjavo in s tehničnimi predmeti so naravnost za vzor. V njih se dobi vse, zares je velika izbira. Tudi izložbe so lepo urejene. Le z nečim Beograjčani ni- so zadovoljni. V pogovoru z njimi sem zvedel, da jim ni všeč monopolni polo- žaj girosistov s sadjem, ki kupujejo n. pr. breskve v sosednjem smederevskem okraju od kmetov ,po 15 din, v trgovinah pa jih prodajajo po 100 din. Je le preve- lika razlika v ceni, kajti stroški prevoza so minimalni. BEOGRAJČANI SO ZNANI »GURMANI« Za njih skr^be gostinski lokali, ki so različno urejeni, od najprimitivnejših do najibolj luksuznih. 2e dopoldne je v njih kar živahno, saj ob prigrisku in šilcu ra- ki je tečejo poslovni pogovori prijetneje. Le to ni »gurmanom« všeč, da so go- stinci v .«ejmskih dneh podražili svoje storitve. S srbskimi vini vam jKDStrežejo povsod. Beograjčani jih pijejo navadno s sifonom ali mineralno vodo. Za sovraž- nike alkohola je v Beogradu dovolj mle- karn, kjer strežejo po dokaj zmernih cenah. Velika čaša mleka ali jogurta sta- ne 12 din, mastna pogačica 10 din, kos gibanice ali bureka 30 do 40 din. To je naj čeme jša in najibolj izdatna hrana, zato je v teh prodajalnah tudi največji pro- met. PRENOČIŠČE JE V BEOGRADU TEŽKO DOBITI Se prspbe.1 je to veljalo v času sejma, ko je prišlo v Beograd na tisoče obisko- valcev. Hoteli so bili vsi zasedeni, zato je Putnik dodeljeval obiskovalcem sobe tudi v zasebnih stanovanjih. Teh je bilo dovolj na razpolago, saj tudi Beograjčani i'adi zaslužijo kaj po strani. Cene v za- sebnih stanovanjih se sučejo od 600 do 1000 din, pač kakšna je soba, cene v ho- telih pa so zelo drage, saj stane soba za eno no? v hotelu Metropol celo 4000 din. SE NEKAJ BESED O BEOGRAJSKEM SEJMU Preveč bi bilo, če bi hotel opisati ix)sa- mezne paviljone in predmete, ki so jih razstavila na.Š3 domača in tuja oodjetja. Na kratko lahko Tx>vem samo to, da je pokarala naša industrija na sejmu velik napredek ter da je izloženo dosti novitet in kvalitetnih izdelkov. Tudi naša avto- mobilska industrija je pokazala dosti novega. Posebno zanimanje vzbuja ma- riborska tovarna avtomobilov TAM s svojimi novimi vozili, še boli pa tovarna Zastava iz Kragujevca, ki je razstavila več modelov okusno izdelanih avtomo- bilov za široko potrošnjo. Okrog njih se je drenialo veliko ljudi, s tiho željo, da bodo nekoč sedeli v njih. Želim jim. da b' se njihova želja kmalu uresničila! Tudi celjska tovama »Aero« ie razstavljala nove in zanimive proizvode. Največje za- nimanje med obiskovalci so vzbujali no- vi lepilni trakovi, ki jih je ta tovama za- čela izdelovati. IZGRADNJA SEJMIŠČA JE BILA SORAZMERNO POCENI Največji vtis na obiskovalca pa je na- pravilo zelo lepo urejeno in prostorno sejmišče z veliko okroglo halo, ki je za- res mojstrovina modeme arihitekture in se lahko primerja z najbolj modernimi tovrstnimi gradnjami na svetovnih raz- stavah. V pogovoru z direktorjem beograjske- fa sejma inž. Olgo Divac in projektan- tom sejmišča arhitektom Miloradom Pantovičem sem izvedel, da objekti na sejmu niso tako dragi in luksuzni, kot se govori. Doslej so znašali vsi stroški 2 mi- lijarde in 200 milijonov din. Sem spa- dajo tudi i7datki za izgradnjo stanovanj za 140 družin, ki so se morale preseliti s prostora, kjer je seddj sejmišče. Razen tega je treba v izdatke šteti tudi izgrad- njo prostorov za pet podjetij, 'ki so se mo- rala tudi izseliti iz tega prostora. Za to je potrošeno 200 milijonov din. Ureditev prostora z dohodi in terasami, kar pred- stavlja javni park, je stala okoli 450 mi- lijonov din, sejmski objekti pa so stali okoli 1,5 milijarde din. Ti objeti pa bodo lahko služili tudi za kulturne in športne namene. Grandioznost objektov res ustvarja vtis, da so dragi in luksuzni. Vendar to ni res, saj so izdelani od naj- cenejšega materiala. Objekti pod enim krovom so najcenejši, saj zahtevajo monjše izdatke za komunikacije, vodovod in kanalizacijo. Izdelani so iz betona, kar je cenejše od železnih in aluminijastih konstrukcij. Vse govorice o dragi in luk- Palača Albanija. suzni izgradnji sejmskih objektov so ne- osnovane, je poudarila inž. Olga Divac. Zanimivo je tudi to, zakaj je premer ha- le I. dolg točno 106 metrov? To je po- treibno zaradi tega, ker bo hala služila tudi za športne prireditve in ta premer je predpisan za olimpijsko kolesarsko stezo. Nešteto lepih vtisov sem odnesel z na- šega glavnega mesta in sejma tehnike ter tehničnih dosežkov. Le žal, da je pot tako dolga in naporna. Balkan expTes, ki me je peljal proti domu, je bil namreč tako poln, da sem skoraj vso pot stoje raz- mišljal, da se takega podviga najbrž ne bom lotil kmalu. ODMEVI Nad 40000 obiskov^aloe^ na raasstavali Razstave in ostale prireditve pod na- slovom »Celje 1957« so končane. Dasi- ravno še ni podrobne ocene o uspehu teh prireditev, je vendarle moči že zdaj brez pridržkov priznati, da so vse prireditve uspele nadvse zadovoljivo. Pri tem ne mislimo samo na rekorden obisk, saj" je vse razstave obiskalo nad 40.000 ljudi (da ne govorimo o desettisočih, ki so se večer za večerom sestajali okoli plesišč v Gaberju in Lavi), temveč v večji meri na namen, ki so ga te prireditve imele in dosegle. Vse razstave so namreč potr- dile, da so dale lepo spodbudo za napre- dek v proizvodnji, za bolj sistematično in nazorno delo v strokovnih šolah, za poživljenost v kulturno prosvetnih, športnih organizacijah itd. Ce pa je mor- da kogarkoli — namenoma ali nename- noma — motilo okolje, prostori, v katerih so bile razstave urejene, potem je prav, da obudimo besede, ki jih j^ na slavnostni otvoritvi »Celje 1957« izrekel predsednik upravnega odbora »Celjske razstave« tov Rado Jenko, » ... zato prosim drage go- ste in vse obiskovalce, da pri ogledu raz- stav ne bi kritično ocenjevali samih raz- stavnih prostorov, ker so pripravljeni provizorično in bodo dokončno urejeni šele po razstavi...« Razen številnih visokih gostov, ki so si razstavo ogledali že prvi dan, so poz- neje prihajali v Celje še drugi predstav- niki ^našega javnegavin političnega živ- ljenja. Naj v tej zvezi omenimo obisk podpredsednika Zveznega Izvršnega sve- ta tov. Edvarda Kardelja, ki se je v druž- bi s predsednikom Ljudske skupščine Slovenije tov. Mihom Marinkom zadržal na razstavah industrije, obrti in trgovine ter kmetijstva in gozdarstva več ur. Celj- ske razstave je obiskal tudi državni se- kretar za blagovni promet FLRJ tov. dr. Marijan Brecelj. Za njim je prišel član Zveznega Izvršnega sveta tov. Ivan Ma- ček-Matija. Minule dni so Celje obiskali tudi: Ivan Regent, član CK ZKS, pred- sednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič, večina državnih sekretarjev pri Izvršnem svetu LRS itd. Razen prvi dan, so si razstave še enkrat in celo v tretje ogledali član Zveznega Izvršnega steva Fran Leskošek-Luka, nadalje pod- predsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj-Rudi, član CK ZKS Tomo Brejc itd. Na razstave so nadalje prišli pred- stavniki skoraj vseh okrajev in okrajnih političnih organizacij, v torek so razstave obiskali člani upravnega odibora Trgo- vinske zbornice za Slovenijo pod vod- stvom tov. Mare Dermastia in general- nega tajnika Zbomice ing. Miloša Veho- varja itd. Skratka, seznam obiskovalcev celjskih razstav je tako pester, da lahko tudi s te strani vidimo, da so minule prireditve vzbudile povsod in pri vseh izredno za- nimanje. Nagrajeni razsiatljalci „CELJE 1957" Razstave in ostale prireditve pod naslovom »Celje 1957« so dosegle lep, da, celo velik uspeh. To je .potrdilo ti- soče in tisoče obiskovalcev, ki so si v dnevih od 24. avgusta do 4. septembra ogledali razstave in prisostvovali dru- gim prireditvam. Zaradi tako ugodne ocene razstav in prireditev je tudi upravni odbor zavoda »Celjska raz- stava« sklenil na eni svojih zadnjih sej, da podeli vsem udeležencem raz- stav in prireditev posebna priznanja, najboljšim razstavljalcem pa kolajne. V ta namen je tudi imenoval ži- rijo, ki je ocenila razstavne prostore in razstavljene predmete vseh kolektivov, organizacij, šol, ustanov itd. Žirijo so sestavljali: Risto Gajšek, kot predsed- nik, prof. Tine Orel, inž. arh. Janko Hartman, Veljko Repič in Milan Božič. Pri oceni razstavnih prostorov indu- strije, obrti in trgovine je žirija upo- števala novosti v letošnji proizvodnji, nadalje kvaliteto razstavljenih izdel- kov, izbiro in končno aranžma. Pri oce- njevanju razstavnih prostorov šolstva, zdravstva in Ljudske tehnike pa se je žirija ozirala predvsem na ponazorilno vrednost, sistematičnost in vzgojno vrednost razstave. Na osnovi teh kri- terijev je žirija predlagala upravnemu odboru »Celjska razstava«, da podeli 28 zlatih, 28 srebrnih in 24 bronastih oziroma modrih kolajn. Po tej odločitvi prejmejo zlate ko- lajne naslednji koliktivi oziroma go- spodarske organizacije in šole: »Idro*, »Alpos«-Sentjur, Tovarna emajlirane posode, Železarna Store, Cinkarna, Rudnik lignita Velenje, Papirnica Viš- nja vas, Opekarna Ljubečna, tekstilna tovama »Volna«-Laško,- Tekstilna to- (Nadaljevanje na 7. strani) Rozstaoa ahadcmshih sliharjev in hiparjev Celja z odcepitvijo od amaterskega društva >Fr. Pre- šeren« in s pritegnitvijo nelcaterih umetnikov iz okolice, je nastala v Celju močna skupina aka- demskih slikarjev in kiparjev, ki se v okviru »Celja 1957« prvič predstavlja širši javnosti. S to skupino bo v bodoče povezan razvoj likov- ■ega življenja Posavinja, ki je doslej v okviru polamaterskega društva mofno zaostajalo za so- sednjima kulturnima središčema Ljubljano in Mariborom. Seveda je predpogoj predvidenega razvoja tudi stalen razstavni paviljon, katerega bo Celje moralo nujno in kmalu dobiti. Lepa prilika za to se Celju ponuja s preureditvijo stare špitalske cerkve sv. Duha v ta namen. S fo ureditvijo bi mesto opravilo dve deli: umet- niki in drugi razstavljalci bi dobili lep razstavni paviljon, ohranil pa bi se tudi spomenik iz 15. stoletja. Razstava je bila v okviru priredjtev »Celje 1»57« v napol dodelanih prostorih 11. nadstropja bodočega Zdravstvenega doma. Nedodelanost pro- storov, posebno pa neugodna razsvetljava in preostra belina stenskega namaza umetninam ne nudijo najboljšega okolja. Gotovo je, da mnogim obiskovalcem razstav- ljena dela ne ugajajo, da jih ne razumejo, da se jim zdijo tuja, ker so navajeni na pripovedno, realistično opisovalno formulacijo umetnostnih kreacij in akceptirajo kvečjemu še impresioni- stično abecedo likovnega jezika, pozabljajo pa Bpoštevati, da irtia vsaka doba svoja izrazna sredstva in da Evropa že 50 let govori o svoji duhovni zdrobljenosti z jezikom mnogih izmov, katerih vsak je poskušal zajeti moderno življenje iz svoje plati. Oglejmo si najprej najbolj problematičnega izmed razstavljalcev, kiparja Cirila Cesarja, ki je po daljšem premoru razstavil bogato žetev zadnjih nekaj let in pokazal velik razpon svoje ustvarjalne moči: od realistične »Sedeče deklice«, Biimo bourdellovskega »Lokostrelca« do zadnjih del tehnoplastike (skice kentaverskega človeka- stroja za Gospodarsko razstavišče v Ljubljani) in surrealističnih variant na motiv človeka- žrtve. V serijo del človeka-stroja spadajo vse plastike, ki obravnavajo spajanje človeka kot moralne in miselne vrednote s strojnim mehaniz- mom kot kinetično, energijsko vrednoto. Raz- stavljena dela so skice, ki nakazujejo miselno rast in zorenje kiparjeve fantazije, ki se je v daljšem procesu očistila vseh nepotrebnih me- kanično-ilustrativnih atributov in se zaključila v preprostem, z energijo prepojenem obrisu X-razkrečene Hgure, katere kraki so opremljeni s kolesi, simboli strojnega dinamizma. V napeti ravni liniji konture leži tragika sodobnega člove- ka, katerega življenje je razpeto med stroje, ki ■lu diktirajo tempo, leži pa tudi veličina sodob- nega človeka: prema logika njegovih misli, orja- ška moč njegovih rok in silnost njegovega razu- na. V življenju današnjega človeka je nekaj kentaverskega, neka dvojnost, ki v njegovi na- ravi še ni vsklajena in ki v posamezniku povzro- ča nebroj konfliktnih situacij, ki pa bo, kot umetnik nakazuje s trojno ponovitvijo istega motiva v črni-srebrni-zlati varianti, premagana s pomočjo kolektivno organiziranega družbenega življenja. Drugo skupino plastik predstavljajo variacijo na temo človeka-žrtve. Izvršena v reliefu in pol- ■oplastično so podana v surrealističnem smislu z močnimi ekspresionističnimi elementi in z groz- ljivo dramatiko. »Ožgana žrtev za bodečo žico« (zaradi nerazumljenosti odklonjena skica za NOB spomenik v Dramljah) je kompozicijsko in teh- nično do kraja dognana. Clovek-senca, izžgan kot suh les, v dramatično zlomljeni pozi, v kateri se mešata hotenje in brezmoč, se prikazuje kot fantastična vizija na horizontu človeške blazno- sti prepredenem z bodečo žico gorja in tiranije. Govorica te plastike je silnejša in človeško glob- lja kot večina podobnih del pri nas, za katerimi se na žalost prevečkrat skrivata prazna deklama- torika in teatersko poziranje. Ce so Drameljčani to delo odklonili, so samo dokazali, da ga niso dojeli. Tudi relief »Obtožba« je dognana stvar, čeprav ne doseza »Ožgane žrtve«, vendar govori, ■e, vpije na gledalca: poglej me, bil sem človek kot ti — kar je ostalo od mene so ploskve in linije groze in obupa. V črno-beli menjavi tega reliefa je zajeta usoda milijonov ljudi; v globoki senci, ki obrisuje ustno votlino pa obtožba in obenem opomin za bodočnost. Ce preskočimo »Družinski protest« s podobno tematiko, se usta- vimo na veliki plastiki »Detajl žrtve«. Predvsem umetnik tu ni upodobil človeško telo kot tako — ampak pojm o telesu in še ta pojm zreduciran tako formalno kot smiselno na obliko groze — na ostanek razpadajočega, zmrcvarjenega čl(^ veškega telesa z razbito glavo in razpadlimi udi. Mogoče je v tej plastiki ze preveč pošastnosti in premalo človeškega — toda namen umetnika je očiten: čimbolj sugestivno, čimbolj nazorno, čim- bolj patetično prikazati deduktivno porojeno predstavo nepotrebne, človeške žrtve, ponižanja človeštva in grozljivosti njegovega zločinstva. Tretjo skupino Cesarjevih plastik predstavljajo kočno dekorativna, včasih rahlo satirično, drugič bolj lepotno pojmovana dela. V prvo skupino bi lahko uvrstili »Dresuro«, mačko na vrtečem se kolesu, katerega poganja, da ne pade; v drugo pa posrečene kompozicije ptičjih teles, pri katerih igra glavno vlogo ritmika gibanja in lepota di- ■ amično napete kantilene ptičjih peroti. Ce pregledamo Cesarjev razvoj zadnjih nekaj let, spoznamo, da je kipar opustil dinamično do skrajnosti napeta, herkulsko potencirana člo- veška telesa, ker mu niso več mogla povedati dovolj o vsebini današnjega človeka. Zato je Cesar kot fanatični iskalec globljih duhovnih vrednost zaokrenil naglo in odlwno iz pozicij snovnega ekspresionizma v svet vizij in ideogra- mov, v fantastični svet snrrealizma, kjer bo po prečiščenjn samega sebe našel izrazna sredstva 2a globljo resnico o današnjem človeku. Podobno kot za Cesarja velja cum grano salis tndi za slikarja Avgusta Lavrenčiča. Tudi on je aapnstil obale barvnega realizma in zajadral v razburkano vodovje sodobnih umetnostnih struj. V okvirjn snrrealizma npa tndi on, da bo našel ona likovna sredstva, s katerimi bo povedal, kar čuti in kar želi povedati. Nemir našega pre- lomnega obdobja, apokaliptične vizije brezmi- selnih bodočih vojn, upor proti stagnaciji misli v umetnosti in končno gotovi kozmopolitizem so gonilna peresa njegovega razvoja. Borba za nova izrazna sredstva, eksperiment, pogon k vedno novim ciljem pa sredstva tega razvoja. To doka- zujejo njegova dela: Triumf, Tarče, ICELJE 1 957 *CELJE 1 957 *CELJE 1957 Tovarna avtomobilov Maribor Na razstavišču v Celju je zanimanje vseh obiskovalcev privlačil tazstavni pa- viljon Tovarne avtomobilov Maribor »TAM«. Tovama, ki ima v Celju svojo servisno delavnico pri »Avtoobnovi«, je razstavljala na celjski razstavi vse iz- delke svoje tekoče proizvodnje od to- vornih pa do lepih avtobusov. Ob tej priliki se zdi važno pripomniti, da je v Celju že nekaj nosilcev visokih priznanj tovarne. To so šoferji, ki so s tovornimi avtomobili znamke »Pionir« prevozili brez okvar in generalnih po- pravil predpisane kilometrine. To konč- no ni samo uspeh teh vestnih šoferjev, temveč tudi uspeh, ki govori v prid pro- izvodnje tovarne. Celjani in prebivalci celjskega okraja, zlasti pa podjetja, ki jim je avtomobilski park nujno potreben, obiščite naš pavi- ljon tudi na velesejmu v Zagrebu. Avtomobili mariborske tovarne »TAM« so dosegli dostojno kvaliteto in sloves po vsej naši socialistični domovi- ni. ce kupujete avtomobile ali avtobuse, odloČite se za izdel- ke tovarne avtomobilov ma- ribor. Vse naložbe v Celjski mestni hranilnici znašHo blizu 400 milijonov din Ko smo pred tedni pisali o najstarej- šem denarnem zavodu v Celju — Celjski mestni hranilnici, ki te dni praznuje 95- letnico svojega obstoja, se je vmešal ti- skarski škrat in zabeležil, da vse naložbe v tem denarnem zavodu znašajo blizu 400 tisoč din. To bi bila seveda kaj slaba reklama za ta renomirani denarni zavod v Celju. Zato popravljamo neljubo delo tiskar- skega škrata in seznanjamo javnost, da vse naložbe v Celjski mestni hranilnici znašajo že blizu 400 milijonov dinarjev, kar je za Celje omembe vredna številka. ★ CELJE 1957 *CELJE 1 957 *CELJE 1957 Opekarna Bnkoržlak-Ljutiečna Proizvaja vse vrste zidne opeke, streš- Priporočamo se vsem investitorjem, no opeko, drenažne cevi in podobne iz- gradbenim podjetjem, vsem ki gradijo delke. Na razstavišču v Celju ste se lahko ali nameravajo graditi, da za gradnjo prepričali o kvaliteti in širokem asor- uporabijo naše kvalitetne izdelke, timentu naših izdelkov. I f ★ CELJE 1957 ^CELJE 1957 ^CELJE 1957 Naša knjiga je najbolj založeno trgovsko podjetje te vrste v okraju. Poleg bogato založenih knjižnih polic z najnovejšimi knjižnimi izdajami pa do antikvarjatnih vrednosti, šolskih knjig, otroške literature imamo na zalogi pisalne stroje domače in tuje izdelave, računske in razmnože- valne stroje, najrazličnejša učila; od zemljevidov do plastičnih učil za anatomijo preko prirodopisnih zbirk itd. Nudimo tudi vse vrste pisarniških in šolskih potrebščin. Obiščite našo trgovino in oglejte si paviljon na razstavišču v Gaberjm. ★ CELJE 1957 ^CELJE 1957 ^CELJE 1957 Mizarji in gospodinje! OBIŠČITE NASI POSLOTALNICI CiMPREJ — V NJIH BOSTE STROKOVNO IN SOLIDNO POSTREŽENI — Z BLAGOM, KI GA NUDIMO PO NAJNIŽJIH, KONKURENČNIH CENAH, BOSTE PRAV GOTOVO ZADOVOLJNI! Paviljon Trgovskega podjetja »Jadran« na razstavi »Celje 1957« Trcovsko podjetje JADRAN, Celje, Stanetova ul. 13, vam nudi v svojih posloval- nicah DETAJL in DROGERIJA VSE VRSTE BARV, LAKOV, FIRNEZEV, DRO- GERIJSKO BLAGO TER VSE OSTALE GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, ki Ste jih videli n« celjski razstavi »CELJE 1157.« ★ CELJE 1957>CELJE 1957 ^CELJE 1957 KraitiljaLiije O breskv^aih Vso toploto sonca breskev vsrkala je vase. Sladek sad smejo^ obet* kmetu iboljše čase... Ko sem v prvi ix>lovici avgusta obiral preobložene »Pistoje«, sem ugibal, zakaj se ljudje marsikje kar branijo saditi in gojiti breskve, ta najžlahtnejši sad med žlahtnim sadjem. V našem hribovitem kraju je vendar dokaj »breskovih« leg, katere seveda niso tam, kjer breskve pozebejo trikrat ali štirikrat v desetletju. Breskev je zahtevna. Brez rednega ob- delovanja, gnojenja, škropljenja in obre- zovanja pri novejših sortah ni uspeha! »Pistoja«, na primer, bi izbirala v dveh, treh letih, če bi jo nehal oskrbovati. To velja tudi za Mayflower, Admiral De- wey, Halberto... Le malovredni samo- sevci zdržijo dalje. Stari sadjarji so trdi- li: Breskev ne smeš gnojiti. Novodobni pa trdijo: Breskev moraš obilno gnojiti. Treba pa je nuditi breskvi vse hranilne snovi v pravšnem razmerju. Preobilica dušika — če manjka drugih hranljivih snovi — nobeno pleme ne prizadene tako hudo, kakor breskev. Nasprotno pa stro- kovnjak že kar na zunaj ugotovi, katere hranilne snovi br^kvi manjka. Pri dru- gih plemenih se more obdelovanje zemlje nadomestiti z zastirko. Pri breskvah se to redkokje obnese. Škropljenje proti kodri, ušem in škrlupu se redkokje iz- plača tako, kakor pri breskvah. Breskev tudi ne smeš obrezovati v živo, kakor jablane ali hruške. Treba je puščati štrclje, katere odrežemo do kraja šele naslednja leta in rano razkužimo in za- maženo. Svoj prvi breskov nasad sem obrezoval in obžagoval, kakor sem bil navajen pri peškarjih. Kmalu so se na večini drevesc naselile gobe — les je znotraj trohnel... Res je tudi, da bre- skev živi dalje, če jo redno obrezujemo, kar pomeni sicer manjši, a kvalitetnejši pridelek. O, da! Breskev je razvajen in muhast otrok sonca! Ko bi pa breskvi posvečali toliko pozornosti, kakor hmelju, bi se kar gotovo izplačala bolj, kakor »zlata rožca«. »Ne bom sadil breskev, ker mi jih po- kradejo, preden dozorijo«. Da, prijatelj, zadel si žebelj na glavo! V bližini večjih mest in industrijskih krajev postajajo tatvine breskev tako občutne, da ogroža- jo obstoj breskvarstva. Večinoma se bo- rijo proti nadlogi tako, da breskve obi- rajo napol zrele. Klavrna borba! Aroma- tične snovi, sladkor — skratka: vse ko- ličkaj vredne prežlahtne lastnosti bre- skve se kopičijo v njej prav zadnje dni pred zrelostjo. .......................... SLABO GOSPODARJENJE NA KMETIJSKEM POSESTVU V MOZIRJU Občinski ljudski odbor Mozirje je na svoji nedavni seji razpravljal poleg osta- lih vprašanj tudi o stanju na Kmetijskem posest\'u v Mozirju. Ugotovil je, da je gospodarjenje na tem posestvu zelo sla- bo. Temu je največ kriva slaba organi- zacija in nizka storilnost dela. Tako po- sestvo nikakor ne more biti za vzor osta- lim posestvom. Da se stanje na posestvu čimprej popravi, je občinski ljudski od- bor odredil prisilno upravo. V BOCNI BODO SE LETOS ZACELI Z MELIORACIJO Na področju kmetijske zadruge v Boč- ni je precejšnja površina zamočvirjenih travnikov. 2e več let so razpravljali o tem, da bi bilo treba pristopiti k melio- raciji. Pred kratkim pa je kmetijska za- druga prevzela to nalogo. V ta namen je že dobila investicijsko posojilo od OLO Celje v višini 1 milijon dinarjev, poso- jilo pa ima zasigurano tudi v občinskem investicijskem skladu. Z deli bodo pri- čeli še letos. Do nedavnega sem imel v svojem ma- lem breskovem sadovnjaku okrog 30 sort. Raj za tatiče! Preko 3 mesece so bile te breskve »na razpolago«. Uspešna rešitev: Goji le 1 do 3 sorte! Tisti čas, ko te bres- kve zorijo, popaziš! Rajni celjski sadjar Levstik pa je svetoval: Nasadi breskev toliko, d? jih bo dovolj tudi za tatove. Menda res najboljša rešitev! Vsa leta opazujem: Male količine bre- skev se teže prodajo, kakor velike. Osoj- nik, breskova plantaža pri Ptuju, jih je neko leto prodajala po 80 dinarjev in lo jih kupci prevzemali v nasadu. Pri nas pa so breskve po košarah težko vnovčile gospodinje po 50 din. Pri večjem nasadu ni le prodaja temveč tudi obdelava i« škropljenje — seveda tudi čuvanje prod tatovi — cenejše. Kdaj bo mogoče vsem našim otrokom v »sezoni« nuditi dnevno vsaj po dve breskvi? TEKMOVANJE V VLJUDNOSTI Na področju mozirske občine tekmu- jejo od 1. avgusta do 1. oktobra po posebnem točkovnem sistemu vse trgo- vine. Smoter tega tekmovanja je t tem, da bi trgovine še bolj spodbujali k uspešnejši vsakodnevni skrbi za po- trošnike. Posebna komisija ObLO b® ocenila po posebnem točkovnem sist^ mu vsako trgovino, in sicer v nasled- njih »disciplinah«: vljudnost in po- strežba, čistoča, estetska podoba osebja, izbira blaga, zunanje lice trgovin (iz- ložbena okna, napisi itd.), razporeditev blaga ter splošen vtis. Za vse to bo tr- govina lahko zbrala največ 70 točk. Trgovine so za tekmovanje zvrščene p* skupinah: živilska, mešana in speciali- zirana. Najboljša trgovina v občini bo olt koncu telanovala še v okrajnem merilu. Z. OTROCI SE IGRAJO Na zaprtem dvorišču velike trinad- stropne hiše so se igrali otroci. Naj- starejši je imel največ sedem let. Me- sili so potičke, se lovili, gradili ceste in prenašali lutke. Menda je bilo vreme krivo, da se je večina kmalu naveličala vsakdanjih igric. Veliki fantiček v oz- kih platnenih hlačah je nejevoljno po- grabil kamen in ga v, loku vrgel na bližnjo streho. Vrstniki so prenehali z igrami in ga spoštljivo obstopili. Vodja je pregledal svojo četo in postal boljše volje, ko je videl, da nihče ni izostal. »Pojdimo se ravbarje in žandarje. To je vsaj zanimivo in vredno moža.« 2e je hotel razdeliti vloge, ko je opa- zil, da skoraj nihče ni navdušen za predlagano igro. »Nočemo se tepsti,« so rekli malčki. Kot pameten vodja je svoj predlog umaknil. Navsezadnje so se zedinili za »podjetje«. »Podjetje« je bil velik kup peska t kotu dvorišča. Malčki so si razdelili vloge. Fantiček v ozkih platnenih hla- čah je bil direktor, ostali so se pa po- imenovali z inženirji in delavci. »Kaj pa miličniki?« je vprašala de- klica in zaokrožila velike, resne oči. Saj res, ta igra brez miličnikov ni šla tako, kot bi morala iti. Izbrali so dva miličnika, ki sta se strumno po- stavila drug proti drugemu, salutirala, odkorakala v oddaljen kot in se začela tiho pomenkovati. Ostali so obstopili »podjetje«, postav- ljali iz peska velike in male kupčke in jih prevažali po dvorišču. Res, v tako nezanimivi igri lahko uživajo samo otroci. Miličnika sta spet korakala in se po vojaško pozdravljala. Izgledalo je, da se pripravljata na nekaj zelo res- nega. Nenadoma sta odmarširala k pod- jetju, zbrala delavce, direktorja in in- ženirje v gručo in jih trikrat preštela. Nato sta stopila k direktorju in ga are- tirala, češ da je kradel ljudsko imovi- no. Direktor se je najprej začudil, po- tem pa strahovito razjezil. Na vse na- čine je dokazoval, da je naj poštene j ši človek na svetu. Nič ni pomagalo. Ko sta ga prijela za roko in ga hotela od- peljati, se jima je iztrgal. Razvil se je pretep, kakršnega na dvorišču niso vi- deli že dober teden. Obdelovali so se z udarci, ki jih človek lahko občuduje samo še v kavbojskih filmih. Majhen debelušček z očali sredi okroglega obra- za je naenkrat prevpil ves trušč, se zgrabil za trebuh, se postavljal na glavo in tulil, kakor bi ostal brez obeh nog in rok: »Nehajte! Saj smo rekli, da se me bomo šli ravbarje.« Okno v drugem nadstropju se je sun- koma odprlo. Jezni očetov obraz je z. očmi kar požiral dvorišče z otrola vred. »Mir, paglavci! Janezek, Polonca, Pe- ter — domov! Ze zadnjič sem vam re- kel, da se ne smete igrati stvari, ki niso za otroke. Domov. Učit!« SE NEKAJ O NEGI NOG V Celjskem tedniku smo nedavno bra- li članek »O negi nog«. Kot star praktik moram piscu v marsičem oporekati. Pisec svetuje: Vsak večer si okoplji noge v mrzli vodi! Torej vseeno: Vroče, tople, utrujene ali mrzle porini v mrzlo vodo! Zapomnite si: to je največja nevar- nost, da se vam začno noge potiti. Ce okopi ješ vročo, toplo ali utrujeno nogo v mrzli vodi, potem ti mrzla voda trenutno zajpre pore v koži in ustavi normalno di- hanje kože. Posledica tega je, da se di- hanje, to je naravni pot pod kožo nabere, se začne razkrajati in si neprijetno dišeč izsili pot skozi kožo. Ce to nekolikokrat ponoviš, ti bodo noge dišale, da boš sa- memu sebi nemogoč. In tak siromak toži: »Saj si vsak dan operem noge, imam ved- no čiste in vendar se mi potijo.« Da! ker z vsakim kopanjem v mrzli vodi zlo še poveča. Torej poslušajte star, izkušen, nasvet: Ce je noga vroča ali utrujena, počakaj, da se nekako ohladi. Sele potem porini noge v toplo vodo, jih takoj z milom ope- ri, z brisačo zdrgni in posuši. Ce pa so noge mrzle, potem jih nikar ne daj v top- lo vodo, temveč kvečjemu v mlačno. Ce pa imaš zdrave noge in jih hočeš kot zdrave in krepke obdržati, potem poslu- šaj še naslednji nasvet: zvečer nalij v lonec vroče vode in ji dodaj senenega zdroba. Cim se voda v toliko ohladi, da jo noga prenese, naj noge v njej počiva- jo, dokler voda ne postane mlačna. Pri tem si eno nogo drgni z drugo. Poznal sem 84 let staro ženico, ki je to prakti- cirala leta. Imela je gladke noge, kakor kaka deklica. Brez vsakih krčnih žil, brez tistih sumljivih modrih in violetnih žilic in urna je bila, kakor veverica. Se nekaj: Cim več hodiš, tem bolj trd« kožo imaš na podplatih; Ne ugaja mi pa, če vidim mestno dekle ali ženo, ki v san- dalih dvigne boso peto, trdo, kakor usnje. To ni potrebno. Pri vsakem kopanju si odrgni podplat z lesenim nožem in pod- plat namaži z jelen jim lojem ali vsaj t milom za britje, ki vsebuje nmogo loz«. Tudi navadna sveča je dobra. Ce si razgret ali poten, ne boš pri ko- panju takoj skočil v vodo, temveč boš po- čakal, da se telo nekoliko ohladi. Ali ne velja isto tudi za noge? Torej: vroče noge v toplo vodo, mrzle noge v hladno vodo! C.R. UNIVERZALNI SUPERPECENJAK Univerzalni 6uperi)ečeinjak, ki je nedav- no prišel v prodajo, bo zaradi svoje prak- tičnosti kmalu p)ostal nenadomestljiv v našem gosptodinjstvu. Ta aluminijast pe- čenj ak sestoji iz spodnje okrogle plošče, ki tvori dno ter iz pokrova v obliki zvo- na, ki se poveme na ploščo. Pokrov ima notranjo in zunanjo steno, med katerima je napeljana ogrevalna električna na- prava. Na vrhu pokrova je ročaj. Peče- nj aku sta dodeljeni še dve aluminijasti posodi, prva v obliki sklede, druga pa kot model za pečenje potic. Pečenjak ima še posebno mrežo, ki služi za pečenje mesa na ražnju. Pečenjak se spričo dobrih ogrevEilnih naprav v ix)krovu hitro ogreje, zaradi česar se jed skuha ali speče v kratkem času. Ogrevanje je vsestransko in tako močno, da se tudi dno posode dobro se- greje. Edina pomanjkljivost pri tem pe- čenj aku bi morda bila ta, da nima naprav za reguliranje toplote, kar bi nam zlasti dobro služilo ob koncu kuhe ali i>eke, ko potrebujemo zmanjšano toploto. Tudi bo- do morda nekatere gospodinje pogrešale odprtine za izpuhteivanje pare, vendar to ni nujno, saj teh odprtin tudi drugi pe- kači nimajo. Kot za vse druge električne pečenj ake, velja tudi za univerzalni supenpečenjak, da ga je treba pred uporabo segreti vsaj S do 10 minut. Cas pečenja oziroma kuhar nja je različen in je odvisen od vrste, kvalitete in količine jedi. V kratkem ča- su in lepo se speče v njem kruh, potica in torta. Pečenjak ima še to prednost, da lahk« v njem izvrstno spražimo kavo. Damo j« že v segret pečenjak in jo pražimo pri- bližno 15 minut. V tem času jo samo en- krat ali dvakrat premešamo, ali pa pe- čenjak samo potr^emo. Po 15 minutak tok izklopimo in pražimo kavo še kakik 10 minut. Po tem času je kava lepo, ena- komerno prepražena in obdrži svojstve- no aromo. Razen za pečenje uporabljamo univer- zalen supenpečenjak tudi za kuhanje i« dušenje (meso, zelenjava, za kar je še posebno primeren, ker se dobro zapira. Električnih pečenjakov navadno ne po- mivamo, zlasti pa moramo na to paziM pri zvonu. LIMONIN SOK Z VINOM — DOBER DODATEK K CAJU Liter dobrega rdečega ali črnega vina kuhamo z 1 kg sladkorja in strokom va- nilije toliko časa, da se sladkor raztopi in očisti. Prej ko postavimo tekočino na hladno, poberemo vse pene. Popolnoma ohlajeni tekočini primešamo sok 12 li- mon, ki ga predhodnje precedimo in pu' stimo stati nekaj ur. Zmes dobro zmeša, mo, nalijemo v steklenice in zamašimo. Ta sirup pijemo razredčen z vodo kot malinovec, prav posebno okusen pa je kot dodatek k čaju. Obdrži se nepokvar- jen tudi po več let. Prezihov zbornih (Nadaljevanje s 4. strani) ]\5eška, Kardelja in še lepa vrsta drugih znanih in manj znanih javnih delavcev. V vsakem sestavku najdemo dosti tiste- ga, kar more zanimati slehernega bralca iz dela in življenja pisatelja. Zatem sledijo razprave, ki so sicer na- menjene tistim, ki bodo proučevali Pre- žihovo delo, ki pa morejo biti v določe- nem obsegu prav poučeni tudi za povreč- nega bralca. N. pr. o življenjski poti pi- satelja, o nekaterih njegovih delih itd. Ta del zaključi bibliografija. Skozi vso knjigo so razsute dragocene slike v zvezi s pisateljem: lepe fotogra- fije Prežihovega domovanja in sveta pod Uršljo goro, slike pisatelja, njegove dru- žine in oseb, ki jih srečamo v njegovih spisih, ter slike slikarja Janeza Vidica, ki jih je narisal prav za to knjigo: zibel- ka, orodje, hiša itd. Knjigo je pripravila Marja Boršnik s svojimi študenti na Univerzi, ki jih je vodilo prizadevanje, da se poglobi podoba človeka, delavca in ustvarjalca Prežiho- vega Vcranca. Ta po bogati vsebini in lepi opremi od- lična knjiga, ki šteje nad 400 strani velike oblike, mora priti tudi v ljudske knjiž- nice, da bo dosegljiva širokemu krogu bralcev, ker bodo le-ti z zanimanjem segali po njej. Gerlanc Nagrajeni razstavljale! (Nadaljevanje s 3. strani) t?arna Prebold, mehanična tlaknica »Metka«, Tovarna nogavic Polzela, Aero, steklarna »Borisa Kidriča« iz Rogaške Slatine, Keramična industrija Liboje, Trgovinska zbornica v Celju, Gostinska zbornica v Celju, Obrtna zbornica v Celju, Okrajna zadružna zveza v Celju, Gozdno gospodarstvo v Celju, Metalurško industrijska šola Store, Industrijsko kovinarska šola v Celju, Steklarska šola v Rog. Slatini, Kmetijsko gospodarstvo Šempeter, Se- lekcijska postaja Loče, Kmetijsko po- sestvo Vrbje, Kmetijsko gospodarstvo Lava in Kmetijsko gospodarstvo Ko- strivnica. Srebrne kolajne prejmejo: Mlinsko podjetje Celje, Tovarna tehtnic, Ko- stroj Slov. Konjice, Žična Celje, Rud- nik Bentonita, Galanterija Rimske To- plice, Oprema Celje, Celjske opekarne, Juieks Žalec, Koiius, Tovarna usnja Šoštanj, Tovarna organskih barvil, Termoelektrarna Šoštanj, Termoelek- trarna Velenje, Elektro Celje, Vajenska šola I. Celje, Vajenska šola za kovin- ske stroke Celje, Vajenska šola za ko- vinske stroke Store, Društvo rcjcev malih živali, Leskovar Ludvik (Zreče), Veterinarski zavod Celje, Kmetijsko gospodarstvo Slov. Konjice, Kmetijska šola Šentjur, Agropromet, Alojz Fur- man (Konjice), Iršič Albert (Konjiška vas). Vinogradniško posestvo Virštanj in Umek Alojz (Bučka gor ca). Bronaste oziroma modre kolajne pa dobijo: Tovarna kovanega orodja Zre- če, Tovarna kovanega orodja Vitanje, Lesna industrija Šempeter, LIP Nazar- je, LIP Savinja, Opekarna Loče, Vrvica Celje, Tovarna usnja Rečica, Lesno- kemična industrija Mozirje, Zlatarna, Aurea, Galanterija Šoštanj, Plinarna- vodovod Celje, Cementnine Celje, Va- jenska šola Žalec, Vajenska šola Laško, Kitak Franc Celje, Kmetijsko gospo- darstvo Latkova vas. Kmetijsko gospo- darstvo Gornji grad, Franc Jevšek (Ko- novo, Velenje), Jože Lempl (Konovo, Velenje), Antolinc (Sp. Selce) in Ver- bančič Ela (Bistrica ob Sotli). RAZŠIRITEV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V VELENJSKEM RUDNIKU Pred kolektiv Rudnika lignita Vele- nje je postavljena težka naloga. Do 1. 1963 bo nakopal 3 milijone ton lignita. V zvezi s tako odgovorno nalogo bo treba poglobiti družbeno upravljanje v 2000-članskem kolektivu. Doslej je de- lavski svet z upravo podjetja zelo uspešno reševal vse proizvodne naloge. Da bi pri neposrednem upravljanju rudnika sodelovalo še več rudarjev, ki niso člani delavskega sveta, so imeno- vali 4 nove odbore po volilnih enotah. Tako imajo sedaj obratni odbor za ja- mo, za novi jašek v Prelogah, za grad- njo in za nameščence. Član delavskega sveta je lahko predsednik enega teh odborov. Vsak odbor bo reševal kon- kretne naloge na svojem področju. S tem bo mogoče zajeti vso proizvodno problematiko in organizacijo dela samo. Razširitev neposrednega upravljanja in poglobljeno delo v obratnih odborih sta korak naprej v upravljanju delovnega kolektiva, ki ga lahko štejemo med najboljše v državi. V Braslofčah urejujejo kanalizacijo Za vodovodom v Braslovčah in sosed- njih vaseh, ki je v glavnem že dovršen, je sedaj na vrsti 300 m dolga kanaliza- cija skozi trg. Zaradi nehigienskih od- tokov gnojnice in odpadnih voda iz hlevov in dvorišč na cesto bo s kanali- zacijo urejen tudi ta nedostatek. Občinski in okrajni ljudski odbor izvršujeta to delo z največjo skrbjo in prizadevnostjo. V načrtu je tudi asfal- tiranje ceste, ker so Braslovče važno tuj skoprometno križišče poti proti Lo- garski in Šaleški dolini. Savinjska dolina bo s temi naprava- mi krenila korak naprej za povečanje svojih lepot in privlačnosti. Ljudska restavracija in higienski predpisi ALI JE LJUDSKI RESTAVRACIJI POTREBNA PRIMITIVNA IGRAL- NICA. — PRISTOJNI ORGANI NAJ NAPRAVIJO RED Ljudska restavracija (mnogi še po starem rečejo: »pri Zumru«) se nahaja v najbolj obljudenem področju Celja. Znano je, da je v tem gostinskem obratu velik promet tako zaradi znat- nega-števila abonentov, posebno pa še zaradi gostov, ki radi pogledajo na dno kozarca. Tokrat ne bi omenjal razmer v go- stišču samem, želim pa opozoriti na kršenje osnovnih higienskih predpisov, na odnos podjetja do snage, pri čemer je prizadeto okrog 40 stanovalcev te hiše. Hišni svet je često opozarjal vodstvo restavracije na red, vendar vse skupaj ni nič zaleglo. Restavracija zbira kosti za prodajo. Te kosti so nekoč spravljali v svojem prostoru, kasneje so sod prestavili v prehodni hodnik na dvorišče, končno pa na dvorišče. Ker se sodi ne dajo neprodušno zapreti, se po dvorišču raz- vija smrad, iz soda pa množično lezejo črvi. Pred dnevi je bil sod šest dni zvrhano poln kosti in ga niso odpeljali, baje ni bilo mogoče dobiti voznika. Hišni svet je često opozarjal, naj kosti redno odvažajo, vendar je dosegel le začasne uspehe. Poleg kosti je restavracija v zadnjem času začela nositi na dvorišče tudi smeti. Iz dneva v dan, od jutra do večera so na dvorišču velike ponve s pepelom, z raznimi odpadki in smetmi. Kljub opozorilom ne spravljajo redno smeti v zaboje. Sicer pa odpadki sploh ne spadajo na dvorišče. Stanovalci okrog dvorišča so tako obsojeni vohati smrad in iz dneva v dan gledati smeti v ponvah. Se huje je to, da se dnevno igra na dvorišču deset ali še več otrok, ki često cel« brskajo po smeteh. Tako vedno na- staja nevarnost okužbe, da ne govori- mo o muhah in drugem mrčesu, ki ima tod obilo hrane. Končno bi bilo med drugim nujne rešiti tudi vprašanje sanitarij pri re- stavraciji, ki še zdaleka ne zadoščajo. Čudimo se, da restavracija ne kaže za to nobenega zanimanja, četudi hkrati deli dobiček. Radoveden sem, kako bi se počutil upravnik restavracije, če bi mu kdo pod okno redno postavljal smeti in sod s kostmi. Prej ali slej bo treba rešiti vpra- šanje končne ureditve tega gostišča. Marsikaj se da urediti že danes brez večjih stroškov. Podjetje bi lahko ku- pilo posodo za smeti, ki jo izdeluje Emajlirana in se dobro zapira, lahka pa bi odpadke tudi dnevno odvažali. Ugovor, da restavracija nima prostora za spravljanje odpadkov, ne drži. Saj so nedolgo tega uredili na dvorišču prostor brez okna za biljard in karte. Tu je postal cel »Monte Carlo«, kajti ljudje igrajo biljard in karte za denar. Ali je bila ta primitivna igralnica po- trebna? Ali taka igralnica ne pospešuje socialnega zla? Zakaj ne bi v tem pro- storu v hermetično zaprtih posodah raje spravljali odpadke? jv PRIPOROČILI BI VEC POZORNOSTI Naš vrhovni poveljnik Koroških bor- cev v letu 1919 je bil general Rudolf Maister. Po njemu se v Mariiboru ime- nuje ena od ulic »Maistrova ulica«. Lepo je, da se je tudi Celje spomnilo zaslužnega borca v najhujših dneh na- šega obstoja takoj po prvi svetovni voj- ni, ter je eni od svojih ulic dalo njegovo ime. Ali na veliko presenečenje Celjani lahko čitajo na hiši bivše Žerdonerjeve gostilne na Bregu novo izdelano napisno tablo »Majstrova ulica«. Naročnik napis- ne table bi že moral vedeti, da je pra- vilni priimek zaslužnega patriota, ki je bil tudi pesnik Maister, ne pa Majster. VELIKO SO VIDELI Tudi letos je odred predvojaške vzgoje podjetja »Graditelj« iz Celja na- pravil osemdnevno krožno potovanje z namenom, da bi mladinci čimbolj spo- znali lepote naše domovine. Ogledali so si železarno v Zenici in kraje, kjer se je bila IV. sovražnikova ofenziva. V Sarajevu so si poleg ostalih znameni- tosti ogledali tudi preprogo v Begovi džamiji, ki jo je ob priliki obiska v Jugoslaviji podaril predsednik egip- tovske republike Naser. V Splitu so obiskali Dioklecijanovo palačo in ladje- delnico, kjer so se spoznali s potekom gradnje ladij. Tudi v Dubrovniku so si ogledali znamenitosti. Najlepše do- živetje je bilo kopanje v morju, saj je bilo veliko takih, ki so ga prvič videli. G. Priprave za volitve v mozirski občini Posebno skrb bo treba posvetiti izbiri kandidatov Na področju mozirske občine so pri- prave za volitve v občinski ljudski odbor v polnem teku. Občinski ljudski odbor bo štel skupno 46 odbornikov, in sicer občinski zbor 25 odbornikov, občinski zbor proizvajalcev pa 21 odbornikov. Ta- ko se bo število odbornikov novega ob- činskega ljudskega odbora povečalo na- pram sedanjemu številu za 11 odborni- kov. Področje občine je razdeljeno na 32 volilnih enot. Za volitve v občinski zbor bo 14 volilnih enot, za zbor proizvajal- cev pa 18. V zbor proizvajalcev bo izvo- ljeno iz industrijske skupine 11 odbor- nikov, iz kmetijske pa 10 odbornikov. Največ odbornikov zbora proizvajalcev indiistrijske skupine bo imel LIP in Gozdno gosipodarstvo v Nazarju. Gostin- stvo in trgovina bosta imela enega, obrt- ništvo pa dva odbornika. Do 5. septembra bodo po vseh volilnih enotah v občini sestanki s predstavniki političnih organizacij njihovih krajev. Najbolj živahna je razprava okoli kan- didatov, ki bodo kandidirali na volitvah. Le-ti morajo biti dobri, delavni in vse- stransko razgledani. Politične organiza- cije bodo posvetile tudi posebno skrb kandidiranju žena in mladine. Le teh je bilo v dosedanjem ObLO zelo malo, žena pa nič. Zbori volivcev ibodo pričeli 8. in končali 22. septembra. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI MALO, TODA POTREBNO Za povečanje turistične kapacitete v Logarski dolini bo Planinsko društvo Ce- lje začelo v kratkem graditi novo depan- danso za 36 oseb. Depandansa bo stala okoli 4 milijone dinarjev in bo v nepo- sredni bližini planinskega doma. Zgradi- tev nove depandanse je nujna, ker je prejšnjo uničil v lanskem letu požar. OTROŠKE MIZICE ZA ZDA Tovarna kemične in lesne industrije Mozirje je dosegla v lesni industriji pol- letni plan s 102%. To je dosegla kljub po- večanju proizvodnega plana za 20% proti lanskem. Povečanje delovne sile je bilo malenkostno. Podjetje je preusmerilo v letošnjem letu lesno proizvodnjo v glav- nem na izdelavo finalnih izdelkov. S svo- jimi izdelki je našlo zlasti v inozemstvu dovolj kupcev. V zadnjem času izdeluje posebne vrste otroških mizic in stolčkov, ki jih izvaža v Ameriko. VSAKA KAPLJA KRVI POMENI ŽIVLJENJE Občinski odbor in osnovne organizacije Rdečega križa na področju mozirske ob- čine so te dni začele s pomočjo ostalih množičnih organizacij, zlasti SZDL, akci- jo za zbiranje krvodajalcev. Prebivalci mozirske občine so se tej plemeniti akciji vsako leto številčno odzvali, zato se pri- čakuje, da bo tudi letos dober odziv. Na področju občine bo več baz, kjer bodo odvzemali kri. Z odvzemom krvi bodo začeli v prvih dneh meseca septembra. Na sestanku so sklenili, da je treba takoj pričeti s pripravami za krajevni praznik. Posamezne organizacije so se obvezale prevzeti določene naloge. DA BO JESENSKA SETEV USPELA Na pobudo Gozdarsko-kmetijske pro- izvajalne poslovne zveze v Mozirju in kmetijskih zadrug mozirske občine so bili pred dnevi pri vseh kmetijskih zadrugah v občini sestanki s kmeti zadružniki. Se- stanki so bili posvečeni pripravam na je- sensko setev. Strokovnjaki poslovne zve- ze so dali na teh sestankih kmetom navo- dila o jesenski setvi, uporabi umetnih gnojil in pravilni izbiri kakovostnih se- men. Sestanki so povsem uspeli in so bili povsod dobro obiskani. To dokazuje, da se kmetje za jesensko setev pravočasno in dobro pripravljajo. V ROVTU SO ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO V nedeljo, 1. septembra je Krajevni odbor ZB NOB v Smartnem ob Dreti od- kril v Rovtu pri Smartnem ob Dreti spo- minsko ploščo petim padlim partizanom. Ploščo so odkrili na mestu, kjer je febru- arja 1944. leta padel namestnik koman- danta Slandrove brigade. Na tem mestu so uredili skufvno grobnico, v katero so položili posmrtne ostanke iz raztresenih grobov izpod Menine planine. V MOZIRJU SO ZGRADILI STANOVANJSKI BLOK V Mozirju so pred dnevi izročili svoje- mu namenu nov 6 družinski stanovanjski blok. Stanovanjski blok je zgradila obči- na za potrebe svojih uslužbencev. Z zgra- ditvijo je za silo rešeno stanovanjsko vprašanje uslužbencev ObLO Mozirje. Motiv iz Celja. Kje? CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 20—22 (20—30), čebula 38 do 50 (50—60), ohrovt 30—35 (30-^0), grah v stročju (70—80), zelje sveže 22 do 25 (30—40), fižol v stročju 30—35 (30-40), solata 40—50 (60—80), špinača 60 (100), cvetača 60 (60—80), korenček 50—60 (50—80), kumare 15—20 (30—80), paradižnik 3(K-38 (40—50), paprika 32 do 80 (40—120), koleraba (40), česen 120 (150), peteršilj 50—60 (80—100), pesa 30-^0 (40), jajčevec 30—60 (100), buče (20), gobe sveže (100—300), grozdje 60 do 100 (100), jabolka 30—45 (30—50), hruške 40—50 (40—80), breskve 20 do 60 (30—100), orehi celi (210), orehi lu- ščeni 700, limone 400, slive 30 (50—60), mleko (36), jajca 17 (20), perutnina (500 do 600), piščanci (250—400), surovo ma- slo (500), smetana (200), skuta (160). v času od 24. do 51. avgusta 195? je bilo rojenih 26 dečkov in 35 deklic. Poročili so se: Anton Mirnik. tesarski polir iz Stor in Terezija Tomekovič, delavka iz Male Subotice. Stojan Laznik, trgovski poslovodja in Karmen Radica Erjavec, trg. pomočnica, oba iz Hrastnika. Boris Jugovar. steklarski mojster iz Tržišča in Vikto- rija Podgoršek, bolničarka iz Celja. Ivan Sala- mon, nameščenec iz Celja in Ana Neža Stare, gostilničarka iz Polzele. Franc Brvar, delavec iz Žalca in Ana Marija Brežnik, šivilja iz Zg. Hu- dinje. Emil Milan Koštomaj, skladiščnik in Ma- rija Uršič, trg. pomočnica, oba iz Celja. Rafael Skale, knjigovodja in Klementina Seiberl, knji- govodja, oba iz Celja. Ivan Cokan, zidar in Marija Srnovršnik, gozdna drevesničarka, oba iz Gorice pri Smartnem. Mirko Mužar, delavec iz Vrbnega in Marija Krulc, delavka iz Šentjanža. Franc Potočnik, uslužbenec iz Ložnice in Leopol- dina Bahčič, gospodinja iz Celja. Ivan Pozinek, stroj, ključavničar in Ana Katern, vzgojiteljica, oba iz Stor. Umrli so: Angela Cerovšek, vzdrževana oseba iz Prelog, stara 60 let. Marija Sušnik, gospodinja iz Cerov- ca, stara 57 let. Cena Peternel, druž. upokojenka iz Laškega, stara 65 let. Mitja Kosi, otrok iz Šoštanja, stara 2 leti, Ivan Bric, kmetijski teh- nik iz Celja, star 31 let. Terezija Potočnik, upo- kojenka iz Skornega, stara 59 let. Stanislav Mla- kar, posestnik iz Sp. Laž, star 28 let. Jožef Ceru, delavec iz Ojstrice, star 27 let. Terezija Zeleznik, prevžitkarica iz Celja, stara 65 let. Lidija Sen- točnik, otrok iz Gorce p. Smartnem, stara 1 leto. Prometne nesreče NA ZAVOJIH JE TREBA ZMANJŠATI HITROST Dne 28. avgusta se je kmalu po polnoči smrtno i)onesrečil motorist Ivan Bric, kmetijski tehnik iz Žalca. Do nezgode je prišlo, ko je ta vozil iz Celja proti Voj- niku in na zavoju v Skofji vasi zavozil v obcestni smernik, kar je povzročilo, da je voznika odbilo v telefonski drog. Drugo trčenje je bilo tako silno, da je Bric zadobil težke telesne poškodbe, 2:a- radi katerih je kmalu v celjski bolnišnici podlegel ne da bi prišel k zavesti. Tudi tej nezgodi je ijripisati kot osnovni vzrok prevelika hitrost na zavoju in neizku- šenost voznika, ki je pred kratkim na- pravil izpit za upravljanje motornih vo- zil. Pokojni je bil znan kot zelo dober kmetijski svetovalec in ga bo Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu zelo pogrešal v svoji sredi. TUDI NA KOLESU JE POTREBNA PREVIDNOST Dan prej se je na republiški cesti II. reda Šoštanj—Zavodnja v Topolšici smrtno ponesrečil kolesar Zdravko Stvarnik, ki se je vračal z dvokolesom proti domu. Med vožnjo je izgubil ravno- težje in tako nesrečno padel, da si je 2domil tilnik. Imenovani je prevažal že- lice — naložene na rami — zato je krmilo držal le z eno roko. Prav zaradi tega ni mogel pravilno uravnavati kolesa pri prehitevanju konjske vprege. ZA VOLANOM JE ZASPAL Istega dne se je v naselju Ivenca pri Vojniku dogodila prometna nesreča, ki jo je povzročil inozemski voznik težkega tovornega avtomobila s prikolico. Voznik se je to jutro vračal iz dolge utrudljive vožnje proti Mariboru in tako zaspal ter se prevrnil na njivi. Materialna škoda na tovoru in na vozilu je ocenjena na okoli 500.000 dinarjev. Tudi ta primer nas opozarja, da je vožnja v utrujenem, pijanem ali podobnem stanju zelo ne- varna posebno še ponoči. ČRNA V02NJA Z ŽALOSTNIM KONCEM V nedeljo popoldne je voznik osebnega avtomobila S 4789, last »TOPER« Celje, odpeljal na uslužnostno — črno — vožnjo proti Velenju. Med potjo se je družba ustavila v Dobrni, nato pa še ob velenj- skem jezeru. Šofer sicer ni pil, dočim so ostali potniki bili dobre volje. Pri po- vratku ob 3. uri zjutraj so se posledice take črne vožnje pokazale, ko je voznik zavozil v obcestni jarek in se zaletel v odcepni propust, ki je nasilno ustavil vozilo. Materialna škoda na vozilu je pre- cejšnja, p)otnik Jože Muzlovič iz tovarne perila pa je bil težje poškodovan po obra- zu. Kaj meni o tem vodstvo avtoparka, ki dopušča izkoriščanje vozil v nesluabe- ne namene odnosno za navadno pijanče- vanje. OTROK SE JE ZADUŠIL Na Gorici pri Smartnem v Rožni do- lini je postala enoletna hčerka delavca, Lidija Sentočnik, žrtev tragične ne- sreče. V neopaženem trenutku je padla z glavo navzdol v velik lonec, na- polnjen z apneno vodo. Otrok se je za- dušil. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili samo še smrt. Nesreča naj bo opozorilo staršem, da ne puščajo malih otrok brez nadzor- stva. - o - Dveletno Mileno Gobec iz Cerovca pri Rogaški Slatini je v igri drug otrok s koso sunil v trebuh in jo poškodoval. Pogovor o preteklosti in sedanjosti v nedeljo so slavili preboldski tekstilci 115-letnico obstoja to- varne, V Preboldu je vladalo praznično razpoloženje, tovarna pa je bila vsa v zastavah. Za to- varno je majhen gozd, za njim pa bazen, ob katerem so lepo ure- dili veselični prostor. Do glavnega zborovanja, ki je bilo popoldne na dvorišču tovar- ne, sem imel še nekaj časa, zato sem posedel v gozdiču za tovar- no. K meni je prisedla triinse- demdeset let stara ženica. Kmalu se je razvil živahen pogovor o slavju preboldskih tekstilcev. Si- cer, kaj hi nadalje opisoval. Naj- bolje je, da dam besedo tej že- nici, ki je s solznimi očmi pove- dala približno tole: Petnajst let sem bila stara, ko so moji starši delali za barona. Stanovali smo v graščini, v pro- storih za ^lužinčad. Delo je bilo trdo in težko, od zgodnjega jutra do pozne noči. Hrana pa je bila slaba. Spominjam se, da smo naj- večkrat jedli žgance s posnetim mlekom. Ker pozimi ni bilo pri graščaku zaslužka, sem odšla na delo v tovarno. Delo je bilo tež- ko, veliko smo morali garati za malo denarja, ki ni zadoščal niti za najnujnejše potrebe. Danes pa je vse drugače, de- lavci imajo boljše delovne po- goje, dopust in svojo menzo, v tovarni pa celo svoj bife. Skrb za delavca je vidna na vsakem koraku. Vidi se, da delajo za se- be, čeprav še ni vse tako, kot bi si želeli. To je velika sprememba. Mlajši, ki tega niso doživeli, niti ne morejo verjeti, kako trda je bila borba za košček kruha ta- krat. Zato večkrat to, kar danes imajo, niti ne znajo pravilno ce- niti. Čeprav nimam polne pokojnine, ker sem delala v tovarni vsega 28 let, prejemam 6000 din me- sečno. To mi zadostuje za moje potrebe. Najbolj sem vesela, da se je tovarna ob 115-letnici spom- nila tudi nas upokojencev in nas obdarila. Za časa okupacije sem gledala partizane, kako so trpeli in gla- dovali. Težka je bila borba z močnejšim okupatorjem, vendar sem vesela, da smo zmagali. Saj drugače ne bi imeli tega, kar da- nes uživamo. Vem, da je težko in ni še vsega, kar bi si želeli. Ve- liko se je pač gradilo. In prav je tako, saj bomo imeli od tega le mi korist. Kljub temu pa ljudska oblast skrbi po svojih močeh za vse ljudi, saj prejemajo pokoj- nino tudi taki, ki se jim nekoč o tem še sanjalo ni. Nekaj gnilega je ob atomski mlaki »Atomske toplice« s coli bakteri- jami! »Atomske toplice« z zdravilno vodo! »Atomske toplice« z bufeti, s ko- zolci, z blatom! Prav, »atomska mlaka« ni urejena in tudi preko noči ne more biti. Investitorjev na slepo srečo tudi ne more biti. Razimiljivo. O tem ne moremo govoriti. Toda beseda lahko steče o blagajniku pri mizi, ki je pobiral za vsako kopel 20 din in za vsak liter mlačne vode po 5 din. Vse lepo in prav, če bi se ta denar stekal v investicijski sklad. Pa še takrat ne bi bilo prav, da so pobi- rali denar za toplo vodo, ki je nihče ni ogreval niti z električnim tokom niti z drvmi, za kopeli v bazenu, za katerega še tudi ni bilo investicij. Pred dnevi je bila Republiška sani- tarna inšpekcija pri upravi hotela Kumrovec, ki je organizirala pobiranje pristojbin in prevzela pokroviteljstvo nad pobranim denarjem, da bi prego- vorila hotelsko upravo, naj pobrani de- nar uporabi za ureditev bazena in »atomskih toplic« sploh. Uprava je to odklonila. Vprašamo se, čemu je potem sploh prodajala vodo in pobirala pri- stojbine za usluge, ki jih sploh ni nu- dila? Ali se naj ta lahko pridobljeni denar enostavno kalkulira v dohodke hotelskega gostinstva? Ce upoštevamo, da je za razširitev mlake nudila JLA celo kompresor, potem sploh ne more- mo opravičiti pobiranja prispevkov. Sklep sanitarne inšpekcije, ki je za- radi tega prepovedala nadaljnje pobira- nje denarja, je upravičen in pravilen. Drugo poglavje blagajniškega poslo- vanja pri »atomskih toplicah« pa so bloki, ki jih je nudil blagajnik. V TT je objavil dopisnik, da je na bloku žig »KUD Vladimir Nazor, Podčetrtek«? Tajnik prosvetnega društva Podčetrtek (kot je pravilen naziv!) tov. Brilej je ogorčen izjavil, da Prosvetno društvo iz Podčetrtka nima nikakršne zveze z »atomskimi toplicami« in bo glede tako žigosanih blokov zahteval pojasnila. Navsezadnje se moramo vprašati, če je vse okrog »atomske mlake« pošteno? Ni nam treba govoriti o coli bakteri- jah, o »atomskem blatu«, s katerim se vedno mažejo pacienti, o visokih cenah za skodelico kave (45 din), prevoz bol- nice iz Sodne vasi do »atomske mlake« s konji (obe smeri 4 km, 500 din), pa bi vendar lahko dejali: nekaj gnilega je ob »atomski mlaki«. Zvezni sanitarni organi, ki so tudi pred dnevi obiskali »atomske izvire«, so si zadevo ogledali in bodo v zvez- nem merilu prispevali k dokončni raz- jasnitvi skrivnostnega kulta, ki se je tako senzacionalno vsidral ob vodi in močvirnem blatu pri Podčetrtku. Kar čudno je, ko vsak popotnik že s ceste vidi z blatom pomazane može in žene, s črnim blatom od peta preko glave, da so videti kot zamorci. In kaj še porečete, ko stopi iz avtomobila dama s klobukom in v vrečo iz polivinila daje blato, ko vidite človeka s pletenko in motiko na poti k »atomskim toplicam«? Vse v redu in prav, če je posledica resnično zdravje, toda nekoliko omike in kulturne ureditve je neizogibno po- trebno, da ne bo splošnega škandala. O ŠOLAH V SOŠTANJSKI OBCINI Svet za šolstvo pri občini Šoštanj je spremenil prvotni predlog o ustanovit- vi dveh osemletk v Velenju in Šošta- nju. Sedaj bo v obeh krajih le ena osemletka. Vendar pa je taka rešitev le začasna. Narekoval jo je predvsem materialni položaj obeh šol. Vprašanje učil in šolske opreme bodo v obeh me- stih najlaže rešili z združitvijo dose- danje nižje gimnazije in osnovne šole v eno samo šolo. Osemletka v Velenju bo imela 30 od- delkov s 1000 otroki. V šolskem letu 1958-59 pa bodo morali predvsem v Ve- lenju imeti drugo osemletko, 1963. leta pa tretjo. V Velenju se zaradi narašča- joče proizvodnosti lignita stalno dviga tudi število otrok. Dolžnost občine Šo- štanj bo, da bo dala še več sredstev za nabavo opreme in učil, ker bo treba računati na novo osemletko v Velenju. VISOK HEKTARSKI DONOS Nagradno tekmovanje za višji hek- tarski donos žit pri KZ Velenje je pri- jetno odjeknilo v vsej velenjski okolici. 60 kmetov, ki so tekmovali, je doseglo povpreček 32,9 tone na ha. V zvezi s tem so kmetje že doslej naročili nad 7000 kg semenskih žit. Letos so na tem področju razpečali nad 200 ton raznih gnojil, kar je enkrat toliko kot lani. ZANIMIVE MOTODIRKE V KONJICAH Avto-moto društvo v Slov. Konjicah bo v nedeljo, 8. 9. 1957 popoldne pri- redilo meddruštvene hitrostne motodir- ke. Tovrstnih prireditev v Slov. Konji- cah že nekaj let ni bilo in bodo prav gotovo sedaj dobro obiskane. Priredi- telj pričakuje, da bodo poleg slovenskih sodelovali tudi nekateri hrvatski dir- kači. ZANIMIVO PREDAVANJE Pretekli teden je v Slov. Konjicah govoril sekretar OK ZKS iz Celja tov. Simonič o svojih popotnih vtisih iz Ki- tajske, kjer je bil lansko leto kot član naše zadružne delegacije. Poslušalci, ki so v precejšnjem številu napolnili dvo- rano kulturnega doma, so bili s pre- davanjem zelo zadovoljni. POPIS DELOVNIH MEST V KONUSU Analitična ocena delovnih mest v to- varni usnja KONUS v Slov. Konjicah je v svoji prvi fazi, to je popis in opis delovnih mest, večji del končana. Te dni so bili delavci seznanjeni z vse- bino opisa, kjer so lahko dali svoje predloge in pripombe. V samem opisu je bilo zajetih kakih 20 delovnih mest več kot jih imajo v tarifnem pravil- niku. V teku tega meseca bo komisija nadaljevala z ocenjevanjem in analizo delovnih mest. PRIPRAVE ZA CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI Na področju mozirske občine so pred dnevi pričeli s pripravami za cepljenje otrok proti otroški ohromelosti. Za vo- denje te akcije je bil pri občinskem ljud- skem odboru ustanovljen poseben štab, ki ga sestavljajo predstavniki občinskih političnih organizacij in zdravstveni de- lavci. Računajo, da bo cepljeno na pod- ročju občine okoli 2.000 predšolskih otrok. Cepljenje je predvideno v mese- cu oktobru. POSPEŠENA GRADNJA STANOVANJ V NAZARJU V Nazarju je zadnja leta stanovanjska izgradnja v polnem razmahu. V lanskem letu so zgradili nov 4 stanovanjski blok. Pred kratkim so pričeli z gradnjo novega 8 stanovanjskega bloka, ki ga gradi LIP Nazarje, in 2 stanovanjske hiše, ki jo gradi Gozdno gospodarstvo Nazarje. Ze- lo pridno pa gradijo stanovanjske hišice tudi zasebni graditelji. Stanovanjsko graditev je precej pKDspešil občinski kre- ditni sklad, iz katerega dobivajo investi- torji posojila. V ARMADI STA POSTALA PRIJATELJA Vojaško življenje ni lahko in za mar- sikoga neprijetno, ker mora zapustiti domači kraj, prijatelje in nazadnje spremeniti tudi življenje. Vendar do- motožje hitro mine, če med vojaki naj- deš dobre prijatelje, s katerimi se lahko pogovoriš. Tako nelcako nam piše Jan- ko Zupane iz Završnika pri Storah, ki služi vojaški rok v Tuzli. Našel si je dobrega prijatelja v Vinku Mejašu iz Novega mesta, s katerim sta dve leti delila dobro in slabo, tako da se bosta težko ločila. Oba skupaj pošiljata naj- lepše pozdrave bralcem »Celjskega ted- nika«, ki ga redno prebirata. V smislu čl. 70 predpisov o plačah v gospodarstvu in čl. 54 tarifnega pravilnika podjetja pozivamo vse delavce in nameščence, ki so na dan 31. 12. 1956 bili v delovnem odnosu s podjetjem in ki Izpolnjujejo pogoje za izplačilo plač nad tarifno postavko po za- ključnem računu za leto 1956, da dvignejo v obračimski službi pod- jetja še svoj delež naknadno izplačanega dela plač nad tarifno po- stavko. V poštev pridejo vsi, ki so imeli pravico na izplačilo plač nad tarifno postavko po zaključnem računu, ki jih je podjetje izpla- čevalo v juniju J957. Rok za prijavo zahtevka poteče 3 mesece po objavi oglasa. Uprava podjetja ZELEZARNE ŠTORE 6. SEPTEMBRA — Stev. 34 ^^^ STRAN Tudi V Celju olimpijski plavalni bazen (Nadaljevanje s 1. strani) podjetij je izvršilo razna strokovna dela brezplačno — Elektro, Vodovod, Savinja in drugi. Velika akcija ob gradnji plavalnega bazena — zbiranje sredstev, dovoz ma- teriala, prostovoljno delo na gradbišču in v podjetjih — predstavlja vrednost 16,400.000 din. To je vsekakor pre- pričljiv dokaz, da delovni ljudje ob pičlih sredstvih s svojo iniciativo lah- ko povečajo rezultate naših splošnih naporov pri hitrejšem reševanju pe- rečih vprašanj v naših mestih in kra- jih. Vse priznanje in zahvala vsem, ki so pripomogli k tej pridobitvi. Tako je bilo ob sobotnem slavju pri otvoritvi plavalnega bazena. Izredno lepo sončno vreme, godba na pihala SKUD »France Prešeren«, draperija pi- sanih in živahnih barv zastav sodelu- jočih klubov, ki so plapolale v lahnem vetriču na jamborih in zelena voda v novem olimpijskem plavalnem bazenu — vse to je dajalo svečanemu obeležju še poseben prizvok. Ob vsem tem je lahko razumeti praznično razpoloženje Celjanov, še posebej pa radosten smeh in vedra lica celjske mladine, saj je končno dobila prepotrebno športno na- pravo, v kateri si bo lahko nabirala zdravja, razvedrila in plavalnega zna- nja. Atletika Lorger petič balkanski prvak Težko smo čakali na rezultate iz zadnjih Bal- kanskih iger v Atenah. Vmes smo bili tudi ne- prijetno presenečeni. Sicer je bil zaključek od- ličen in je jugoslovanska reprezentanca v sijaj- nem finišu v moški konkurenci »povozila« vse svoje tekmece, ženska pa je svoj prvi nastop dobro opravila in zasedla 2. mesto za Romunka- mi. — Kako so se odrezali celjski atleti in atle- tinje? Lorger nas je najprej razočaral v teku na 100 m. V predteku je bil zanesljivo prvi, v finalu pa zaradi slabega starta šele šesti ... Na visokih ovirah je zopet postavil celega moža in s svojo zmago že petič zapovrstjo osvojil naslov balkan- skega prvaka! Lešek Romun je osvojil drugo me- sto v skoku ob palicL kar je vsekakor odličen uspeh za mladega skakalca. Kapitulirati je moral le pred nosilcem olimpijske kolajne Grkom Rubanisem. Tudi bronasta kolajna za desetero- bojca Brodnika je velik uspeh, če pomislimo, da je to najnapornejše tekmovanje v atletiki, še posebej na težki stezi in v veliki vročini . . . Cajhen ni uspel v prvem nastopu za državno reprezentanco. Preveč nenavadne so krivine in tekališče v Atenah, da bi se znašel v ostri kon- kurenci. Važič je bil tokrat le »zlata« rezerva! Pri ženskah se je uveljavila sprinterka Sikovče- va na 100 in 200 m. kjer je pobrala srebrni ko- lajni. Več smo pričakovali od Slamnikove in Ce- lesnikove. Obe sta se namreč v svojih disciplinah uvrstili šele na 6. mesto. Sicer pa pravi olimpij- sko izročilo, da ni važno na sličnifi manifestaci- jah zmaga, že udeležba med zbranimi športniki je častna in zaslužna za vsakega športnika! N\RAKS — NOVI DRŽAVNI REKORDER NA 2000 m! Na nedeljskem republiškem mladinskem prven- stvu se je od Celjanov najbolje odrezal mladi Naraks, ki je poleg naslova prvaka Slovenije v teku na 2000 m postavil nov mladinski državni rekord. Naslove mladinskih prvakov Slovenije pa so še osvojili: na 100 m Srnovršnik, v metu diska in kopja Kač, mladinci v štafeti 4x100 m, Debeljakova v skoku v višino in mladinke v šta- feti 4x100 m. Tudi mlada Cerovškova iz Žalca je svoje ime vpisala med prvakinje Slovenije, kjer je zmagala v teku na 600 m. Presenetil je Cepin Milan z 2. mestom in odličnim rezultatom 12.32 m v troskoku, v skoku v višino je bil tretji, v daljino pa peti. Šketa je nekoliko razočaral — na ovirah je bil drugi, v vjšino pa četrti! Rečnikova je bila zopet premagana od Skerjančeve v daljino, na zaprekah pa od Breščakove. Silanova je bila druga na 100 m. Na boljših mestih še najdemo mladince: Sovinka na 3. mestu v metu kopja, Ste- bernaka na 3. mestu na 1000 m. Urankarja na 4. mestu v troskoku in Piliha na 2. mestu v skoku ob palici z odličnim rezultatom 3,40 m. Nogomet PROTI CONSKIM LIGAŠEM NE GRE .. . CIan III. cone Dinamo iz Vinkovcev je dva dni gostoval v Celju. Najprej se je spoprijel s Kla- divarjem, ki je podlegel gostom z 2:4 (0:2). Kla- divar je odlično pričel, napadalci pa niso od večjega števila stoodstotnih priložnosti izkoristili nobene! Gostje so nato prevzeli pobudo v svoje roke in z boljšim tehničnim znanjem ter kondi- cijo nadigrali Celjane. Za Kladivarja sta bila uspešna Rojnik in Stor. Nogometaši Celja so se bolje odrezali, saj so utrpeli le poraz s 3:4 (2:2). Gostje se niso preveč naprezali in so postavili v moštvo tudi nekaj rezervnih moči. Vse to pa ne zmanjšuje pomena tesnega poraza 2SD Celja, ki so pokazali solidno znanje in se uspešno zoperstavili renomiranemn nasprotniku. Rokomet ČASTEN PORAZ PROTI DRŽAVNEMU PRVAKU Rokometaši Kladivarja so v nedeljo utrpeli na Glaziji časten poraz proti Zagrebu, državne- mu prvaku za to leto. S 15:12 (6:6) so izkušeni Zagrebčani izšli kot zmagovalci. Pripomniti mo- ramo, da je Kladivar bil ves prvi polčas v vod- stvu, deloma tudi še v drugem, da pa so popu- stili, ko je slabi sodnik priznal za goste kar dva gola z očitnim prestopom. Sicer je zmaga Za- grebčanov zaslužena, čeprav Kladivar ni igral podrejene vloge. Strelci za Kladivarja: Veber 4, Uršič, Ježovnik in Horvat po 2, Bukovac in Jan. OB PRVEM VATERPOLO TURNIRJU V CELJU Šest mladih vaterpolo ekip iz Slovenije in Hrvatske je nastopilo v dokaj hladni vodi ob otvoritveiiiih svečanostih v novem plavalnem bazenu v Celju. Dnevni tisk je podrobne rezul- tate že objavil. Nam preostane le še nekaj ob- robnih zapiskov, ki se jih je nabralo v tem tekmovanju. Celjski igralci so nastopili z dvema moštvoma, lahko trdimo, dokaj izenačenima, čeprav je prva garnitura imela več uspeha. Njihovi porazi so bili dokaj pičli s slovenskimi predstavniki, kar nam služi v dokaz, da so Celjani od zadnjega prvenstva Slovenije zelo napredovali. Primer — Med tekmo pred tremi tedni je izbrana ekipa Neptuna pod- legla Ljubljani z 2:12, v celjskem bazenu pa so Ljubljančani šele v zadnjih sekundah igre izbojevali zmago! Poraz A moštva Neptuna proti ZPK Ljubljana s 3:4 (1:2) predstavlja vsekakor največje presenečenje — ugodno za Celjane — na tem turnirju. Zagrebški Naprijed je kot član II. zvezne lige pokazal največ taktičnih domislic, odlikuje ga tehnično dobro znanje, plavalcem pa tudi ne manjka kondicije. Najbolj nam je ugajal igralec ing, Skarpa. Ilirija, Ljubljana in Branik niso pokazali glede na njihovo tradicijo in pogoje za vadbo posebne- ga znanja. Mariborčani so sicer na račun slabe obrambe Neptuna I. kaj lahko prišli do zmage, doživeli so pa krepek poraz od Ljubljane, nato pa še v borbi za 3. mesto tesen poraz od Ilirije. Ljubljana se je kar zasluženo uvrstila na 2. me- sto, Ilirija pa dokaj srečno na tretje. Celjani so zaenkrat bili na zadnjih mestih, čeprav so se vselej krepko upirali vsem nasprotnikom. Tu in tam so bili povsem enakovredni v igri. Le po- manjkanju kondicije, hitrosti in taktičnega zna- nja je treba pripisati, da se niso uveljavili na višje mesto. Te stvari pa se ne dajo pridobiti čez noč. Treba bo najprej mnogo vaditi sprinte, nabirati kondicijo, nato pa pod vodstvom izku- šenega trenerja piliti tehniko in taktiko. To so osnove, brez katerih pač ne bo napredka. ŠPORTNIKI BETONA — ZMAGOVALCI MED GRADBINCI Na športnih napravah SŠD Beton je bilo zadnjo soboto in nedeljo polno življenja. Kar 308 šport- nikov — gradbincev iz 12 podjetij se je zbralo na tradicionalnih športnih igrah gradbenih delav- cev Slovenije, ki so bile letos v Celju v okviru prireditev »Celje 1957« in v počastitev 10-letnice obstoja Betona. Uvodoma je ob otvoritvi tovariš Jeras pozdravil udeležence z željo, da bi se v medsebojnih tekmovanjih gradbinci tovariško zbližali, nabrali novih izkušenj, predvsem pa vzljubili šport kot sestavni del svojega življe- nja. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, kar gre vse priznanje vodstvu SŠD Beton. — Največje uspehe na tekmovanjih so imeli zopet domačini, ki so povsod postavili solidne ekipe. Celjani so zmagali v odbojki po žilavi borbi s Pionirjem iz Novega mesta, prepričljivo v kegljanju in v nogometu, v šahu so bili drugi, v namiznem te- nisu in streljanju pa tretji! Ženske Betona so bile zmagovalke v odbojki in druge v kegljanju. I fr.LJSKl TEDNIK — IZDAJA UivKAJNI ODBOR SZDL V Ci- i.JL — URtJUJK UREDNIŠKI oDBOPv — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA tt-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- M HRANILNICI V CELJU — iZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA l£5 DIN — ROKOPISOV NE VKACAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Posestvo, na katerem se obeta moderno obratovanje Kmetijsko gosix>darstvo Salek — obrat Šmartno ob Paki se zadnje čase prav leix) razvija. Pred leti, dokler to posestvo ni prevzda Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki, je bilo precej zanemarjeno in je služilo za vzgled, kako se na posestvu ne sme gospodariti. Ko pa je to posestvo prevzela zadruga, so se razmere na njem iz leta v leto boljšale in je tako sedaj, ko je prišlo v sklop Kmetijskega gospodar- stva Šalek, že na stopnji, da bo sčasoma lahko v resnici postalo za vzgled vsej okolici. Priznati moramo sedanjemu upravniku tovarišu Ivanu Bizjaku, da posveča vse svoje znanje za dvig tega po- sestva. V lanskem in letošnjem letu so obnovili gospodarsko poslopje, letos so dogradili moderno gnojišče, iptostavili pa bodo tudi nov senik in uredili potrebno število silosov. Na tem posestvu se bodo v bodoče ba- vili v glavnem s hmeljarstvom in živino- rejo, ker imajo za to potrebno orno zemljo in dovolj travnikov ter pašnikov. Že v lanskem letu so postavili na enem hektarju površine žičnico za hmelj, spo- mladi pa jo (bodo razširih še na površini šestdesetih arov. Sedaj imajo posejanih štirinajst tisoč sadik, spomladi bodo to število povečali še za šest tisoč sadik in to vsako leto toliko, da jih bo v letu 1962 že štirideset tisoč. Razumljivo je, da so zaradi hitrega porasta števila sadik na- stale težave pri sušenju hmelja, zato so letos spomladi zgradili tudi večjo lastno sušilnico v izmeri 16 kvadratnih metrov. Ker pa že tudi ta ne zmore vsega, bodo v jeseni zgradili še dve sušilnici po 8 kvadratnih metrov, kar bo zadostovalo za nemoteno in hitro sušenje obranega hmelja. Priznati moramo, da je zaradi pravilne nege in pravočasnega škroplje- nja hmelja le-ta letos prvovrstne kako- vosti. Želeli pa bi še eno. Znano je, da v Smartnem in okolici živinoreja ni ravno na oni stopnji, kakor bi to lahko bila. Zato upamo, da bo sedanji upravnik sto- ril vse, da bo živinoreja v tem hlevu taka, kot se ^a takem posestvu lahko vzredi. Obenem pa naj bi bil to matični hlev, iz katerega si bodo kmetje lahko nabavljali prvovrstno plemensko živino. Zakaj bi živino kupovali drugod, ko pa,imamo do- ma vse možnosti, da tako živino s pri- merno selekcijo lahko vzredimo. Sodobno gospodinjstvo št. 6 Nova številka te strokovno gospo- dinjske revije je izšla v razširjenem obsegu, kakršna bo tudi v nadalje. Uredništvo je s tem pomnožilo število strokovnih člankov posameznih gospo- dinjskih dejavnosti, kar je vsekakor pozdraviti. V uvodu seznanja Zavod bralke o zveznem seminarju za gospodinjstvo, ki je bil pretekli mesec v Zemunu, or- ganiziran s pomočjo Zveze ženskih dru- štev FLRJ, Zvezne kmetij sko-gospodar- ske zbornice in organizacije FAO. Kako bi lahko rešili vprašanje otro- škega igrišča, ker je javno igrišče pre- oddaljeno, njegovo pripravo in uredi- tev nam predlaga pisec naslednjega članka. Prav dobrodošlo bo marsikateri go- spodinji pojasnilo nekaterih pojmov o električni energiji in izračunavanje cen za porabo električnega toka, dalje pre- ureditev večje sobe v dve manjši, pri- merni za doraščajoča otroka, ki si tako želita vsak svojo »sobo«. Prav tako so izčrpni članki o čiščenju oblazinjenega pohištva, vzdrževanju stanovanja in izbiri materiala za zavese ter ravna- nju z njimi. Pritegnili jih bodo članki: o sinte- tičnih pralnih sredstvih, njih lastnosti in uporaba, kako se hranimo izdatno in poceni v zvezi s praktično medse- bojno zamenjavo enakovrednih živil, kako živila shranjujemo in kako se obvarujemo škodljivcev v shrambah. Vsi članki so izčrpni in v njih dajejo pisci, strokovnjaki tudi praktična na- vodila. Poleg jedilnikov za paradižnikovo sezono bodo našle gospodinje v reviji tudi navodila za pripravo nekaterih ži- vil za zimsko zalogo. Zvezek zaključuje pestro poglavje »Za spretne roke«, v katerem govore pisci o manjših popravilih, katera lahko sami opravimo, o merilnih posodicah namesto tehtnic, o ravnanju s čudežno krpo, kakšnih praktičnih majhnih go- spodinjskih pripomočkov si želimo, s kakšnimi predpasniki si bo gospodinja obvarovala obleko brez škode za estet- ski videz, kako povečamo otrokom konfekcijsko obleko in še mnogo stvari, ki jih lahko z malo spretnosti sami napravimo. GASILSKI PRAZNIK V PARI2LJAH V nedeljo — 8. septembra bo gasil- sko društvo v Parižljah — Topovi je proslavilo tridesetletnico obstoja tega društva. Razvitje novega društvenega prapora bo naredilo prireditev še bolj svečano. Domačini bodo imeli lepo pri- ložnost, da se bodo s ponosom spo- minjali tistih dni v letu 1926, ko so s skupnimi napori organizirali društvo in postavili igasilski dom CELJSKI tednik ▼ TSAKO msot SVET SE JE PRIBLIŽAL CRESNJICAM Po vojni so nova cesta, elektrika in vodovod precej spremenili življenje Crešnjic pri Frankolovem. Porušena šola je spet urejena in opremljena z novo opremo. Zelo pomembna je ure- ditev novega šolskega vrta z betonsko in žično ograjo. Tudi topla greda bo kmalu dokončana. Šolski odbor se je res postavil in dokazal, da mu je delo pri srcu. Domačinom je veliko pomenila uči- teljica Kranjčeva, ki pa je zdaj pre- meščena na Frankolovo. Bila je sijajna organizatorka najrazličnejših tečajev in priljubljena vzgojiteljica mladine. Na novem službenem mestu ji vsi Crešnjičani želimo veliko uspehov. PRIMERNA ZAPOSLITEV NAMESTO PODPORE Na posredovalnici za delo pri konji- ški občini je prijavljenih precej takih, ki iščejo zaposlitev. Od teh jih 12 do- biva podporo za nezaposlene. Upravni odbor je predlagal, naj bi se v prvi vrsti zaposlilo tiste, ki dobivajo pod- poro. NEVAREN OVINEK Komaj opazen je ovinek ob Sotli pred vasjo Imeno, toda zelo zahrbten, če so vozniki le malo neprevidni. To je v nedeljo okusil voznik osebnega avto- mobila Avto šole iz Ptuja in tovor- njaka KZ Imeno, ko je pri srečanju zletel osebni avto v jarek in trčil v hrast ob robu. Trije so bili lažje ra- njeni, nek otrok pa težko poškodovan. Kdo je kriv, je težko reči? Nepregled- nost terena, prenagla vožnja, premalo signaliziranja. To ni prva nesreča. Bilo jih je že mnogo, zato bi bilo potrebno očistiti drevje ob bregu Sotle. Podo- ben nevaren ovinek je tudi pred Pod- četrtkom, kjer je bilo že več nesreč in ena celo smrtna. OPOZORILO Opozarjamo vsa trgovska podjetja in trgovine okraja Celje, da bo ponovni preizkusni izpit za sprejem v uk v trgovino 16. in 17. septembra 1957 vsak dan ob 8. uri v Soli za Trgovske učence, Celje, Vodnikova ulica 8. Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju VAJENCA za špecerijsko stroko sprejme takoj trgovina »Rimski dvore, Celje, Zidanškova 1- Poffoj 4 razr. gimnazije ali osemletna šola. SPREJMEM vajenca. Kučan, krojač, Zidanškova ul. 21. Celje. SPREJMEM mlajšega mizarskega pomočnika (ali pomožnega). Mizar Cepin Anton, Celje, Do- brova 8. PRODAM šivalni stroj znamke >Pfaff«: v zel« dobrem stanju. lika Sisinger, Šentjur pri Celju. (Gornji trg 46.) PRODAM ugodno lepo zaraščen gozd (1,5 ha) oH kamionski cesti Male Dole. Vprašati: Brezov- nik, Vojnik 29. PRODAM hišo z nekaj zemlje in sadnim dreT- jem, njivo 30 arov — 5 minut od avtobusne •postaje v okolici Vojnika. (Cena 300 tisoč din.) Vprašati: Franc Stropnik, Vojnik 82. PRODAM krasen vinograd (žlahtna trta, mladi rod). Letni pridelek 15 do 18 hI. Poslopje za- varovano za 600 tisoč din. Naslov v upravi lista. PRODAM dvosobno stanovanjsko hišo z vrtom in sadovnjakom, takoj vseljivo v bližini Celja in železnice ali zamenjam za podobno v mestu. UGODNO prodam štirisedežni luksuzni avta znamke >Balillac. Naslov: Lončar V., Celjska tiskarna, Celje. PRODAM pocinkan bojler (vsebina 150 1) skoraj nov z registrom za ogrevanje vode potom šte- dilnika, ogrodje za štedilnik s 3 ploščami, 2 pečnika in ploščice, ter električni rešo na 3 plošče, Dolžan Franjo, Celje, Trg mučenikov štev. 7. PRODAM poceni pianino znamke »StingeU (du- najska mehanika). Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo — vseljivo ali zamenjam za tovorni avto 2 do 3 tone. Naslov v imravi lista. PRODAM malo posestvo in ostrešje. Kompole 89, p. Store. PRODAM dve lepi postelji in nočni omarici ir hrastovega lesa. Ogled iz prijaznosti pri Sven- da, Celje, Trg V. kongresa 10. PRODAM globok in športni otroški voziček (oba skoraj nova). Naslov v upravi lista. PRODAM kravo (7 mesecev brejo) in telico. ' Celje, Zagrad 105. PRODAM ugodno bencinskj motor >Tempo« 7,5 KS (primeren za >stabilcac), »Topolino Falget im razne avtomobilske dele. Naslov v upravi lista. PRODAM popolnoma nov stroj za sortiranje krompirja. Naslov v upravi lista. PRODAM konjske komate in srednje težki voz. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljeno moško športno kolo >Puch«. Celje, Zavodna 4. PRODAM stanovanja, lokale in leseno uto. Na- slov v upravi lista. PORCELANASTE nagrobne slike najbolje izde- luje »Reprotehnika«, Ljubljana, Beethovnova 12 IV, Rahovsky. ZAMENJ.\M sobo in kuhinjo v Vojniku za enak« v bližini Celja. Naslov v upravi lista. ODD.A.M opremljeno sobo v bližini mesta. Po- nudbe na upravo lista pod šifro >solidenc. ZAME.NJAM sobo 25 x 25 m za kuhinjo in sobo, ali pa samo za sobo. Naslov v upravi lista. 10.000 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi opremljeno sobo s posebnim vhodom (ca. 4x4 m). Naslov v upravi lista. NA POTI skozi CeJje v Žalec som izgubila de- narnico z dokumenti na ime Karha Hcda. Naj- ditelja prosim naj dokumentih vniu na nasloT v legitilna^iji. PUTNIK-SLOVENIJA, CELJE poziva vse Kmetijske zadruge, razne kolektive in podjetja, da pravočasno naročijo v naši po- slovalnici avtobus za skupinsko potovanje na zagrebški velesejem, ki bo v času od 7. do 23. septembra 1957. Nadalje obveščamo vse Celjane in okoličane, da prirejamo 15. septembra 1957 1-dnevno poto- vanje v Zagreb z ogledom zagrebškega velesejma — nudi se Vam ugodna prilika, za vsakega pri- javljenca je preskrbljeno mesto v posebnem PUTNIK-ovem vlaku za ceno 470 din. Prijave sprejemamo do zaključnega števila — pridite in prijavite se čimprej! Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic ▼ predprodaji. rezervacij mest za letni oddih pri Putniku v Celju, kjer si lahko preskrbite tudi potne liste in vozovnice. ZAHVALA Dobremu zdravniku in plemenitemu tolažnikn dr. F. Lahu so iskreno hvaležne mnoge bolnice internega oddelka, posebno pa še pacientke sobe št. 8. Dr. ZAVRSNIK FRANJA, specialist za kožne in spolne bolezni, Celje, Čopova ulica 6/a (pri I. gimnaziji) bo ordinirala zopet od 19. septem- bra dalje. NEDELJA, 8. septembra 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Želeli ste — poslušajte! 12,50 Našim kmetovalcem Ponedeljek, 9. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Zabavno glasbo izvaja orkester Mantovani 17,30 Športni komentar 17,45 Celjski ansambli pojo in igrajo TOREK. 10. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Poje Frank Sinatra 17,35 Pred volitvami v ljudske odbore 17,45 Poje ženski pevski zbor DPD >Svoboda«, Celje p. v. Toneta Tržana ^ SREDA. 11. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15.00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 M. Berlioz: Benvenuto Cellini - uvertura 17,30 Kulturni obzornik: Ob izidu H. celjskega zbornika 17,45 Igra Malando s svojim orkestrom ČETRTEK, 12. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Mladinski pevski zbor II. gimnazije p. v. Jurčka Vrežeta pred mikrofonom 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,40 Pozdrav VI. kongresu LMS - reportaža PETEK, 13. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 -17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 G. Verdi: Odlomki iz opere Traviata 17,35 Gospodarska vprašanja: rehabilitacija in- validov 17,45 Poje moški zbor DPD »Svoboda« Store p. v. Avgusta Ulage Sobota, 14. septembra 14,35 Želeli ste — poslušajle! 14,50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Za vsakogar nekaj MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 7. sept. 1957 ob 20 — Prežihov Voranc: Pernjakovi — Gostovanje v Ljubnem Nedelja, 8. sept. 1957 ob 14 — Prežihov Voranr: Pernjakovi — Gostovanje v Bočni ob 20 — Prežihov Voranc: Pernjakovi — (;o- stovanje v Rečici ob Savinji KINO UNION. CELJE Od 6. do 10. 9.: »SKOZI PEKEL, angleški film Od 11. do 14. 9.: »SLEPA DEKLICA IZ SORENTA«, italijanski film KINO METROPOL, CELJE Od 5. do 8. 9.: »BEL AMI« (lepi striček), francosko-avstrijski barvni film Od 9. do 12. 9.: »UPORNIK«, ameriški film LETNI KINO, CELJE Od 5. do 9. 9.: »MOČNEJŠI OD NOCl«, nemški film Od 10. do 14. 9.: »DEKLICE S SPANSKEGA TRGA«, italijanski film TRGOVSKO PODJETJE »JUGOTEHNIKA«, CELJE razpisuje mesto RAČUNOVODJE' z naslednjimi pogoji: primerna šolska izobrazba in večletna praksa v samostojnem računovodstvu. — Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Obveščamo vse družbene organizacije in društva, da smo po sklepu upravnega odbora ustavili vse dajatve v obliki daril in podpor in da na tozadevne prošnje ne bomo več odgovarjali. KOVINSKO PODJETJE, CELJE Popotne drobtine Potovanja po Italiji so po svoje zani- ■liva, ker potnik vsak hip odkrije kako več ali manj zanimivo reč. Nekaj drob- nih zanimivosti iz raznih krajev sosedne •Iržave .posredujemo tudi v pričujočem sestavku. TORIN — To je »rojstni kraj« sto ti- »očev Fiat avtomobilov, ki brzijo po ita- lijanskih cestah v neverjetni množini. Tovarno, ki je itak že ena največjih v Italiji, so znova razširili in bo sedaj še več prostora za proizvodnjo novih tipov avtomobilov. Kot druga italijanska me- sta, tako tudi Torin zaživi šele ponoči. Vsa prevozna sredstva so na cestah in trgih. Nočno življenje zamre šele proti jutru. Do osme so ulice razmeroma prazne. Na koncu avtostrade Chivasso—Torin so na levi strani postavili dokaj svareče znamenje za avtomobiliste. Vrh visoke- £a betonskega podstavka sta nameščena dva popolnoma razbita avtornobila, kar pomeni: »Glejte, tako se vam lahko zgo- ii, če vozite prehitro..., če nepravilno prehitevate ..., če ... Sicer pa, kljub hi- trosti avtomobilov, je na it^ijanskih ce- stah precejšen red. Zanimivo za itali- janske ceste je tudi to, da niso dolgo- čzisne. Razne domače in inozemske tvrd- ke so vzdolž cest levo in desno namestile na tisoče raznobarvnih reklamnih tabel. Pravi drevored. MILAN —^"Najlepše mesto severne Ita- lije s številnimi svetovnimi znameni- tostmi. Milan ima več kot 1 milijon pre- bivalcev. Široke in več kilometrov dolge wlice so prava paša za oči. Mesto ima skrbno urejene parke in nasade ter se ponaša s čistočo. Trgovine so večinoma moderno opremljene in tudi bogato za- ložene. Brez večjih izjem so ljudje tu zelo okusno oblečeni, česar ne srečate v drugih mestih, vsaj v ipovprečju ne. Med največje znamenitosti tega mesta Bodi katedrala Duomo, Scala, Castello Sforzesco, nebotičnik, centralna železni- ška postaja in drugo. Glavni kolodvor je najlepši v Evropi. V poslopju najde potnik prav vse — od restavracije do fotografskega ateljeja, avtomata, ki vam v petih minutah napravi 3 različne po- snetke, letečih bifejev do ne vem česa vse. Za čistočo skrbijo avtomatski stroji za pometanje. Zal takih strojev nimajo na vseh postajah. V Parizu na primer je ob •smi zvečer na p>ostaji prav toliko od- padkov, kot ob istem času na beograjski železniški postaji. VERONA — Ker je Verona izrazito Iruristično mestece z mnogimi zgodovin- skimi spomeniki, je tu med sezono ve- liko turistov iz inozemstva. Razumljivo, da so spričo tega cene v trgovinah ne- primerno višje kot na primer v Torinu ali Padovi. Res pa je tudi, da trgovci zna- jo izkoristiti sleherni moment. Izložbena •kna so zares mojstrsko aranžirana in to z blagom in izdelki, ki privabijo še tako izbirčnega tujega turista. Ulice sta- rega mesteca so razmeroma tesne in prav tako na tesno so trgovine. Na glav- nem trgu je vsak dan od jutra do večera •ejem z naj razno vrstnejšimi artikli. —. Turista srečaš v Veroni v vsakem kotič- ku, kajti mestece skriva čudovite spo- menike. Pod balkončkom, kjer je nekoč Romeo vasoval Juliji se ves dan zbirajo predstavnice nežnega spola. Tu ne manj- ka romantične sentimentalnosti in solza v očeh. Resnejši se sukajo okoli Dante- jevega spomenika, pa spet okrog kra- ljevskih grobnic v kapelicah, koloseumg in drugih znamenitosti. Zvečer prirejajo Pejsaž iz Turina gledališke predstave v koloseumu, pa tudi sicer ne manjka dragih zabav. Okolica Verone je prav tako po svoje zanimiva. Kmetovalci so obdelali vsak, še tako majhen košček zemlje. Kajti, mestece v sezoni potrebuje mnogo so- čivja in vrtnin. Pšenico na primer sejejo med visoko raščeno vinsko trto, ali pa med breskovimi in jablanovimi nasadi. Tako rase jo na poljih hkrati po tri kul- ture. Taka intenzivnost se spričo »turi- stičnih okoliščin« zelo izplača. LAGO MAGGIORE — Po naše bi se drugemu največjemu jezeru Italije reklo Dolgo jezero, saj meri obala več desetin kilometrov. Po vsej obali so raztresene številne vasice, ki pa domala vsaka zase tvori ix>seben turistični kraj. Tu so zgrajene razkošne palače, večnadstropni hoteli ter modeme vile bogatašev raznih držav. Zastopana je arhitektiira vseh slo- gov. Na vzpetinah krog jezera si parki »podajajo roke«. Zares čudovito so ure- dili cvetlične nasade. Naj "omenimo le vrtove »Villa Taranto« (Isola Bella) te rasast vrt, Streso itd. V sezoni je ob Lago Maggiore na tisoče domačih in tu- jih turistov. Kajti, kraji so zares čudoviti in tudi ljudje so jih s svojimi rokami na- pravili še bolj čudovite. F. K. Pogled na del Milana Zanimivosti s tekem v watirpolu Končno so Celjani prišli na svoj račnn. Sicer je res, da so izgubili »bazen«, toda t zameno Janj so dobili pravega, ki mu menda ni para v Jugoslaviji. Veliko jih je pa še, ki se še niso •vedli in se jim kar nemogoče zdi, da imamo ▼ Celju res bazen. Tako je nek igralec water- fola rekel: »Gledam in gledam, pa ne morem ▼erjeti. Kakor bi bili spet kje na gostovanju ia Tcnomer mi prihaja na misel, da bi vprašal, kje bomo spali.« • Moštvo »Naprijeda« je res zasluženo osvojilo l^rvo mesto, saj je bilo za razred boljše od slo- venskih moštev. >Kaj bi ne bili, saj so člani druge zvezne lige,« je potožil gledalec. »Zdaj pa Imamo hudiča, osvojili so pokal in jih bomo morali drugo leto zato spet povabiti, spet bodo •svojili pokal in . . . no, to bo šlo t nedogled.« Pa se je oglasil sosed: »Počakaj, drugo leto bo Neptun že najmanj ▼ I. erezni ligi. Saj imamo vendar bazeni« • N« tekmi med »Naprijedom in »Neptunom« B simpatični Zagrebčani prišli tako daleč, da BO že kar »inštruirali« domače igralce in jim na- ravnost povedali, kdaj morajo streljati na gol. Tako so Celjani dosegli edini in častni zadetek, leveda, pri taki razliki kvalitete b reznltatn 11:* te lahko biti športnik. Vprašanje je, kako bi lilo v drugnčnih »kolnostik. • 5 Igralec »Ljubljane« Volkar §« je J«til zelo očaščenega, ko je napovedovalec opozoril gle- alce nanj, češ, da je Celjan. V finalni tekmi si je zelo prazadeval, da bi pokazal vse svoje spo- sobnosti. »Ga vidišf« je rekel nekd«, »misli, i« je C«U«». p« ie mora biti najboljiLc TURŠKA KAVA »Kaj? Štiri kovače za turško kavo? Se včeraj sem plačal le tri in pol!« Hudo presenečen zmajem z glavo in se nazaj sesedem na stol. Tedaj se spomnim: Nedavno cena surovi kavi je zlezla navzdol, a dejstvo to ni imelo pomena, ostala je turška pri treh in pol. A zdaj trgovina je ni podražila, storila je to kavarna samo. Kdo dati utegne pojasnila? Urad za kontrolo cen, halo! SE MESO Za turško kavo še meso je kvišku poskočilo. Potrošnik vpraša: Le kako se je še to zgodilo? Vsakdo rad težo prevali na druga pač ramena, samo kot zadnji ne iznebi potrošnik se bremena. Da svet potrošnikov mesa ho treba ustanoviti? Rodila se je misel ta koristna morebiti... POHVALA Z vencem zmage naš Komorni zbor slaven se vrnil je iz tujine. Šopkov cvetja prejel je nebroj iz hvaležnih rok domovine. Hvala zboru, ki prek meja nesel je naše pesmi premile, pesmi, vdihnjene od boga! neke čestitke so se glasile. Bog pa je deleža bil vesel, ki mu to pismo ga je priznalo, ginjen za brado se je prijel: Hvala Celju za to pohvalo! KURJE OČI Prijatelj se vrača z oddiha na morju in s kovčki se muči, razkisan v obraz. Priskočim s pozdravom: »Gotovo lepo ti na Jadranu sinjem mineval je čas?« Odkima: »Nikakor! Veš, stiska neznanska bila je že v vlaku. Na kurje oko nekdo mi je stopil in moje veselje še daleč od morja je padlo v vodo. Potem pa na- ladjo smo se zaleteli, o, to je bil čuden in strašen prizor! In že mi nekdo je izpustil na prste stokilski zaboj, da zarjul sem ko nor. Vse dni sem ob morju trpel bolečine in šepal narahlo kot pišček ubog. Veš, parnike večje smo nekam poslali, da vozijo tujce po morjih okrog. Zato je pač gneča in s kurjim očesom ne hodi na Jadran, da žal ti ne bo! Zdaj pojdem se kopat še v Harino Zlako, da tam si popravim to kurje oko...« »Pfej, smrdiš!« Jože je bil študent. Njegov dom se je stiskal pod strmim hribom blizu Boč&. Skromna hišica z novo streho je meži- kala izpod velikega oreha skozi sadov- njak proti cesti v dolini. Mesec dni je že doma. Na rokah je že dobil trde odtiske in oba krvava žulja sta se mu že osušila. Oče je bil redko- beseden, a zdaj mu je bilo zelo všeč, da sinko ni pozabil svoje grude in še zna držati toporišče v rokah. In Jože, čeprav je čestokrat poletel v mislih v Ljubljano in krepko vzdihoval, je vselej znova oku- šal prijetnost in zadovoljnost, ko je po celodnevnem delu legal spat. Danes je že od jutra stal razkoračen na gnojišču in kidal na voz gnoj. Mišice v mečih in rokah so se mu nenehno voz- Ijale pod oznojeno kožo, kot bi jo hotele raztrgati. V kratkih hlačah brez srajce je bil in sonce se mu je upiralo v hrbet, da se je mokro bleščal. Nihče ne bi de- jal, da je to tisti Jože-študent, ki so ga v Ljubljani tolikokrat videli z elegantno sodnikovo Majdo na plesu v Študentski menzi. Tudi zdaj med delom je mislil nanjo. Pisala mu je, da meni v kratkem v Rogaško Slatino in ga bo takrat obi- skala. Kar vznemirjen je bil in z nekako iiito je dvigal vile. Z domačimi še ni go- voril o njej. Nerodno mu je bilo, posebno pred materjo, ki ga je tako raziskujoče opazovala, odkar ni hodil več k Sv. Kri- žu. Z Majdo sta vedela, kako je. Majda je bila brez predsodkov, lepa je bila, než- na. Mati ne bi razumela. Mati ne bi mog- la razumeti. Tudi oče ne. Oba bi morala k Sv. Križu in šele takrat bi Majdo spre- jeli v družino. Drugače je bila Majda dobra. Staršem tudi ne bi bilo všeč, da je popolnoma mestna. Pričakovali jo je z rahlim strahom. Ni še vedel, kdaj bo prišla, toda pride zagotovo. Voz je bil že poln. Pognal je krave in odpeljal na str- ni šče, ki ga je potrebno preorati. Ves dan je že vozil. Odtrgal se je le toliko, da je pomalical. Oče je medtem trosil in pri- pravljal plug. Pozno popoldne je mati zagledala na poti skozi sadovnjak gosposko dekle, ki se je počasi vzpenjala proti hiši. Vitka, v modrih tričetrtinskih hlačah. »Jože, tu pa prihaja nekdo k tebi. Mest- na je. Pomenljivo je skimala z glavo.« Jože se je zazrl. Mravljinci so mu za- gomazeli po hrbtu in v lice mu je udarila toplota. Mati ga je pogledala, se nekam čudno nasmehnila in stopila v hišo. Za trenutek je stal ko odrvenel. Stopil ji je naproti. Tudi ona je za hip zadržala ko- rak, razprla oči in že so se izoblikovale tiste prijetne jamice na licih in smehljaj je hušknil iz dna srca. Planila je k njemu, da ji je v konjski repek zvit šop las za- vihred kot svetel plaifienček in ovila roke okrog vrata. Jože je v hipu pozabil na vse predsodke. Z močnima rokama jo je stisnil na prsa, da je zacepetala z nogama po zraku, kot bi hotela piobegniti. »Pfej, smrdiš!« je kliknila in odstopila. Jože jo je pogledal, kot bi se prebudil iz sanj. Začudeno otožno. Nasmehnila se mu je, toda Jože je stopil z zelo trudnim korakom ob njej proti hiši. Trenutno ga je spreletel občutek strahu pred materjo, toda ne zaradi Sv. Križa, zaradi nečesa temnega, kar je zaslutil nekje v notra- njosti. Sotelaki KAM LETIJO PROJEKTILI? Izstrelek prve sovjetske nadkontinen- talne dirigirane rakete in enoglasna oce- na mednarodnih strokovnjakov, da no- ben kotiček zemeljske krogle ni več va- ren od napada, je menjalo fiziognomijo vseh razprav o bodočnosti našega plane- ta. Preko noči so prenehale veljati vse teorije o kontinentalnih obrambenih si- stemih s pomočjo radarskih mrež, ki so še včeraj predstavljale zadnjo besedo v najsodobnejših koncepcijah vojnih anti- skeptikov. Kaj pomaga radar, ko je v stanju, da nekaj sekund pred eksplozijo komaj zabeleži prisotnost nekega tujega predmeta v zraku, morda na tisoč kilo- metrov v stratosferi? Kakšen je smisel vseh modemih »sanitarnih kordonov«, ko leti projektil iz neke evropske ali azij- ske baze z brzino 8000 kilometrov na uro proti ameriški ali antarktični obali? In, razume se, tudi narobe, kajti prednost na tem področju je samo vprašanje še nekaj mesecev ali dni. Komaj so pretekli trije dnevi od poro- čila agencije TAS, da je v Sovjetski zvezi uspel poskus s tem fantastičnim orožjem, že je prišla iz Washingtona vest, da so nekje v sončni Kaliforniji izstrelili ame- riško raketo z nekaj manjšim radiusom letenja, toda z isto brzino. Dvoboj se nadaljuje. Ker so sovjetski in ameriški znanstveniki dosegli remi na polju atomskih in vodikovih bomb, so sedaj osredotočili svoje napore v sme- ri iskanja najbolj učinkovitega balistič- nega projektila. Zahvaljujoč velikim fi- nančnim možnostim in žrtvam, sta oba partnerja ustvarila takšen napredek, da se že lahko sedaj govori o novi dobi v mednarodnih odnosih. Sovjetska zveza in Amerika razpolagata ali pa bosta v bližnji bodočnosti razpolagali z orožji, katerih uporaba bi za izredno kratek čas lahko na najpedantnejši način uničila vse življenje na zemlji. Kakšna perspektiva! Medtem ko stotine milijonov ljudi živi življenje, ki je nedostojno človeka, se trošijo desetine in desetine milijard za oborožitev. Takšen razvoj, ki je zaskrb- ljujoč, narekuje danes bolj kot kdaj koli prej prioriteto pri reševanju problema razorožitve. Ce je bilo to vprašanje iz- redno važno že prej, preden so telepro- jektili začeli letati po zraku, je sedaj to vprašanje življenjske važnosti. Ce je razorožitev za diplomate predstavljala do sedaj prvorazredno nalogo, mora od- slej postati njihov stalen in edini poklic. Dolžnost diplomatov je, da prii>eljejo svet v mirnejše vode. Takrat bodo tudi znanstveniki lahko opravljali delo, ki se od njih pričakuje: da modeme prido- bitve znanosti kanalizirajo v humane svrhe. Takrat se bodo tudi ljudje oddah- nili, saj ne bodo več trepetali od strahu, da ne tx) nekega dne nekdo iz kakršnega koli razloga izgubil živce in pritisnil na gumb, kar bi lahko pomenilo konec pro- gresa na tem vznemirljivem planetu. L. D. Bogastvo in revščina Razstava »Celje 1957«, največji gospo- darski dogodek, prvorazredna in elitna prireditev itd., je pokazala poleg vsega tudi nekaj, kar sicer ni bilo v njenem »uradnem« programu, namreč, da sta go- spodarsko in kulturno življenje v nena- ravnem sorazmerju, ki ga najlaže ozna- čimo kot bogastvo na eni in revščina na drugi strani. Da se razumemo — mišljena je predvsem kvaliteta. Ta prepad je še prav posebno očiten na filmskem »pod- ročju«, ki je podobno zanemarjeni njivi, kjer rastejo samo »divja« zelišča. Politika nabavljanja filmov je preveč podrejena finančnim interesom, da bi lahko bila sestavni del organizirane kul- tume politike, ki bi si morala začrtati brezkompromisno in jasno pot, izdelati obširen in podroben načrt, še več, mo- rala bi predvsem h o t e t i doseči svoj cilj. Film bo lahko odigral pozitivno vlo- go, ki mu je namenjena v naši družbi, če se bo povpreček kvalitete tako dvignil, da bomo gledali slab film le še zato, da bomo vedeli, kaj je slabo. Kakor se zdi to precej neizvedljivo, je treba povedati, da se da to doseči samo s temeljito in prev- damo izbiro filmov in odločiti: »to bomo gledali v Celju, tega pa ne!« In kdo naj odloča? Publika, se pravi odbor, ki jo bo predstavljal, poznal njene želje in zahteve in imel pri tem toliko razsodno- sti, da bo ločil umetnost od šarlatanstva. Seveda, pri tem je nevarnost, da se bo začetna zanesenost hitro unesla in bo vse spet steklo po starih strugah, pa tudi, da bi največji del gledalcev z nerazu- mevanjem sprejel novo filmsko politiko. Kinoteka in mladinske predstave so edini in prepotrebni izhod. To pa mora biti tako organizirano, da bo pred vsako predstavo kinoteke ali mladinskega fil- ma kratko uvodno predavanje, ki ne bo smelo imeti samo informativen pomen, ampak mora na nevsiljiv in vsem dosto- pen način pomagati gledalcem, da bodo film pravilno ocenili, kratko rečeno, da ga bodo gledali s kritičnimi očmi, čeprav 99 odstotkov obiskovalcev trdi, da hodi k filmskim predstavam zato, da se raz- trese in razvedri, zavedati pa se mora- mo, da film neprimemo močneje vpliva na človeka, kot pa si ta morda misli ali želi. Nevamost je v tem, ker je slabih vplivov več kot dobrih, logičen zaklju- ček iz tega pa, da film čedalje bolj »po- neumlja« ljudi, namesto da bi bilo obrat- no. FILMSKI BAROMETER Caj za dva Kljub Doris Day nič posebnega. Ocena: z^adostno. HCI polka Mestoma zelo duhovita in včasih celo ostra komedija, ki je privedla marsika- terega gledalca v smeh, glavno junakinjo pa v precej »optimističen« zakon. Ocena: dobro. Francoska filmska proizvodnja se je v preteklem tednu v Celju močno uvelja- vila. Posebno »Podzemlje Pariza« in »Ko bi vsi fantje sveta« sta bila v »temkova- nju« nedvomno brez konkurence in sta upravičeno pritegnila velik del publike. podzemlje pariza Film je kriminalka, vendar je treba iskati njegovo vrednost povsem drugje. Skopost (ne revnost!) izraza, sijajni dia- logi, dovršena montaža in do potankosti izdelani karakterji so njegove odlike. Vloga Jeana-Louisa (RayTnond Pellegrin) je podana tako prepričljivo m preprosto, da tudi najbolj zahteven gledalec ne mo- re ostati hladen. Odlika zgodbe je v »ne- dovršenosti«, ki na nevsiljiv način prisili gledalca k pozomosti in zaix>sli njegove fantazijo do največje mere. Ocena: prav dobro. ko bi vsi fantje sveta Neverjetna zgodba, ki jo preprosti liki (kaj ne, kakor bi jih že nekje srečali?) »fantov« z vseh koncev naše celine na- rede izredno prepričljivo. Francozi ne bi bili Francozi, če ne bi znali z nepomemb- nimi besedami povedati tisočkrat več. Prizor iz filma »Ko bi vsi fantje sveta«. Res, ko bi vsi fantje sveta delali tako kot ti! Zanimivo bi bilo videti, kako bi na primer potekali razorožitveni razgovori. Film je dobil 1956. leta nagrado na festi- valu v Karlovih Varih. Ocena: odlično.