15, štev. " . V Kranju, dne 14. aprila 1906. VIL leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Iihaji vsako aoboto zvei>r. — Slane za celo leto 4 K, za p«] leta 2 K, za ('etrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na saroćbe brez istodobne vposlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ie tiaka enkrat, za večkrat primeren popust. Uredništvo in upravnialvo se nahaja v hiši it. 106 nasproti iupne cerkve. — Upravnistvu naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanita, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj te izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vstajenje. Narava se vzbuja k novemu življenju, in Krist je vstal od smrti! Mogočno odmeva po vseh cerkvah ale-luja, oznanjajoč, da je Nazarenec premagal vse svoje sovražnike, farizejske jude in cesarskega rimskega namestnika. Najboljše bitje, kar jih pozna človeštvo, so preganjali njegovi rodni bratje, ker jih je učil resnice, nje, ki so poznali le licemerslvo in hinavstvo, ker jim je oznanjal nepokvarjen božji nauk «Ljubite se med seboj», učil one, kateri so vpili nad njim «križaj ga, križaj ga!», ker je bil prizanesljiv z največjimi grešniki, dočim so farizeji hoteli kamenjati vsakega, ki ni molil očitno kakor oni in ni preklinjal njih, ki so grešili v svoji slabosti in delali na tihem za to pokoro. «Kdor je sam brez greha, naj vrže prvi kamen nanj,* je zakltcal hinavski svojati božji sin, in to ni bilo všeč tem licemerceml Pa Krist je vstal od smrti in njegovim sovražnikom je bila vzeta moč — utihniti so morali in priznati njegovo božanstvo 1 Hinavstvo in licemerstvo pa se ni izumrlo. Oni, ki se imenujejo namestnike Kristove, nad katerimi bi se zjokal Krist sam, ko bi Se hodil med nami, kakor je jokal Jeremija na razvalinah jeruzalemskega mesta, oni oznanjujejo hinavstvo in licemerslvo kot božji nauk* S hinavskim ob- ' PODLISTEK. Velika noč. Tako lepo pojo velikonočni zvonovi in vabijo vernike v božje svetišče! V meni se pa pri tem vzbujajo lepi spomini na nekdanje Čase in mehko mi postaja pri srcu I Mala vasica sredi rodovitnega polja z lično cerkvjjo — to je moja rojstna vbb! «Da h' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila golj'flva kača,» bi večkrat rad vzdihi lil z našim pesnikom Prešernom, ko bi vedel, da se morem povrniti v svoja mlada leta nazaj domov, toda usoda me je priklenila na mesto veliko mesto z visokami zidanimi hišami, trdim tlakom in brezčutnimi srci! In vendar je bilo tako lepo doma! S Kolarjevo Mtciko sva skupaj gonila krave na našo, potem pa sva zakurila na padi, pekla razom in kvišku povzdigujem m i očmi sejejo sovraštvo do rodnih bratov, če ti prosto izražajo svoje misli in hočejo, da se uresniči Zveličarjev nauk: «Moje kraljestvo ni od tega sveta.* S trdo pestjo cerkvene avtoritete t išče k tlom vse, kar želi napredka in svobode, obdržati hočejo v temi vse, da bi ne bilo ljudstvo zmožno presojati njihovo delovanje, ki meri le na to, da vlada duhovnik povsod ne le v cerkvi, kamor spada. Sinove Ščuvajo zoper očete, hčere zoper matere in žene zoper može, samo da bi dosegli svoj samopaSni namen in obdržali naš verni narod v onem suženjskem duhu, ki se mu je vcepil Se v srednjem veku, ko sta graSčak in duhovnik z bičem tolkla po njegovem hrbtu, on jim je pa za to poljubljal roko in nosil svoje težko prislužene pridelke v dar. Pri tem delu pa polilikujočo duhovščino Ščiti mogočna vladna roka in ji priskoči vsehij na pomoč, kadar bi njene roke pričele omahovati . . . Narava se vzbuja, in Krist je vstal od smrti. Tudi naš narod bo enkrat pahnil od sebe verige, ki ga t išče k grobu, in vstal bo — prerojen, ves nov! Počasi se razvija ta proces prerojenja, večkrat nas obhajajo dvomi, alt ima to ljudstvo sploh še moč v sebi, da kdaj stre težke verige, toda zopet se pojavljajo znamenja, dn v rodu, ki je stoletja tako krepko odbijal sovražne turške krompir in se tako modro pogovarjala zraven. Jaz sem ji vedno pravil, da bom šel v Solo, postal gospod in njo vzel za kuharico, ona mi je pa na to dejala, naj raji ostanem doma, pa njo vzamem za ženo. Pa sem šel res Študirat, vendar nisem postal •gospod*, pa tudi Micike nisem vzel ne za kuharico in ne za ženo, Rad sem jo pa le imel in danes, ko se tako lepo glase velikonočni zvonovi, mislim zopet na njo in mehka čuvstva preSinjajo mojo dušo. Bilo je pred desetimi leti, V osmo šolo sem hodil tedaj, ponosen, kakor je vsak osmoSolec, ker misli, da je največja oseba na svetu. RoveŽ pač Se ne ve, da se Sele potem po končanih Študijah prične pravo siromaštvo na svetu, da mora pozneje človek postati — tih in ponižen. Smel sem tudi iti na kor, ko sem prišel o Veliki noči domov na počitnice; to je bilo dovoljeno samo pevkam in pevcem, napade, Se spi ona sila, ki d A človeškemu umu pogum, da neustrašeno prične boj za najdražje na svetu: za svobodo in napredek svojega naroda. Kakor je Krist premagal svoje sovražnike, tako bo tudi Se nas narod premagal hinavce in licemerce, ki hodijo po njem in ga tiSče k tlom. Deželnozborska volilna reforma. i. Slovenski poslanci kranjskega deželnega zbora so v predzadnjem deželnozborskem zasedanju sklenili resolucijo, naj vlada najkasneje v januarju 1.1. predloži načrt volilne reforme, ki bi slonel na načelih sploSnosti in enakosti. V utemeljevanju se je izrecno poudarjalo, da je proporcionalni zistem kot najpra-vičneji izmed volilnih zistemov uvesti pri teh volitvah. ('lesar ni nihče pričakoval, sklicala je vlada na dan 2. aprila t. I. deželni zbor kranjski, dočim se prej ni brigala za to, da bi ugodila zgoraj omenjeni resoluciji. Z napeto pozornostjo je vsa slovenska javnost pričakovala, kakšna bo volilna reforma, katero vlada predloži nenadoma sklicanemu deželnemu zastopstvu. Kolikor nam je znano, tudi naši poslanci niso vedeli o tem, da na- Mletovemu Studentu, pa meni. Bil je vstajenja dan, Veselo se je glasila aleluja izpred oltarja in nežni glasovi mladih pevk so čvrsto odgovarjali masni-kovini spevom. Stal sem za pevkami. Tudi Kolarjeva Micika je bila med njimi. Lepa je postala, visoka, vitka, in te njene oči I Človek bi gledal v nje do smrti 1 Nežni njen pevski glas je moral predramiti najzanikernejsega gre&nika. Večkrat me je pogledala po strani pa skoro se je bala govoriti z menoj. Pa tedaj sem bil korajžen mladenič. Motil sem jo pri celi/masi, da je večkrat utihnila nehote pri petju. Zvečer sem pa Sel k nji pod okno. In tedaj mi je odprla okence in jaz sem jo poljubljal, dolgo poljubljal ... Pa mi je rekla, da se ne bo nikdar omožila, da ima samo mene rada, da pride k meni, kjerkoli bom. Jaz sem ji tekel, da jo imam prav rad. * ♦ * merava vlada v resnici kranjski deželni zbor osrečiti s kako reforno. Splošno se je mislilo, da bo vlada poprej pričela s pogajanji pri vseh strankah deželnega zastopstva, kakor je storila z državnozborsko volilno preosnovo. Seveda se je motila tukaj-le javnost, katera misli odkritosrčno in narodno, nihče ni mislil, da se za hrbtom slovenskega naroda po zastopnikih sebičnega kranjskega klerikalizma in pa lokavega zastopnika kranjskih Nemcev snuje v vladni palači na Dunaju načrt, ki naj z enim samim udarcem spravi edino prave zastopnike slovenske narodnosti ob vse javno zastopstvo, rimskemu klerikalizmu pa pripomore do moči v deželi, v kolikor bi to dopustili Nemci, ki naj ohranijo kljub svoji trhlosti vse svoje zastopstvo. Dne 2. aprila 1.1. deželnemu zboru kranjskemu predložena volilna referma jc tako zlobno delo, da noben človek, komur tli le se iskrica političnega poštenja v srcu, ne more storiti drugega, kakor s krepkim «fej» odkloniti vsak razgovor o njej. Da je ta naša trditev resnična, izkušati hočemo dokazati na podlagi raznih statističnih in zgodovinskih podatkov, iz katerih naj cenjeni čitatelji razvidijo, kako nenaravno, da ne rabimo drugega izraza, naj se bi prikrojil deželnozborski volilni red, da ohrani v deželi moč ono nemštvo, katero zastopa osemdeset napol bankerotiranih nemških veleposestnikov ln pa nekaj Kočevarjev ter da po njem zganja samopašno liranstvo mož, komur je sodnija vtisnila pečat sleparstva na drzno njegovo čelo. Meni ljudje plačajo tako vse očenase, za vsako malo dobim denar naprej, vsak korak, u ga storim, je plačan tisočkrat, od vsakega otroka, ki se rodi in vsakega človeka, ki gre v nirvano, zahtevam desetino, Čemu bi se menil za molitev, cerkvena opravila, izpoved, obiskovanje in < tolaženje bolnikov itd. itd., saj imam mežnarja, da me prikliče v sili; tudi je še en kaplan bolj pohleven kot jaz, ki tudi bolj živi svojemu poklicu kot jaz, zatorej halo, le v življenje. — Prišla mu je modra misel v glavo. Vapravim mlekarno, prinašali bodo v njo ljudje mleko, jaz ga bom prelival, videl som pri tej priliki kak lep obrazek, kajti ona pod «kukerlom> je že v letih, bolna, se stara, skratka, ni posebno simpatična. In Kina . . . Juhejl to bo življenje in zapel je tisto s liti-pavim glasom: Ko bi b'la kamer« cerkv'ea, kikelca altar; Cerkljanske novice. — Več časa že niste, g. urednik, ii Cerkljan kaj zvedeli. Vendar ne mislite, Ha ni bilo novic, Ravno nasprotno, posebno v gospodarskem oziru je bil boj, samo bolj lih, bolj skriven toliko časa, dokler ni «Slovenec> pričel napadali. Ćrnosuknjarji z Icmenatarsko učenostjo (oho'.) so hoteli kmete prav na lep način ukaniti in goljufati. A ni jim ratalo. Sicer svojo srečo še poskušajo in jo še bodo Pa naj jo le! — Da povemo prav na kratko. Kaplan Janez Evangelist Beštja si je mislil: Dolga so leta na Dunaju, Če mora človek študirati brez denarja in ubijati du najskim paglavcem pamet v glavo, da si za služi bori kruhek. Pa tudi ta leta sem prestal in zopet sem prišel kot mlad doktor domov, Bil je vstajenja dani Na koru sem po slušal veselo , toda moje Micike nisem videl več. Povedali so mi, da je vzela priletnega vdovca, ki je imel kajžo, pa dve njivi. Rad je pil, zvečer pa pretepal svojo Ženo, mojo nekdanjo Miciko. Spomnil sem se lepih dni, katere sem preživel žnjo. In ludi danes mi je tako mehko pri srcu >n moja grešna duša si želi v domačo cerzvico nazaj. _ Valek Francozje v Kranju. (Pradavni prof. g, Jo*. Bučar v kranjski (JUdnicI Konec. Že IG. avg. 1813 so Avstrijci alarmirali ilirske meje od vseh strani. Od Zagreba so prodrli do Karlovca, od Celovca do Be< Ijaka; manjše četo so vznemirjale že Do lenjsko in tudi na (jorenjskem so se pri ---Zmanjkalo je glasu, ker spomnil se je, kako je žvižgala očetova leskovka po Janezkovih hlačah doma na Umniku, ker ga ni veselilo iti v lemenat študirat. — — No, pa zopet je svoboden. Mi-ostni ima dopadajenje nad njim, ker dobro je pri njem klasificiran, kajti ujel je že marsikatero klofuto, popil tudi že precej gnojnic-1 po dolenjskih lužah itd. Tudi na Gorenjskem imam dobrega predstojnika, oviti se mi da kakor vrbova šibica okrog roke, napravim iz njega, kar hočem. Kako ime nitno sem ga večkrat hntnijo Se dandanes francosko topovo krogljo, ki je tudi tedaj priletela od Gašteja. Domači hlapec jo je pred pristavo na «gmajni* pobral in domov prinesel. Krogla je bila baje še gorka in se je hhpec celo opekel na roki. 150 Francozov, ki so *e bili v mestu zakasnili, so avstrijski ulanci vjeli. Se tisti dan je te vjete Francoze peljalo kakih 500 avstrijskih vojakov v Tržič. General Bclotti se je iz strahu, da bi ga Avstrijci ne odrezali od glavne francoske armade, pomaknil po cesti proti Medvodam. Z zavzetjem Kranja je h\ ubil podkralj Evgen zvezo s svojim desnim krilom; zato je zapovedal generalu Belottiju, naj Kranj zopet vzame, kar se mu je dne 2. sept. že posrečilo. Nekoliko več sreče so imeli Francozje na Koroškem, kjer se jim je posrečilo Avstrijce pregnati iz Bistrice in jih s tem čase farji kuhani in pečeni in če kaj obveljajo prejšnje besede, imajo tu svojo vrednost Će bi mogle govoriti stene raznih prostorov v tej biti in povedali vsedogodljaje raznih kaplanov, njih ljubezenskem razmerju, dala bi se spisati najdaljša, četudi ne najčednejša povest. Svoj čas je napravil v tej hiši kaplan saltomortale, da so mu počile hlače. To je bil tisti, ki je pozneje v Vinharjih zgubil Boga in ko so ga lansko leto slekli fantje na Krasu, ko se je vračal od mladega, lepega dekleta. Poljanski kaplan sicer še ni lak junak, vendar nekaj ima pa že skupnega z ravno opisanim. Boga še ni zgubil; Sel pa je že brez Stole obhajat in so ga lovili po Vasi s Stolo. Žalostno, da človek toliko ne ve, v čem obstoji al! kaj je znak njegove moči. Pri duhovniku je to Stola in brez nje ni dosti ali nič več ko drugi človek. Da se mu pa Se kdaj lahko pripeti, da pride brez Boga k bolniku, ne bo to nič čudnega, če bo hodil iz gostilne na obhajilo in mislil samo, da bi se prej vrnil ter hitel nazaj na vse pretege. Po vsem soditi, se to prav lahko zgodi. Zadnjič jo je bil malce oprtal, ko je našega moža baral, kdaj jih bomo podavili. Ta mož se je bil udeležil shoda zaupnih mož. In zvedel je, da ne bomo nobenega prašali, kam da bomo Sli. In kaplan je to vtaknil v žep in menda ne praša več. Tratnike novice: Pri nas na Trati je Lužar vse. Predsednik je kmetijske podružnice, a kakor se člani pritožujejo, slab predsednik in po vsem soditi, niti redno ne odpošilja članarine. Pa to je malenkost, glavno je, da je mož katoliškega mnenja kakor so drugi možje, ki so versko tako navdahnjeni, da se sami med seboj tblčejp z vrčki in litri. Pa to je nekaj, kar verni možje že smejo narediti, ne da bi vlekli «ta suho* kakor če kdo bere «Narod> ali «Gorenjca>, Naš župnik zadnji čas silno rohni proti zgoraj imenovanima listoma. Kjer se bero ti listi, je hudičeva hiša in iz lake hiše naj vržejo vse svete podobe in obesijo hudiča na steno. Pa naj bo tako. Prosili bi ga, da bi nam povedal, kje prodajajo hudičeve podobe, on bo že vedel. Sicer je pa on ne malo, ampak precej hudiču podoben na prižnici, ko se napenja same jeze in strasti, da bi kmalu počil. Jeza, sovraštvo, napuh, vse to so hudičeve čednosti, katere ne spadajo v cerkev, smele bi ne, pa dandanes spada Se kaj druzega, ko so izpremenili hram božji v narodne agita-torične beznice. Od nas ni daleč v Staro Oblico. Gori je bilo dozdaj precej mirno.' Zadnji čas pa že malo vre. Tudi v »Domoljuba* piSejo. To je lepo, da se kaj zve. Ker je pa dopisnik gotovo v zadregi z do- prisiliti, da so svojo glavno moč preložili na levi breg Drave. S tem je imel Evgen zavarovano levo krilo. Treba je bilo pa zavarovati Se desno krilo, ki se je nahajalo že v veliki stiski. Generala Palombinija je poslal podkralj Evgen proti Postojni in general Belolti, ki je imel glavni stan v Kranju, je dobil 8. sept. povelje, naj svoje vojake, ki so se bili nastanili po Kranju,«. Šenčurju, Cerkljah in Komendi, zbere in naj izkusa v MengiSu se združiti z onim oddelkom, ki je prodiral iz Ljubljane po Dunajski cesti. Pri Bistriškem mostu, blizu Vira, je prišlo do spopada. Avstrijci so šteli 7000 mož, 2 bataljona graničarjev, 1 baterijo in 3 eskadrone huzarjev. Bitko, katero je general Belotti opazoval z bistrim očesom z daljnogledom iz cerkvenega stolpa v MengiSu, odločila sta jo dva bataljona Štajerskih brambovcev, ki sta prišla čez Tuhinjsko dolino Francozom za hrbet. Francozje so bili popolnoma poraženi. Generala Belottija, vse častnike njegovega Staba in Se 2000 mož bo Avstrijci vjeli. Ostanki razbitih francoskih Čet so bežali, kolikor so mogli, preko černuškega pisi, mu svetujemo, naj popiše zgodovino on-dotnega farovža preteklih in sedanjih dni. Lepa snov, hvaležno delo. Le en primer: Župnik podraži psa na kuharico, da ji raztrga uha. Drugič se baba s svojim naravnim imttjem. Veliko, veliko je dela. K sklepu želimo prijetne praznike, da bi jih obhajali v pravi ljubezni in veselju na Onegn, ki je učil pravo ljubezen, ponižnost in darežljivost Novice iz medvodske in sorske okolice. — PreSki župnik se nič ne gane, ko mil je gospod Janez Kavčič iz Medvod zopet v »Narodu« pokadil pod nos, kam je dejal cerkvene denarje, ki jih je zapustila neka sorodnica g. Kavčiča. Debelo kožo ima ta človek, to se mora reči, ker se ga prav nič ne prime. — V Preski bodo zidali neke vrste .Katoliški dom«. Pomarančar je kupil neko hiSo in sedaj bodo to hišo izpremenili v gledališče. Preski je to nekaj novega. Kdo bode plačal? Kdo bode imel koristi. Zakaj se denar za kaj potrebnejšoga ne obrne? Dr. ŠuSterSič v Ljubljani zabavlja na gledališče, tu pa katoliški možje zidajo gledališče na kmetih, Vsa dela so izročena arhitektu Trumlerju v Ljubljani. — Župnik Brence hujska povsod, Se celo v Soli, ne prizanese niti pri nerazsodnih otrocih. Pred nekaj tedni je govoril v Soli sledeče besede: Ja, veste, otroci, odkar je bilo v Sori hujskanje, ja v Sori, veste, ja v Sori in Medvodah vse propada, ja, ja. SorSki hujskači bi naj šli rajSe za peč, ja za peč, in učili se krščanski nauk, katerega nič ne znajo.» Tak pouk ima v Soli katoliški duhovnik. Ali je to krščanski nauk, ki bi ga naj učil? Daleč je že prišel ta Brence, da že v Soli ne more biti brez hujskanja. Šolska oblast naj bi poučila Brenceta, da politično hujskanje ne spada med Šolsko mladino. Brence naj rajše take čenčarije razklada svojim žganjarskim backom — Iz Brencetovih besed lahko posnamemo, da mu smrdi Sora in Medvode. Brence že ve zakaj, — Medvodski branjevec Sojovic od klerikalne neumnosti kar brenči, Temu branjevcu-vandrovčku svetujemo, naj pre neha malo brenčati, če ga pa že tako ve seli, naj se pomeša med trote, tam se bode gotovo boljše počutil, kakor med liberalci v Medvodah, — «Smrdoljub» ima sedaj v vsaki številki same laži, ki jih Brajc piše v pouk in zabavo svojim par naročnikom. Kdor primerja novice v .Gorenjcu* in «Smrdoljubu», precej ve, da je v «Smrdoljubu» vse zlagano. )okazov imamo celo vrsto. Koliko je že v zadnjih številkah. »Smrdoljub* lagal o učitelju Grmeku, o Starmanovem Janezu, o gasilnem druStvn i. t. d., to se ne da kar ob eratkem povedati, Kdor se hoče prepričati, naj bere «Smrdoljub», samo pazi naj, da se mu ne obrne želodec. — Kaplan Brajc si misli: Med poštenimi ljudmi nimam nobene veljave, ker so me spoznali po mojih dejanjih, kakSen poštenjak sem. Zato moram pa druge obdolžiti raznih stvnri, da bodo druge tudi sovražili. Ali Brajc se moti. Saj lahko vidi, da ima ščurk v ješprenu, voda v Čevljih, in on v Sori — enako veljavo. Razen par ljudi, želi cela župnija, da hi so skidal Brajc kam drugam za župnika ali za tehanta, ma-gari celo v Stradeževo vas, kjer županuje modri oče Žlobudra. Od kedaj se imenuje vas, kjer je Žlobudra — Stradeževa vas, tega Brajec prav nič ne ve, zato misli, da e to ime sedaj izumljeno. O Brajče, Brajče, cje si Se ti uganjalo svojo hinavščino, ko se jc rodilo to ime. Duše v vicah ne čakajo težje odrešenja, kakor je Čakal Brajc tega, da je Sel v župnišče. Sedaj misli, da ima ta caj več veljave in časti. Posebno mu usta narazen grejo, ko ga njegovi kimovci ime nujejo: .gospod župnik*. Ogromna veČina ia ga imenuje Brajca in kaplana. In kaj je udi druzega. Dokler bode v Sori, ostane ca)ilan, župnik ne more biti, ker ni Ljub jančan ali Kranjec. — Radovedni smo, kaj se bode za piruhe zlagal «Smrdoljub». Naprej že vemo, da bodo gotovo smrdeli «Smrdoljubovi» |)iruhi. — Brajc seka les kar od kraja po gozdovih, ki so župnijski. S (om dela Škodo Župniji, ker bode morala potem plačevati drugemu župniku drva. Zakaj ne seka kaplan v kaplanovih delih? Sama škodoželjnost — Koliko neki plačuje Brajc občinskega davka, ko ga tako skrbi to, da sta v Sori dva razreda v soli? Ali ne ve ta nevedni človek, da sta v Sori zato dva razreda, ker je toliko otrok. Kaj so potem laže v «Smrdoljubu>, da so samo zaradi učiteljeve žene odprli II. razred. Brajc tudi ne ve, kdaj je sredi leta. Drugi razred se je dovolil že začetkom oktobra. Ali je to sredi Šolskega leta? Ta Brajc re3 prav nič ne ve, samo da laže, pa je vesel in zadovoljen. mostu v Ljubljano. Belottija so Avstrijci kot bojnega ujetnika peljali v Celje. Celo pot ni izpregovoril besedice, vsled nevolje in jeze, da so ga ujeli najbolj zaničevani avstrijski vojaki, to je deželna hramba. Podkralj Evgen, ki je imel od 7. do 11 septembra svoj glavni stan v Kranju, ji izdal proklamacijo, v kateri je naznanjal, da je 28. avgusta Napoleon sijajno premaga združeno armado Avstrijcev, Rusov in Prusov. Prejkone se nanaša to poročilo na srečen začetek boja Francozov pri Kulmu ki pa se je pozneje končal s popolnim po razom generala Vandamma. Mogoče ja pa tudi, da je hotel Evgen s tem poročilom samo javno mnenje na korist Francozov zboljSati. 11. sept. je preložil podkralj Evgen svoj glavni stan iz Kranja v Ljubljano Med tem je zasodel general Ililler in se po lastil cest, ki peljejo proti Jesenicam in branju. 16. sept je skušalo 5000 Francozov, ki so se pred Hitlerjem pomaknili v Kranj, od tu Avstrijcem zapreti nadaljno prodiranje. Prišlo je v kranjski okolici do manjših prask, nakar so se Se isti dan vrnili Fran- — Brajc u tudi ni vSeč gasilno društvo in kmetijska podružnica. Sram bodi Brajca, da tako koristnim društvom nasprotuje in izkuša škodovati. Mi prav nič ne zabavljamo proti .Čebelarskemu društvu«, ki so ga dne 1. aprila ustanovili v Rakovniku. (Čebelarsko IruStvo* je koristno, zato mu ne nasprotujemo, naj bode potom predsednik ali tajnik kdor hoče, da le res koristno dela, pa je prav in dobro. Kako pa večina — «Da, živi ljudje, ki so se rešili v katastrofi,* odgovori rudar. Inženir in delavci so poskočili proti rovu. Kmalu na to se je pojavil koš, iz katerega je izstopilo 13 delavcev, podobnih sencam, iz podzemeljskega sveta. Eden izmed njih, kopač Nemy, se je tako čudno smejal, da nas je kar zona ob Ko je ljudstvo izvedelo, kaj se je zgodilo, se je polotila množice silna razburjenost. Imena rešenih so šla od ust do ust in vsakdo jih je hotel videti. Pripovedovalo se je tudi, da je slišati še klicev na pomoč, toda te vesti ni mogoče kontrolirati. Rešeni rudarji so tako oslabeli, da se komaj vlečejo. Njih vodja Nemy je pripovedoval, da so prišli iz jame III v Mericourtu, kjer so bili več kakor 20 dni zaprti. Z največjo pažnjo so jih spravili na dan, Svetlobe niso mogli prenašati, bili so jako slabi, sicer pa so se še precej dobro počutili. Vsi so odgovarjali na vprašanja ter so pripovedovali, da so se hranili od jedil, ki so jih našli pri ponesrečenih tovariših in od ovsa iz konjskega hleva. Nemyja je pričakoval njegov oče Njemu je, ko ga je ves solzan objel, pripovedoval : .Eksplozija me je silno prestrašila in takoj sem zbežal, da najdem kakšno zave tisce. Naletel sem na gručo mrličev. Posre čilo se mi je, doseči konec rova. Bili so obupani, ko so izvedeli, da je tudi on, ki ao ga imeli za rešitelja, zasut. On pa jim je prigovarjal in jim je dajal poguma. Tako so ostali osem dni v tistem rovu. Nemy ni nikoli pozabil, naviti svojo uro in tako je vedno vedel, kako pozno je. Vsem pa je manjkalo jedil. Tedaj so se hranili z zemljo in s skorjo lesa, skratka z vsem, kar so našli. Zaman so izkuSali v temi sredi mrličev in ruševin najti izhod iz zagate, v kateri so bili zaprti. Nekega večera so dotavali v konjski hlev, kjer so našli ovsa, s katerim so se dva dni hranili. Jedli so potem meso konja, ki je že začel gniti in pili so vodo, ki so jo imeli ?e v steklenicah in katero so pomnožali z lastno vodo. Zadnje dni so se razdelili v tri skupine, da bi ložje našli kak izhod. Snoči so začutili tvež zrak. Tedaj so se privlekli do tistega prrštora, kjer so jih danes našli. , Zdravnik, ki jih je preiskal, je izjavil, da se boji, da izbruhne med njimi infekciozna mrzlica vsled hrane z lesom, surovim ovsem in pokvarjenim mesom. Vendar upa, da jih ohrani na življenju. Eden izmed rešenih je padel ob času eksplozije na svojo svetilko in si je poSko doval oko. Ker je ostala rana vseh dvajset dni brez nege, je izgubil oko. Vsi pripovedujejo, da so mnogo trpeli, ker jih je zeblo. Spali sploh niso, temveč neprenehoma so iskali kak izhod. Sobe v bolnišnici je bito treba popolnoma potemniti, ker ne prenašajo svetlobe. Dne 31. marca so spravili še nekoliko mrličev na dan, ki so - izgledali kakor mumije. Zdravnik, ki jih je preiskal, trdi, da so pred 20 urami še žheli. V njih bližini so našli konja še živega. Inženir Laur pravi, čeprav je slišati ne verjetno, da je najbrže še nekoliko živih, ali pa vsaj umirajočih ljudi v jamah. Dejal je ie: .Moje mnenje je bilo takoj po eksplo ziji, da je treba izčistiti rov III, ker je bila vsa verjetnost, da se najde tam še živih ljudi. Prodrl sicer nisem s svojim mnenjem, ali sedaj ni čas, da bi igral občuujivca. Ker pa človečnost zahteva, je, da se takoj se en krat preišče najbolj oddaljene kraje, kamor je najtežje prodrl dim in strupeni plin. M Izjava. Podpisana Helena Zupan, gostil nicarka na Črnivcu, preklicem vse to, kar sem govorila slabega o Ltancetu Ribnlkarju, posestniku na Dobrem polju, kot neresnično in obžalujem, da sem to storila. V Radovljici, 20. marca 1906. Helena župan. »Piščalka ta abstinente, pivce ln pijance." Ko je naše secesijonistično-dekadentsko-socijalno-demokraško dete zagledalo luč sveta, so ji mnogi znanci in sorodniki prorokovali tratko življenje, Toda dete je ostalo zdravo in postaja vedno bolj krepko in glasno. Sedaj je vže prestalo otroške slabosti in dokazalo, kakšne zmožnosti da ima. Odslej se bo razvijalo še veliko lepše, in postalo umno, pridna in lepo, da bo mati Slovenija od njega imela veselje in korist. Stopili smo v zvezo s poljskimi, češkimi, srbskimi, hrvaškimi, ruskimi, francoskimi, angleškimi, laškimi in vsemi najvažnejšimi nemškimi protialkoholnimi listi, društvi in pred s ta vi tel j i proti alkoholne ga gibanja. Tako, da bomo stali popolnoma na višini toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike, tičoče še naše tvarine. Da je tudi naša tiskarna zmožna in voljna storiti vse, da bo naš list tudi v zunanjem ozira stal vedno na najvišji mogoči stopinji, je vže dokazala. Vsem naročnikom, zlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo če bo .piščalka* Se prinašala v prilogi Lermontova, odgovarjamo, da bo priloga prihajala Se zanaprej in sicer v sledečem redu: Že lansko leto. 80 prišle M. J. Lermontova lirične pesni iz zrelostne dobe (vse brez izbire, da se lažje spozna duh in nazori največjega ruskega pesnika), dalje so prišle .Balade in romance* in dva zvezka Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe.« Prišli bodo trije zvezki »Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe*, potem zvezek pravljic (.Spominčica* in .Pravljica za otroke), dalje dva zvezka raznih verzov, posvečenih, poslanih, napisov, puščic itd. Potem bo prinašala .Piščalka* M. J. Lermontova izbrane epične pesni. Obširno in jako pohvalno oceno našega prevoda je napisal ruski vsenčiliški protesor Zabolotskij, ki je zastopal Ruse pri Prešernovi slavnosti, v listu .Filologičeskij Vjestnik.* Krasna povest Olge Kobilanjske »Zemlja* se bo nadaljevala celo leto. Vsi slovenski abstinentje, pivci in pijanci, naj se naroče na .Piščalko«. Stane za celo leto samo 4 K. Naročnina naj se pošilja v Celje, na Zvezno tiskarno, Šilerjeve ulice 3,, ali pa po položnici. Dobili bodo sebi obilo prijetnega in podučnega berila in storili dobro delo za slovenski narod. •Piščalka* ima edin namen — boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve. Oton JcyJI pri g1, dr. E.ftlobodnikn v Kranju Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnloe in obturatorjl se izvršujejo po najnovajiih 79-46 metodah. Plombe v alatu, poroelauu, amalgamu in cementu kakor tudi vse loboilrav-nlike operaolje izvršuje tu ipeoijallit, Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 9. t. m. Prignalo se je 129 glave goveje živine, 4 teleta, 2 prašiča, — koz, 1 ovco, — buS. 50 kg pšenice K 8*50, prosa K 6'—, rž, K 7'—, ovsa K 8-25, ajde K 6--, fižol, rib-ničan K 12'-, koks K 12-, krompir 1*80. Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu marcu 1906 je 215 strank vložilo 67.220 K 12 vin., 125 strank dvignilo 33.597 K 58 vin., 4 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 5.700 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,435.738 K 66 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,046.404 K 01 vin. Denarni promet 193.188 K 57 vin. Dobavni rtipil. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 25. aprila 1906 vrSila pri poveljaiStvu artilerijskega arzenala v Zofiji ponudbena razprava za dobavo svinca, cinkove-ploftcevine, klobučevine in 100 m1 desk iz jelovoga lesa. Natančnejši pogoji se dobe pri povelniStvu arzenala. Loterijska srećka dno 31. marca t L Gradec: 64 15 86 39 59 71 Spominjajte se Narodnega Doma v Tržiču! Lekarna pri ,Mariji Pomagaj' ® v LITIJI® priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravila: Protinski ali udov cvet ti fine v krilu, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. - Stoki. HO v., turat 8 K. Želodečne kapljice S°"'"S do jedi, nztvarjajo slit in krepe želodec. — Steklenica 40 vin., turat 4 K, 8 tucati le 10 kron, 5 luc.aiov 16 kron poštnine in zavojnlne prosto. Litijski prsni sok ^1 h podfosforno-kisllm apneniin Železom. — Steklenica 1 K, tucat 10 K, 2 hirala 19 K poltnine ln zavojnine prosto. Odvajalne kroglice gJgflS benom gospodinjstvu; osvedočite ho ge uri zaprtju človeikega teleta in težki prebavi. — V skatuljah po 40 vin., en zavoj a 6 ikatuljami 2 K. Kapljice zoper krč jjggi* in pomirjajo ielodec. ~ Steklenica 50 vin., tucat K 4-60. Tinktura zoper kurja učesa odtlrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 vin, lucal 7 K. Gp> kmatovaoltm priporočam pesobno dobro mano živinsko in prašičevo stopo, ki služi obenem kol zdravilo in je poleg tega ludi dobro znan redilni pri pomoček. Ako hočete imeti lepo, pitano in zdravo živino, poslužujte se edino priporočljivega mojega praška «Svilin». — 1 zavoj 60 vin., 6 zavojev K 2'4fl, 10 zavojev K 4*60 in zavnjnino prosto. — Trgovcem ko dovoljuje zdaten popust. Zdravila se razpošiljajo takoj vsak dan sveža po polti na vse kraje. Zahvalna In prlpoznalna pisma dohajajo vsak dan In so drage volje na razpolago. Pismena naročila i delale prosim naslovljatl 46-2 Utatna »r. pti. JCinHo Mili V litiji založnik c. kr. državnih uradnikov. = Kmetovalci! = za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, kujne, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki ju postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni prašek za prašiče. Nalholjši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dieletično redilno sredstvo. Dobil je na tisočo zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišjo medaljo na razstavah vLoiidunu, Parizu, Hiinu in na Dunaju. 148 !lf> 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po polti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoezv, Ljubljana. Razpečevale! dobo popust. Pod to znamko je Bpoinati prodajalne, v katerih M prodajajo lamo Binferjevi šivalni stroji Singer Oo., ako. dru*. ia šivalne stroje Kranj, glavni trg 192. 38-8 G. Tonnies 104-97 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost loge in vit •troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121-78 Ivan Jax-a v Ljubljani Duhajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoAljejo na zahtevanje zastonj. tfegdluv Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni j, K. SivDkt v Kmji Najcenejša in najhitrejša vožnja je s paniki ,Severnonem&kega Lloyda' iz Bremena v ]tew-york s cesarskimi hrzoparniki Kaisor Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiier "VVilhelm der Grosae. - Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznime gostilne «Pri starem Tišlerjn*. Odhod iz Ljubljano je vsak torek, četrtek in soboto. Vbii potovanja se tikajoča pojasnila ločno in brezplučno. Postrežba poštena, reelna in solidna. * Potnikom, namenjenim v zapadno države kakor: Golorabo, Mexiko, Galifurnga, Arizona, 0tah, Wyoming, Navada, Oregon in VVnshinglon nudi Dala društvo posebno ugodno in izvanredno cono čez G al d o it on. Odhod na toj progi iz Bremona enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostalo dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Bui'uos Aires, Colombo, Singapore, v Avslridijo Itd, itd. 186—24 Okrajna bolniška blagajna v Kranju. X št. 93. RAZGLAS. Ker je štiriletna doba odposlancev in zastopnikov okrajne bolniške blagajne v Kranja potekla, razpiše podpisano načel ništvo z ozirom na § 29 blagajničnih pravil in z ozirom na sklep načelništva z dne 31. marca 1906 novo volitve, katere se bodo vršile sledeče: Voliti je skupaj glede na število blagajničnih članov 46 odposlancev in 33 zastopnikov, kateri se razdele na posamezne občine: 1. Odposlanci: na Kranj 33, Stražišče 2, Mavčiče 1, Voglje 1, Smlednik 1, Šenčur 1, Cerklje 1, Predoslje % Preddvor 2, Naklo 1 in Sv. Jošt 1. 2. Zastopniki: Kranj 13, Stražišče 1, Mavčiče 1, Voglje 1. Smlednik 1, Šenčur 1, Cerklje 1, Predoslje t, Preddvor 1, Naklo 1, in Sv. Jošt 1. Voliti je pismeno, in sicer se dopošljejo glasovnice do 22. aprila 1906 do 10. ure dopoldne lahko s pošto ali pa se oddajo osebno dne 22. aprila 1906 ob 10. uri dopoldne v mestni hiši v Kranju v Pungratu volilni komisiji. Vsak volilec se mora izkazati z od načelništva doposlano mu izkaznico, ter se na glasovnice brez izkaznice kakor tudi na prepozno došle glasovnice ne bode oziralo. Izkaznice so se doposlale delodajalcem, ter se istim nalaga dolžnost oddati jih delojemalcem. -Volilni imenik je na ogled v pisarni okrajne bolniške blagajne v Kranju. 5*— Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter dolgi paleto......... > 4'— Moška obleka ali havelok...... • S'50 Suknena- obleka za dečke...... > 2'bO Višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapuco) za otroke v poljubnih velikostih . . * 2'50N Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila, kakor tudi elegantne bluze v vsako- jakih barvah......... » 1-50 Suknene hlače, najnovejše obleke za dečke in gospode, modni klobuki .... » 1*20 Moderni klobuki, pique-telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, vesljaškega telovnika in čepice... > l*— Kostumi za tri- do desetletne otroke . . » —90 Otroški klobuki, obleke za prah, telovniki s pasom za gospode, bluze .... » —-50 Čepice, kravate, Moire-pasi za dame, slamniki > —-20 Najnovejši klobuki c. kr. komorne in dvorne klobučarne P. & G. Habig na Dunaju » 4 — == Vsi predmeti so najokusneje zagotovljeni == Velika iiber finega angleškega in francoskega sukna za obleko po meri, ki se na Dunaja in r Borolinu po najmodernejšem kroja hitro izgotavlja. Velespoštovanjem O. Bernatovlo. B2C 1. priloga „Gortnlcu" It. 15 \% 1.1906. Kranjski deželni zbor. XIV. ieja 1 dne 4. aprila. Začetkom seje vlože poslanci narodno-napredne stranke več nujnih predlogov in zahtevajo, da se o njih takoj razpravlja. Z tozirom na določbe aeieinega zboru, oziroma postavnega reda za deželni zbor, izjavi deželni glavar, da je treba v prvi vrsti razpravljati o vladnem načrtu, ter da besedo tehantu Arkotu, načelniku ustavnega odseka. Narodno-napredni poslanci so takoj pričeli obstrukcijo z velikim ropotom, pomagala jim je pri tem tudi galerija. Prinesli so v dvorano razne inštrumente kakor boben, gramofon, lovski rog, piščalke, kravje zvonce i. t. d. Med velikim ropotanjem z različnimi orodji so se čuli krepki klici z galerije, kakor: Heil, 'Žlindra! Živio, Schvvegel I Dostojen pozdrav je dobil deželni predsednik, prišedši v dvorano. Temu so klicali: Abzug, Schvvarz! Marš ven t Visokemu dostojanstveniku našemu Škofu To netu so zadoneli klici: Abzug, škofi Ven škofom i. t. d., na uho. Razume so, da se škof v sled svoje boječnosti (ne bogaboječ nosti, op. stavčeva) ni čutil varnega niti pri vratih dvorane in se je hitro skril nazaj. Vihar ropota in nemira se le ni hotel poleči, tudi potem ne, ko si je na videz minil de želni glavar šel hladit razburjene svoje živce in predsedstvo prepustil svojemu namestniku baronu Lichtenbergu. Tudi klerikalni poslanci so bili mnenja, da se šum in ropot ne bosta tako hitro poleglu, zuto sla si hotela krajšali čus klerikalna poslanca Demšar in učitelj Jaklič s tarok-kartami. Brž, ko zapazi to po< slanec C. Pire, opozori glavarja, da la zbor niča ni kaka kincčku pivnica, kjer hi se lin) kvartalo, in če tegu glavar nu prepove, du bo začel kadili, To je g, Pire, dospevsi na svoj prostor, tudi storil. Šele po posredovanju višjega komandanta SušUršiča >.la nehala omenjena poslanca za kmetske občine »metati karte*. Obilo smeha je vzbudilo Udi sledeče dejstvo: Pusi. 1'irc vzame polo belega papirja in začne pisali z modrim svinčnikom Takoj se je zbralo obilo radovednežev, klerikalnih poslancev in Nemcev, ki so začudeno gledali in čakali, kaj bo iz tega. Ko pa Pire omenjeni list, na katerega je napisal: Volilna reforma, zmečka, vrže v možnar ter tolče po njom v znak usode lake volilne reforme, se vse smejo debelim očem radovednih poslancev ki bo hogvekaj pričakovali iz tega. Ob 1. uri ko se ropot le ni polegel — prekine glavar do 8, ure sejo. Pri popoldanski seji je najprej glavar opozoril galerije, naj bodo mirne. Nalo sc oglasi poslanec Hribar k be sedi v formalnem oziru. Ker mu je glavar m hotel dati, so začeli naši poslanci še večji ropot in bil je tak dirindaj z vsakovrstnimi inštrumenti, da je le čuda, če kdo ni ogluši Obstruiranje je trajalo nepretrgoma do ve Cera. Ko je uvidel baron Lichtenberg, da ne bo nastal mir, je zvečer ob pol 7. prekni sejo do 8. ure, da se morejo klubi pogajali med seboj. Uspeh kompromisnih pogajanj ni bil povoljen. Narodno-napredna stranka je sklenila, da se ne protivi novi kuriji, a de želni zbor pa naj se odgodi, da se morej vršiti posvetovanja med posameznimi zastop niki vseli strank pod vodstvom vlade in potem naj se skliče zopet deželni zbor. Obe na iprotni stranki: klerikalci in Nemci sta hoteli, da se posvetovanje kar takoj danes konča. Seveda so se pogajanja razbila in pri večerni seji je isti ropot nadaljeval. Glavar je cončno uvidel, da s svojo trmoglavostjo premaga silobrannc ohstrukcije in je ob uri zvočer zaključil sejo z dostavkom: Sodilo bo ljudstvo. Sodba navzočega ljudstva je deloma takoj pokazala z gromovitim navdušenjem in klici: Živeli, zmagovalci 1 Živeli, napredni poslanci! 'Živela, pravična vodna reforma! Pereat, Schvvarz! Abzug, Žlindra! Pred deželnim dvorcem se je zbralo veliko ljudstva, ki je vse razburjeno na vsak način hotelo pričakati glavnega krivca vseh krivic, tega slovenskega Eiljalta, dr. Sušteršiča. Vzlic pomirjevanju župana Hribarja, naj se množica razide, ista ni hotela narazen, a ko ; e uvidela, da se dr. Žlindra le nima poguma prikazati sc volilcem, se je razšla. radi pOdfalenja živil. Množica ropa in zažiga trgovine. Tudi državno zakladnico je naskočila. Gubernator in 20 Evropejcev je ubitih. Tedenski politični pregled. led cesarjem in prestolonaslednikom. Mi poročajo, da že nekoliko časa vlada med cesarjem in prestolonaslednikom neki anta gonizem, ki se je v zadnjem času še poostril. Vladar je že večkrat ostro grajal vedenje nadvojvoda; zlasti je grajal njegovo razmerje z grofom Sternbergom. Najnovejši dogo Iki v parlamentu niso ostali btez upliva na odno saje med nadvojvodo in grofom Sternbergom. Znano je tudi, da nadvojvoda ni preveč na klonjen buronu Gautschu, dočim ta uživa po mino zaupanje cesarjevo. Zlasli, kar bo tiče volilne reforme, postopa baron Gaulsch povsem sporazumno z vladarjem. Štajerski iloveniki državni poslanec Huflon vitel Berkl je umrl le dni na svoji graščini Blagovni pri št. Jurju ob juž. žel. Ogrika krila - rešena. Cesar je H t. m. zaprisegel novo ministrstvo Wekerle, Nalo je ministrski predsednik Wekerle imel na cesarja nagovor, v kalciem so jo v imenu kabineta zahvalil /a imenovanje in ludi za zaupanje, ki ga cesnr stuvlja v novo mlnlstr stvo. Cesar ju odobril predloge vlade glede novih volitev. V tem ministrstvu je tudi Košut. Nove volitve zu ogrski državni zbor se bodo vršile od 29. aprila do F), maja. Dr žavni zhor se sestane dne 19. maja. Ruski dogodki. Od vseh strani države prihajajo brzojavke, da se vrše volitve v dr za v no dumo popolnoma mirno. Po mestih zmaguje ustavno-demokratična stranka, po vaseh pa s1 ranka konservativcev. Vodja kon servativcev, grof Bobrinski, je dobil v Petro gradu od 2392 glasov le 174 glasov. S po ?ebnim carskim ukazom se je pooslril tiskovni zakon. Tako morajo tiskarne vsake perijo dične tiskovine izročiti cenzuri en izvoc preden Be tiskovina spravi v promet. Tisko vine, ki prinašajo slike in risbe, ki so zoper kazenske določbe, se lahko popolnoma zatro — Roparski napadi se množe, posebno na jugu drŽave. V noči 3, t. m. so roparji napadli samostan Varnickoj blizu Rostova. Od nesli so 77*174 rubljev in mnogo dragoce nosti. — Blizu Poltavo pa so napadli oboroženi roparji vlak ter streljali na sprevodnike Vendar bo pravočasno prihiteli orožniki ter pregnali roparje. Nemiri V Peniji. V Medžu v Perziji so ža več dni neprestano veliki izgredi za Novičar. Vesele praznike želi vsem svojim naročnikom in somišljenikom uredništvo in upravništvo „Gorenjca". Shod volilcev sklicuje tukajšnji «Me-čaneki volilni odbor* na pondeljek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v P. Mavrjevo re-stavrticijo. Podrobneje o tem v prihodnji številki. Desetletnica Gorenjskega Sokola* t iranju. Dne (i. maja obhaja .Gorenjski Sokol* i h sel letnico z javno telovadbo, ko-mersom in plesom. Narodna čitalnica v Kranja priredi plesno veselico v soboto, dne 21. aprila 1906 v svo-,ib prostorih. Začetek ločno ob poldevetih zvečer. Vspored: 1. A. Nedvcd: , mešan zbor. (>. Iv.pl. Zaje: .Večer na Savi*, moški zbor. 7. A. Foerster: • Našo gore*, mešan zbor. 8, Ples, Sode-uje tukajšnja meščanska godba. Vstopnina za člane (10 vin,, necUii 1 K, dijaki 20 vin. Obleka navadna. K obilni udeležbi vabi častite člane in po njih vpeljane goste iuj-uljudneje odbor. Umrl je dne 12. t. m."v Kranju gospod Valentin t 'in, nadučitelj v pok, Nazadnje je služboval v Predosljih. Lahka mu zemljicu I Smrtna kosa. Poroča se: Dne 31. marca lDUo je umrla na Jesenicah v visoki starosti gospa Marija Schrev, mati /.nune, čislane rodbine Schxey-jeve. Z umrlo smo izgubili kos starih Jesenic. Bila jo Žena plemenitih lastnosti, dobrodelnega srca in lahko rečemo: izmed najboljših najboljša. Za svojo osebo je živela skromno, le za rodbino in bogabo-ječe, pripravljena se žrtvovati za bližnjega. Izgubili smo dobrotnico ubogih, pomočnico bolnih, samaritanko v pravem pomenu besede. Ni se brigala niti /a svojo lastno osebno nuiavnost, kadar je bilo treba pomagati bolnika, kar se zlasti vidi iz nekega zahvalnega pisma bivšega poveljnika \ lovskega bataljona gosp. Julija baronu pl. Schmigulzo, poznejšega feldmaršallajtnanta, katero pismo se nahaja v rokah rokah rodbine Schrev-jove ki nam je bilo iz posebne prijaznosti na razpolago. V omejenem pismu se navoja med drugim, da je prišel 3. lovski bataljon po končani vojni meseca avgusta leta 1859 na Jesenice. Vsled velikega napora in nezdravih ra/.mer v Mantovi je izbruhnila med častniki in moštvom huda epidemija, da je obolela skoraj polovica bataljona na legarju. Radi prevelike oddaljenosti od Ljubljane jo moralo ostati bolno moštvo na Jesenicah. Vse se jo odlikovalo v postrežljivostl napram bolnikom. Dobesedno se potem glasi: K; Anica SUrm.ni, Trata 2 K; Janez Zakotnik, Trutu 0 K; Neilka Zakotnik, Trata 2 K; Mm Zakotnik, Trata 2 K; Ana Zakotnik, Trata 2 K; Janez Zukotnik, Trata 1 K; gospu M. Hajmiliar, Trata 4 K; Manja Žoillar, Upnica 40 vin; Marija Svoljš.ik, Lipnica t K; Janez Uman, Lipnica 1 K; Kram- ,enko, Lipnica 6 K; Toumz Hal ner, Godalen 2 K; Jan.z uniitj, Go.,o.iče 1 K; Juuez Hrlniii --ij, Godeče 40 vin; Minka Jenko, Uodcšto 1 K; Ivana Ku,all, u deico 1 K; Marica Križnar, GodcŠiV 1 K; Frane Kiinelj, 1 leteče 1 tv; Juuez August,n, lle-teče 1 K; h rune Frelesnik, lleteč« 2 K; Josip Avgu ■lin, Deleče J K; Jakob liani. H oteče 1 K; Biček »i muii, Deteče 60 vin; N. Nsghč, Koteče (JO vin; Malev;. Jenko, Godesče 1 K; gospica Marica Luštrek, Suru 1 K, gosjiica Marjana Luilrek, Sors.' 2 K; Južd' Svoh/uk, Dragu 1 K; Jera Cvajnar, Svelje 2 K; Franc Jurčič, Svelje » K; Mici Jurčič., S vetje 1 K; Marijana KninV Svelje 6 K; Simon Zelenec, .»vetje a K; Mariju Su šTersič, Svetje 2 K; Ivan Tink, Svetjo 4 K; Frančišku Kalan, Svetje 20 vin; Francka Tink, Svelje 40 vjhj Cecilija Dreter, Svetje i K; Heleuu Vrtačnik, Svetit-3o vini Jo2tf Jeroj, Svetje 1 K; g. Jožef Zamik, Ki lina pri Dobu 10 K; Ivan l'larniun, Hosta 1 K. odstrani kašelj, hripuvost, norvoznosl, nuduho, bolečini' v vratu, prsili in členili, lunine t. slabost, vurHa, tez koče v dihanju, vročinske pojave. Influenco zaslitenjc i. t, d., 12 malih ali G velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin. Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stublol, Klzin trg il 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče raburlmr t krogljice r. znamko *ElsuaPiUeD», (i škatlic franku 4 krone, 12 škatlic franko 7 K f>0 vin. 1'ravega balzami ne dubte I, ampak 2 ducatu franko v.a 6 K; izvrsten je pri tež kočah v ieludru. Zagorski prsni in sirup ta kapelj 2 stoklenici 6 K, 1'ruvo norveško ribje olje 2 steklenici 48c franko 6 K, 10-1 bode pričel Izhajati s 1 I. majnikom 1.1. Ne zabite.se mnogobrojno nanj naročiti, ker le v tem slučaju bo mogel izpolniti vse, kar obeta. Tudi za inserate pogosto rabite Kperotninarja*, ker bodo v tem velevaznem listu gotovo jako uspešni, Celotna naročnina mala 2 K 40 vin., katero vedno sprejema ANTON LERRMAN, Tižič, (Gorenjsko). 91,5 Zahvala. " Podpisano županstvo je prejelo danes od gosp. veleindustrijalca Vinka Majdiča za mestne uboge 500 K, darovanih povodom smrti njegovih ljubljenih otrok Anice, Nadine in Petra. Županstvo se tem' potom kar naj-topleje zahvaljuje gospodu darovatelju za velikodušni dar. Županstvo v Kranja dne 13. aprila 1900. pripor čn pO gltl. 4a50 jtidl :>;">(>. t'60, 8*0, |6p. 1050, is}'60, 14*60, l'0J60 In •, ramiovrstue ročne košarice in kovčke (Kot i) v različnih velikostih in oenab, Andropogon najboljše sredstvo za rast las; stekl. 3 krone. Najboljše strune 68-2 za citre, gosli in kitaro, kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago na drobno in debelo pripoča M, Rant, Krauj, Savsko predmestje. 02 D.C 74 3219 78996 North British Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaSa 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, j« najvišje kon:eti-joniran«. je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povzročena po ognju ln streli I na poslopjih, premakljirem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahki travn i-liki In poijski pridelki, dalje celo iivina, ki je morda na pali od strele zadeta. Zavaro-1 valščina je taka, da z oilrom na nizko ceno ne laoitaja za nobeno Se tako solidno zavarovalnico. Nnstnln Skoda se hitro pregleda in takoj izplača. S Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, * pred vsem pa I generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št 6. 218-17 Ljubljana, Dunajska cesta 18 zvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarska zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcei* v Parizu dne 28. februarja 1904. isft-8tt Kaj cenej ia in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje ivioarikih ar na vse kraje ivetal Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slo večin, znamk Šafhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrntne, kakor nakras-ki, verižice, nhanl, prstani, obiski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je mote blago zares fino ln ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glav- •St. m. Nikelnasla ar kor- nlll BOSt. * remontoar-Roskopr, trpeino R|vn0 |e na|aO¥6]Ši VOllkl Cenik, •kolesjs, glu, 2ia, enaka iz ... x%» * i j ». . ■pravega srebra gtd. 8 96, kateri so posije zastonj ln poštnino ista z dvojnatim trtim sro- DTOStO. ■brnim močnim pokrovom n ..... ... gi.6 60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti, št. 606. Prava srebrna eilin der-remontoar, trpeino kolesje in močni pokrovi, gtd 4'86, ista .z dobrim aaker kolesjemfid. 5% in naprej 114-40 Izvrstna prilika potovanja v Ameriko je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo Številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta: imOPlh ^90 ecv'Jev dolg, 74 Širok P™: lillKrila 53 glob., nosi22.250ton r drugi: E\di56rm Auyu5ia uuuna nosi w 25.000 ton, ter vsaki Se enkrat večj kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Voinja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie $r. Seuitio, tjubljana, KeloMtrsKc nii« st. 28. Tapitiill it preprofar Drag. P JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove talio* alt. Stivbeto-BiReUo n koutinkcllsko kitsCaviiCirstvt. Žično omreije na stroj, ograje na mirev dvoru, obmejno omreije, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike iti. Specijaliteta: ios-92 valjični zastori (Rollbalken). Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnika, banje it kopali, kakor tudi kipe, vaze ti drage glinaste ii-delke v vseh barvah, trpežne in cm priporoča m-io Avgust Drelse prva in največja tovarna peći in glinastih izdelkov v Ljubljani. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških mrt-lom, salonskih, turistov-skih in kolesarskih obisk in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega is brnskega sukna. Naročila se izvršujejo) po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobra in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek; Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 1479 — »^MMUkaWM^JKJMjM #. M __ #. 4% Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice št. 9 Velika zaloga izgotov-ljenih oblek it gospode, dečke in otroke. Konfekcija za d|ame, ________ Solidne blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine 81—b prosto. . _ _w___k. j% £L M. M 'JL M M JL JL (iniM vam m kupuje v večji množini (vreče po 20—_6 kg), A. Šmira, DnnaJ 17/1 81-8 Elterleinplatz 7. Prvo In največje S__St vozna kolesa, šivalne stroje in zraven spadajoče stvar* Mlttler A Oo., Dunaj XlII/5 Hlttelbergstrasae 27 priporoča svoja dobro znana in priljubljena oklepa* kolasa. — Bogato ilustriran cenik z 128 str. za 1.1906 se poAlje zastonj in poAtnine prosto. iMejo se zastopniki in prekupovalci v vseh delih driave. 47—S Jtteslna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge ===__===_=_== po 4 odstotke _==________=_= brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1-8-Stanj o vlog K 3,970.74087. Stanje hipoteonlh posojil K 2,257.248 62. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opcije, „Koroni model" b—m* Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnik državah. Lastniki patentev: F. P. Vidlc & Komp. in Josip Harzola. — Ka|lične|še, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. — Dalje priporočano peči in štedilnike najfinejšega lastnega Izdelka, kakor vse drnge v stavbeno stroko spadajoče Izdelke. — Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša K-28 postrežba. — Sprejmo se zastopniki. fjobljatu (Kolizcj) R. 1^AIVO na Marije Terezije cesti Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, allke v mh velikostih. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli. Modreci It žična-tega omrežja, afrl-fantke trase ali Ume, prve vrtte vedno v zalogi. 184-41 ■ Specijalitete v ne- Za spalne sobo od vestinih balah. Ve- Oprave za Jedilne 180 gld. naprej. liki prostori, pri- sobe, salone, pred- Divan z okraski. tlično In v 1, nad- sobe, oele garniture. stropju. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenl. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za sobo: postelja, nočna omarica, o* mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. hdaja konsoreij « Uoraojc*>. Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in Usek Iv. Pr. LanapreU v Kranju. 74