Stev. 1. Letnik LXX. [Sol. leto 1929/30] _<_■_ Učiteljski Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku iti dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Delovanje UJU — poverjeništvo Ljubljana od 1. julija 1928. do 30. junija 1929. (Poročilo strokovnega tajnika tov. Jos. Kobala za pokrajinsko skupščino v Ljubljani dne 20. in 21. julija 1929.) Delovanja poverjI ništva. Vodstvo poverjeništva so tvorili: pover» jenik, tajnik, blagajnik in urednik »Učit. To» variša«. Shajali so se večinoma dnevno ter se pogovorili o tekočih zadevah v organiza» ciji. Večkrat so klicali k razgovorom tudi na» čelnike odsekov pri poverjeništvu ter so se z njimi posvetovali o aktualnih zadevah. Vodstvo je bilo v vednem stiku z okraj» nimi učiteljskimi društvi. Po potrebi je po» šiljalo k društvenim zborovanjem svoje funk» cionarje, ki so .poročali o položaju in raznih aktualnih vprašanjih. Oseben stik z društvi in zlasti z društvenimi zborovanji bi moral biti prav pogost ker bi se tako ustno rešilo marsikatero pereče vprašanje in odstranili nesporazumi in dvomi, ki so se tu in tam pojavili. Funkcionarji vodstva poverjeništva so sc večkrat zglasili posamezno ali v deputaciji pri šolskih in drugih oblastih ter so jim tol» mačili želje dn potrebe organizacije. Posre» dovali so v raznih načelnih in važnih stanov» skih vprašanjih Izvršili so tudi mnogo'inter» vencij osebnega značaja, ako so bili napro» šeni s strani članstva. Članstvu je dajalo poverjeništvo nasvete v pravnih stanovskih in šolskih vprašanjih. Opravilni zapisnik šteje 1275 številk. Med temi pa niso všteti mnogi dopisi tajnika, bla» gajnika in urednika, ki so še posebej odgo» varjali na razna vprašanja. Delo v organizaciji je naraslo in so ga funkcionarji le težko zmagovali. Ožji sosvet je imel 5 sej. Prva seja se je vršila po sklepu pokrajinske skupščine dne 22. septembra 1928 v Murski Soboti, da na licu mesta pro» uči tamošnje šolske in stanovske zadeve. Važni sklepi so se predložili vsem pristojnim in merodajnim činiteljem. V ostalih sejah je sklepal ožji sosvet o organizačnih in stanov» skih ¡zadevah, o predlogih okrajnih učitelj» skih društev, o gospodarski poslovalnici, o novih pravilih, a načrtu šolskega zakona, o materijalnem in pravnem položaju članstva in drugih prilikah v organizaciji. V 3. seji dne 31. januarja 1929. je razmotrival ožji so» svet o novem položaju v državi po 6. janu» arju in izdal na članstvo poseben proglas, ki ga je priobčil »Učit. Tovariš« dne 31 januarja 1929. Tega dne se je zglasil ožji sosvet korpo» rativno pri velikem županu ljubljanske obla» sti mu tolmačil položaj v organizaciji in iz» ročil proglas. Ožji sosvet je sklepal tudi o sklicanju širjega sosveta in o zadevah, ki naj pridejo na dnevni red. Širji sosvet je imel med letom 2 seji. Obe sta se vršili na Zidenam mostu kot nekakem središču obeh oblasti. Prva seja je bila dne 8. decembra 1928. Zbor je zavzel načelno stališče napram načrtu šolskega zakona. Iznesel je naše programatične zahteve glede učiteljske šol» ske izobrazbe in zavzel stališče do višje pe» dagoške šole v Zagrebu in Beogradu, izrekel se je za sodelovanje s srednješolskim učitelj» stvom in za zbližanje učiteljstva vseh kate» gorij. Druga seja dne 26. maja t. 1. je raz» pravljala o reorganizaciji Učit. Samopomoči, o načrtu zakona o narodnih šolah in pa o novih organizačnih pravilih. Na ta dan se je vršil tudi ustanovni občni zbor Učiteljske gospodarske poslovalnice, kateri se je določil sedež v Mariboru. Delovanje okrajnih učiteljskih društev je usmerila pokrajinska skupščina v Kranju leta 1927., dopolnila pa lanska skupščina v Celju. Določila je, da zboruj vsako okrajno učiteljsko društvo petkrat na lete. Poleg tega imej vsak krožek po 5 sestankov na leto! Tega sklepa so se držala večinoma vsa dru» štva. Izjemo tvorijo društva, ki imajo obse» žen teritorij, težaven teren in slabe komuni» kacije. Nekatera društva so zborovala nad petkrat. Vsa društva so priredila 147 društvenih zborovanj, na katerih je bilo 160 znanstvenih in pedagoških predavanj. Predavatelji so raz» pravljali največ o delovni šoli, znak, da stre» mi slovensko učiteljstvo za napredkom v šolstvu in hoče korakati sporedno z napred» nim šolstvom naših sosedov. Naj omenim ob tej priliki dve pedagoški ekskurziji na Dunaj, katerih tno je priredila Pedagoška centrala v Mariboru drugo pa Izvršni odbor UJU v Beogradu. S tem je dobilo priliko 40 sloven» skih učiteljev in učiteljic, da se poučijo na Dunaju o modernem šolstvu in njegovih na» pravah ter o svojih vtisih poročajo članstvu na društvenih zborovanjih. Društva so razpravljala poleg stanovskih in materijalnih zadev tudi o načrtu zakona o narodnih šolah, o novih pravilih v organi» zaciji, o gospodarski poslovalnici in re organi» zaciji Učit. Samopomoči. Delovanje večine društev je bilo prav ži» vahno. Svoja poročila so pošiljala z malimi izjemami redno in točno. Izjemo je delalo le eno društvo, ki je poslalo eno samo poročilo o društvenem ¡zborovanju, čeprav je bilo več» krat opozorjeno, naj vrši točno svojo sta» novsko dolžnost. Društvenih zborovanj članstvo ni pose» čalo v takem številu, kakor bi bilo to želeti. Vzrok je premajhna zavednost članstva, apa» tija do -vsega v organizaciji, tuintam materi» jalno vprašanje poedinca večkrat tudi oseb» nosti. Opaža se, da nekateri odbori premalo skrbno pripravijo snov za zborovanja. Manj» ša društva izkazujejo višji procent udeležbe, dočim je padel obisk pri večjih društvih celo pod 50% in to ob ugodnem vremenu. Takih društev je bilo 6. Izjemo delajo tu nekatera večja društva kakor celjsko, ljubljanska oko» lica in ptujsko društvo. Povprečno se jt udeleževalo društvenih zborovanj po poslanih podatkih 62%, kar je vsekakor premalo. Udeležba je torej padla v primeri ¡z lansko za 5%. Najvišji obisk za» znamuje. šoštanjsko učiteljsko društvo z 80%, najnižji pa krško s 43%. Sledeč sklepu pokrajinske skupščine se je okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico, ki je štelo 217 članov, delilo v sresko društvo UJU — Ljubljana okolica — vzhodni in zahodni del. Prvo šteje 101, drugo pa 116 članov. Delitev- je sklenilo tudi novomeško učiteljsko društvo, ki se pa izvede šele v septembru. Iz UJU — poverjeništvo Ljubljana je prostovoljno izstopilo marenberško učitelj» sko društvo s 39 člani. Vzrok izstopa je ne» poravnana članarina. Dočim pravi društvo, da je vse prispevke centrali poravnalo, ugo» tavlja glavni blagajnik na temelju vposlanih mesečnih prijav in nakazanega denarja, da društvo ni storilo svoje dolžnosti napram glavni blagajni. Predsednika in blagajnika je poverjeništvo povabilo na sejo širjega so» sveta na Zidani most 26. maja t. 1., da bi st ustno izravnale diference. Seje se pa ni ude» ležil noben zastopnik društva, pač pa je po» verjeništvo prejelo od društva obvestilo, da vztraja pri svoji trditvi in svojem sklepu. Poverjeništvo je štelo v tekočem po-Slov» nem letu 32 okrajnih učiteljskih društev; od teh je bilo v ljubljanski oblasti 14 v marl» borski pa 18 društev. So to nastopna društva: Zapored, štev. JI Okrajno učiteljsko društvo redni z učitelji poročene učit. Član ■o . £ ü s ca 'o> ■SI upokoj. po činov. zak. skupaj 1. Brežice-Sevnica..... 83 7 90 2. 131 15 4 7 157 3. Črnomelj........ 82 4 ■ — — 86 4. Gornji grad ...... 30 6 — 3 38 5. 97 5 — 4 106 6. Kočevje........ 79 6 — 3 88 7. Konjice ........ 53 7 1 — 61 8. 33 1 — 1 35 9. 112 8 1 5 126 10. 121 13 1 1 136 11. 105 9 — 2 116 12. Dolnja Lendava..... 64 S — — 69 13. 85 5 — — 90 14. Ljubljana........ 193 6 1 — 200 15. Ljubljana okolica-vzh. del . 94 3 1 3 101 16. Ljubljana okolica-zah, del . 111 5 — 2 118 17. Ljutomer........ 80 8 — 88 18. Logatec........ 74 6 t.. 1 81 19. Maribor in bližnja okolica . 117 7 — — 124 20. Maribor desni in levi breg . 116 10 3 129 21. Mežiška dolina..... 47 « — 1 54 22. Murska Sobota..... 87 2 — — 89 23. Novo mesto...... 98 7 2 — 107 24. 47 11 — 6 64 25. Ptuj......... 129 15 — — 144 26. Radovljica....... 56 1 — s-r 57 27. Slovenska Bistrica .... 50 7 1 1 59 28. Slovenjgradec...... 37 3 1 — 41 29. Sv. Lenart ....... 45 3 2 1 51 30. Šmarje-Rogatec..... 76 7 — 3 86 31. Šoštanj ........ 50 2 — — 52 32. 31 2 — 1 34 Skupaj . . . 2613 201 15 48 2877 NAŠ TISK - JUBILEJI NAŠIH LISTOV. Med stanovski tisk, ki ga vzdržuje di» rektno naša organizacija spadata »Učitelj« ski Tovariš«, kot stanovsko politični teci» nik in »Popotni k« kot pedagoško znan» stveni mesečnik. Oba lista se krijeta iz čla» narine. Poleg tega izdaje poverjeništvo tudi mesečnik za mladino — »Zvonček« in za mladino letne publikacije — »M 1 a d i n » ske Matice«. Te ustanove pa krijejo na» ročnina in članski prispevki naročnikov »Zvončka« in članovi Mladinske Matice. V letošnjem letu sta imela »Zvonček« svoj 301efni, »Popotnik« pa svoj 501etni juhi» lej. Poedini člani so pri društvih izrekali kri» tiko glede obeh listov ter so stavili svoja zahteve. Težko je bilo urejevati oba lista, ker kljub temu, da sta bila v zadnjih letih oba lista aktivna, ni skupščina odobrila po» trebnih kreditov, da bi se lista lahko razmah» nila. Posledica tega. skoro nevzdržnega stanja je bila, da sta urednik »Popotnika« že med ■ tom, urednik »Zvončka« pa ob sklepu 30. lesnika, odstopila in odložila uredništvo. Urednik »Zvončka«, tov. Engelbert Gangl je bil istočasno »Zvončkov« ustano» vitelj in njegov 301etni urednik. V tej dobi si je pridobil nevenljivih zaslug, tako na po» lju mladinskega slovstva, še več pa na polju stanovskega dela. V zadnji številki letos» njega! letnika se poslavlja od »Zvončka« in kroga njegovih prijateljev in neprijateljev. Na zadnji seji je sklenil širji sosvet, naj z ozirom na Ganglov odstop pripravi predloge za nadaljno urejevanje »Zvončka« za delega» cijo odsek Mladinske Matice ter naj na pod» lagi tega predloga sklepa delegacija, letošnje pokrajinske skupščine o urejevanju in na» daljni usodi »Zvončka«. — Nič manj uglei» den in zasluženi na polju pedagoške književ» nosti in na polju stanovskega dela* je odsto» pivši urednik »Popotnika« tovariš Pavle Flere. Zgodovini smo radi objektivnosti dolžni zabeležiti, da je mnogo krivde, da se oba lista nista bolj razmahnila tudi pri so» trudnikih iz stanovskih vrst ki imajo zmož» nosti, a so se nekako izogibali dela pri enem in drugem listu. Prepričani smo lahko, da b$ez materij alnega fundiranj-ai in brez sotrud» ništva s strani sposobnih tovarišev tudi bo» doči uredniki ne bodo mogli delati čudežev. Zato se mi zdi, da je bila kritika, ki je bila iznešenai o -obeh listih često preekstremna in ne povsem objektivna napram težkočam, s katerimi se imajo boriti vsi naši listi. Uredništvo »Popotnika« je po odstopu tov. Flereta prevzel redakcijski odbor, v ka» terem so tov. Vrane, Osterc in dr. 2 g e> č. »Popotnik« se je naslonil več'ali manj na Pedagoško centralo v Mariboru. Širji so» svet je tudi uvidel, da brez materijalne pod» lase- ni mogoče dvigniti lista, zato je ugodil zahtevi redakcijskega odbora, da se dovoli borgis tisk, da se zviša uredniški in sotrud» niški honorar ker sicer poda redakcijski od» bor ostavko. S tem se je pa prekoračil močno proračun »Popotnika«. »Učiteljski Tovariš« obhaja le» tos tudi svoj- jubilej, in sicer stopa v 70. let» nik. Ta jubilej je tem pomembnejši, ker je »Učiteljski Tovariš« najstarejši izmed obsto» ječih slovenskih listov, torej starosta slo» venskega časopisja. Dasi je bila proslava ju» bilejev tako s strani »Popotnika«, še bolj pa s strani »Zvončka« jako skromna skoraj bi morali reči za naš stan preskromna, tudi »Učiteljski Tovariš« nei bo mogel preiti pr-e» ko svojega jubileja. Zal mu ne bo mogoče obhajati svojega jubileja v onem obsegu, kakor ob 601etnici, vendar ga bo vsaj v skrom» nem obsegu moral obhajati ob pričetku šol« skega leta 1930 ali pa z zadnjo števillio 70. letnika, kakor je to storil »Popotnik«, ker zahteva to samozavest slovenskega učitelj* stva, ki mora manifestirati javno za svojega najodločnejšega in najstarejšega borca za učiteljska prava in ugled učiteljskega stanu. Za marsikaj, kar ima danes učiteljstvo se ima zahvaliti »Učiteljskemu Tovarišu«. Urejevanje »Učiteljskega Tovariša« je danes težje kakor je bilo kdajkoli in kako: je to pri drugih listih, ker je treba vsestran» ske verziranosti. List je d-anes priznan tudi v širokih vodilnih krogih srbskega in hrvat» skega učiteljstva, ki so imeli vedno laskava priznanja zanj. — Ni še daleč za nami doba, ko sta morala urednik in poverjenik odgo» varjati zaradi listki v stanovski borbi disci» plinsko in celo pred državnim pravdništvom, dasi se je list boril le proti partizanstvu in za načela, ki so danes javno priznana in pro» gramatična za sedanje javno stremljenje. Pravica je zmagala in s tem so bili poraženi vsi oni, ki so hoteli borbo za pošteno stvar partizansko izrabiti. Zmagala je pa tudi trez» nost in prevdarnost pri vsakem vprašanju in pri vsakem koraku, ki jo je danes še bolj tresba nego prej, ker so predpisi o tisku zelo poostreni. Večina članstva je to tudi upošte» vala in še dants upošteva, da je list vezan na zakonite predpise, ki jih ne sme preko» račiti in. na katere more paziti pri vsakem najmanjšem dopisu. Nekateri tudi s tem niso zadovoljni in kritizirajo zdaj to zdaj ono. O nobeni stvari se ni posvetovalo vodstvo po» verjeništva toliko, kakor zaradi lista in je pretehtalo vsako zadevo, ki bi ne bila v korist učiteljstvu. Vsi koraki so bili storjeni spo» razumno. Poverjeništvo se je zavedalo, da nosi glede lista tudi odgovornost, ki ni lahka ne na eno in nei na drugo stran. Odklanjati pa je moralo vsak eksperiment, ki bi lahko dovedel do ukinitve lista in bi imel lahko tudi posledice za organizacijo, ker se je za» vedalo, da bi članstvo klicalo poverjeništvo na odgovornost, če bi z neprevdarnostjo kompromitiralo list in organizacijo. Kaj je list in kaj organizacija, bi se marsikdo še-iei zavedjl tedaj, če bi enega in drugega ne imel. Vsi načelni sporni dopisi, ki jih uredništvo ni moglo priobčiti, so bili predloženi pover» jenštvu, ki jih je predložilo ožjemu sosvetu in širjemu sosvetu, da sta sklepala o upravi» če nosti odklonitve. Kritje «Učiteljskega Tovariša« je težje narave, ker se morajo ž njim kriti tudi po» trebe organizacije, ki se množe od dne do dne. Da ni treba zvišati članarine in ne obre» meniti članstva, jei bilo treba dvigniti oglase. »Učiteljskega Tovariša« v letošnjem prora» čunu od 38.000 Din na 76 000 Din. Iz tega razloga se bodo morale- odsle j tudi zaračunati vse objave, ki služijo več v osebne namene posameznikov, kakor v informativne in sploš» ne- svrhe članstva. O 'Mladinski Matici je poročilo posebe. PRAVILA UJU. Glede pravil UJU se vodi že dolga borba. Vsa tri leta je poverjeništvo nastopalo proti preveliki centralizaciji pravil, ki bi smedla za ukinitvijo poverje ništev in bi ovirala raz» mah organiziranega učiteljstva v poedinih po» verjeništvih. Zaradi tega tudi ni došlo do novih centralnih pravil ker si je bilo ponaj» več nasprotno naziranje izvršnega odbora in zastopnikov poedinih poverjeništev. To je dovedio tudi do znanega sklepa na skupščini v Celju, da naj se- uredi naša orga» nizacija na federativni podlagi, vsa samo» stojna poverjeništva pa naj tvorijo in bodo včlanjena v Uniji Jugoslovenskega Učitelj» Stva. Poverjeništvo je moralo izvesti ta sklep, ki so ga napravili delegati na skupščini v Celju. Razposlalo je tudi načrt pravil in po» slovnika na sreska društva, da naj se izjavijo o tem tudi ostali člani društevv Poverjeništvo je tudi hkrati opozorilo, da ni sedaj niti pravi čas z,a predelavo pravil, niti niso šei izdelana centralna pravila. Tudi .sigurno ne bi bilo umestno da bi se učiteljstvo izločilo s spre» jetjem samostojnih pravil iz sestava UJU preden ne dobi pravil, po katerih bo lahko sporazumno v organizačni zvezi z ostalim učiteljstvom v državi. S tem bi se samo iz« oliralo in separiralo. Mnogo društev je te- tehtne razloge upo» števalo i.n sklenilo, naj se vprašanje pravil preloži n-ai čas, ko bodo centralna pravila dala možnost za samostojna pravila poverjeni» štev; nekatera društva so pa naravnost ostro nastopila proti vsaki tendenci separiranja in tiranja slovenskega učiteljstva v negotove položaje, ki bi se jih napravilo s kakim pre» nagljenim ekstremnim korakom v zadevi pravil. Zakon o narodnih šolah. Da bodo še vedno stanovska in šolsko politična vprašanja dolgo morala biti jedro naše organizacije, je pokazala doba, ko se je malo bolj forsirala samoizobraževalna akcija v organizaciji in .se je posvetilo temu vpra» šanju prvo pažnjo. Sedaj se je takoj oglasilo članstvo in je pričelo samo zahtevati, naj se materijalnim in pravnim vprašanjem po» sveča več pažnje in naj se jih ne zanemarja zaradi samoizobraževalne akcije. Eno izmed glavnih vprašanj v tem po» gledu je vpraš-ainje zakona o narodnih šolah, ki bo reišilo nešteto vprašanj, za katera se borimo v zadnjih letih in ki so za šolstvo in učiteljstvo vitalnega pomena. V zadevi šolskega zakona se je sestal Glavni odbor UJU in je predložil svoje želje tudi na merodajna mesta. Vsi ukrepi v tem pogledu so bili objavljeni v stanovskem listu. Koncem aprila in začetkom maja teki leta so je sestala) tudi komisija, ki je redigirala kon» čni predlog glede šolskega zakona. V tej ko» misiji sta delovala tudi dva člana našega po« vetrjeništva. Koliko.r je bilo mogoče smo ob» javili in publicirali stališče komisije v listu in na društvenih zborovanjih. Poverjeništvo je po sklepu komisije po» slalo še svoje, pripombe na merodajna me» sta. Držalo se je stališč iin, sklepov, kakor jih j.e v poedinrh vprašanjih zavzela delegacija pokrajinske skupščine1 in širji sosvet. Ako bi bil zakon sprejet v obliki, kakor ga je izdelala komisija, bi to pomenilo velik napredek v marsikaterem vprašanju za ce» lo.tno šolstvo v naši državi dasi v nekaterih vprašanjih stališče ne bi popolnoma odgovar» jalo težnjam, ki jih je imelo naše poverjeni» štvo. Urejena pa bi bila mnoga vprašanja, ki danes še niso. Uradniški zakon. V pogledu revizije uradniškega zakona ni mogoče podati konkretnih informacij, ker je vprašanje več ali manj na mrtvi točki. Po» verjeništvo je potom Zveze državnih name ščencev in potom UJU budno na straži v tem vprašanju. V zadnji dobi so nam bile polno izpla» čane razlike, po časopisnih vesteh je pred Državnim svetom rešeno tudi vprašanje od* tegljajev za nabavljalne zadruge, nekateri li» sti so celo beležili vest o vrnitvi odtegljajev za poplave. Sodnikom in upravnim uradni* kom so bili zvišani službeni prejemki, enako je bilo v časopisju, da se urede prejemki vojaštvu. Na drugi strani moramo beležiti, da smo izgubili stalnost na mestu, sodnikom je .bilo načelno ukinjeno tudi avtomatično na* predeva >nje. Jasno je, da naši prejemki daleč zaosta* jajo za eksistenčnim minimom in teži poseb* no stanovanjsko vprašanje in šolanje dece ono učiteljstvo, ki živi v mestih in n-at deželi. Še težje od uradništva prve kategorije izhaja danes uradništvo II. in III kategorije. Za . prehrano in oskrbo svoje družine si je pri* morano iskati uradništvo teh kategorij po« stranskih dohodkov. V interesu službe bi bilo, da ga reši vlada teh morečih skrbi in tudi njemu zviša prejemke, odgovarjajoče skromnemu, a dostojnemu življenju. Glede uradniškega zakona smo povedali že ponovno, da je sedanji zakon dober, treba je le zvišati prejemke iin ukiniti izpremembe, ki so bile napravljene z raznimi finančnimi zakoni. Nove smernice v organizaciji so zahtev vale tudi novih moči. ki so pomagale pever» jeništvu vršiti vse delo. Potrebna je bila ustanovitev raznih odsekov in za njih delo« vanje primernih lokalov. Mladinska Matica Osrednji izobraževalni odsek, Pevski zbor in Ljubljansko učiteljsko društvo imajo v Učit. tiskarni svojo delovno sobo ki jim pa že ne zadošča več Skrbeti je bilo treba tudi za naš naraščaj. Poverjeništvo je najelo sobo v prednjem traktu Učit. tiskarne in jo preure» dilo v »Čitalnico UJU« Naj slede v nastop» nem kratka poročila o delovanju teh osekov. Osrednji izobraževalni odsek. Glasom svojega programa je odsek pri» redil drugi samoizobraževalni tečaj sloven* skega učiteljstvui, ki se jie vršil v Ljubljani od 20. do 25. avgusta. Udeleževalo se ga je povprečno 134 tečajnikov, in sicer 83 učiteljic in 51 učiteljev. Na tečaju je bilo zastopanih 28 okrajnih učiteljskih društev. Štiri društva se niso udeležila tečaja z nobenim delegatom. Tečaj lahko smatramo kot nekako duhovno delegacijo slovenskega učiteljstva. II. izobra» ževalni tečaj je razpravljal o metodi izobras ževalnega dela po krožkih, o političnem in gospodarskem razvoju Slovencev v zadnjih petdesetih letih, o gospodarskem razvoju In ženi. o sociologiji vzgojstva, o dekliških in mladenjških krožkih, o kmetijskem niatdalje* valnem šolstvu ter o učiteljskem izvenšol* skem delu. Zadnji — šesti — dan je bil do* ločen za praktični šolski nastop tov. Pibrovca s I. razredom jeseniške šole in za sestavo programa zia> delo po izobraževalnih krožkih v šolskem letu 1928./29. Na podlagi tega programa je razposlal osrednji izobraževalni odsek v začetku šob skega letai vsem izobraževalnim krožkom (120) natančna navodila za delo med letom ter priporočila za nabavo primerne literature. Koncem decembra je razposlal nato še vsem krožkom Erjavčevo razpravo o kmetijskem vprašanju v Sloveniji v študij in diskutiranje. V svojih navodilih je poudarjal osrednji izobraževalni odsek zlasti priporočilo, dai naj se učiteljstvo >n.e ukvarja zgolj s teoretičnim študijem kot nekaka duševna elita, ki pa ostaja sterilna in brez življenskegiai razmaha, ampak naj prenese sad svojega spoznanja v narod tako. da mu pomaiga gospodarsko, kul* turno in moralno. Praktično naj poseže v aktualne probleme tako, da ustanavlja, kjer* koli mogoče, mliadeniške in dekliške krožke in oelo kmečke zadruge, za gospodarski in kulturni dvig našega naroda. Učiteljsko last« , no samoizobraževalno delo in delo med šoli odraslo mladino maj bi sie medsebojno poa» pirala mi izpopolnjevala. Po poslanih podatkih je bilo širom Slo» veni je 114 samoizobraževalnih krožkov, ki so obdržali 264 sestankov. Revijiai tega dela in nadaljni samoizobra» ževalni program bosta nalogi III izobraževal» nega tečaja, ki ga snuje osrednji izobraževalni odsek tekom letošnjih velikih počitnic. Odsek za nadaljevalno šolstvo je nadaljeval započeto delo v dosedanji sme» ri. Da pospeši organizacijo tega šolstva, je sestavil sam učne načrte in pravilnike pose» bej za kmetske nadaljevalne šole za moško in žensko mladino ter jih predložil oblastne» mu odboru ljubljanskemu in mariborskemu. Pri tem sta mu pomagala odseka v Celju In Mariboru. Stalno je stal v stiku z referenti tega šolstva pri oblastnih odborih in tolmačil tam naše stališče in naše zahteve ter zastopal tudi materijalne interese učiteljstva teh šol. Brigal se je za izobrazbo učiteljstva nad. šol, izdelal v ta namen svoj program in ga tolmačil v oblastnem odboru. Njegovo strem» ljenje gre za tem, da se ustanovi v Ljubljani poseben zavod z internatom za izobrazbo učiteljstva in kot sr_dišnji urad za vse na» daljevalno šolstvo. Dokler ne doseže teca cilja se zavzema za daljše tečaje, ki imajo deloma ljudskopedagoški in metodičnoprak* tični, deloma pa strokovni značaj. Lansko jesen je sodeloval pri dveh takih tečajih, ki jih je priredil oblastni odbor ljubljanski ter -prevzel tudi pedagoško vodstvo istih. Odsek je poslal dva svoja člana v ino» izemstvo, da študirata tam organizacijo tega šolstva ter je nabavil precej strokovne litera» ture o tem šolstvu. Zbira tudi učno snov za vse predmete ki sc poučujejo na kmetsklh nadaljevalnih (gospodinjskih) šolah ter jo na» nnrava izdajati v obliki skripta za pomoč učiteljstvu pri pouku. Pazno zasleduje zakonodajo in vse upravne ukrepe, ki se nanašajo na to šolstvo ter zastopa pri tem stališče, da spada vse na» daljevalno šolstvo, to je ono šolstvo, ki služi poklicno usmerjeni izobrazbi zrelejše mladine v dobi po dovršeni šolski obveznosti in .ki ga vodi osnovnošolsko učiteljstvo, v kompeten» co prosvetnega ministrstva ter ga je smatrati kot organsko dopolnilo današnje osnovne Šole. Hoče, da to šolstvo ne služi le osnovni poklicni izobrazbi mhdine, ampak tudi vzgoji za njene bodoče naloge v državni, narodni in občinski zajednici ter da posveča svojo skrb tudi socialni in srčn,; izobrazbi mladine, iiz česar izvaja zahtevo, da morajo biti uči* tel ji na teh šolah izobraženi ljudski pedagogi. i Odsek za obrtne nadaljevalne šole. Odsek za obrtne nadaljevalne šole je, kar se tiče novega pravilnika in novega učne» ga načrta za obrtne nadaljevalne šole, pazno zasledoval ves potek in skrbel da merodajni faktorji v t.m oziru niso šli preko zahtev in želja osnovnošolskega učiteljstva in njegove misli, da vse nadaljevalno šolstvo ne "more biti drugega, nego zaokrožitev takozvane osnovne izobrazbe in vzgoje, kar oboje uspe» najlepše v rokah osnovnošolskega učitelj» stva; zakaj masa teh učeno, v in učenk je došla ravno -iz rok tega učiteljstva. Vso svojo pozornost' posveča bdsek fls nančnemu vprašanju, t. j. da ¡se enkrat za vse* lej obstoj tega šolstva zagotovi. Odsek je šel rade volje vsakemu na roke. Če v tem nismo vedno uspeli, ni krivda od» se.kova. Še mnogo več pa bi odsek za obrtne na» daljevalne šole delal, da bi dobil več inicija» tive iz vrst oinah, za katere bi rad delal, t. j. ogenj dela bi naj plapolal neprestano in ne samo ob dneh velikega veselja in velike žalosti. "Delovanje dekliških krožkov. Ker je izvenšolsko delo učiteljic velike važnosti za prosveto naroda, zlasti ker je treba kulturno dvigniti našo kmetsko ženo in dekle, zato so se osnovali dekliški krožki. Po poslanih poročilih je bilo v 1. 1928/29. 31 dekliških krožkov, ki so jih vodile tova» rišice. Sestanki v dekliških krožih so se vršili lkrat do 2krat tedensko, največ v zimskih mesecih ob nedeljah in praznikih popoldne in lkrat med tednom zvečer; po 2—3 ure. Obisk: od 10—40 deklet; povprečno 25. Snov: Po poročilih tovarišic je razvidno, da so črpale snov iz gospodinjstva, zdrav» stva, vrtnarstva, zadružništva in drugod. Roč* no delo pa je v dekliškem krožku glavno in najbolj privlačno sredstvo, ki privabi de» kleta. Veliko je tudi zanimanja deklet za kuhanje. Dobro je pisala o tem meka tovarišica: Za uspešen krožek je neobhodno potrebno, da sloni vse na praktičnem delu. Teorija brez prakse je mrtva. Od samih pridig se krožek razblini in trud in dobra volja učiteljic sta zaman. Ovire: Razni so vzroki, ki zadržujejo to» varišice, da se ne lotijo z resnostjo tega dela. Velika ovira je pomanjkanje potrebnih pro* štorov in prepotrebnega kuriva ob zimskih večerih. Nekoliko krive so tudi tovariš;ce same, ki iščejo in najdejo polno izgovorov, samo, da se izognejo delu in stoje sredi vasi. brezbrižno za ljudske interese. — Posebno dobro pa vpliva na ljudstvo, če skupno de» luje vse učiteljstvo, kar pa žal pri nas ni mno» gokrat. — Trdna volja pa bo premagala vse ovire. Podpirati moramo druga drugo, da se otresemo malodušnosti in se resno oprimemo prepotrebnega izvenšolskega dela v korist ljudstva. Mladinska Matica pov. UJU v Ljubljeni. Mladinska Matica je bila osnovanj leta 1927./28., in sicer z namenom, da oskrbi ši» rokim plastem slovenske mladine dobrih lepo» slovnih in znanstvenih knj'g. Že v prvem letu se je pokazalo, da je mogoče zajeti veliko število šolodolžne mladine za dosego namena ustanove. Mladinska Matica je izdala v letu 1928. tri knjižice: »Kresnice«, zbirko mladin» skega leposlovja in znanstvenega drobiža, »Sadjarčke«, delo o sadjarstvu in »Zgodbe z južnega morja«, prevod drobnih povestie Jacka Londona. Potom organiziranega uči» teljstva je nabrala že v prvem letu svojega obstoja 10 508 naročnikov, kar znaša 8"2% vse šolodolžn., mladine osnovnih šol v Slo» veniji. V tekočem šolskem letu 1928./29., torej v drugem letu obstoja ustanove, je organiza» cija apelirala na učiteljstvo, naj nabere vsaj 12% naročnikov med mladino osnovnih šol, torej okrog 15.000 naročnikov. To število se ni le doseglo, ampak še visoko preseglo. Letos se je zbralo na osnovnih šolah 17.509 naročnikov, na meščanskih šolah 904 naroc* nike na srednjih šolah 427 naročnikov, sku» paj 18 840 naročnikov. Zasebniki so naročili 643 edicij torej je plačanih naročil 19.483. Številka letošnjih naročnikov dokazuje veliko silo organiziranega učiteljstva. Od» stotek naročil po poedinih šolah nam pove, da interes za Mladinsko Matico silno variira. Od 837 osnovnih šol v Sloveniji je letos na» ročenih 695 šol, nenaročenih pa 142; večina poslednjih se nahaja na Kočevskem (20 šol) in v Prekmurju (39 šol). Število naročnikov doseže ponekod do 50% vseh učencev. Mladinska Matica je izdala letos štiri knjige: 1. »Kresnice«, kot nadaljevanje lanske publikacije. (Urednik Vilko Mazl). 2. Rudi, izvirna povest Toneta Seliškarja. 3. Začarani krogi, pravljice Radivoja Re* harja. 4. Kako smo delali radio, razprava Zma» goslava Pipana. Tri prve knjižice so se tiskale a 20.000 Iz» vodov, knjižica o radiju pa v 21.0000 izvodih. Tako se je razposlalo širom Slovenije 81.00U knjižic, in sicer 4 imenovanih knjižic za sa» mih 10 Din 50 par. Z uspehom drugega poslovnega leta Mla' dinske Matice je podan dokaz, da je ta usta» nova poklicana rešiti vprašanje mladinske knjige v Sloveniji. Šolsikoupravni odsek v Ljubljani. Ta odsek je nastal iz odbora šolskih upra» viteljev. Imel je dosedaj 17 sej. Vse seje so bile sklepčne in skoro polnoštevilno obiska» ne. Materijal za obravnavanje mu je navadno dajalo pov. UJU, mnogo stvari so pa člani sami predložili. Obravnavala so se vsa šol» skoupravna vprašanja, ki so bila ravno akru» alna. Na več sejah se je obravnavala uredba ministrstva o krajevnih in oblastnih šolskih odborih ter se predlagalo mnogo izprememb in dopolnil. Posebno odločno se je zavzemal za upravitelje, tajnike pri krajnih šolskih od» borih. Posrečilo se mu je, da je oblastni šol» ski odbor izdal taka navodila krajevnim šol» skim odborom, da je stališče upraviteilev» tajnikov v njih vsaj znosno. Ker oblastni šolski odbor izprva ni hotel priznati tajni» kom nagrade, je zaradi tega šla deputacija tega odseka k prosvetnemu inšpektorju. Prav taJco je šla deputacija intervenirat, da bi bil tudi novi oblastni šolski nadzornik vzet iz vrst osnovnošolskega učiteljstva. Mnogi upra» vitelji, učitelji in učiteljska društva so po» slali odseku vprašanja, pritožbe in resoluc Je, ki jih je temeljito obravnaval, dajal odg,o» vore in nasvete deloma direktno, deloma potom poverjeništva. Dalje se je odsek bavil v več sejah z vprašanji osnovnošolskega za» kona in stavil predloge, ki jih je poverjeni» štvo predložilo centrali tako glede učne ob» veznosti, upraviteljskih doklad, disciplin» skega postopanja itd. Tudi je odsek razpravljal vprašanje o pocenitvi šolskih knjig in napravil potrebne korake pri oblastni zalogi šolskih knjig. Ob» ravnavale so se pri sejah razne okrožnice, h katerim je odsek stavil svojia mišljenja in nasvete, ki jih je poverjeništvo tolmačilo na pristojnem mestu tako glede odsotnosti, sc» delovanja učiteljstva pri prireditvah, udele* ževanja učiteljstva pri verskih vajah in pro» cesijah itd. Da bi učitelji»neupravitelji do odseka ne imeli nezaupanja, je kooptiral dva učitelja in eno učiteljico. Odsek za učiteljski naraščaj. Ljubljansko učiteljsko društvo ima v svojih pravilih določbo, da izvoli na svojem občnem zboru med drugimi tudi odsek za učiteljski naraščaj. V ta odsek je poslalo tudi poverjeništvo svoje zastopnike. Naloga od» seka je. da vzdržuje stike z učiteljiščnikMn učiteljiščnicami — našim bodočim narašča» jem. Da jih pritegne kolikor mogoče nase je priredil odsek več poučnih predavanj in osnoval s pomočjo poverjeništva čitalnico ki jo je primerno opremil. Poverjeništvo, oziro» ma uredništvo »Učit. Tovariša« je dalo nia razpolago vse časopise in revije, ki so priha» jali v zameno. V zimskih mesecih j.ei bi obisk prav živahen. Odsek je dal učiteljskemu na» raščaju tudi nekaj denarne podpore. Vsi stro» ški so se krili iz postavke za učit. naraščaj. Odsek za učiteljski naraščaj v Mariboru prosim, naj pripravi svoje poroč:lo, ki ga bo podal na skupščini. Odsek za kontraktulalce. Prošnje tovarišev iz tovarišic iz Primorja so se množile od dne do dne, V poslednjem času je imel odsek v evidenci 105 prošenj in 35 brezposelnih tovarišev — med temi dru» žinske očete', ki so bili v največjem pomanj» kanju in bedi. Odsek je storil vse mogoče, da se zadev» no vprašanje ugodno reši. V to svrho se je odsek sestajal redno skoraj vsak ponedeljek k sejam pri katerih "se je razpravljalo: 1. O položaju našega učiteljstva v Julij* ski Krajini; 2. temeljito pretreslo preteklost in delo» vanje posameznih prosilcev in prosilk; 3. ustanovilo fond in zbiralo za pomoč brezposelnih tovarišev(ic); 4. podeljevalo podpore brezposelnim to» varišem; 5. sestavljalo spomenice na prosvetne ln» spektorjie, velike župane, ministre in Nj. Vel. kralja; 6. dajalo informacije tovarišem na razna pismena in ustmena vprašanja; 7. izposlovalo dar 1600 izvodov Ribiči» 5:ve mladinske spevoigre »Kraljice pačkov«; 8. iv,pravilo potr. bne korake in posredo» valo zaradi državljanstva itd. itd. S februarjem t. 1. je bilo sprejetih iz Ju» lijske Krajine v službo tukajšnje države 50 tovarišev in pred par dnevi je prišla rešitev o sprejetju drugih 50 tova.rišev(ic). S tem je odbor dosegel svoj namen in nalogo, ki mu je bila poverjena. Centralna knjižnica UJU beleži v letošnjem letu lep prirastek knjig, in sicer 176 knjig iz zapuščine pokojnega tov. Jakoba Dimnika in pa 58 recenzijskih izvo» dov »Učiteljskega Tovariša«. Z gornjim pri* rastkom skupno šteje knjižnica 1894 inven» tarnih številk z 2770 zvezki. — V letošnjem letu so se posluževali knjižnice po večini uči» teljiščniki, a tudi med učiteljstvom je na» rastlo število čitateljev, ki so se posluževali knjig iz knjižnice v študijske svrhe Vsega je bilo izposojenih in večinoma tudi ž. vr» njenih 276 knjig. Za lansko leto je bilo omenjeno v poro» čilu Centralne knjižnic. UJU, da je potrebna gotova vsota za vezavo vsaj onih del, ki se jih čitatelji najbolj poslužujejo. Naj bi vsaj letos odobrila skupščina gotov ¡znesek 3 do 5000 Din za vezavo in za nabavo vsaj naj* važnejših pedagoških del, ki bi bila potem učiteljstvu na razpolago, ker posameznik si nikoli ne more nabaviti vseh knjig, ki so mu potrebne. Tudi bi bilo potrebno, da se votira gotov znesek, ki naj bi bil namenjen knjiž* niči kot letni prispevek za nabavo novejših knjig ker le s tem bi se knjižnica dvigala in bo mogla služiti svojemu namenu. Gospodarski tsvet $i je nadel nalogo, da skrbi z dobrimi masveti za gospodarstvo v organizaciji. Imel je med letom več sej, ki je na njih razpravljal o ustanovitvi Učiteljske gospodarske posloval* niče, o reorganizaciji Učiteljske samopomoči, ki naj bi uvedla tudi zavarovanje za slučaj bolezni, o Učiteljski tiskarni in o Učiteljskih domovih. Učiteljska gospodarska poslovalnica. Po sklepu pokrajinske skupščine* v Celju je sestavil gospodarski svet pravila za Uči» teljsko gospodarsko poslovalnico, registro» vano zadrugo z omejeno zavezo. Ustanovni občni, zbor se je vršil na Zidanem mostu 26. maja 1929. Izvoljeno je bilo prvo načelstvo, .ki je imelo nalogo predložiti oblasti pravila v odobrenje in izvršiti vse predpriprave za redno poslovanj,j nove zadruge. To se je zgodilo. Namen zadruge je izvesti koncentracijo vsega gospodarskega snovanja svojih članov. To bo dosegala zlasti s posredovanjem med člani in tvrdkami s šolskimi potrebščinami, z organiziranjem naročil svojih članov, z lastnim zalaganjem knjig, tiskovin ,in šolskih potrebščin, s pridobitvijo tiskarskega pod» je tj a, z ustanovitvijo zadružnih razprodaja!» nic v Ljubljani Celju in Mariboru itd. Od čistega dobička pripade po 25% or* ganizaciji, rezervnemu fondu in Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru. Po sklepu pokrajinske skupščine bo tvo* rilo članstvo zadruge vse organizirano uči* teljstvo našega poverjiuništva. Ako bo storilo vse članstvo svojo dolžnost, je uspeh za» druge zagotovljen. Doslej navedeni odseki stoje neposredno pod vodstvom in okriljem organizacije. V naslednjem naj navedem še nekatere učitelj* ske ustanove, ki niso v direktni zvezi z or* ganizacijo, ustanovilo pa jih je učiteljstvo z namenom koristiti svojemu članstvu. To so: Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. Nujno in neobhodno potrebno je, da bi se uresničile dolgoletne želje našega član» stva in bi se že vendar enkrat dvignila naša domova. Težko ju pričakuje organizacija, ki nima svoje lastne strehe, še težje naši tova» riši po deželi, ki imajo obilico srednje šole obiskujočih otrok in jih vzdržujejo z velikimi žrtvami in samozatajevanjem. Oba domova razpolagata s precejšnjim premoženjem. Na* še članstvo ju podpira z raznimi prispevki in gospodarskimi akcijami. Od novo ustanov» ljene gospodarske poslovalnice pričakujeta obilo podpore, ako bo storilo učiteljstvo svojo dolžnost. Učiteljska Samioipomoč v Ljubljani. To društvo praznuje 20. julija t. 1. 301et* nico svojega obstoja. Današnji številki je pri» ložena priloga, ki je v njej opisano obširno delovanje tega društva. Zato sem svoje pot ročilo opustil. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani. Ustanovilo ga je leta 1925. »Društvo uči* tfeljev glasbe v Ljubljani« pod imenom »Pev» ski zbor slovenskega učiteljstva«. Ko se je slovensko učiteljstvo združilo v enotno sta» novsko organizacijo UJU, je ta organizacija sprejela tudi zbor pod svoje okrilje. Za vzdr* ževanje zbora plačuje vsak pri ljubljanskem poverjeništvu včlanjen tovariš(ica) po 1 Din mesečno. Svoj sedež ima pevski zbor v Ljubljani. Članov šteje 70 in to iz obeh slovenskih obla* sti. Glavni namen zbora je posvečen propa» gandi moderne slovenske, predvsem jugoslo* venske pesmi med preprostim ljudstvom, ob» enem pa tudi podpira produktivno udejstvo» vanje naših skladateljev. Pevci i'n pevke se setajajo en» do dvakrat v meseou za dva do tri dni k pevskim tečajem v Ljubljani. V ta namen je dovolilo ministrstvo prosvete včlanjenim pevcem pouka proste dneve, ki jih pa zbor le v nujnih slučajih uporablja, ker se tečaji vrše večinoma ob praznikih In pouka prostih dnevih. Praviloma morajo pevci svoje glasove naštudirati sami doma, ker bi se s podrobnimi vajami izgubilo pre» več dragocenega časa. Žrtve posameznih čla» nov so ogromne, ako se upošteva da morajo nositi vse potne, stanovanjske in prehran]^« valne stroške sami. Zbor je v stanu, da s podpornino organizacije krije stroške le ka» kim 15tim, in to najpotrebnejšim članom. Koncertne prireditve so pa danes vsled raz» mer večinoma pasivne in je torej požrtvoval* nost pevcev in pevk vredna učiteljskega sta» nu. Vsak pevski tečaj stane povprečno vsa» kega pevca po 150 Din. Tudi zborov pevo» vodja Srečko Kumar ne živi v Ljubljani, tem* več je profesor na glasbeni akademiji v Za* grehu. Posveča pa se z vsemi silami procvitu in umetniškemu dvigu učiteljskega zbora, ker j. bil tudi inicijator njegove ustanovitve. Zbor je sprejela gostoljubno in proti majhni odškodnini v svoje prostore ljubljan» ska Glasbena Matica. Ima pa zbor brezplač* no, a manj prikladno sobo v Invalidskem domu. katero mu je odstopil veliki župan. V teiku štiriletnega obstoja je, izvedel zbor več koncertnih nastopov, tako v Ljub» Ijani 4. v Zagrebu 1, v Mariboru 1, v Celju 1. v Trbovljah 2 in šc več manjših podeželskih. V načrtu je turneja po državi i'n v Bolgarijo, kamor so ga povabili tamošnji glasbeniki. Vsekakor je pričakovati, da bo s tem nasto* pom dobro reprezentiral našo državo in tudi našo učiteljsko moč. Predsednik zbora je tovariš AndTo Sežun, vadniški učitelj v Ljubljani. Pedagoška centrala v Mariboru. Ustanovljena je bila 21. januarja 1921. Takrat je bil ustanovljen v okviru »Učitelj» skega društva z.a Maribor in bližnjo okolico« Pedagoško»didaktični odsek tega društva. Tvorilo ga je učiteljstvo osnovnih in meščan» skih šol. Naloga odseka je bila, da poučuje nova vzgojna stremljenja, seznanja z njimi učiteljstvo in tako uvaja novo vzgojo v naše šole. Naročil si je nemške, francoske, itali» janske in češke pedagoške revije. Kmilu nato je začel nabavljati tudi pedagoške knjige iz tu in inozemstva. Prirejal je redne sestan* ke., kjer so razpravljali o raznih vprašanjih moderne pedagogike in njenih pomožnih ved. V »Učit. Tovarišu«, »Popotniku« in me» ščanski šoli je objavljal poročila o pedago» .škem gibanju v inozemstvu. Dne 29. okto* bra 1921. se je odsek preosnoval v samostojni »Pedagoški didaktiški krožek v Mariboru«, ¡ki je razširil svoj delokrog v drugo smer: zas nimanje za novodobno pedagogiko je predrlo med učiteljstvo tudi v drugih društvih Slo* venije. Krožek jim je na njihovo prošnjo pošiljal predavatelje in posojal knjige. Pri» redil je, rokotvorni tečaj, leta 1925. pa javni pedagoški teden z vodilno temo »Šolska re» forma«, leto maito pa s temo »Mladinska psi» hologija«. .. Krožek je pod vplivom razmer razširil delokrog na vso mariborsko oblast in se pre* imenoval na občnem zboru 17. junija 1927 v »Pedagoško centralo v Mariboru«. Včiamla se je v njej večina okrajnih učiteljskih dru* štev v mariborski oblasti; včlanili so se tudi mnogi posamezniki iz ljubljanske oblasti, ki nima sličnei ustanove. Njen vpliv se je tako razširil na celo Slovenijo. Leta 1927. je organizirala Pedagoška cen» trala razstavo o delovni šoli. Istega leta je priredila anketo o reformi učiteljske iz,obraz* beu Osnovala se je knjižnica, ki šteje danes blizu 700 skrbno izbranih strokovnih del. Spodbuja učiteljstvo k obisku pedagoških konferenc in tečajev v inozemstvu. Doslej je učiteljstvo posetilo svetovno pedagoško kon* ferenco v Heidelbergu in Locornu, v Berlinu pa pedagoške tečaje. Letos je »Pedagoška centrala« organizirala -enotedenski ogled mo< derno urejenega šolstva na Dunaju. Slovenska Šolska Matica je bila ustanovljena leta 1901. Društveni člani so večinoma učitelji. Vsako k to izda po tri knjige pedagoške in znanstvene vsebine. Za leto 1928. je izdala: 1. Pedagoški zbornik XXIV. zvezek, ure* dil Gustav Šilih. 2. Učna snov iz živalstva in, somatologije, priredil prof. Alfonz Vales. 3. Vpliv socialnih razmer na razvoj otro* ¡ka na Prevaljah, napisal Karel Doberšek. Publikacije ne ustrezajo povsem zahte» vam in željam našega članstva, ki tvori glavni kader te ustanove. Potrebna jet reorganizacije. V letu 1928. je imela SŠM 2377 članov, ki so porazdeljeni v 39 poverjeništev. Sedanji predsednik je dr. Leopold Polja» nec, prosvetni inšpektor v pok. v Mariboru. Doslej sem skušal podati jasno slilko o delovanju poverjeništva odsekov ožjega in širje.ga sosveta ter drugih ustanov, ki služijo interesom slovenskega učiteljstva in stoje pod njegovim vodstvom. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Učiteljska tiskarna je bila ustanovljena leta 1906. z namenom koristiti naši organiza» ciji, zlasti Učiteljskima domovoma. Je izrazito trgovsko podjetje Organizacija ima da» ms z njo le trgovsko pogodbo. Hranilnica itt posojilnica Učit. konvikta v L j ubijanji. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani je zadruga z omejenim jamstvom, ki jo bila ustanovljena 31. avgusta 1904 v ta namen da sprejema hranilne vloge od vsakega in posojuje le članom proti me* sečnemu vračanju po načinih A, B, C, D, E, F, t. j. v 12, 18, 25, 38, 48 63 mesecih. Me* sečni vračilni obroki znašajo od vsakih 100 Din po navedenih načinih 9, 6, 4"50, 3. 2'50, 2 Din. Zadnji obroki so razun načina D in F manjši. V teh odplačilih so 9% obresti že vštete. Tako se vrne n. pr. po načinu A v enajstih nepretrganih mesečnih obrokih a 9 Din, zadnji obrok znaša 5'87 Din = 104*87 Din za posojenih 100 Din. Učiteljstvo je ustanovilo to zadrugo za* to, da nudi svojim tovarišem kratkim in ce» nim potom posojila ter olajšuje vračanje. Letni prome.t se suče okrog 1,600.000 Din. Hranilnih vlog je 650.000 Din posojil pa 680.000 Din. Naloženi denar, rezerva in deleži izkazujejo 71.000 Din. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%, večji zneski pa proti dvomesečni odpovedi po 7%. Prošnjik za posojilo prejme tiskovino, če pošlje 5 Din v znamkah. To tiskovino Je treba izpolniti in navesti poroštvo. Delež 12-50 Din, pristojbina 2 Din in drugi stroški se odtegnejo od posojila. Zavod vodijo učitelji. Sedanji načelnik je Alojzii Kecelj, učitelj v pok. v Ljubljani. Učiteljska gospodarska m kreditna zadruga v Celju. Namen zadruge je, pospeševati gospo* darstvo zadružnikov s tem, da a) sprejema hranilne vloge od vsakogar, b) daje zadružnikom posojila in c) za zadružnike skupno naroča in pla* čuje razne "gospodarske potrebščine, kakor pohištvo, obleko, knjige, zavarovalnine itd. V zadrugo se morejo sprejemati1 posa* mezne in skupne osebe iz učiteljskega stanu. Delež znaša 10 Din. Koncem k ta 1928. je imela zadruga 293 članov s 569 deleži. Rezervni zaklad je znašal 15.226"17 Din. Vseh denarnih prejemkov je bilo 295.695'71 Din izdatkov pa 295.02491 Din. Zadruga je bila ustanovljena leta 1910., vodijo jo učitelji. Načelnik upravnega odbora je Zemljič Bran* ko, učitelj v Celju. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatin!. V Rogaški Slatini, najlepšem in najbolj renomiran,.m zdravilišču Jugoslavije proti bolezn;m želodca, čreves, jeter, ledvic, me» hurja in srca vzdržuje ta zadruga zdraviliški dom za svoje zadružnike: učitelje, njihove žene,, oziroma vdove in učiteljice, ki so člani Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu. V 10. letu svojega obstoja šteje zadruga 171 članov, po večini iz Slovenije — ki imajo 194 plačanih deležev po 250 Din. Dom z 10 dobro opremljenimi sobami leži v najbolj zdravem kraju Slatine, le nekaj minut od središča zdravilišča in zdravilnih vrelcev in nudi ceno stanovanje predvsem svojim članom, a tudi drugim pripadnikom učiteljskega stanu, ,ki so potrebni lečenja. ali pa iščejo udobnega odmora v Slatini in njeni divni okolici. Vodstvo zadruge, je točasno v rokah to* variša Antona Gnusa, šolskega ravnatelja v pokoju na Dolu pr? Hrastniku. Naš stik z Zvezo državnih nameščencev v Ljubljeni in delovanje Zveze v preteklem po» slovnem letu. Odkar ima Zveza državnih nameščencev svojo lastno pisarno, ki jo je «tvorila 1. av* gusta 1928, je njeno delovanje usmerjeno v mnogo bolj pozitivnem pravcu nego poprej. Bližina njene pisa,rne, ki se nahaja v poslopju Učiteljske tiskarne, omogoča poverjeništvu tesnejši stik z Zvezo. Kolektivna vprašanja državnih nameščen* cev sio se odražala zlasti v najemninski za» ščiti, v prevedbi kronskih penzij v dinarske, po trajnem 50% popustu za državne upoko* jence na železnicah in v končni likvidacij! vprašanja, izplačila razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Vsa ta vprašanja in še mnogo drugih je Zveza potom Glavnega Sa» veza' ali pa dir^xtno pri centralnih oblastvih skušala dovesti do povoljne rešitve. Glede novega stanovanjskega zakona, ki je stopil v velj,avo dne 1. maja t. 1., ji je to samo de» loma uspelo. Zato zbira baš sedaj statistično gradivo, ki bi na njegovi osnovi skušala sta» novanjski zakon, ki velja do 1. oktobra t. I., glede najemninske zaščite na najizdatnejši način omiliti. Na našo inicijativo je Zvezi uspelo, da se je prevedba, kronskih penzij za učitelje re* šila v smislu našega dopisa. Vprašanje 50% trajnega popusta na drž. železnicah za državne upokojence žal doslej še ni rešeno povoljno, čeprav j.e- Zveza v ob* širni spomenici predočila ministrstvu za pro» met vse argumente, ki govore za to olajšavo. Izplačilo razlik je izvršeno, vsled česar je to vprašanje, ako izvzamemo stanarino, defini* tivno odpravljeno z dnevnega reda. Zveza je podpirala naša stremljenja, naj bi se uradništvu vseh kategorij, ki je bilo radi svojega nacionalnega delovanja odpu* ščeno v tujih državah iz službe, všteio v na* predovanje v osnovni in položajni plači, ka« kor tudi pri penziji vsa doba, ki jo je to uradništvo prebilo radi odpusta brez službe ali pa 'vi kontraktualnem razmerju. Prejeli smo zagotovilo, da bo Glavni Sa» vez. smatral to vprašanje kot eno najbolj vitalno in da bo novi uradniški zakon to naso zahtevo saturiral. Na še zahteve k reviziji uradniškega za* kona smo Zvezi ponovno predočili 1. marca t. 1., Zveza pa jih j.e neizpremenjene s piripo* ročilnim pismom dostavila Glavnemu Savezu. Večina teh zahtev vsebuje že Zvezin elabo* rat, ki je bil .predložen v mesecu novembru 1927 vladi. Glavnemu Savezu in komisiji za izpremembo uradniškega zakona. Ker Glavni Savez tudi v preteklem po* slovnem letu ni kazal tiste inicijative, ki bi bila potrebna, da bi se naša skupna vpraša* nja pri centralni vladi še bolj poudarila, je Zveza sprožila vprašanje ustanovitve uraa» niških zbornic. Ta misel je bila sprejeta pri Glavnem Savezu vsaj v načelu simpatično. Vprašanje ustanovitve uradniških zbornic bi se moralo tretirati že na letošnji glavni skup» ščini v Skoplju, ki pa je b;la vsled tehničnih ovir preložena. Kakor smo informirani, Glavni Savez za letos te skupščine sploh ne namerava sklicati, pač pa bo priredil v Beogradu večjo anketo! ki bo ugotovila vsa važnejša* vprašanja in nove smernice za bodoče delo,. Poverjeništvo se je udeleževalo odborovih sej Zveze po po* verjeniku tovl Skulju, odnosno po uredniku »Učiteljskega, Tovariša« tov. Dimniku. Poleg rednih mesečnih sej so .se vršile v zadnjih mesecih vsako sredo tudi načo!=» stvene seje, ki so pripravljale: gradivo za ple* name seje Zveza je po svojem pravovar» stvenem odseku nudila naši organizaciji tudi v poedinih primerih potrebno pomoč. To se je zlasti zgodilo v slučajih društva »Selbst* hilfe der steierisehen Lehrer in Rottenmann« ter še v n. katerih drugih pravnih vprašanjih. Zvezino glasilo »Naš Glas« se je z novim le* tom tako vsebinsko, kakor v obsegu preosno* vajo, ne da bi se zvišala njegova naročnina. Priporočal bi skupščini, oziroma našim čla» nom da ga v čim večjem številu naroče. Naša organizacija stoji na stališču soli» darnosti, zato se je pred leti odločila, da pri* stopi ponovno z vsem svojim članstvom k Zvezi ter da na način vidnega poudarka za skupno strumno organizacijo. Moje poročilo pa bi ne bilo popolno, ako bi Vas cenjeni delegati in delegatke, ne se» znanil tudi o delovanju in organizaciji celot» nega, našega učiteljskega udruženja. Žal mi je le, da nisem mogel dobiti vseh potrebnih podatkov. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. Naše udruženje je bilo ustanovljeno 18. julija 1920 na I. glavni skupščini in kongresu v Beogradu. Tvori ga 5 poverjeništev: beo» grajsko, zagrebško, ljubljansko, safafevsko i,n splitsko. Vsa poverjeništva štejejo 239 okrajnih učiteljskih društev in 11.838 čla» nov(nic). Ako vemo, da je v vsej državi okrog 18.000 osnovnošolskih učiteljev in učiteljic, vidimo, da sta včlanjeni v udruženju šele 2/3 v-sega učiteljstva, ostala V» pa stoji pasivno ob strani in mirno gleda, kako se bori udruženo učiteljstvo tudi za njih dobro» bit. Na Hrvatskem in v Slavoniji obstoja Se danes »Savez hrvatskih učiteljskih društev«. Upajmo, da se tudi ti tovariši prav kmalu pridružijo našemu udruženju. Pogajanja so se, že vršila. Čim številnejši bomo, tem bolj •nas bodo upoštevali odločujoči činitelji. Beograjsko poverjeništvo je najmočnejše. Ima 125 okrajnih učiteljskih društev s 5820 člani. Nima lastnega stanov» sik.ga glasila; pač pa se poslužuje »Narodne Prosvete«. V lastni režij1! izdaja mladinski list »Zorica«, sličen našemu »Zvončku« in mesečnik »Predavač«. V Beogradu ima svoj Učiteljski dom. ki je v njem penzijonat za dečke in deklice. Poverjenik je tov. Milan Popovič. Teritorij poverjeništva obsega Srbi« jo in Južno Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Zagrebško poverjeništvo šteje, 47 okrajnih učiteljskih društev in 2047 članov. V začetlku poslovnega leta je izdajalo stanovski list »Jedinstvo«, ki pa je prenehal izhajati. Poverjeništvo je letos dovršilo Uči* teijski konvikt. Po razsodbi državnega sveta mu jv pripadel tudi Učiteljski dom, ki ga je doslej upravljal »Savez hrv\ učit. društev«. Predsednik poverjeništva je tov. Josip Sika» vič, profesor na moškem učiteljišču v Zagre» bu. Poverjeništvo obsegai Hrvatsko in Slavo» ni j o, Medjimurje in Istro. Sarajevsko poverjeništvlo ima svoj sedež v Sarajevu. Predseduje mu tov. Nedeljko Lazarevič, Porazdeljeno je v 23 okrajna učiteljska društva, ki imajo 863 člane. Razprostira se po vsej Bosni in Herce» govini. Prizadeva se neumorno, da se organi» žira vse učiteljstvo, ¡kar napreduje le počasi. Izdaja časopis »Arhiv bos. herc. učiteljstva« in zbira pridno prispevke za oblastni učitelj» ski dom. Poverjeništvo Split obsega Dalmacijo in njene otoke. Ima 12 okrajnih učiteljskih društev s 610 <člani. Za svoje člane izdaja mesečnik »Pokret«, ki pri» naša poleg pedagoških razprav tudi stanov» ske zadeve. Ustanovilo je »Samopomoč«, uči» teljsko posmrtno in podporno zadrugo. Uči» teijski dom stoji docela na trgovski bazi in nima s poverjeništvom nikakih stikov. Po» verjeništvo ima sedež v Splitu, poverjenik mu je; tovariš Dinlko Vitaič. Vsa poverjeništva so se bavila z izipre» Tnembo pravil. Razpravljala so o načrtu z,a» kona o narodnih šolah ter stavila izpre.ml« njevalne predloge. Skrbela so za materijalni in pravni položaj svojega članstva in ga se* znanjala po svojih listih z novodobnimi peda» goškimi iin znanstvenimi vprašanji. i Seje poverjenikov. V svrho boljšega medsebojnega spozna» vanja in hitrejšega reševanja važnih in aktu» alnih skupnih vprašanj se sklicujejo od časa do "časa seje poverjenikov. Ako jei potrebno, se udeležujejo teh sej tudi eksperti. Letos je bila taka, seja v Vinkovcih. Razpravljala je s pravilih, o načrtu šolskega zakona in drugih stanovskih vprašanjih. Prav bi bilo, da bi se vršile seje vsaj vsak drugi mesec, 'kakor je bilo sklenjeno, ker se marsikatero vprašanje reši prej 'in ugodnejše, ustno, mego z dolgimi pisanimi akti. Izvršni odbor. Kar je pri nas vodsitvo poverjeništva Oeksekutiva), to je Izvršni odbor pri centrali. Sestavljajo ga: predsednik, dva podpredsed» nika, tajnik in 8 članov. Izredna člana sta še blagajnik in urednik »Narodne Prosvete« Letos mu (poteče, poslovna doba. Izvršni od» bor vodi udruženje in ga zastopa na zunaj. Ima redne tedenske seje, o katerih či.tami» poročila v »Narodni Prosvelti«. Želimo le da bi se ta poročila priobčervala takoj po sejah, ker sicer izgube na aktualnosti. Predsednik je tovariš Vlada K. Petrovič. , LISTEK. f Prof. Fran Vaida. (17. IX. 1876. — 27. VI. 1929.) Nisem vedel za njegovo bolezen, še manj sem pričakoval, da bi nas mogel zapustiti v najlepši moški dobi, ki je bil vendar telesno krepak in odporen, duševno čil in vedno poln načrtov. Prezgodaj je odšel — tudi on pre» egodaj... Za Frana Vajda sem slišal prvič, ko sem prišel za učitelja v njegovo rojstno župnijo k Sv. Marku niže Ptuja. In iz besed, ki sem jih o njem slišal bodisi od kogarkoli, je zve» nelo neprikrito spoštovanje. Čeprav je bil Vajda takrat še mlad človek, še nedovršen študent, ki se je na Dunaju preživljal z do» mačim učiteljevanjem v visokih krogih. Pri Sv. Marku sem ga tudi prvič videl, ko se je 1. 1905. vrnil domov po prestalem profesorskem izpitu iz matematikč in fizike. A že takrat sem videl istega kakor pozneje v Ljubljani, kjer je poučeval na realki, pa ki sem ga obiskal na Sušaku kot profesorja re» ške pomorske akademije in sva hodila po morskem obrežju v Opatiji in istega, ko me je usoda spravila z njim v tesnejše stike na skupnem šolskem delu: resnega, zrelega mo» ža. krepkega, vitkega, uglajenega, ki mu je resnost ipovečavala kratko pristrižena brada, obkrožujoča mu lice. Moža, s katerim si se mogel razgovarjati o vsem, ki je imel bistro sedbo za vse, ki se je zanimal za vse, a naj* bolj za šolo in za njene dobrodelnosti med narodom. Nekaj pa je bilo na tem vsestranskem človeku, česar se ni dalo pozabiti, kdor se je kdaj z njim razgovarjal; to je bil njegov po» gled. Skozi ostre očali so se zazrle vate nje» gove rjave oči in povpraševale: »Kdo si? Kaj si? Koliko veljaš?« Ta pogled te je presoje» val in presodil: ali je šel preko tebe. ali se ti je toplo nasmehnil. Mislim „pa, da je bilo prvo kaj redko, zakaj Vajda je bil človek, ki je razumeval, kakor more to pedagog, ki je odpuščal, kakor to mora šolnk. — Le enega ni odpuščal in je mrzil: narodno odpadni* štvo, ¡zakaj bil je iz krajev, kjer je mogel vi* deti, kam to vodi... Ta bistvenost v njegovem značaju, ki jo je izbrusilo življenje kaj zgodaj v borbi za obstanek in jo je podkrepila širokoglednost v svet, je podčrtavala Fr. Vajda kot delavca: širokogrudnega v načrtih, do skrajnosti minu* cijoznega v izvedbi. Kdor hoče pripoznati ti vrlini šolskega delavca Fr. Vajda, naj prečita samo dva njegova spisa v »Popotniku«: »Pri» spevek k šolskemu programa« v 1. 1919. in Vajdovo oceno dr. K. Ozvaldove knjige »Novo življenje — nove naloge« v L 1921. Svoje misli pa je v besedi in v pismu izražal kratko, jasno, pa brez strahu za ¡zamero; kot mož je povedal moški brez ozira na levo ali desno, a vedno v obliki, ki ni mogla zaboletl, ker se ji je videl dobri namen. Ker sem že poznal te osobine človeka In šolskega delavca Fr. Vajda, sem se po pre* vratu odkrito zveselil prilike, da' bom mogel na malem koščku z njim sodelovati v pro* svetni organizaciji. Takrat je prevzel Fr. Vajda vodstvo gimnazije v Ptuju — pač kot najpoklicanejši, da kot bivši učenec nemškega tega izavoda, kot predober psihološki poznavalec Ptuja in okolice »posloveni« ta zavod. A ni se omejil v tem delu: marljivi organizator je imel pred očmi vse ptujsko šolstvo, in odkrito moram povedati, da mi je bil v onih dneh, ki niso bili lahki za novinca šolskega nadzornika, krenka oDora Dok. Vaida s svojim bistrim očesom, s svojim inicijativnim in organiza* torskim duhom ter s svojim odločnim, a ved* no tako taktnim nastopom. Poleg Maribora je bil tiste dni Ptuj pač najtrši oreh in malo« dušnost. često celo obzirnost takrat nista bili na mestu. — Pri slovenskih ljudeh je bil ta« krat pogosto nam osnovnošolskim učiteljem zelo potreben avtoritativni gimnazijski rav« natelj Fr. Vajda, ki pa v učiteljski sredini nikdar ni hil drugo kot »šolnik«. Mož, ki je bil kot realčni profesor v Ljubljani med ustvaritelji slov. prof. društva, je v prvih letih po prevratu ubiral pot k or« ganizaciji vsega učiteljstva brez ozira na šol» sko kategorijo, na kateri službuješ. A v ti» stih dneh je bilo tudi zanj preveč nodrob* nega dela in cepanja moči, da bi mogel mi» sliti na realizacijo široke koncepcije, ki jo je v ožjem okviru uspešno gojil z lastnim zgle» dom. Še danes je škoda, da je ostalo le pri tem, kar bi bila korist i za naš stan i za šol* stvo i za vso narodno kulturo. Komaj pa se je delo malo poleglo, je kli* cala pok. Fr. Vajda dolžnost drugam: 1. 1922. je bil pozvan v ministrstvo prosvete v Beo« grad kjer je počel organizirati, t. j. ustvar* jati. kar se pravi »iz nič kaj storiti«, odsek za Slovenijo. Osnovnošolsko učiteljstvo je že takrat stremilo za tem. da pride na to me* sto človek iz njegovih vrst. Reči pa moramo, da je tudi s pozivom Fr. Vajde dobro odre» zalo; saj je bil to mož, ki se je z največjo marljivostjo utapljal v delu za vse in vsako» gar, ker ni nikogar odsebljal, kajti »učitelj — učitelj«, mu je bila matematiška formula. In v ministrstvu si je kmalu pridobil ugled, za njim pa je ostal glas: »Bio je jedan vrlo kul» turan čovek.« In ta glas pove mnogo. Pove mnogo tudi v časten spomin Fr. Vajde. Pavel Flere. Stojte grobarji snemite mrtva» ški prt, da vidi narod še enkrat njegovo lice, kajti bil je učitelj..., človek ..., mož... Prelomil se je hrast, ko ga je pozdravljal še poldan življenja. Zakaj? Ko nas je klicala pred desetimi leti tja na Ptujsko polje velika naloga, ¡zažigati in netiti sveti ogenj na pogasnjenih ognjiščih, v zapuščenih domovih, na oskrunjenih oltar« jih, kdo nam je kazal pot, kdo je dvignil pla» menico pred nami? Fran Vajda! Da, bil je pokrovitelj ptujskega šolstva, njega preodli« čen graditelj in zidar duševne svobode. Ob» čudovali smo njegovo srčno odliko njegovo izrazito hotenje in blesteči razmah njegove inteligence. f Glavni odbor. tvorijo vsi člani Izvršnega odbora In iz vsa» Ikega poverjeništva poverjenik in tajnik ter ¡trije na glavni skupščini izvoljeni člani. Pri nas so to tovariši: Gnus, Hren in Lapaj:ne. -Glavni odbor ima v vsakem iposlovnem letu navadno, po dve sej'i, eno med letom, drugo pa tik pred glavno skupščino, ki pripravi snov zanjo. O seji glavnega odbora, ki se je Vršila 17. in 18. marca t. 1. v Beogradu, je pri» občil »Učit. Tovariš« obširno poročilo. Po potrebi se izvolijo odseki, kakor: odsek za (pravila, odsek za šolski zakon, odsek za pred» loge itd. Prav bi bilo, da bi imel glavni odbor seje vsaj štirikrat na leto, ker izvrši mnogo (pozitivnega dela. Z ozirom na finančno stran ije pa to izključeno., ker so potni stroški pre» •visoki. Z vsako sejo glavnega odbora je zve» izana tudi deputacija pri ministrskem pred» isedniku, pri prosvetnem ministru itd. Lahko itrdim, da je delo glavnega odbora pozitivno, .uspešno. Glavna skupščina mašega udruženja je bila določena za 11., 12. in 13. avgust 1928 v Mariboru. Vsled smrti ■narodnega poslanca Stepana Radiča v Zagre» 'bu se je delo skrčilo tako, da je bila sikupščina 'zaključena takoj prvi dan. Sprejeto je bilo le poročilo o delovanju glavnega odbora, dolo» cena članarina in potrjeni skleipi in predlogi posameznih odsekov. Veliko zanimanja in odobravanja je uživala pestra razstava v meščanski šoli, iki jo je priredilo mariborsko učiteljsko društvo. Obsegala je tri dele: Pod devizo »Kaj čita naša mladina«, je bila raz» stavljena mladinska literatura. Pod naslovom ■»Otrok in ne snov« je bilo razstavljenih mno» Fran Vajda! Klanjam se tvojemu spo» minu! V spoštovanju posvečam svojo besedo tvoji skromnosti, v hvaležnosti povesim oko pred tvojo veličino ter ti darujem lepo in po» božno misel, spominjajoč se one dobe, ko si mi usmerjal pot v dolžnosti in delu. Danes, ko stojimo ob tvojem sveže iz» kopane m grobu, listamo po knjigi tvojega življenja: trpljenje..., delo— delo...; od» piramo srca v sprejem tvoje dediščine... Trudni sejalec moj, lahko ti spanje! Glej jih, kako ob obzorju gredo čili in zdravi, objeti v ljubezni z delom tvojim prekvašeni. S pravico si se prispodabljal z onim mi» tološkim junakom, katerega je metala so» vražnikova pest na zemljo, ki pa mu je da» jala novih moči nov odpor, novo silo in vo» Ijo Tudi itvojo dušo je hranila žemljica naša, tudi tvojo voljo je krepila in jačila rodna gruda, ki je sprejela danes tvoje truplo — svojo last. Če pogledamo tvojo rojstno hišo, ki stoji majhna in ponižna, kakor da se boji pogledati v svet, najdemo odgovor na vpra» šanje, odkod ta nenavadna individualna sila, odkod to plodovito delo in to tiho nesebično življenje? Nikdar se ni pokoril tvoj duh ma» tcriji, ampak te je nasprotno dovedla dolga, težka in polzka pot življenja do pravega člo» večanstva. Tako si končal s triumfom. Nam pa bolest oklepa srce, in duša je nema, ker solza je kanila v njo... go knjig in revij o delovni šoli in šolski reformi. Tretji del je obsegal bogato razstavo izdelkov deških ročnih del. Prepričan sem, da se bodo tovariši iz južnih pokrajin z veseljem spominjali VIII. glavne skupščine v Mariboru. Vseslovanska učiteljska zveza. Priprave za ustanovitev Vseslovanske učiteljske zveze so se vršile nad leto dni. Dne 26. in 27. februarja t. 1. s. je vršil v Beo» gradu sestanek cehoslovaških in poljskih uči» teljskih delegatov s člani Izvršnega odbora UJU in beograjskega poverjeništva. Bolgar» ski delegati so odsotnost opravičili in so se izjavili za sodelovanje v tem savezu. Priča» kuje se, da pristopijo v zvezo tudi ruski uči» telji iz vseh krajev. Na sestanku je vladalo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Sprejet je bil tudi projekt pravil. Kongres Vseslovanskega učiteljskega sa» veza se je vršil v Poznanju v dneh 11., 12. in 13. julija t. 1. Obžalovati moramo, da naše poverjeništvo ni moglo poslati svojega za» stopnika, ker ni denarnih sredstev. S tem se je izvršil zgodovinski dogodek, ko je vse slovansko učiteljstvo združeno v enotni sta» novski organizaciji. V federaciji učiteljskih udružetnj. Celotno „naše udruženje je postalo tudi član internacionalna federacije učiteljskih udruženj, ki ima svoj sedež v Parizu. Izvršni odbor ima v eksekutivnem odboru svojega zastopnika. H koncu svojega poročila omenjam, da bom podal v nekaterih zadevah podrobna pojasnila, ki jih tu nisem mogel navesti. Pravijo, da čebelica umre. Ne umre. Utrujena se samo ustavi v svojem poletu pov.si peruti, da se okrepi za nov polet k solncu. Irma Scheligova. Paralela. (Popotni vtisi ob prihodu z Dunaja.) Sedel sem zamišljen v vlaku, ki je odha» jal ob mojem povratku z Dunaja v domovino iz Maribora ob 13'28 proti jugu. Neznosna soparica nas je nadlegovala, da smo hrepeneli po hladni sapici, ki je ni povzročal niti brzeči stroj. Vagon je bil poln mladine, ki se je vra» čala iz šole domov. Bil je zadnji šolski dan 10. junij. Do Poljčan je izstopala naša bodočnost in odhajala na svoje domove. V Celju se je slika ponovila. Do Trbo» vel j so mi delali druščino učenci, so ščebetale deklice vseh razredov meščanskih in drugih šol okoli mene. Dobro, da ni mladina vedela, kdo sem. Godilo se mi je kot priznanemu slovenskemu pisatelju, ki se preobleče, ako hoče neopažen in nepoznan prodreti v psiho našega ljudstva. V meni je kipelo, po glavi so se mi po» dili prijetni spomini, bil sem ves prevzet nove šole in socialnih naprav Dunaja. Toda okoliš, v katerega me je potisnila trenotka družba v vlaku, mi je predočil šele Vse premalo še zasajamo sadno drevje, premalo se tudi gleda na izbiro sort ter na dobro blago. Takisto se še zanemarja goja in pravilno gnojenje; pri vtresanju sadja se po» stopa brutalno. Učiteljstvo ima najlepšo pri» liko, da poučuje ljudstvo v umnem sadjar» stvu. Udejstvovanje v sadjarstvu pa tudi po» leg materijalnih dobrin oplemeni človeka ter mu utrdi iznačaj, kar je velika etiška prido» bitev. Kmetsko»nadaljevalni šoli toplo oripo» roča gojo sadjarstva. V tem je jamstvo z.i razvoj blagostanja našega ljudstva. V soboto, dne 4. maja je predaval gosp. Gosak — Teharje o temi: »Učila za kmet» nad. šole«. Koreferent inž. Muri — Ma.ribor je spopolnil referat s strokovnega stališča. Popoldne je referiral g. Miloš Verk: »Učna ura na kmet »nad. šoli; nauk o gno» j en ju«. Z oziroma na predavanja sprejete reso» lucije: 1. V bodoče naj oblastna samouprava iz» vrši razpis kmet. teč. za učiteljstvo pravo» časno po prosvetnem inšpektoratu in sreskih šolskih nadzornikih potom okrožnice. prepad, ki zija med nami in inozemstvom. Jasno mi je postalo, da tako ne more dalje. Izmučeni ohrazi mladine, ki mora po» zimi in poleti po uro in več hoda na postajo in od tam z vlakom v šole in zopet domov pozno popoldne, pozimi v noči od doma,, v noči domov, so mi jasen opomin, da tako ne vzgojimo borbene generacije dela, to bodo trpini, sklonjeni pod težo socialnih razmer, nezmožni silnih del. Res, da v trpljenju človek jekleni, toda kupa trpljenja, od nežne mladosti dalje brez solnca in toplote, to je preveč. Izžeta mladina, trpeča pomanjkanje, premalo negovana prepuščena sama sebi, nI naša bodočnost, ne sme biti naš nairaščaj. Kam naj gre mladina od prihoda vlaka do pričetka pouka, od sklepa pouka do od» hoda na postajo popoldne? Ni»,li to problem za nas, ki nimamo v to prostorov. Potem pa razgovor o profesorjih, vese» lost, ki jo povzroča med njo persifliranja sit» nežev, godrnjačev. Koliko zasmeha med šti» rimi stenami užije ves trud in napor, umikov in mrtvih predpisov držeči se vzgojitelj. Edini disciplinski sredstvi razrednica in katalog. Strah pred nezadostnimi redi in po» sledicami prekršitve disciplinskih pravil po točkah a, b, c____itd. v neskončnost. Bog ne daj. če. bi me bila mladina izpo» znala. To bi gledal hinavske obraze. Toda dva precej raztrgana južnjaka — najbrže štu» 2. V mesecu septembru naj se vrši 14» dnevni uvodni tečaj, ki ga mora imeti vsak voditelj kmet.»nad. šole. 3. Pri sprejemu v vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in v kmetsko šolo v Št. Ju» riju pri Celju naj se daje prednost onim reflektantom, ki so obiskovali kmetijsko na» daljevalno šolo. 4. Vodstvi obeh omenjenih šol naj dasta na znanje, v čem so gojenci najslabše pri» pravljeni. da se bo kmetsko nadaljevalna šola mogla pobrigati za odpravo pomanjklji» vega znanja. 5. Oblastna samouprava se naprosi, naj pošlje vsem kmetskim nadaljevalnim šolam seiznam vzornih kmetij. 6. Oblastna samouprava naj primerno nagraja absolvente kmet. nad. šol, ki so uspešno precepljali in snažili sadno drevje in jim naj daje iste ugodnosti kakor sadjarskim pomočnikom/ 7. Merodajni činitelji naj delajo propa» gando za kmetsko»nadaljevalno šolo po dnevnem časopisju; prav umestni bi bili tudi referati na zborovanjih učiteljskih društev. K.r je bil s tem dnevni red izčrpan, za» ključi komisar oblastne samouprave g. dr. denta, ki sta prihajala od nekod iz inozem» stva in ki sta izpovedovala okolici svoje mal» kontentstvo z vsem, kar eksistira pod soln» cem in moja malenkost v drugače le z mladino zasedenem vagonskem oddelku ni spravljal mladine iz ravnotežja. Zadovoljna je bila, da je konec, da ne bo več cvekov in karcerjev, da ne bo nesmi» selnih pridig in opominov. Veselila se je solnca in svobode in ko» vala načrte za varanje drugih — a nezavest» no tudi sebe — v prihodnjem šolskem letu. Da, da — paralela se je dvigala v moji notranjosti. Pred menoj je vstajala mladina z Dunaja, polna idealizma in veselja do šole. Zrl sem na njena dela v duhu in primer» jal. Čimbolj sem primerjal, bolj mi je bilo hudo. Ko se je zadnji mladi sopotnik odstra» lil, sem potegnil beležnico .z žepa in pisal- Zal, da sem bil prezaposlen in nisem prej obnovil tega. Danes ob sklepu šolskega leta sem jih vzel v roke in Vam jih priobčujem — mogoče se še kdo zamisli v problem naj» boljše vzgoje mladine in poskusi pripomoči k rešitvi vprašanja resnega sodelovanja mla» dine z nami pri ustvarjanju temelja novi šoli, ki naj bo mladini dom, domače ognjišče, ne pa mučilnica in zapor, iz katerega zbeži mla» dina letno na velike počitnice razočarana m z zagrenjenimi občutki na prebito šolsko leto. A. M. Kmetsko-nadaljevalno šolstvo v mariborski oblasti. Naša država je agrarna država, izato ne sme naša, osnovni šoli odrasla mladina v po« šolski dobi ostati prepuščena sama sebi, am» pak se naj vadi v opazovanju in primerjanju v prirodi, v uvajanju in razumevanju kmet» skega dela, v opazovanju napak v doseda» njem gospodarstvu, v vzgajanju k samostoj» Oiemu mišljenju in samoudejstvovanju — in tako dajati pobudo za gospodarski napredek. Ta smoter hočejo doseči kmetsko=nada» ljevalne šole. Ob navzočnosti oblastnega komisarja g. dr. Leskovarja, prosvetnega šefa g. dr. Kot» nika ravnatelja oblastne vinarske in sadjar» ske šole g. Priola, referenta za kmetsko»na» daljevalno šolstvo g. Krošla in gg. inž. pouču» jočih na kmet. nad. tečaju za učitelje, se je vršilo delo občestva voditeljev in učiteljev kmetijsko»nad. šol dne 3. in 4 maja 1929. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Prisotnih 22 upraviteljev in 17 učiteljev. Iz poročila g. Krošla, ref. za kmet.»nad. šolstvo posnemamo: Kmetsko»nadaljevalnih šol je bilo v šol» skem letu 1928 /29. 22. Največ šol je bilo v bližini večjih mest. Najmanj šol — oziroma nobene šole nimajo gornjegrajski srez, kozjan» ski okraj in del Haloz, to so kraji, ki so v gospodarskem in kulturnem oziru najbolj potrebni pomoči in vzgoje. Na kmet.snad. šolah je poučevalo 67 rednih učnih moči, in sicer: 2 meščanskošol» ska učitelja, 39 osnovnošolskih učiteljev, 21 duhovnikov in 5 strokovnjakov; ter 17 izred» nih učnih moči, in sicer: 4 zdravniki, 4 agro» nomi, 3 živinozdravniki 4 pravniki in 2 uči» telja. Na 9 šolah je poučeval en učitelj vse predmete, na 8 šolah pa so poučevali trije — oziroma še več učiteljev. Na vseh šolah je bilo ob začetku 552 učencev, ob koncu pa 471. Število je soraz» merno le neznatno nazadovalo, ker moramo pomisliti, da je obisk neobvezen in da je mnogo fantov moralo oditi k vojakom — oziroma v službe. To neznatno nazadovanje je lep dokaz, kako so fantje resno vzeli pouk v tej šoli in še lepše izpričevalo za učitelje, ki so znali s pravilnim postopanjem pridržati fante v šoli. Na eno šolo je prišlo povprečno 21 učen» cev. Najmanjše število učencev je imela kmet.»nad. šola pri Sv. Danijelu nad Preva» ljami, in sicer 8. Kljub temu je šola dosegla svoj namen, ker je v hribovitem kraju, ki je zelo redko obljuden. Starost učencev je bila izelo različna, in sicer od 15. do 70. leta. Vendar pa je 85% vseh učencev bilo starih 18 do 30 let Na šo» lah je bilo skupno 410 učnih dnrin 2077 učnih ur. Na eno šolo pridejo povprečno 103 učne ure. Učni dnevi so bili skoraj povsod ob de» lavnikih, le na treh šolah se je vršil pouk ob nedeljah. Velike važnosti so bile zaključne slovesnosti ki jih je priredilo 11 šol. Teh slovesnosti se je udeleževal tudi zastopnik oblastne samouprave. Stvarne izdatke za šole so krili razni či» nitelji. Osebne izdatke pa je krila cb'astna samouprava, ki je izdala povprečno 3900 Din za eno šolo. Oblastna samouprava je izdala enotn. tiskovine, oskrbela metodično obdelano učno snov in bo v kratkem izdala knjigo »Kmetij» sko knjigovodstvo«, »Kmetsko občestveno življenje«, »Kmetsko narodopisje«. Pod predsedstvom g. Krošla in njegove» ga namestnika g. Gosaka poročajo voditelji kmet.»nad. šo! in se o referatih otvori raz» govor. Konstatira se: a) V splošnem je narod kmet »nad. šo» lam naklonj.n in jih podpira moralno in gmotno. b) Uspeh je odvisen od osebnosti učite» lja s sodelovanjem duhovništva. c) Načrt se mora prilagoditi krajevnim prilikam in si je čimprej omisliti preiizkuše» vališče. č) Načeloma se naj sprejemajo v šolo mladeniči, ki so izpolnili 16. leto, navzgor je starost neomejena. Isti dan popoldne je predaval vele z a« služni propagator sadjarstva g. Miloš Lev» stik, nadučitelj v pok. v Celju, strokovno» poljudno in vzpodbujevalno o nalogah na tem polju. Omenja, da se je iz ljubezni do stvari posvetil sadjarstvu in to ljubezen bo posku» šal vcepiti v srca prisotnih. Sadje igra pre» važno ulogo v prehranitvi našega ljudstva, baš tako v kupčiji, ednosno v narodnem go» spodarstvu. Pas med Wildonom in Zagre» bcm producira najbolj aromatično sadje, prednjač;jo pa lepe Slov. gorice. Nazaduje» čemu vinogradništvu je treba iskati nadome» stila v sadjarstvu; sadja in sadjevca nikdar ne bo prevt č. RADI0N i pere sam ! t" K tf A¡as zakon je srečen, (t pravi mlada gospa Mi ca. „Zmeraj imam časa za svojega moža, ludi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." pere sam ! Varuje perilo! Leskovar dvodnevno delovno občestvo z na» stopnimi besedami: Zaključujem vaše zbo» rovanje in vas zahvaljujem tako za sodelo» vanje tukaj kakor za vaš trud v minuli zim1.. Izmenjava vaših misli, medsebojno razodetj. izkušenj, posebno pa vaši zaključki (sklepi) bodo sigurno obrodili obilo dobrega sadu. Podlaga vašemu delu je dobra; prepričan sem da bo kmetska nadaljevalna šola napre» dovala in pripomogla našemu kmetskemu ljudstvu do višje poklicne izobrazbe in do večjega blagostanja. Bodite pa tudi vi uver» jeni, da bo oblastna samouprava vedela ceniti vaš trud. Kar se tiče mene, bom deloval tudi v prihodnje na pro spe h te institucije in vas v vsem podpiral. G. Gosak zahvali gda. komisarja kot predstavitelja oblastne samouprave za blago» dušno naklonjenost, g. Rosina iz Ormoža in gda. referenta Krošla za vzorno vodstvo Sn vzpodbudne nasvete, ravnatelja gda. Priola pa iza gostoljubje, ki ga je tekom teh dveh dnevov naklonil udeležencem občestva. Venniger... Vzpored zborovanja IX. pokrajinske skupščine UJU — poverjeništvo Ljubljana. V smislu člena 18. pravil UJU sklicujemo IX. pokrajinsko skupščino poverjeništva Ljubljana dne 19., 20. in 21. julija 1929 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dne 19. julija: Seja širjega sosveta ob 16. uri v Delavski zbornici. 1. Nagovor poverjeništva. 2. Predlogi okrajnih društev z,a delega» cijsko zborovanje. 3. Določitev potrebnih odsekov in članov teh odsekov za delegacijsko zborovanje. - 4. Poročila okrožij glede kandidatov v ožji sosvet. 5. Slučajnosti. Dne. 20. julija: 1. Ob 8. uri verifikacija mandatov pc verifikacijskem odseku .ob vhodu v zboroval» no dvorano. 2. Ob 9. uri: a) Otvoritev delegacijskega zlborova» nja po poverjeniku A. Skulju. b) Poročilo verifikacijskega odseka o navzočih in pri glasovanju upravi» čenih delegatih. c) Izvolitev potrebnih odsekov v smi» slu točke 3. seje širjega sosveta. č) Tajnikovo poročilo. Poroča strok, tajnik Josip Kobal. d) Blagajnikovo poročilo: 1. račun po* verjeništva; 2. račun »Zvončka«; 3. račun Mladinske Matice; 4. pro» račun poverjeništva; 5. proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik Rado Grum. 3. Od 15.—18. ure seje odsekov na mo» škem učiteljišču Resljeva cesta 10, pritličje ln I. nadstropje. 4 Ob 18. uri: I. redni občni zbor »Uči» teljske gospodarske poslovalnice«, r. z. z o. z. v Mariboru. a) Poročilo prvega upravnega sveta. b) Izvolitev u.pravn.ga sveta in nadzor» stva. c) Slučajnosti. 5. Ob 20. uri: Koncert učiteljskega pev» skega zbora v dvorani Delavske zbornice. Dne 21. julija: Ob 9. uri: 1. Blagajnikovo poročilo. Event. nada» 1 je vanje. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Poročila in predlogi odsekov. 4. Volitev ožjega, sosveta. 5. Resolucije. U druženj'.! jugoslovanskega učiteljstva — po« verjeništvo Ljubljana, dne 6. julija 1929. Andrej Skulj s r., poverjenik. Rado Grum s. r., Josip Kobal s. r., blagajnik. tajnik. Stanovanjski odsi:ik preskrbi za čas po» krajinske skupščine stanovanj, v ljubljan» skih hotelih vsem udeležencem, ki se prijavijo do 17. julija 1929 na naslov: Ljubljansko učit. društvo stanovanjski odsek, Frančiškanska ulica 6. Na pozneje došle prijave se ne bo moglo več ozirati. Kdor se prijavi za stano» vanje, se obenem obveže, da ga tudi plača, dssiravno bi ga potem iz kateregakoli vzroka ne rabil. Stanovanjski odsek posluje v petek, 19. julija v prostorih ljubljanskega poverjeništva UJU, Frančiškanska ul. 6 od 14.—19. ure, v soboto 20. julija pa v dvorani Delavske zbor» niče. kjer se bo vršila skupščina. Odsek bo dajal ob teh dneh interesentom tudi informacije glede cen prehrane v poedi» nih hotelih in restavracijah. Sploine vesti. — Rojstvo v kraljevski rodbini. Na Vi» dov dan se je rodil na Bledu Nj. Vel. kralju in kraljici tretji sin. Vesela vest, ki je vzra» dostila vso državo, je izzvala predvsem v Sloveniji veliko navdušenje. Slovensko uči» teljstvo pozdravlja tretjega princa in se pri» družuje čestitkam, ki jih je poslal glavni .od» -bor UJU povodom tega dogodka Nj, Vel. kralju in je pov. UJU Ljubljana zabeležilo čestitke tudi v knjigo pri velikem županu. — Letošnja pokrajinska skupščina po» verjeništva UJU Ljubljana se vrši dne 20. in 21. julija t. 1. Dnevni red je razvEden na dru» gem mestu. Opozarjamo delegate, naj zaradi računov in tajniškega poročila prineso to šte» vilko »Učit. Tovariša« s seboj na skupščino. — Državna skupščina UJU v Zagrebu se vrši na podlagi sklepa seje Izvršnega odbora UJU z dne 29. pret. meseca v dneh 16., 17. in 18. avgusta t. 1. — t Dr. Gitgor Žerjav. Dne 27. junija ob 5. uri popoldne je. umrl v Poljčah na Go» renjskem dr. Gregor Žerjav, minister v po« koju. Pokojnik si je stekel velike nacionalne zasluge ob ustanovitvi naše države, zaradi če» sar bo ostalo njegovo ime na častnem mestu v zgodovini naše države. Poverjeništvo je izrazilo sožalje njegovi rodovini. Naj ostane njegovo ime v častnem spominui tudi med učiteljstvom, ki mu je šel često prijateljsko na roko. — Smrt uglednega sotrudnika »Učitelj» skega Tovariša«, prijatelja osnovnošolskega učiteljstva in naše organizacije. V Središču je nenadoma umrl prof. Fran Vajda. V poča» ščenje njegovemu spominu prinašamo na drugem mestu dva1 dopisa. Prof. Fran Vajda je bil rojen 17. septembra 1876 v Stojncih pri Ptuju. Študiral je gimnazijo v Ptuju in Ma» riboru, potem pa obiskoval filozofsko fakul» teto v Gradcu in na Dunaju kjeir je 1. 1905. položil profesorski izpit iz matematike in fi» zike Kot suplent je prišel 1. 1905. na ljub» ljansko realko. Z vso vnemo je propagiral ustanovitev slov. profesorskega društva in postal njegov prvi nad vse marljiv tajnik. Leta 1907. je postal Vajda profesor na I. gim» naziji v Ljubljani. S prve gimnazije je prišel za profesorja na pomorsko akademijo na Reki. Po pr. vratu je bil kmalu potem imeno» van za direktorja gimnazije v iPtuju, od ko» der je bil odpoklican kot inšpektor v pro« svetno ministrstvo v Beogradu. Tamkai je vod'l oddelek za Slovenijo in si v kratki dobi stekel mnogo zaslug. Iz rodbinskih razlo.gov ni ostal v Beogradu, marveč jet zaprosil za mesto na pomorski akademiji v Gružu, ki ga je tudi dobil. V preteklem šolskem letu je zbolel, iskal je zdravja v svoji ožji domovini, se lečil v bolnici v Čakovcu, a 27. junija pod» legel možganski kapi v Središču. — Slava in čast njegovemu spominu! — Zaključek šolskega leta v mariborski oblasti. UJU je ponovno interveniralo v tej zadevi ter prejelo zagotovilo da se. to vpra» šanje ponovno prouči in uredi. — »Učiteljski Tovlariš« prehaja z današ» njo številko v 70. letnik svojega obstoja. 70 letni jubilej bo proslavil s primernimi članki pozneje. »Učiteljski Tovariš« je najstarejši list izmed sedaj obstoječih slovenskih listov. — »Slovenec« in »Jutro« sta prinesla vest o imenovanju tov. Andreja Skulja za oblast» nega šolskega nadzornika. Kakor smo prejeli sedaj avtentično poročilo, je bilo naše' ča» sopisje iz Beograda mistificirano. — Prihodnja številka »Učiteljskega To» variša« izide šele po pokrajinski skupščini. V smislu sklepa lanske pokrajinske skupščine bo izhajal »Učiteljski Tovariš« v počitnicah dvakrat na mesec. Iz tega razloga je izostala tudi številka zadnjega tedna. V današnji šte» vilk:i so vsa poročila, ki zadevajo pokrajinsko skupščino, navodila in računi. — Izenačenje plač državnega uradništva. Listi poročajo: V predsedništvu vlade se. je vršila seja ministrov, ki je bila posvečena vprašanju izenačenja plač vsega državnega uradništva in uslužbenstva. Izenačenje plač se namerava izvesti na ta način, da se bodo znižali prejemki onih uradnikov in uslužben» cev, ki prejemajo relativno preveč in se s temi presežki popravili prejemki onih urad» nikov, ki prejemajo relativno premalo. -— Izplačilo pokojnin za julij. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja: Nekateri upo» kojenci še niso prejeli pokojnine za mesec julij 1929, to pa zaradi tega. ker finančna dl» rekcija v Ljubljani nj prejela od finančnega ministrstva pravočasno zadostne denarne zaloge. Finančna direkcija prčakuje dodatno dotacijo vsak čas, nakair bodo čekovne na» kaznice ki leže pripravljene pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, takoj razpo» slane. — Na razne dopise v tej zadevi naj vzamejo dopisniki gornjo izjavo na znanje. — Vsa upraviteljstva naših osnovnih in vsa ravnateljstva naših meščanskih šol pro» simo, da počakajo z naročili tiskovin, knjig zvezkov in drugih potrebščin za prihodnje šolsko leto. Na pokrajinski skupščini bode prvi redni občni zbor po že odobrenih pravi» lih snujoče se »Učiteljske gospodarske pošlo» valnice«, po kateri bode učiteljstvo lahko takoj naročalo vse take potrebščine in jih tudi lahko prejelo od onih firm, od katerih si želi. — Učiteljska gospodarska poslovalnica. Na več vprašanj odgovarjamo tem potom, da znaša enkratni delež za poslovalnico samo 5 Din. Jamstvo: Člen 9.: »Vsak zadružnik jamči ob konkurzu ali likvidaciji zadruge za njene obveze nele s svojimi deleži temveč še z nadaljnjim zneskom v (finaki višin'.« Iz tega sledi, da izgubi zadružnik v najslabšem slučaju delež 5 Din + jamstvo 5 Din + 2 Din vpisnine, skupaj 12 Din. Če vas straši ta zne« sek in ovira k pristopu, je bolje, da ne za» čnemo s poslovalnico. Član zadruge je vsak organiziran član UJU — poverjeništvo Ljub» ljana. Podpišite pristopnice takoj in jih vr» nite noverjeništvu! Delež in vpisnino bo po» bral blagajnik pristojnega društva. — Učiteljska gospodarska poslovalnica. Z ozirom na razna povpraševanja glede na» mena poslovalnice ponatiskujemo §§ 2. in 12. pravil Učiteljske gospodarske poslovalnice. § 2. se glasi: Zadruga ima namen izvesti kon» centracijo vsega gospodarskega snovanja svojih članov. To bo dosegla zlasti s posre» dovanjem med člani in tv.rdkami s šolskimi potrebščinami, z organiziranjem naročil svo» jih članov; z ureditvijo stalne razstave učil in učnih potrebščin konkurirajoc'h tvrdk v Ljubljani in Mariboru; z lastrim zalaganjem knjig, tiskovin in šolskih potrebščin; s pritío» bitvijo tiskarskega podjetja v svrho pospeše» vanja pridobitka svojih članov; z ustanovit» vijo zadružnih razprodajalnic v Ljubljani in Mariboru in z organizucijo poslcvalnega ura» da v Ljubljani in Mariboru med člani in tvrü» kami. — § 12. pa se glasi: Razdelitev čistega dobička je zadeva občnega zbora. Od čistega dobička ste pripiše 25% rezervnemu zjakladu 25% Učiteljskemu domu v Ljubljani, 25% Učiteljskemu domu v Mariboru in 25% v or» ganizač«:- svrhe. Rezervni zaklad je last za» druge in ga v nikakem primeru ne sme raz» deliti med člane. Pripomniti pa je potrebno, da se vplača delež 5 Din in pristopnina 2 Din enkrat za vselej, ne pa vsak mesec. Delež in pristopnino pobere društveni blagajnik. — Predlogi učiteljstva meščanskih šol. V Pančevu je na skupščini sprejelo Udruženje m: ščanskošolskega učiteljstva sledeče pr.d» loge: 1. V višjo pedagoško šolo naj s. spre» jemajo sam« učitelji s položenim definitiv» nim učiteljskim izpitom. Za predavanja po» sameznih strokovnih predmetov naj se do» ločijo izključno strokovnjaki. 2. Oblastni šol» ski nadzorniki in referenti naj se postavljajo zgolj iz vrst kvalificiranih učiteljev m.ščan» skih šol. 3. V ministrstvu pros.vete naj se 2s-sestavo uredb, tičočih se meščanskega šol» stva, sestavi komisija, v kateri bodo imeli meščanskošolski učitelji primerno zastop» stvo. V ministrstvu naj se osnuje za meščan» ske šole poseben odsek s strokovnim osob» jem. 4. Za upravnike trgovskih in obrtno» nadaljevalnih šol naj se imenujejo v prvi vrsti meščanskošolski učitelji. 5 Čim pre] raj se sestavi ob sodelovanju meščanskošol» skega učiteljstva načrt zakon > o meščanskih šolah. 6. Absolventi meščanskih šol naj se v srednje in njim sorodne strokovne šole spre» iemajo brez sprejemnega izpita 7. Učite» liem meščanskih šol, ki so dovršili višjo pe» dagoško šolo, naj se triletna študijska doba na višji pedagoški šoli vračuna v službena leta za dosego pokojnine. Resolucije1 z ute» meljitvijo bodo izročene po posebni députa» ciji na merodajnem mestu. — Nerazumljivo je stališče točke 2. m 4.. ki zapostavlja ena» kepravnost osnovnošolskega učiteljstva — Veržej — t Rozlalija Kozarjeva. V sre» do1 3 julija se je vršil v Veržeju pogreb ne» pozabne tovarišice učiteljice Rozaiije Kožar» jeve, žene tovariša upravitelja Frana Kožarja i z Veržeja. Prekmalu je odš'a v večnost Za» vratna bolezen jo je priklenila na postelj in v ponedeljek 1. julija je umrla. Bila je vzorna :n dobra učiteljica, ki je službovala v Mali Nedelji, Tišini in nazadnje v Veržeju. Njen pogreb je pokazal, da je bila zelo priljubljena med tržani in učiteljstvom ki je iz vseh Slov. üoric in Prekmurja prihitelo na njen pogreb. Bodi ji žemljica lahka! Tovarišu upravitelju Fr Kožarju pa naše sožalje! —ar. — Knjiga »Naša meščanska šola«, ki jo j. oblastni šolski odbor naročil kupiti vsem šolam, se naroča pri ravnateljstvu I. državne deške meščanske šole v Ljubljani. — Brezplačen esperantski tečaj v Budim» pešti. Pedagoški seminar v Budimpešti pri» redi sporazumno z Institutom Jean Jacques Rousseau v Genevi enajstdnevni tečaj s 4 urami dnevno. Smoter tečaja je usposobiti udeležence brez uporabe učne knjige, nacio» nalnega jezika in domačega dela ikonversirati v esperantu. Tečaj pa hoče pokazati tudi. me» todiško stran esp. pouka ki odpira >popol» noma nove perspektive v jezikovnem pouku. Vodstvo bo imel Rumun Andreo Če, ki je pravkar končal slične tečaje z neverjetnim uspehom in pri splošni pozornosti pedagoških krogov na Švedskem in v Baltiških državah. Županstvo mesta Budimpešta da poleg isploš» nih ugodnosti še tridesetim tečajnikom po» polnoma brezplačno hrano in stanovanje (od 22. julija do 2. avgusta). Dva slovenska uči» telja bi prišla sigurno v poštev, in sicer naj bo eden esperantist, drugi neesperantist. Po» goj pa je pristopnina za svetovni esp. kon» gres v B. ki prične 2. avgusta. Pristopnina pa se kompenzira s 50% rabatom na želez» niči in pri vizumu. Interesente»esperantiste opozarjamo na št. 25. tednika »Heroldo de Esperanto«. Pojasnila daje tudi R. Rakuša, Maribor, Aškerčeva 3. — Učit. maturanti Maribor 1. 1880., 1881. in 1882. Dne 13. jul. ob 8. (20.) uri restavracija Gambrina v Mariboru pozdravni večer in primerna zabava. Dne 14. julija zarana sv. maša zadušnica pok. tovarišem, prof. in rav» nateljem — obisk pokopališča — obisk drž. moškega učiteljišča — skupni obed ter izleti po sklepu predlagateljev. Udeleženci naj se do 10. julija t 1. javijo pri A. Porekarju, Ma» ribor. Tattenba.hova ulica 26/1. Vsi na plan! Na zdravo in veselo snidenje. — Dr. B. R. N. — Popravek. Članom sreskega učitelj» skega društva za ljubljansko- okolico — vzhodni del. Vsi. d sklepa odborove seje z dne 22. junija 1929 se naroča članstvu, da se s 1. julijem črta'vsakega člana, kdor zadnje 3 mesece ni plačal članarine. Isti predlog je bil stavljen na zborovanju dne 8. junija t. 1. v D. M. v Polju in bil tudi sprejet. — Tovarišem maturantom iz leta 1924. mariborskega učiteljišča! Na razstanku ,smo sklenili, da se sestanemo ob petletnici ma» ture. Torej kj. ste? Zglas:ite sl* in navedite kraj in dan sestanka — Br£ gant Oskar, šol» ski upravitelj na Gornji Ponikvi, p. Žalec. — Zahvelo prisrčno izrekam učiteljskemu društvu za laški okraj in vsem tovarišem in tovarišicam v okraju za dobrohotn. prispev» ke V pomoč moji bolni ženi. Ljubi Bog Vam poplačaj dragi tovariši in tovarišice — Bra» tuž Marij, kotraktualni učitelj»šolski upra» vitelj. — Gornja Rečica pri Laškem. ■— Križevci pri Ljutomeru. Državna šest» razredna osnovna šola je priredila na Vidovo in Petrovo popoldne v Slomškovi dvorani v Križevcih in v nedeljo 30. junija t. 1. v istem času v Veržeju v dvorani g. Hedžeta m.ladin» !skb dvodejaniko 'tov. RcijOcv »(Prstan« s petjem in plesom. Predstave so dobro uspe» le, kar je glavna zasluga tov. Tilčke Rajhove, ki je igro tudi tako vestno naštudiraia. Pa tudi ostali učiteljski zbor ji je pomogel z mladino, ki se je najbolj postavila — do mo» ralnega uspeha. Le žal moram konstatirati, da starši še vedno podcenjujejo zmožnosti svojih otrok, vsaj tako je kazal dokaj — pi« čel obisk! Šola in dom!! — A to nas naj ne straši. Mi gremo naprej! Prihodnjič pa kaj drugega! —dr. — Za Častnega občana je imenoval obč. odbor v Šmartnem ob Paki tov. Josip Krajnca, učitelja v pok. .ob priliki njegove 401etnice mature v znak hvaležnosti za njegovo ne» umorno delovanje v šoli in izven nje. Skoro vsi občinski odborniki so njegovi bivši učein» ci, ki so se spomnili ob tej priliki svojega dobrega, marljivega in vestnega učitelja. Ju» bilantu kličemo še na mnoga mnoga leta! Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. RETCH. Samo predsodek ie, če kdo m;sli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrna.te kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »ŽIKA«, ki je zakonito zavarovano. Človeško življenje obstoji iz samih ma» lih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučit: — Za oranje vzemite torej SCHICHTOV »RADION«. kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Tvornice učil in šolskih potrebščin v Ljubljani registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki bo dne 28. julija 1929. ob 10. uri v načelstveni sobi „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Dnevni red: 1. Revizijsko poročilo zadružnega revizorja. 2. Predložitev zaključnih računov per 31. XII. 1927. 3. Poročilo likvidatorjev, in sklepanje o izvršeni likvidaciji in izbrisu tvrdke iz zadružnega registra. 4. Določitev hranilca poslovnih knjig. 5. Slučajnosti. Ako se občni zbor ob navedeni uri vsled nezadostne udeležbe zadružnikov ne bi mogel vršiti, tedaj se v smislu § 31. zadružnih pravil vrši ob 11. uri istega dne in v istih prostorih občni zbor z gornjim dnevnim redom, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. V LJUBLJANI, dne 25. junija»!929. Likvidatorji. Iz poverjeništva UJU. RAZPIS. V smislu sklepa pokrajinske skupščine in seje širjega sosveta pozivamo, da se pri« javijo do 19. julija 1929 opoldne vsi oni to» variši, ki reflektirajo na uredniško mesto pri »Učiteljskem Tovarišu«, »Popotniku« in »Zvončku«. UJU — poverjeništvo Ljubljana, ■ dne 7. julija 1929. Andrej Skulj s. r., Josip Kjobal s. r., poverjenik. tajnik. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Izplačilo razlike na stanarini za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 je stara naša zahteva. Tudi naš list je o tem že pri» občil svojčas članek, v katerem je bila doka» zana utemeljenost tega postulata. Zdaj ču» jemo, da se je to vprašanje pričelo resno razpravljati V posameznih ministrstvih in pod» rejenih oblastvih se že sestavljajo seznamki osebja in »razlik«, ki mu pripadajo. Ponekod se' baje z izplačevanjem že skoro pričn©, ko» likor se te razlike še niso nakazale. — Za» upamo v uvidevnost vlade, da tej pravno do» cela osnovani obči želji drž. nameščenstva čimprej ugodi. — (»Naš Glas«.) Listnica uredništva. —lu vkljub obsežni današnji številki lista so morali izostati še sledeči dopisi: Poročila učiteljskih društev: Učit. društvo za Maribor, desni in levi breg, za srez Ljutomer, Slovenj» gradeč, Ljubljana. — Zbirka daril za Učit. dom v Mariboru. Po sklepu lista. V vabilu za občni zbor Učiteljske Samo» pomoči je pomotoma natisnjen kraj zborO» vanja — Delavska zbornica. Občni zbor se vrši v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob istem času in po istem vzporedu. Šolsko leto v mariborski oblasti. V dnev» nem časopisju čitamo: »Gospod minister prosvete je podpisal odlok, s katerim odreja, da se konča na podeželskih šolah v maribor» ski oblasti izvzemši sreza Dol. Lendava in Murska Sobota, tekoče šolsko leto 1928 /29. v soboto 13. julija a> prihodnje šolsko leto prične 16. septembra 1929. in konča na Vidov dan.« S tem je rešen naš dolgotrajni trud za dosego enotnih počitnic v Sloveniji. Nove knjige. —k Tiisoč in ema noč. Zbirka pravljic z Jutrovega.. Za odrasle priredil Andrej Rape. III. zvezeki — V Ljubljani 1929. Stnani 371. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Cena vezani knjigi 40 Din. ............in rani na on« brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i. t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Miroslava Leitgeb / Ljubljana, Jurčičev trg itn. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in p red tisk. ZAHVALA. Ob smrti svoje nepozabne žene, gospe Rože Kozarjeve, učiteljice iz Veržeja, mi je došlo toliko tolažilnih izrazov sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Bodi vsem tem potom izrečena moja iskrena zahvala. Posebne hvale sem dolžan čast. duhovščini, zlasti g. dekanu Jos. Weixlu iz Sv. Križa, kakor tudi vsem tovarišem in tova-rišicam, ki so v tako častnem številu spremili svojo pokojno tovarišico na zadnji poti. Hvala g. sres. nadzorniku Fr. Karbašu za njegove iskrene besede ob njenem pre-ranem grobu, vsem pevcem za ganljive žalostinke in končno vsem prijateljem ter znancem, ki so jo tolažili v težki bolezni in darovali toliko lepih vencev ter cvetja na njeno krsto. Vsem moja najiskrenejša zahvala. Veržej, dne 5. julija 1929. Franjo Kožar, šol. upravitelj. Obračun fonda za samoizobraževalno akcijo in učiteljski naraščaj. V ta namen znašajo prispevki do 1. 1928/29....... v 1. 1928/29. pa . . . . . . Din 26.728'— „ 26.479-— Skupaj "Din 53.207 — Od zneska Din 26.479 odpade na Ljubljano polovica in na Maribor polovica v zneskih po Din 13.239 50 za oba fonda, torej za vsak fond Din 6619-75. t. Ljubljana: a) samoizobraževalna akcija: Prispevki 1. 1928/29. Din 6619-75 72 stroškov tečaja . . . Din 2746' — Pisarniške potrebščine . , 498'50 Knjige..............„ 834-20 Pisarniško delo .... „ 815-— Poštnina............„ 99-25 Potnine in predavanja „ 679'— Saldo v dobro .... „ 947*80 Din 6619-75 Din 661975 b) učiteljski naraščaj: Prispevki 1. 1928/29. Din 6619-75 Hospitacije in potnine Knjigovodstveni tečaj Pedagoške revije . . . Stanovski listi .... Najemnina čitalnice . . Snaženje čitalnice . . . Pisarniške potrebščine Kurjava in razsvetljava . Razni stroški..... Saldo v breme .... 4121-— Din 1675-50 n 280 — n 1286-- rt 4400 — n 960"— rt 700 — rt 199'— rt 775-55 v 46470 Din 10.740-75 Din 10.740-75 c) prispevki do L 1928/29 so znašali Din 17.189 25 1. 1928/29. izdano....... „ 4.121-— ostane Din 13.068-25 Ako prištejemo k temu še saldo samo-izobraževalne akcije...... „ 947-80 ima Ljubljana še razpoložljivega . . Din 14.016 05 2. Maribor: a) samoizobraževalna akcija: Prispevki 1. 1928/29 . . Din 6.61975 V2 stroškov tečaja. . . Din 2746-— Saldo v dobro .... „ 3873-75 Din 6.619-75 Din 661975 b) učiteljski naraščaj Prispevki 1. 1928/29 . Din 6.619-75 Stanovski listi Saldo v dobro Din 1600 — 5019-75 Din 6.619-75 Din 6619-75 c) Prispevki do 1.1928/29 so znašali.....Din 9.53875 1. 1928/29. izplačano ._Din 9538-75 Din 9.538-75 Din 9538 75 Ako seštejemo fond za samoizobraževalno akcijo.........Din ter fond za učiteljski naraščaj ... ima Maribor še razpoložljivega . 387375 . 5019-75 Din 8893-50 Račun Mladinske Matice za leti 1927./28. in 1928 /29. Dohodki. Promet Izdatki. Članarina: a) v letu 1927/28 b) v letu 1928/29. Din P Poštnina......... . 2.240 85 Pisarna.......... 2.589 07 Tiskovine.......... 7 546 50 Inventar.......... 3.865 30 Uprava.......... 8.200 — Honorarji književnikom .... 26 970 — Potnine.......... 1.872 50 Ekspedicija......... 20.617 60 Tiskarna.......... 244.351 40 Nagrade ugankarjem..... 881 55 Razno: a) zopetni nakup knjig Ml. M. 2520 — b) vračilo.......22 — c) storno.......45 — 2 607 — Saldo 30,6. 1929 ....... 17.311 18 339.052 95 I Bilanca Mladinske Matice za leti 1927./28. in 1928./29. Aktiva. Pasiva. Din P Din P Blagajna 30./6. 1929 ...... Terjatve.......... Klienti........... Zaloga............ Inventar.......... 17.311 9700 1.599 6.392 3.285 18 40 75 _ 50 Izredna publikacija Ml. Matice . . Dolgovi.......... Prebitek.......... 28.688 8.802 798 20 20 43 38.288 83 m 38.288 83 1 Prejemki. Račun Zvončka za poslovno leto 1928/29. Promet. Izdatki. Din P Din P 1. Blagajna......... 16.247 21 16?121 20 2. Poštna hranilnica...... 61.692 88 2. Poštna hranilnica...... 60.385 86 3. „Zvonček" tisk....... 50.952 25 3. .Zvonček" (naročniki) .... 67.629 85 53.476 20 21.248 95 61.178 25 65.886 50 6. Upravni stroški...... 6.563 56 6. Vrnjeni upravni stroški . . . 1.482 21 7. Honorarji uredniku in sotrudnik. 9.980 — 8. Inserati......... 5.500 _ 8. Klišeji.......... 7.534 — 10. Zaloga 1. 1928/29....... 294 50 40 — 11. Predvidena rezerva..... 29 115 28 267.664 .35 ■ 267.664 35 1 1 Bilanca Zvončka za poslovno leto 1928/29. Aktiva. Pasiva. Din P Din P 2. Poštna hranilnica...... 126 1.307 32,227 01 02 25 1. Upniki.......... 2. Predvidena rezerva..... 3. Poslovni prebitek...... 4.708 28.788 163 25 78 25 33.660 28 33 660 28 1 Račun UJU, poverjeništva Ljubljana za poslovno leto 1928./29. Prejemki. Promet. Izdatki. Din P Din P 1. Blagajna..... 326.903 83 325.038 48 2. Poštna hranilnica . . 570 944 18 2. Poštna hranilnica...... 570.481 77 3. Dolžniki..... 623.018 55 3. Dolžniki......... 549.581 76 496 961 50 520.529 54 5. Učiteljski Tovariš (tisk) 150.858 50 5. Učit. Tovariš (naročniki) . . . 149.908 75 6. Popotnik (tisk) . . . 88.794 — 6. Popotnik (naročniki) ..... 106.309 _ 7. Učit naraščaj in izobraževalna ak- 7. Učit. naraščaj in izob. akc. učit. 53.207 _ cija učiteljstva . . . 30.297 45 8. Članarina UJU Beograd . . . 39.043 _ 8. Članarina UJU Beograd • • . 39 043 — 9. Članarina UJU pov. Ljubljana . 30.200 _ 9. Članarina Zveze drž nam. . . 27.056 80 10. Članarna Zveze drž. nam. . . . 27.056 80 10. Pevski zbor UJU . . 20 580 70 11. Pevski zbor UJU...... 23.921 60 11. Mladinska Matica . . 201-398 17 12. Mladinska Matica...... 218709 35 12. Brošure izobr. akcije . 899 25 13. Brošure izobr. akcije .... 1.161 _ 13. Organizačni fondi . . 13 584 69 14. Organizačni fondi...... 8.629 27 14. Naložbe..... 220.512 50 190.950 _ 15. Inserati..... 42 216 34 133.655 25 16. Premičnine .... 14.160 50 2.489 50 20.286 05 18. Zaloga.......... 20.286 05 18. Upravni stroški: 19. Vrnjeni upravni stroški . . . 2.322 90 a) potnine ožj. in šir- 20. Vrnjeni razni stroški . . . 21.073 49 jega sosveta . . . 15-829 — 21. Prehodni znesek...... 103.567 46 b) potnine poverjen. . 4 667-— i c) pot. k sej. glav. odb. 4 678-50 / d) poštnina Učit. Tov. 8.034-40 / e) poštnina Popot. . . 1.145-90 / f) obča poštnina . . 1.128-15 / g) znamke..... 5.040 — / h) davki ..... 3.601-50 / i) honorarji uprave 32.800-- / j) honorarji Popot. 12.355-- / k) honorarji Učil. Tov. 11.540 - / 1) honorarji pis. osobju 20.400 — / m) tiskovine in dr. . . 2.096-55 123.316 — / 19. Razni stroški: / a) pisarn, potrebščine . 6.99657 / b) manip. in prov. pošt. / hranilnice .... 1.559-77 / c) naročnina listov . . 3.259 - / d) razsvetljava in kur- / java ...... 7.856-80 / e) zavaroval, in bol. bi. 2.226-90 / — f) razni stroški . . . 16.384-68 38.283 72 / 20. Prehodni znesek . . 49.006 24 / 3,098.121 97 3,098.121 97 1 Skupni pre >met znaša: 1 1. Račun UJU Din 3,098.121-97 2. Račun Zvončka Din 267.64635 Din 3,365.768-32 Bilanca poverjeništva UJU Ljubljana za poslovno leto 1928./29. Aktiva. Pasiva. 1. Blagajna .... 2. Poštna hranilnica . 3 Dolžniki: a) razni .... b) učit. društva . . c) inserati . . . č) „Učit. Tovariš" d) „Popotnik" . . 4. Organizačni skladi: a) tiskovni sklad . . b) narod, prosv. sklad c) rezervni sklad . . č) obrambni sklad . d) sklad za nad. šolstvo 5. Naložbe: a) Mlad. Matica . . b) poverjeništvo . . c) 7% drž. posojila . č) delež. Uč. zdr. doma d) delež Učit. tiskarne e) delež Hran. uč.kon. /) Učit. dom Ljubljana 6. Premičnine .... Din 77675 12.035-84 44.351 20 5.015 — 11.258 — 1.287-62 884-90 218 07 1.733-35 831-48 17.361-18 4.688-82 5.000-— 1.250-— 250-— 12-50 1.000-- 1.865 462 73.436 4.955 79 42 29.562 11.671 121.953 50 47 1. Upniki (Učit. tiskarna): a) „Učit. Tov." . . 8.480'— b) tiskovine . . . 15.088-04 2. Učit. naraščaj in izobraž. akcija 3. Mladinska Matica...... 4. Pevski zbor UJU ..... 5. Predvidena rezerva..... 6. Poslovni prebitek ..... Ljubljana, dne 30. junija 1929. Za poverjeništvo: Skulj Andrej. Grum Rado. poverjenik. blagajnik. Društvo Učiteljska Samopomoč. Nas jubilant - Učiteljska Samopomoč. — Učiteljska Samopomoč obhaja 30 letnico. —30 let lajšanja bede učiteljstva v najtežjih trenutkih. — Posmrtnina se je dvignila od 91*50 Din na 11.600'— Din. — Vabilo na občni zbor. Poročilo tov. Ivana Kocijančiča za občni zbor v juliju 1929. Uvod. Cenjeni zborovalei! V imenu društvenega odbora in uprave Vam predložim za letošnji redni občni zbor svoje načelniško poročilo. V njem bodete našli vse važnejše podatke za zadnjo triletno poslovno dobo. Učit. Samo» pomoč je v oktobru 1928 dopolnila svoje 301etno delo; iz tega vzroka sem zasnoval svoje poročilo za vso dobo od 1. 1898 do da» nes. V kratkih obrisih Vam želim predočiti delo, trud in uspehe za Učit. Samopomoč, ki so jih imeli društveni odbori in njene uprave. 1898—1928. V avgustu 1928 je poteklo 30 let, odkar se je ustanovilo podporno društvo »Jubilej» ska Samopomoč«, ki je po prevratu v 1. 1921 zamenila svoje ime v »Učiteljsko Samo» pomoč«. V tridesetih letih je društvo svojim članom, njihovim družinam in dedičem sto» rilo veliko dobrega. Društveni predsedniki in odbori so ves čas vsestransko in požrtvovalno vršili težko in obilno delo. Uspeh tega je, da je Učit. Samopomoč danes ena najvažnejših gospodarskih ustanov slovenskega učiteljstva. Potrebno je, da se danes ozremo nazaj, pre» motrimo dolgo dobo človekoljubnega dela in se hvaležno spomnimo onih tovarišev, ki so U. S. poklicali v življenje, jo z vztrajnim in smotrenim delom privedli do dobrega slovesa in današnje višine. Zgodovinski podatki. a) Prvi poskusi. Podporno društvo slovenskih učiteljev je nameraval ustanoviti že tov. Tone Brezovnik, učitelj v Vojniku. V okrožnici z dne 1. XII. 1887, ki jo je razposlal vsem uči.teljskim dru» štvom v Sloveniji, je pozival slovensko uči» teljstvo »naj si ustanovi zavezo slovenskih učiteljskih društev, ki bo — med drugim — skušala sčasoma ustanoviti privatno podporno društvo slovenskih učiteljev.« (Glej Petindvaj» setletnica Zaveze avstr. jugoslov. učit. dru» štev, sestavil L. Jelene — Ljubljana 1913 na str. 16. in 17!) »Zaveza« je bila v 1. 1888 usta» novljena. Tov. M. J. Nerat iz Maribora je na glavni skupščini »Zaveze« v Novem mestu 1. 1895. priporočal ustanovitev društva Samo» pomoč. Ta predlog je v Opatiji 1. 1896. stavil tov. Jakob Dimnik iz Ljubljane in predlagal ime »Jubilejska Samopomoč«. Predlog je bil sprejet. (Glej Jelene: Petindvaj setletnica, str. 66!) b) Ustanovitev. Tov. Luka Jelene, takrat nadučitelj v Šen» čurju pri Kranju je sestavil pravila in jih 28. junija 1898 predložil deželni vladi za Kranjsko v odobrenje. Oblastno potrjenje so dobila pravila dne 4. julija 1898, št. 3001. Okrajno glavarstvo v Kranju je izročilo ustanovitelju L. Jelencu potrjena pravila z odlokom od 11. VII. 1898, št. 106.97. Jubilejska Samopomoč je stopila v življenje. c) Prvi odbor. Ustanovni občni zbor Jubilejske Samo» pomoči se je vršil dne 1. avgusta 1898 v Ljub» Ijani (Narodni dom). V prvi društveni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Za predsed» nika Avgust Kleč, učitelj v Ljubljani, za od» bornike: Jakob Dimnik, Engelbert Gangl, Ju» raj Rezek, vsi iz Ljubljane in Fran Ksaver Trošt iz Iga; za pregledovalca računov — med drugimi — ustanovitelj Luka Jelene iz Šenčurja. Po izstopu A. Kleča iz odbora je vstopil vanj Albert Sič, takrat učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. Ustanovitelj tov. L. Jelene, odborniki E. Gangl, J. Režek in A. Sič so kumovali Jubi» lejški Samopomoči, stali ji ob strani v prvih letih, po težkih vojnih letih jo prekrstili na ime Učiteljska Samopomoč in so društvu še danes močna opora pri vsem plodonosnem delu. Na tem mestu jim bodi izrečena naša prisrčna zahvala! Mrtvim ustanoviteljem in odbornikom Jubilejske, oziroma Učiteljske Samopomoči, zlasti še pokojnemu tov. Jakobu Dimniku, ki je tako skrbno vodil in zvesto čuval naše društvo prav do svoje prerane smrti v 1. 1924., kličem: Slava njihovemu spo» minu! Društvena pravila. Najboljša pravila niso taka, da bi ustre» zala vsem društvenikom in bi veljala za vsak čas. Uporaba prav kmalu pokaže, kaj je treba predrugačiti, kaj dodati ali izpustiti. V na» slednjih izvajanjih hočem pokazati, kako so društveni občni zbori popravljali in izbolj» sevali svoja pravila. Prva društvena pravila iz L 1898. so bila prirejena po pravilih nemškega podpornega društva Selbsthilfe der Lehrerschaft Steier» marks; to društvo je pričelo poslovati v maju 1896. Po teh se je ravnala društvena uprava do 1. 1901. Društveni občni zbor je v tem letu izpremenil §§ 3, 4, 7 in 9 društ. pravil, kar je deželno predsedstvo za Kranjsko z odlokom od dne 28. junija 1901, št. 2634 odobrilo. Po teh pravilih je vodil društveni odbor vse po» slovanje 20 let do 1. 1921. V 1. 1918. za nas srečno zaključena sve» tovna vojna je postavila nas Slovence v po» polnoma nove razmere, z brati Srbi in Hrvati smo si osnovali novo društvo, prevzeli od prejšnje srbske države njen denar (dinar), avstrijska krona (naše prejšnje plačilno sred» stvo) pa je postala čez noč malo iskan denar nizke vrednosti. Društvena uprava je izpla» čevala posmrtnine v zneskih nekaj nad 100 Din. Dnevne cene za življenske in druge po» trebščine so se dvigale od dne do dne navzgor. Znesek 100 Din je bil pri splošni draginji malenkosten. Na občnem zboru dne 27. av» gusta 1920 v Mariboru so zborovalei soglasno sprejeli odborov predlog, da se »Jubilejska Sa» mopomoč imenuje odslej Učiteljska Samo» pomoč, vplačila članskih prispevkov in izpla» čila vrši v dinarjih (članski prispevek a 2 Din), društveni delokrog pa razširi na vso državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Druge izpre» membe so le stilističnega značaja. Ta pravila je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za Slovenijo z odlokom od dne 3. oktobra 1921, št. 10475. Društvo jih je prejelo 31. oktobra 1921. O novih pravilih je bilo učiteljstvo obve» ščeno po Učit. Tovarišu z dne 10. XI. 1921 v št. 46. To obvestilo se je ponatisnilo v 600 izvodih, društvena uprava je pa ponatise raz» poslala vsem članom, predsednikom učitelj» skih društev in vsem učiteljskim listom v dr» žavi. V južne kraje naše države je šla ta ob» java v cirilici, to je v srbohrvaščini, katero je priobčil najprvo Učit. Tovariš v 49. številki iz 1. 1921. Z novimi pravili si je društvo razširilo svoj delokrog na vso državo, obenem pa času primerno uredilo posmrtnine — zamenilo av» «strijske krone v dinarje. Z živahno agitacijo, s predavanji po učit. društvih, s članki in po» ročili v stanovskih časopisih, potom okraj» nih učiteljskih društev in poedincev je dru» štveni odbor vabil vse dobromisleče tovariše in tovarišice v svoj društveni krog. Učit. To» variš je v 38. številki iz 1. 1924 priobčil dva dopisa, ki ju je društvena uprava v ponatisu razposlala na približno 600 naslovov. Uspeh ni izostal. Število članov se je večalo, s tem pa zviševala tudi posmrtnina. Draginja je rasla od leta do leta. Z no» vimi pravili določeni članski prispevki so le nekaj časa dajali primerno posmrtnino. Že na občnem zboru v Ptuju, dne 8. julija 1923 so se oglašali člani in predlagali k nekaterim od» stavkom društvenih pravil času primerne iz» premembe. Društveni odbor je dobil nalogo, da pregleda pravila, jih primerno izboljša in na prihodnjem občnem zboru predloži v raz» pravo in odobrenje. Po temeljitih razmišljanjih na več sejah in sestankih je na izrednem občnem zboru U. S. v Krškem, dne 9. julija 1928 predlagal društveni odbor sledečo izpremembo (dosta» vek) k § 7 b): »V društvo U. S. vstopajo lahko tudi oni, ki so stari nad 45 let, če plačajo sprejemne pristojbine kot 45»letniki in pa za toliko let, kolikor imajo nad 45 let, tudi vse ostale pristojbine, to je: smrtne slučaje, let» nino in upravnino. Velja pa za aktivne in upo» kojence. Ta izprememba društvenih pravil naj bi bila le začasna, veljavna za eno leto. V tem času bi bila dana prilika vsem, ki so stari nad 45 let, da vstopijo v naše društvo.« Ta predlog je utemeljeval načelnik tov. Iv. Kocijančič: »Čim večje je število članov, tem višje so posmrtnine, društveniki imajo od tega le korist. Društveni rezervni fond se z doplačili starejših priglašencev okrepi. Učit. Samopomoč ima človekoljuben namen, zato odprimo vrata v naše društvo — četudi le začasno — vsem onim tovarišem(»icam), ki se iz nam neznanih vzrokov niso oglasili o pra» vem času za sprejem, a zdaj obžalujejo to in nas prosijo pomoči.« Odborov predlog je bil soglasno sprejet za dobo enega leta, to je od 1, IX. 1924 do 31. VIII. 1925. Na članskem sestanku društva U. S., ki se je vršil v Ljubljani dne 19. XII. 1924 se je razgovarjalo o potrebnih izpremembah k raznim odstavkom društvenih pravil, zlasti glede sprejemnih pristojbin in članskih pri» spevkov. Te predloge (izpremembe) si je osvojil društveni odbor na svoji seji dne 6. I. 1925 in sklenil sklicati v Ljubljano na dan 1. II. 1925 izredni občni zbor, ki naj predla» gane izpremembe odobri. Predlogi društvenega odbora, ki jih je iz» redni občni zbor (I. II. 1925) odobril so sle» deči: 1. Prispevek za smrtni slučaj je 5 Din, posmrtnina petkrat število članov, za vpisnino se plača 10 Din in za upravnino letno 4 Din; prispevek za rezervni fond ostane stari (dva Din). 2. Zdravniški certifikat se odpravi. V dvomljivih slučajih more društveni odbor za» htevati od priglašenca zdravniški certifikat. 3. K sedanjemu številu odbornikov izvoli vsa» kokratni občni zbor še tri namestnike. K št. 2 (zdravniški certifikat) naj pripomnim, da je ta sklep društveni odbor na svoji seji 14. VII. 1926 v toliko dopolnil, »da se za» hteva zdravniški certifikat od vseh tistih pri» glašencev, katerih zdravstvenega stanja ne pozna kak odbornik ali pa ne potrdi odboru znani, stalni zaupnik v okraju, da so res zdravi. Ime zaupnikovo se vpiše v prijavnico.« Nova pravila je ministrstvo za notranje za» deve — oddelek za Slovenijo dne 8. V. 1925, št. 2479/25 odobrilo. O priliki učiteljskega kongresa v Ljublja» ni v avgustu 1923 se je brezplačno razdelilo udeležencem, posebno tovarišem izven Slo» venijo, okrog 1000 društvenih pravil. Učit. Tovariš je priobčil v obeh slavnostnih števil» kah (31. in 32. iz 1. 1923) velik inserat o U. S. Društveni upravnik je pismeno pozval več tovarišev izven Slovenije, da naj priglase sebe in še druge tovariše za sprejem v U. S. Od» zvalo se jih je prav malo. Tov. Iv. Kocijančič je napisal za Narodno Prosveto (št. 96, 97 in 99 iz 1. 1926.) daljši spis o U. S., obenem pa podal nekaj nasvetov in navodil, kako naj si osnuje vsaka pokrajina svoje samostojno podporno društvo Samopomoč. Širši delokrog za vso državo se je zopet skrčil na Slovenijo (ljubljansko in mariborsko oblast). Izredni občni zbor v Ljubljani, dne 28. XII. 1927 je sprejel sledeče izpremembe: 1. Društveni delokrog se omeji na ljubljansko in mariborsko oblast v Sloveniji, društvo pa imenuje »Društvo Učiteljska Samopomoč v Sloveniji za ljubljansko in mariborsko oblast«. 2 K § 7 a) se dostavi: Odbor sme sprejemati za društvene člane tudi bivše učitelje(»ice) in profesorje, ki so prideljeni raznim uradom podrejenim prosvetnemu ministrstvu in to v področju ljubljanske in mariborske oblasti, n. pr. prosvetni oddelki velikih županov, na» rodno gledališče, državne knjižnice in muzeji. Društveni načelniki. I. Avgust Kleč, učitelj v Ljubljani od 1. VII. 1898 do 23. IX. 1899. II. Jakob Dimnik, šol. ravnatelj v Ljub» ljani od 23. IX. 1899 do 11. IX. 1900. III. Fran Ksaver Trošt, nadučitelj na Igu od 11. IX. 1900 do 16. VII. 1912. IV. Jakob Dimnik, šol. ravnatelj kot pod» predsednik od 16. VII. 1912 do 11. VIII. 1912. V. Ivan Šmajdek, učitelj na Krtini od 11. VIII. 1912 do 28. XII. 1921. VI. Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani od 28. XII. 1921 do danes. V 1. 1916.—1919. je zastopal odsotnega načelnika Iv. Šmajdka, ki je bil mobiliziran, podpredsednik Jakob Dimnik, društveno upravo je pa vodil Alojzij Kecelj, šol. upra» vitelj v Ljubljani. Društveni odbor ja obstojal iz sledečih .) o d b o r n i k'o^: Ja» kob Dimnik, šol. ravnatelj. Engelbert Gangl, obl. šol. nadzonnik v pok., Jura j Režek učite'] v pok., Albert S;č, profesor v pok.. Ivan Dim» nik, šol. upravitelj; b) namestnikov: Učiteljska Samopomoč 1898 — 1928. Leto Vstopili Umrli Izstopili Izključeni Koncem leta ostalo članov 1898 33 _ _ 1 32 1899 153 1 — 3 181 1900 12 3 6 1 183 1901 1 1 1 1 181 1902 5 — 2 2 182 1903 4 3 _ — 183 1904 15 2 _ _ 196 1905 5 3 — _ 198 1906 19 1 — 2 214 1907 18 7 1 — 224 1908 7 3 — 228 - 1909 7 2 1 — 232 1910 14 6 1 1 238 1911 6 2 3 1 238 1912 10 3 — 5 240 1913 13 4 1 _ 248 1914 12 2 2 _ 256 1915 — 1 _ 1 254 1916 2 3 _ 3 250 1917 1 6 _ _ 245 1918 2 4 _ 1 242 1919 _' 3 _ 1 238 1920 2 6 2 _ 232 1921 13 6 _ 8 231 1922 294 10 3 2 510 1923 62 6 1 _ 565 1924 189 6 1 1 746 1925 991 13 5 13 1706 1926 386 23 2 40 2027 1927 170 31 11 32 2123 1928 197 20 13 9 2278 Skupaj . . 2643 181 56 128 Rudolf Dostal, strok, učitelj, Josip Kobal, uči» telj, Vinko Gregorič, učitelj; c) pregledo» valcev računov: Luka Jelene, ravnatelj v pok., Josip Bemedek. nadučitelj v pok., Fr. Pristovšek, šol. upravitelj, Vendelin Sadar, učitelj v pok. Vsi navedeni tovariši so v Ljub» ljani. Posmrtnine. Iz statistične tabele razvidite, kako je rastla, oziroma padala posmrtnina. Do novih pravil v 1. 1921. (zamenjava avstr. kron v di» narje) so videti posmrtnine prav neznatni zneski. Moramo se pa zamisliti v tiste čase in poznati vrednost takratnega denarja. Po» smrtnina za 43. smrtni primer v 1. 1914. je zna» šala 128 Din 50 p. Če primerjamo vrednost tega zneska za oni čas in upoštevamo takratne življenske odnošaje, lahko trdim, da smo do» segli tej posmrtnini primeren znesek šele v 1. 1925. Posmrtnima za 72. smrtni primer se je za» računala v kronski, za 73. smrtni primer pa že v dinarski vrednosti. Velika je razlika v po» smrtnini med 99. in 100. smrtnim primerom. Nova pravila so dvignila članski prispevek od 2 na 5 Din in s tem tudi posmrtnino. (Glej Pravila!) Izgube na članih. Od 1. 1898. do konca 1. 1928. je umrlo 181 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 10 članov. Od 1. 1898. do konca 1. 1928. je izstopilo in bilo izključenih 184 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 14 članov. Žalostno je število izsto» pivših in izključenih članov. Društvena uprava more redno in točno poslovati le tedaj, če so člani redni in točni s plačili. Iz tega vzroka je odbor večkrat prisiljen, da slabe plačnike — bolje neplačnike izključi iz društva. Slabi plačniki napravljajo društvenemu upravniku veliko nepotrebnega pisanja, samim sebi pa visokih stroškov. Bivši člani se morejo za nov sprejem v društvo poslužiti § 7. c) dru» štvenih pravil. Umrljivost. V 1. 1898. in 1902. v društvu ni bilo smrt» nih primerov. Najmanjša umrljivost je bila v 1. 1915. in sicer 0'39%, največja v 1. 1907. pa 3"12%. V zadnjih letih se izkazuje manjši od» stotek na umrljivosti, tako n. pr. v 1. 1927. pri 31 smrtnih primerih 1*46%, v 1. 1928. pri 20 smrtnih primerih 0"86%. Od 1898. do konca 1. 1928. je zaznamenovan:, umrljivost z l"2l%. Občni zbori. Občni zbori Jubilejske, pozneje Učiteljske Samopomoči so se vršili v prvih letih na» vadno ob dnevih glavnih skupščin Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev. Točnejših podatkov za dobo od 1898 do 1913 ne morem podati, ker je za ta čas v društvenem arhivu le 5 zapisnikov odboirovih sej. — Med voj» nimi leti so občni zbori odpadli, ker so bili odborniki in moški člani raztreseni po vseh bojiščih. Šele prevrat in novo nastale razmere v naši državi so priklicale občni zbor Učit. Samopomoči za dan 27. avgusta 1920 v Ma» ribor. Poznejši občni zbori so se vršili: 28. XII. 1921 izredni občni zbor v Ljubljani, 8. VII. 1923 redni občni zbor v Ptuju, 9. VIL 1924 izredni občni zbor v Krškem, 1. II. 1925 iz» redni občni zbor v Ljubljani, 18. VII. 1926 redni občni zbor v Celju in 28. XII. 1927 iz» redni občni zbor v Ljubljani. Učiteljska (Jubilejska) Samopomoč v raznih dobah. Ustanovni občni zbor se je vršil 1. VIII. 1998 v Ljubljani. Prvi člani so bili vpisani v člansko knjgo 4. X. 1898. Do 31. XII. 1898 se je vpisalo 32 članov. Koncem 1. 1899. je dru» štvo štelo 181 članov. Nadaljnja priglašenja so prihajala bolj poredko. V 1. 1906. je pre» koračilo število članov drugo stotico (214). Prilično na isti višini je ostalo število članov prav do 1. 1921.; najvišje v 1. 1914. — 256 članov. - Bojna vihra v 1. 1914. do 1919. ni priza» nesla U. S. Predsednik in en odbornik sta bila na bojišču, novih priglašenj za sprejem ni bilo nobenih, smrt je pa vsak dan žela na desno in levo; med temi dosti naših članov. Umevno je, da se je število članov krčilo od leta do leta. Skrb za živila in druge življen» ske potrebščine je zamorila vsako drugo misel. Z novimi pravili iz oktobra 1. 1921. se je pričelo v društvu novo življenje. Število čla» nov se je že v 1. 1922. več kot podvojilo (od 231 do 510), v 1. 1924. pa zvišalo na 746. Naj» večji razmah U. S. zaznamenuje 1. 1925., to je pri 1706 vpisanih članih. Smotrena in mno» gostranska živahna agitacija je privabila samo v tem letu okrog 1000 novih činov. U. S. je dobila šele v 1. 1922. do 1925. trden temelj za plodonosno delo v novih razmerah in postala Umrli člani in posmrtnine od oktobra 1898. do 30. junija 1929. Smrtni primer Ime Poklic in stan Bivališče Datum smrti _ Izplačana posmrtnina Din p" 1. Krajnik Ana nadučit. soproga Kobarid, Goriško 6./12. 1899 91 50 2. Jerše Alojzij nadučitelj Trebnje, Dolenjsko 24./2. 1900 89 _ 3. Bartl Ivan * Šmartno pri Litiji 16./7. 1900 85 _ 4. Kovačič Štefan % Sv. Marjeta ob Pesnici 2./12. 1900 88 _ 5. Kovačič Marija nadučit vdova 9• 29/6. 1901 91 _ 6. Dolinar Josip nadučitelj Krašnja 22./1. 1903 92 50 7. Živko Janez » Sv. Martin na Pohorju 25./4. 1903 92 50 8. Jarc Valentin 9 Braslovče 5./11. 1903 90 50 9. Piš Rudolf učitelj . Cerknica 22./5. 1904 92 50 10. Miklavič Ana učit. sopioga Kobarid 2.19. 1904 95 _ 11. Breznik Franjo učitelj Ribnica na Pohorju 9./4. 1905 98 _ 12. Tribnik Ernst nadučitelj Sp. Polskava 24./8. 1905 98 50 13. Josin Maks uč telj Ljubljana 2/9. 1905 98 _ 14. Pečovnik Franc nadučitelj Sv. Jurij ob Taboru 8./12. 1906 106 _ 15. Golob Andrej učitelj .Sv. Marjeta, Drav. polje 29./1. 1907 108 _ ' 16. Papa Eranc nadučitelj Škofja Loka 11./3. 1907 108 50 17. Žager Anton v Gorica pri Gor. gradu 11./5. 1907 108 _ 18. Debenjak Štefaa učitelj Materija v Istri 23./5. 1907 107 50 19. BOheim Franc nadučitelj Kozje 7./7. 1907 108 50 20. Strmšek Vekoslav 99 Sv. Peter 6./9 1907 110 _ 21. Kotzmuth Marija nadučit. vdova Sv. Urban pri Ptuju 11./12. 1907 110 _ 22. Rak tel j Franc nadučitelj Ljubljana 9./2. 1908 112 _ 23. Abram Lavoslav N Senožeče 15./8. 1908 112 50 24. Božič Marija nadučit. vdova Žiri 3,/9. 1908 113 _ 25. Šket Andrej nadučitelj Podsreda 25./8. 1909 116 50 26. Arko Matija « Begunje, Notranjsko 29./10. 1909 116 _ 27. Armič Leopold * Ljubljana ll./l. 1910 118 _ 28. Abram Vincencija nadučit. vdova Senožeče 12./3. 1910 119 _ 29. ' Dedič Božidar nadučitelj Bočna pri Gor. gradu 16./5. 1910 119 _ 30. Rajšp Marija nadučit. soproga Sv. Jurij v Slov. gor. 21./7. 1910 120 _ 31. Maurin Marija w Planina pri Črnomlju 2. 12. 1910 120 50 32 Ivan Spritzei nadučitelj Sv. Marjeta ob Pesnici 13./12. 1910 120 _ 33. Šile Pavel ». Žiri 20./3. 1911 118 _ 34. Pintar Josip učitelj Tunjice 30./11. 1911 119 _ 35. Troit Fran Ksav. nadučitelj Ig 16./7. 1912 119 _ 36. Rajšp Matevž • Sv. Jurij v Slov. gor. 21./9. 1912 120 _ 37. Alt-Steinecker Klement. učiteljica Sv Tomaž 13/12. 1912 121 50 38. Žager Jožefa nadučit soproga Gorica pri Gor. gradu 23/1. 1913 122 50 39. Sadar Cecilija učit. soproga Budanje 9/6. 1913 125 50 40. Pečar Karolina nadučit. soproga Sv. Marjeta 31./10. 1913 126 50 41. Kaukler Ivan nadučitelj Ptuj 22.12. 1913 126 _ 42. Arko Anton učitelj Ljubljana 8./6. 1914 128 _ 43. Vidic Josip nadučitelj Št. Pavel pri Preboldu 30./10. 1914 128 50 44. Janežič Janko vadn. učitelj Ljubljana 2./12. 1915 126 _ 45. Šumer Matija nadučitelj Št. Vid pri Jelšah 28. 1. 1916 125 _ 46. Kovačič Matilda učit. soproga Sv. Trojica v Slov. gor. 15./4. 1916 125 _ 47. Mejovšek Konrad nadučitelj Reka, p. Hoče 30.9. 1916 124 50 48. Gregorin Josip 9 Vič 30./1. 1917 125 50 49. Vidic Ana nadučit. vdova Št. Pavel 1./2. 1917 125 _ 50. Bogateč Kristjan nadučitelj Ricmanje 19./2. 1917 124 50 51. Stres Anton * Gorica 13./5. 1917 124 _ 52. Wider Karel učitelj Ljubljana 6./9. 1917 123 _ 53. Muha Janko nadučitelj Ajdovec 11. 9. 1917 123 _ 54. Nerat Eliza ravn. soproga Maribor 22./3. 1918 122 50 55. Šorn Franc nadučitelj Sv. Lovrenc 20./9. 1918 122 50 56. Šah Lovro Teharje 1./10. 1918 122 _ 57. Punčuh Antonija nadučit. soproga Gorenji Logatec 10./10. 1918 121 50 58. Šorn Matilda nadučit. vdova Sv. Lovrenc 18./5. 1919 121 _ 59. Pečar Franc nadučitelj Sv. Marjeta 24./8. 1919 120 50 60. Meglic Šimen nadučitelj Vransko 16/10. 1919 120 _ 61. Maurin Fran » Koprivnik 17./2. 1920 119 _ 62. Krek Vinko učitelj Trboje 28.(8. 1914 123 _ 63. Bregar Josip nadučitelj Gor. Šiška 15./4. 1920 118 50 64. Smerdelj Frančiška učit. soproga Ljubljana 17./7. 1920 119 - 65. Fakin Anton nadučitelj Repen tabor 22/5. 1920 119 - 66. Dobnik Josip v Ponikva 24.(9. 1920 118 _ 67. Gradišnik Armin » Celje 2.1. 1921 116 50 68. Črnagoj Julija nadučit. soproga Barje 21./1. 1921 116 _ 69. Dougan Marica učiteljica Zagorje 19./1. 1921 119 50 70. Debelak Ivan nadučitelj Šmarje 22/2. 1921 115 _ 71. Grahli Ivan j, Kobarid 30./4. 1921 107 _ 72. Sadar Adela učit. soproga Ljubljana 13./9. 1921 114 _ 73. Jakše Ivan učitetj Vransko 19/1. 1922 462 — 74. Jelene Frančiška ravn. soproga Ljubljana 1./3. 1922 576 — 75. Fabjančič Franc nadučit. v pok: Brezovica 14/4. 1922 612 — 76. Nerat Mih. J. ravn. v pok. Maribor 2./5. 1922. 640 _ 77. Zopf Fran nadučit. v pok. Sp. Hudinja 4/7. 192Ü 816 _ 78. Klanšek Vinko nadučitelj Tržišče 27./7. 1922 814 — 79. Božič Leopold nadučit. v pok. Žiri 13./8. 1922 812 _ 80. Stankovič Mileva učiteljica Adaševci 29./8. 1922 810 _ 81. Hauptman Ivan nadučitelj Št. Vid 2./10. 1922 820 — 82. Benirgar Anton ravn. v pok. Ljubljana 20./12. 1922 1.012 _ 83. Bergant Josip nadučitelj Grosuplje 6./1. 1923 1.010 — 84. Fabinc Franc profesor Ljubljana 3./2. 1923 1.016 — 85. Skalovnik Vida učiteljica Kapele 24./2. 1923 1.016 — 86. Miklavič Anton učitelj v pok. Kobarid 12/9. 1923 1.086 _ 87. Moric Emerik nadučitelj Sv. Peter 15./12. 1923 1.134 _ 88. Šest Andrej nadučit. v pok. Cerknica 27./12. 1923 1.130 _ 89. Baša Milka učit. soproga Ptuj 26./6. 1924 1.186 _ 90. Grilc Gabrijel naduč te j Studenec 11./8. 1924 1.186 _ 91. Dimnik Jakob ravnatelj Ljubljana 1./9. 1924 1.184 _ 92. Šalamun Martin nadučitelj Ptuj 10./9. 1924 1.182 — 93. Cerar Ivan n ¡Črnuče 27./10. 1924 1.218 — 94. Dobrinic Stjepan n Sot 28./11. 1924 1.386 — 95. Berthold Kristina učiteljica Pilštanj 9./2. 1925 1.592 — 96. Gaischeg Kari nadučit. v pok. Maribor 18./3. 1925 1.660 — 97. Thuma Ivan okr. šol. nadzor. Prevalje 7./4. 1925 2.022 — 98. Feigelj Marija nadučit. vdova Slov. Bistrica 18./4. 1925 2.020 — 99. Erker Jurij nadučit. v pok. Stara Cerkev 22./4. 1925 2.086 — 100. Bohinc Edvard učit. v pok. Ljubljana 19./6. 1925 5.585 — 101. Stergar Fran nadučitelj ? i» 19./7. 1925 6.250 — 102. Kristl Mina nadučit. soproga Slov. Bistrica 11./8. 1925 6.930 — 103. Borštnik Ludovika nadučit. vdova Ljubljana 2./10. 1925 7.740 _ 104. Vodenik Martin šol. upr. Maribor 14./10. 1925 7.930 _ 105. Gselman Anton nadučit. v pok. Vurberg 27./10. 1925 8.030 — 106. Cizej-Brišnik Anica učiteljica Orla vas 6./11. 1925 8.050 — 107. Stibler Janez učit. v pok. [Maribor 11./11. 1925 8.045 — 108. Tominc Avgust učitelj Globoko 1./1.1926 8.525 — 109. Dedič Antonija nadučit. vdova Bočna 20./1. 1926 8.805 — 110. Cigoj Ernest profesor Ljubljana 4./3. 1926 9.215 — 111. Tominc Blaž nadučit. v pok. Globoko 15./3. 1926 9.340 — c 11 Ime Poklic in stan Bivališče Datum E- s- «2 D. smrti 112. Stukelj Ivan šol. upravitelj Frankolovo 3/3. 1926 113. Javoršek Anton nadučit. v pok. Ljubljana 7./4. 1926 114. Jakopec Slava učiteljica Senovo 11./4. 1926 115. Sivka Josipina nadučit. soproga St. Jurij 30./5. 1926 116. Velepič Ivana učiteljica v pok. Ljubljana 14./6. 1926 117. Wudfer Karolina nadučit. soproga Petrovče 28./6. 1926 118. Jurčec-Bučar Valentina učiteljica Kostanjevica 2./7. 1926 119. Horvat Antonija učit. soproga Ljubljana 7./7. 1926 120. Pavčič Anton nadučit. v pok. Kostanjevica 28./7. 1926 121. Grailand Franc učit. v pok. » 5/8. 1926 122. Paulšek Ivan nadučit. v pok. Maribor 11./8. 1926 123. Lapajne Erna učiteljica Novo mesto 21./8. 1926 124. Jezeršek Ivan nadučit. v pok. Križe 23./8. 1926 125. Črnagoj Fran nadučit. v pok. Vič 15./9. 1926 126. Rozman Florijan učitelj v pok. Krško 21./9. 1926 127. Žiher Franc nadučit. v pok. Št. Jurij 31./ ! 0. 1926 128. Kopriva-Treo Emilija učiteljica Sp. Polskava 7./12. 1926 129. Rainer Rado učitelj Hrastnik 14/12. 1926 130. Vidic Ana soproga šol. upr Reteče 28./12. 1926 131. Košan Janko prof. v pok. Maribor 12./1. 1927 132. Petrič Angela učiteljica Barje 20./i. 1917 133. Kristl Janez nadučit. v pok. Slov. Bistrica 11./2. 1927 134. Pire Matija ravnatelj v pok. Maribor •24/2. 1927 135. Heric Matija šol. nadzor, v pok. 99 25./2. 1927 136. Cesar Leopold strok. učit. Ljubljana 25./3. 1827 137. Leveč Pavla vdova šol. nadzor. »» 20./4. 1927 138. Repič Peter šol. upr. v pok. i» 26/4. 1927 139. Gasperin Kaspar D Višnja gora 27./4. 1927 140. Špenko Josip šol. upr. Šmarjeta 26./4. 1927 141. -rrr Medved Ana učiteljica Sv. Andraž 29./4. 1927 142. Wudler Makso učitelj Celje 12/5. 1927 143. Cvahte Marija vdova šol. upr. Radeče 22J5. 1927 144. Čeme Jožef šol. upr. Leskovec 6./6. 1927 145. Burja Marija učiteljica Ljubljana 12./6. 1927 146. Harmel Adolf šol. upr. Cerknica 23 /6. 1927 147. Vesjak Josip šol. upr. v pok. Sv. Urban 30/6. 1927 148. Erker Magdalena učit. soproga Stara cerkev 2/7. 1927 149. Paternost Hinko šol. upr. v pok. Mengeš 12./7. 192.7 150. Šusteršič Adela učiteljica Vič 1/9. 1927 151 Kernc Terezija nadučit. vdova Ljubljana 4./9. 1927 152 Seyfried-Lužar Marija učiteljica Sv. Ana 7 ./9 1927 153. Štrubelj Šetina Anica » Črnomelj 18/9. 1927 154. Bernot Marija učiteljica v pok. Ljubljana 23-/9. 1927 155. Zemme Frančiška ravnateljica v pok. ,, 24 /9. 1927 156. Kelc Ivan nadučit. v pok. Beograd 2./10 1927 157. Bajželj Davorina prof soproga Ljubljana 17/11. 1927 158. Žolnir Ivan nadučit. v pok. Maribor 27/11. 1927 159. Krenner Bogomir učitelj v pok. Ljubljana 15/12. 1927 160. Orel Lucijan šol. upr. Duplje 17./12. 1927 161. Kos Avgusta soproga šol upr. Sv. Bolfenk 27./12. 1927 162. Drašček Anton šol. upr. Zalog 6/2. 1928 163. Škerjanc Ivana učit. v pok. Ljubljana 13 /2'. 1928 164. Kutnar Ivan nadučit. v pok. „ 25./2. 1928 165. Tome Marija učit. v pok. 99 2-/3. 1928 166. Gabršek Ljudmila učiteljica 19 26./3. 1928 167. Škerbinc Janez nadučit. v pok. ViŠDja gora 31./3. 1928 168. Bernot Ivan prof. v pok. Ljubljana 1./4. 1928 169. Šmid Matija nadučit. v pok. Podgorje 22./5. 1928 170. Samec Alojzija soproga šol. upr. Polje 4/6. 1928 171. Je ene Slavko učitelj Štore 11./8. 1928 172 Pečar Marija soproga šol. upr. Št. Pavel 28./8. 1928 173. Kunšič Marija nadučit. vdova Ljubljana 30./8. 1928 174. Baran Josip strok. učit. v pok. 99 6./11. 1928 175. Kopitar Fran šol. upr. v pok. Št. Jernej 10./12. 1928 176. Gebauer Viljem učit. v pok. Kandija 22./11. 1928 177. Levstik Neža učit soproga Celje 15./12. 1928 178. Podobn k Franc nadučit v pok. Maribor 15./i 2. 1928 179. Zemljič Eliza nadučit soproga 99 18./12. 1928 180. Kante Matko šol. nadzor, v pok. Ljubljana 21./12. 1928 181 Poklukar Mihael nadučit v pok. Bled 24./12. 1928 182. Zupan Pavla nadučit. vdova Ljubljana 25/1. 1929 183. Puc Mira učiteljica 99 31./1. 1929 184. Žibert Anton nadučit. v pok. Ježica 6/2. 1929 185. Brinar Fran » Gotovlje 10/3. 1929 186. Kalinger Ferdinand » Tržič 6/4. 1929 187. Gale Fran učitelj v pok. Ljubljana 9./4. 1929 188. Tušek Zlatka učiteljica Sv. Miklavž 24,/4. 1929 189. Golob Janko šol. upr. Št. Jernej 13./5. 1929 190. Fink-Šuflaj Ana učit. v pok. Celje 23./5. 1929 191. Ferjan Marija soproga šol. upr. Grosuplje 5./6. 1929 Izplačana posmrtnina Din 9.395 9390 9.380 9.550 9.635 9 630 9.625 9.620 9675 9.665 9.630 9.625 9.620 9 625 9.815 9.965 10.055 10.130 10.145 lO.JgO 10.190 10.150 10.255 10.250 10.295 10.340 10.335 10.330 10 325 10.320 10.380 10.375 10390 10 365 10.410 10.405 10.400 10.400 10.450 10.445 10 440 10.435 10.430 10.425 10 420 10 600 10.600 10 600 10.600 10.605 10.665 10.660 10.655 10.825 10.900 10.920 10.920 11.060 11.090 11.255 11 270 11.265 11.315 11 360 11.335 11.400 11.400 11.395 11.390 11.385 11.415 11.450 11.445 11.525 11.545 11.540 11.545 11.570 11.600 11.600 Slava njih spominu! kot podporno društvo važna gospodarska ustanova slovenskega učiteljstva. Danes (1. ju» nija 1929) ima U. S. 2330 članov, njena po* smrtnina znaša 11.650 Din. Za vse posmrt« nine od 1. 1898. do 30. VI. 1929. je društvena uprava izplačala družinam in dedičem umrlih članov znesek 977.112 Din 50 p. Tovariš! To« varišica! Kaj Ti govore ta števila? Denarni promet in naložbe. O denarnem poslovanju Vam bo kaj več povedal pregledovalec računov. Omenim naj le, da je imelo društvo v 1. 1927. in 1928. — 3,011.526 Din 95 p denarnega prometa, v le« tošnjem letu od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 913 438 Din 64 p. Koncem 1. 1928. jo znašalo čisto premoženje 147.946 Din 71 p. Društveni denar je varno in plodonosno naložen v Hranilnici in posojilnici Učit. kon« vikta v Ljubljani, v Mestni hranilnici ljubljan« ski v Ljubljani in v Poštni hranilnici, podr. Ljubljana, v Ljubljani. Društvo ima po en de« lež pri Hranilnici in posojilnici Učit. konvikta in pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Agitacija. Zahvale. Največjo važnost polaga društvena upravi na smotreno agitacijo za pridobitev novih članov. Nikdar nazaj in navzdol, vedno kvišku! Društveni upravnik sestavlja daljše in krajše članke ter informacijske vesti, ki jih od časa do časa priobčuje v učiteljskih gla« šilih, predava na zborovanjih in pismeno vabi znane in neznane tovariše(«ice) za vstop v U. S. — Predsedniki učiteljskih društev in krožkov so uvedli razgovore o U. S. na zborovanjih in sestankih. Imeli so lepe uspehe. — Naši zaupniki po srezih — prijazni nabi« ralci in vrle nabiralke so nam pridobili lepo število novih priglašencev, radevoljno posre« dovali med društveno upravo in člani ter zelo olajšali delo društvenemu upravniku. Da je U. S. tako krasno uspela, se imamo v veliki meri zahvaliti tem našim zaupnikom. Bodite mi vsi prav srčno pozdravljeni! Priporočam se še! — Zelo važno sredstvo za agitacijo so razni članki v naših stanovskih glasilih, zlasti v Učit. Tovarišu. Člani so bili hitro obveščeni o smrtnih primerih, o članskem prispevku, u nakazilih za posamezne mesece in o splošnem gibanju v društvu. Urednikom, posebno tov. Iv. Dimniku, izrekam za njih uslužnost našo toplo zahvalo. — Zapisniki odborovih sej hranijo v sebi mnogo ogromnega gradiva, katerega je dru« štveni odbor na dolgotrajnih sejah predelaval v primerno obliko. Pozoren bralec bo iz krat« kih stavkov izluščil resnico, da je odbor vršil in izvršil res veliko delo, tako delo, ki je moralo roditi krasne uspehe. Vsem odbor« nikom, namestnikom in računskim pregledo« valcem veljaj lepa društvena zahvala. — Vsi Člani so zaposleni na: osnovnih, mešč. šolah, otr. vrtcih srednjih šolah....... drugih prosvetnih zavodih . . 2103 142 77 Po položaju: v aktivni službi...... upokojeni . ....... neučitelji (soproge, vdove) . . 1546 314 462 Skupaj . . 2322 Skupaj . . 2322 Razdelitev po spolu: žensk .......... 896 1426 Razmerje med moškimi in ženskimi člani v odstotkih: 38 59 °/o 61-41 °/o Skupaj . . 2322 Starost članov v letih. 20 - 30 30 — 40 40 - 50 50 — 60 nad 60 let Vseh članov je 293 680 696 1 336 317 2322 II. Razdelitev članov po oblastih. A.. Ljubljanska oblast: B. Mariborska oblast: Št. S r e z Ši. članov Št. S r e z Št. članov 1. 48 1. Celje........... 214 2. . Črnomelj.......... 49 2. Dol. Lendava........ 21 3. 88 3. Dravograd......... 41 4. Kočevje.......... 65 4. Gornji grad......... 19 5. Kranj........... 90 5. Konjice.......... 46 6. Krško........... 66 6. Ljutomer......... 44 7. Laško ........... 60 7. Maribor — desni breg..... 100 8. Litija........... 56 8. Maribor — levi breg..... 237 9. Ljubljana — mesto...... 450 9. Murska Sobota....... 20 10. Ljubljana — okolica..... 128 10. Ptuj........... 165 11. Logatec.......... 44 11. Slovenjgradec........ 74 12. Novo mesto........ 65 12. Šmarje.......... 45 13. Radovljica......... 51 Skupaj . . 1026 Skupaj . . 1260 C. Druge oblasti: 36 člani pa ste s svojimi članskimi prispevki omogočali društveni upravi, da je s hitrimi in izdatnimi nakazili pomagala tam, kjer je bila pomoč najpotrebnejša. Z malimi žrtvami ste otrli mnogo solz v učiteljskih domovih. Letna vplačila članov. Pri večjem številu članov je več smrtnih primerov. Spredaj sem dokazal, da je povpreč« na umrljivost 1*21 %. V 1. 1928. je umrlo 20 članov, od 1. I. do 30. VI. 1929 pa 10 članov. Članski prispevek z upravnino in letnino je znašal za vse 1. 1928. — 106 Din, za prvo polo« vico 1. 1929. 56 Din. Vsakdo lahko sam izra« čuna, koliko bo vplačal, če bo živel in pla« čeval članski prispevek še 20, 30 ali 50 let. Naračunal bo znesek, ki bo komaj K, Vs, gotovo pa ne čez Vi današnje posmrtnine. Vprašam Vaš pa, kakšen je končni obra« čun za tistega člana, ki. je omagal že po par letih? Vplačal je komaj par stotakov, otroci — družina njegova dobi lepe tisočake. Pozabiti ne smemo, da so nam — vsaj biti bi nam morale — družine naših tovarišev in tovarišic poleg naših sorodnikov najbližje, najdražje, katerim moramo v sili pomagati. Kakšen tovariš pa sem, če se mi tovariševa družina, ki je pravkar izgubila očeta ali ma« ter, ne bo smilila! Že samo ta vzrok se mi zdi tako važen, da bi noben učitelj ali uči« teljica, ki govori kdaj o »tovarištvu«, ne smel izostati izven organizacije Učit. Samopomoči. Priporočilo in sklep. Uprava U. S. je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se društvo poživilo, okre« pilo in razširilo tako, kot je z ozirom na nje« gov plemeniti namen potrebno. Šlo je počasi, stopnjema. Danes je U. S. krepka gospodar« ska organizacija, ki z visokimi posmrtninami gmotno podpira učiteljske družine, z umeva« njem pravega tovarištva budi in vzdržuje to« variško zavest, z mogočnim številom svojih članov pa stavi slovensko učiteljstvo v naj« boljšo luč pri drugih stanovih. Nismo še na cilju! Pogrešam še mnogo tovarišev in tovarišic. Naša sveta dolžnost je, da. tudi te pridobimo in privedemo v naš krog. Bodimo tovariši v dejanju in ne samo v be« sedi. Skupno pomagajmo vsi tistemu, ki je pomoči najbolj potreben, saj pridemo prej ali slej vsi na vrsto. U. S. Ima zdravo podlago, društveni pod« porni sistem je preizkušen in odgovarja po« polnoma svojemu namenu. To so potrdili že mnogi stanovi, ki so po našem vzorcu usta« novili svoje'»samopomoči«. Slovensko učitelj« stvo si je s svojim smotrenim delom in lepimi uspehi tako na prosvetnem kakor tudi na go« spodarskem polju pridobilo najboljše prizna« nje pri učiteljstvu drugih pokrajin. Treba je le, da ohranimo, kar imamo, da razširimo in poglobimo, kar se da in da složno vsi gra« dimo naprej. U. S. združuje učiteljstvo raznih učnih zavodov brez razlike politične pripad« ncsti, osebnega mišljenja ali verskega prepri« čanja. Društvo ne posega v partijske in ne osebne boje, drži se strogo predpisanega na« mena: pomagati potrebnemu tovarišu ali to« varišici hitro in izdatno. Tako nalogo so na« dedi U. S. njeni ustanovitelji pred 30 leti in prav tako so društvo upravljali vsi odbori od takrat do danes. Z željo, da bi imela U. S. vedno najboljše uspehe in bi v vsem zadovoljevala svoje člane, sklenem svoje poročilo. Društvo Učiteljska Samopomoč. ima človekoljuben namen: V najhujši stiski — ob smrti — pomaga potrebnim z denarni« mi podporami — posmrtninami. Te se rav« najo po številu članstva. Za posmrtnino iz« plača društvena uprava preostalim (vdovi, vdovcu, otrokom, dedičem) znesek, ki znaša petkrat toliko Din kot je na smrtni dan imelo društvo članov. — U. S. sprejema za člans učitelje in profesorje, njih soproge in vdove, učiteljice vseh javnih in zasebnih šol ter na« stavnike — bivše učitelje ali profesorje — na prosvetnih zavodih v ljubljanski in mariborski oblasti. Priglašenec ne sme biti starejši od 45 let in mora biti ob času priglasitve zdrav. — Sprejemni pogoji: Priglašenec naj sporoči društveni upravi ali društvenemu zaupniku v srezu sledeče podatke: Krstno in rodbinsko ime, dan, mesec, leto rojstva, ime rojstnega kraja in bivališče (v mestih ulico in številko). Prijavi naj priloži zdravniško potrdilo (brez kolka) iali potrdilo društvenega zaupnika, da je zdrav. — Sprejemne pristojbine znašajo od 25 do 74 Din (po starosti); nakaže se jih s položnico, katero prejme priglašenec od dru« štvene uprave. — Člani plačajo za vsak smrtni primer 5 Din in enkrat na leto za upravnino in rezervni fond 6 Din; drugih plačil nimajo. Koncem vsakega meseca pošlje društvena uprava vsem članom položnice, na katerih so zaznamovani s številkami smrtni slučaji in znesek za članski prispevek od tekočega me« seca. Če položnica izostane, ni bilo v tem mesecu nikakih smrtnih slučajev. Prav v teh dneh priobči navadno stanovsko glasilo Učit. Tovariš kratko notico z imeni vseh v zadnjem mesecu umrlih članov, znesek za članski pri« spevek, skupno število članov, znesek za po« smrtnino itd. — Kadar je priglašenec izpolnil vse pogoje društvenih pravil (rojstni podatki, zdravniško potrdilo, nakazilo sprejemnih pristojbin), ga društveni odbor sprejme, upravnik pa vpiše v člansko knjigo. Član prejme od uprave sprejemni list in društvena pra« vila. Sprejemni list naj dobro hrani. — Za izplačilo posmrtnine — ob smrti članovi — naj dedič (preostali) pošlje društveni upravi sprejemni list in mrtvaški list (ali potrdilo smrti od župnega urada). Po pre« jemu teh dveh listin nakaže društvena uprava takoj znesek za posmrtnino. Dobro je, če vsak član določi že pri vstopu v društvo svo« jega dediča, posebno priporočljivo je to za samske člane. Zakonci dedujejo posmrtnino drug po drugemu, če niso že po poroki od« ločili drugače. — Z nizkimi prispevki si vsak član U. S. zagotovi lep znesek, katerega prejmejo nje« govi dragi — danes 1. VII. 1929 — 11.650 Din. V 30 letih svojega plodonosnega dela je iz« plačala U. S. na posmrtninah znesek 977.122 Din 50 p, to je približno en milijon dinarjev. Ta števila pokažejo veliko požrtvovalnost in pravilno umevanje gospodarskih ustanov slo« venskega učiteljstva. Tovariši«nečlani U. S. skrbite, da se še mogočnejše dvignejo ta šte« vila! — Učiteljska Samopomoč vrši svojo dolž« nost nevsiljivo in na tovariški način. V nas samih si iščimo opore, pomagajmo drug dru« gemu, U. S. naj bo res prava samo=pomoč! Prosimo vse člane U. S., društvene za« upnike in nabiralce članov po srezih, pred« sednike učiteljskih društev, šolske upravitelje in ravnatelje raznih zavodov, da vstopijo in povabijo v naš krog vse tiste, ki še niso člani U. S. V slogi je moč! Vabilo. Odbor društva Učiteljska Samopomoč sklicuje v smislu § 12. društvenih pravil redni občni zbor, ki se bo vršil dne 21. julija 1929. ob V«8. uri zjutraj v dvorani »Delavske zbornice« na Mi« klošičevi cesti v Ljubljani. Dnevni red: 1. Načelnikovo poročilo. 2. Poročilo računskih pregledovalcev. 3. Volitev načelnika, 4 odbornikov, 3 na« mestnikov in 3 računskih pregledo« valcev. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. Če bi ob H8. uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih društvenikov (§ 12.). V Ljubljani, dne 4. julija 1929. Za odbor: Juraj Režek s. r. Ivan Kocijančič s. r. tč. tajnik. tč. načelnik. MALI OGLASI Mali «glasi, ki alaiijo ▼ posredovalna ia soelalnt aamane obilnstra, vsaka beieda 60 par, Najmanji) ■■asek Din 5'—. Prašno olje, kakršno je predpisano za šole, nudi vsako količino po 6 Din za 1 kg R. WEBER Ljubljana. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoča sledeče knjige na odplačila v ijieseč-nih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I,—IX., v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos.: Zbrani spisi, I.-V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I.-X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: AnaKarenina, L—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno ves. (subskrip.) Din 200. a Gospodinjsko nadaljevalno Šolstvo. Gospodinjski tečaj za učiteljice gospodinjsko* nadaljevalnih šol v mariborski oblasti. Oblastna samouprava mariborske oblasti priredi za učiteljice gospodinjsko«nadaljeval« nih šol štiritedenski strokovno«gospodinjski tečaj od 5. avgusta do 31. avgusta 1929, ki se bo vršil v zavodu šolskih sester v Mariboru. Tečaj bo udeleženke praktično uvedel v kuhanje, šivanje, gospodinjstvo, živiloznan« stvo, vrtnarstvo in perutninarstvo, in sicer tako in v toliki meri, kakor je to potrebno za uspešen pouk na gospodinjsko«nadaljevalnih šolah. Od vsake udeleženke se zahteva, da že ;zna kuhati lin šivati, ker tečaj ni kuharski ali šivalni tečaj za začetnice. Ob koncu tečaja bo izpit. V tečaj se bodo sprejemale le one učite« Ijice, ki se znajo uživeti v delo in življenje slovenske kmetske gospodinje, ki imajo za« nimanje in veselje do dela med kmetsko žen« sko mladino, in ki imajo resno voljo že s pri« hodnjim šolskim letom v domačem kraju ustanoviti gospodinjsko«nadaljevalno šolo. Prosilke morajo tudi dokazati, da so službo« vale že najmanj 5 let na podeželski šoli. Prošnje pravilno kolkovane je poslati potom šolskega upraviteljstva neposredno komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti najkasneje do 15. julija 1929. Udeleženke tečaja morajo stanovati v zavodu šolskih sester, kjer bodo imele tudi hrano proti plačilu 840 Din. dve tretjini te vsote plača oblastna samouprava. Poleg strokovnega tečaja bo še poseben uvodni in metodični tečaj v prvi polovici septembra, ki bo trajal dva tedna. Posebna navodila in pogoji za sprejem v uvodni tečaj bodo pravočasno objavljeni v tozadevnem razpisu. Izjava. V poročilu o zborovanju Mežiškega uči« teljskega društva iz dne 13. junija 1929, ki ga je objavil »Tovariš« v svoji 46. številki, se je vrinila namenoma ali ne, pomota, ki jo po« pravljam. li. Nikdar nisem na naših zborovanjih (učit. društva za Mežiško dolino) spravljal na dnevni red ali razpravljal v zadevi Modern« dorfer. Dokaz zapisniki, |ki so a(e pred član« stvom prečitali. 2. Nikdar nisem postavljal to zadevo na dnevni red odborovih sej. Ko pa je predsed« niik dituštva koncem septembra lanskega leta spravil točko Moderndorfer na dnevni red seje, sem s»e namenoma odstranil Niti se ni« sem odzval njegovemu vabilu na posebni se« staniek v isti zadevi. 3. Iz gornjega poročila o zborovanju 13. junija sledi, da tudi tukaj nisem iznesel za« de ve jaz. Ako leži tleindieimca v tem molku, potem je vsekakor v poročilu našega zborovanja z dne 13. junija n i. Prevalje, dne 29. junija 1929. Karel Doberšek, učitelj. Opomba uredništva: Uredništvo je pri« občilo poročilo Mežiškega učit. društva brez vsake najmanjše izpremembe. Tudi podčrta» valo ni uredništvo ničesar ter je pustilo tudi v-tem cziru rokopis neizpremenjen. Hotel .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana Si blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. ^ 3 £ Kdor oglašuje ta napreduje! Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z neom. zav. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ♦ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in tokoči račun obrestuje po 6%i P« trimesečni odpovedi po 7'/2 7o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000 000 Din. - JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. ■- Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kiedite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/2 in od 3-4 '/2. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—1 ž V2- Staedtlerievi somu in risalni svinčniki zvišajo uspehe! Noriš št. 52CI v 4 trdotah so kot ceneni in dobri šolski svinčniki povsod poznani. Mars št. 1225 v 17 trdotah 6B-9H so zlasti radi enakomerne črnine in najboljše kakovosti priporočljivi posebno za visoke šole. Tvorniška , znamka. Poskus se izplača! Staedtlerjevi svinčniki so vpeljani že od S. 1662. J.S.Staedtler, tvornica Mars-svinčnikov*Niirnberg ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO SI. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. Tovarna pohištva L I. Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo Domači prijatelj z mladinsko prilogo „Naš obzor" ŠIVALNI fTROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2. Obleke, izgotovljene dežne plašče, lister suknjiče, Rosegger jopiče, obleke za motocikliste „O V E Z A'L", obleke po meri po najnovejšem kroju Vam nudi tvrdka DAVORIN BIZJAK LJUBLJANA, Stari trg štev. 8. FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M. Kane, Maribor, Gosposka 33 Razlika! V Vašo korist do 30% če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA iK KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. TOVARIŠI! TOVARIŠICE! ŽE STANOVSKA ZAVEDNOST VELEVA, DA PODPIRAMO PRI NABAVAH SVOJIH POTREBŠČIN V PRVI VRSTI SVOJE LASTNE USTANOVE. VELIKO BOLJ PA SMO V SVOJEM INTERESU DOLŽNI TO STORITI TEDAJ, AKO NAM NUDIJO TE USTANOVE VEČJE UGODNOSTI IN KORISTI KOT TUJE. ENA IZMED TAKIH USTANOV JE NAŠA ^wu/u/u/u/wu/u/wu/u/u/u/u/u/u/wu/u/u/wu/u/u/u/^ ........................................ I TELEEON ŠTEV. 2421 VODNIKOV TRG 5 ČEKOVNI RAČ. 12416 ONA NAM NUDI SPECERIJSKO IN KOLONIJALNO BLAGO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH, KI SO MOGOČE. VELIKA IZBIRA DEŽNIKOV, PREDPRAŽNIKOV IN NAJFINEJŠIH IN NAJTRPEŽNEJŠIH ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA. V ZALOGI NAJFINEJŠI ŠIFON, PLATNO IN SRAJCE ZA GOSPODE PO NAJNIŽJIH CENAH. PREPKOGE (LAIFTEPPICHE) PO NAJNIŽJI CENI — NA OBKOIiE. NAMOČENA POLENOVKA DOSTAVLJA SE BLAGO NA DOM IN DOVOLJUJEJO SE OLAJŠAVE PRI PLAČILU. ZADOVOLJITI SVOJE ČLASiE, JE TE ZADltlJGE NAJVIŠJI CILJ! TOVARIŠI! TOVARIŠICE! PRISTOPITE K TEJ ZADRUGI IN KUPUJTE PRI NJEJ! II li • t/n/n/n/n/ivn/n/n/n/n/n/n/n/n/nfl ro/n/n/n ro^ Šoiske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vr$t izdeluje v lastni tvornid in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani