URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
Leto XIX	Murska Sobota, dne 19. julija 1984	Št.: 22
196.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
197.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Lendava
198.	Odlok o imenovanju ulic v delu centralne cone v mestu Lendava
199.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljutomer
200.	Statut kulturne skupnosti Murska Sobota
201.	Statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
202.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci
203.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Dolga vas
204.	Popravek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
205.	Popravek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Murska Sobota
196
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83) ter 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 10/7-1984 sprejela
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se že pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 1984.
Številka: 422-1/82-8
Datum: 10/7-1984
STRAN 9 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
198
Na osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 177. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin številka 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora Krajevnih skupnosti, dne 26.4.1984 ter Skupščina SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti na seji, dne 17. 5, 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v delu centralne cone v mestu Lendava
1.	člen
Za območje dela zazidalne cone v mestu Lendava se uvede ulični sistem oziroma se imenuje naselje kot je razvidno iz 3. člena tega odloka in grafične priloge.
2.	člen
Območje ulic oziroma naselja obsega zazidalne površine in pripadajoče objekte, ki sodijo k ulici oziroma naselju, samo naselje z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami ter predvidene površine na osnovi zazidalnega načrta.	»
3.	člen
S tem odlokom se določi območje naselja in sicer:
NASELJE PREKMURSKE BRIGADE - »MURANTULI BRIGAD« TELEP
Obsega območje jugozapadno od Partizanske ulice in poteka ob severni meji pare. št. 4086/2 do pare. št. 4082 proti jugu do pare. št. 4257/1 nato pa proti severozapadu do pare. št. 4085/3 proti severovzhodu vključno do pare. št. 4075/2 kjer se pri pare. št. 4076 priključi na Partizansko ulico.
4.	člen
Grafični prikaz ulic in hiš oziroma naselja je izdelan na topografskem načrtu 1:5000. kije sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 0224/84-2
Datum: 26. 4. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak. 1. r.
199
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81) in odloka o razglasitvi sprememb in dopolnitev Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 12/83) je izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji, dne 5/7-1984 sprejel
5.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor proizvodnje v mlekarni DO ,,Mlekopromet” Ljutomer se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ljutomer plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Veterinarsko-sanitami pregledi pošiljk pri nakladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov:
STRAN 10 VESTNIK. 19. JULIJA 1984
STRAN 11 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
mi 173,50 din, oz. 248,00 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic za tuberkulozo.
Od kooperantov zbere pristojbine organizator proizvodnje in odkupa mleka do konca meseca septembra za tekoče leto in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna skupščine občine Ljutomer, št. 51930-637-50454.
Na isti račun in v istem roku odvede pristojbine tudi družbeni sektor za krave molznice v družbeni lasti.
8.	člen
Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oziroma razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto tiro zamuda časa po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času ob nedeljah in praznikih pa za 100 % kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
9.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Ljutomer o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnine si obračunava delavec veterinarske postaje, oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev, 29/83).
Številka: 322-1/84
Datum: 5/7-1984
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ljutomer:
Anton KOSI, 1. r.
200
Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota številka 103:1981-4 je skupščina Kulturne skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. decembra 1982 sprejela
STATUT
KULTURNE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Kulturna skupnost Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom številka 103/1981-4 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti zaradi uresničevanja skupnih ter splošnih družbenih potreb in interesov na področju kulturne dejavnosti.
2.	člen
Ta statut podrobneje ureja:
—	statusne določbe,
—	dejavnost skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti in organe ter delovna telesa skupščine skupnosti,
—	združevanje in sodelovanje skupnosti z drugimi skupnostmi,
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti,
—	samoupravno sodišče skupnosti,
—	obveščanje in javnost dela,
—	postopek za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov in
—	položaj strokovne službe.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Kulturna skupnost Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
4.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Kulturna skupnost Murska Sobota
5.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti.
V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
6.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
III.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
7.	člen
Dejavnost skupnosti je zagotavljanje potreb in interesov po kulturni dejavnosti s svobodno menjavo dela.
8.	člen
V skupnosti uporabniki in izvajalci:
—	skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo merila za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso vsebovana v ceni storitev,
—	skrbijo za kulturno dejavnost madžarske narodnosti v občini,
—	spodbujajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini,
—	spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje,
—	določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah določenih .z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
9.	člen
Vsi organi skupnosti in organi ter delovna telesa skupščine skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti pri uresničevanju nalog skupnosti.
10.	člen
Skupnost uresničuje svojo dejavnost oziroma naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga vsako leto sprejmeta zbora skupščine skupnosti.
Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz letnih-resolucijskih in drugih planskih aktov.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
11.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo organov uporavljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
12.	člen
Delavci' in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti preko zborov skupščine, odbora samoupravne delavske kontrole in organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti
13.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
Skupščino skupnosti sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
14.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupnosti delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti.
Zbor uporabnikov ima 68 delegatskih mest.
15.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest.
16.	člen
Število in sestavo delegacij ter način njihovega delegiranja v zbore skupnosti določita zbora s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
17.	člen
Vsak zbor na ločeni seji izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika.
Predsednik skupščine in njegov namestnik in predsednika zborov skupnosti in njihova namestnika so voljeni za dobo dveh let in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
18.	člen
Delegati v zborih skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih odločata zbora,
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora,
—	da predlagajo zboroma stališča in sklepe,
—	da vsklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini in republiki,
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora,
—	da zastavljajo delegatska vprašanja,
—	da spremljajo delo skupnih organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah skupnih organov skupščine, v katere so bili izvoljeni.
19.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odločata zbora skupnosti, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale in skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi ter potrebami, so pa samostojni po izrekanju stališč in glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in skupnosti, ki so ga delegirale in njim je odgovoren za svoje delo.
20.	člen
Delegati v zborih skupnosti odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti ali brez poprejšnje razprave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih, ki so člani skupnosti:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	predlog programa skupnosti,
—	zadeve o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina.
2	1. člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v obeh zborih enakopravno in
—	na ločenih sejah zborov samostojno.
dela oziroma delovnim skupnostim ter posameznikom za dosežke na področju kulturnih dejavnosti,
—	imenujejo in razrešujejo vodja delovne skupnosti strokovne službe
—	dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, k njenemu programu dela in razvidu del in nalog,
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora na skupni seji.
23. člen
Enakopravno v obeh zborih skupnosti delegati zlasti:
—	sprejemajo statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	vsklajujejo elemente za pripravo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev,
—	sprejemajo letni program in finančni načrt skupnosti in sklepajo o periodičnem ter zaključnem računu skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje kulturne dejavnosti,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju kulturnih programov,'
—	odločajo o drugih zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno.
24. člen
Samostojno, v zboru uporabnikov delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci kulturnih dejavnosti,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor uporabnikov samostojno.
25.	člen
Samostojno v zboru izvajalcev delegati zlasti:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	določajo delegata za sejo zbora izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije,
—	sklepajo o drugih zadevah o katerih odloča zbor izvajalcev samostojno,
26.	člen
Enakopravno z zboroma skupnosti, odloča samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti o finansiranju programa samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripaoniKov madžarske narodnosti v občini na področju knjižničarstva, založniške dejavnosti, dejavnosti društev in ljubiteljskih skupin ter o finansiranju kulturnih stikov z matičnim narodom.
*.	27. člen
Odločitev in sklepi na skupni seji obeh zborov so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov vsakega zbora.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora.
28.	člen
Glasovanje na sejah zborov je praviloma javno.
Če je seja zborov, na kateri se obravnavajo zadeve o katerih odločata oba zbora enakopravno, skupna, glasujejo delegati posameznega zbora ločeno.
STRAN 12 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 13 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
31.	člen
Ce tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 30. člena tega statuta, zbora ne sprejemata predloga odločitve, ta pa je pomembna in bi zaradi tega bilo ogroženo izvajanje kulturne dejavnosti, lahko skupščina občine Murska Sobota na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
32.	člen
Skupne seje zborov sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik..
Ločene seje posameznega zbora sklicuje predsednik zbora, v njegovi odsotno.sti pa njegov namestnik.
Skupno sejo zborov ali sejo posameznega zbora skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zborov.
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora sklicati skupno sejo zborov oziroma sejo posameznega zbora, če to zahteva 1/3 delegatov zborov ali odbor samoupravne delavske kontrole.
33.	člen
Seja zborov mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo.
Kadar se seja zborov sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za vsako posebej obrazloženo zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
34.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine skupnosti, ki zlasti:
—	koordinira in usklajuje delo zborov in skupnih organov skupščine skupnosti,
—	skrbi, da poteka delo skupščine v skladu s-poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine in akte skupnosti,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov zborov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov in sodeluje pri usklajevalnem postopku,
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in predstavniki samoupravnih skupnosti ter društev,
—	predlaga zboroma ustanovitev in oblikovanje stalnih ali začasnih delovnih teles skupščine,
—	spremlja delo skupnih organov in delovnih teles skupščine in delo strokovne službe skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti.
Za svoje delo je predsednik skupščine skupnosti odgovoren skupščini in skupščini občine Murska Sobota.
Če je predsednik skupščine odsoten ali drugače zadržan, ga nadomešča namestnik z vsemi pooblastili.
35.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata predvsem naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	vodita ločene seje zborov ter sodelujeta pri pripravi dnevnih redov za te seje,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na ločenih sejah zborov in sodelujeta pri usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge po pooblastilu posameznega zbora.
36.	člen
Predsednik skupščine skupnosti, predsednika zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in zborih,
—	skrbi za sodelovanje s skupščino občine Murska Sobota, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini s konferencami družbenopolitičnih organizacij in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	opravlja druge naloge, ki se nanašajo na usklajevanje dela zborov skupščine in skupnih organov skupščine.
Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti ali skupščine skupnosti temveč oblika dela.
Odbor samoupravne delavske kontrole
37.	člen
Samoupravni nadzor nad oblikovanjem in porabo sredstev s katerimi skupnost razpolaga, nad uresničevanjem planov in programov, nad delom organov skupnosti in nad delom organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti in nad delom strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela za skupnost, uresničujejo uporabniki in prek odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
38.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih preko skupščine skupnosti volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, izmed delegatov skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga kadrovska koordinacija Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota.
Člani samoupravne delavske kontrole so izvoljeni za 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora.
39.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom dobe za katero so bili izvoljeni, če se ugotovi, da ne opravljajo svojih dolžnosti za katere so izvoljeni.
Pobudo za odpoWic posameznega člana odbora ali odbora v celoti poda skupščina skupnosti.
40.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira zlasti:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izvajanje sklepov skupščine skupnosti,
—	skladnost samoupravnih splošnih aktov in drugih sklepov skupščine skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti,
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in
—	opravlja druge naloge določene z zakonom, drugim splošnim predpisom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
41.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predlaga za ustrezne ukrepe skupščini skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora seznaniti skupščino skupnosti.
42.	člen
Organi skupščine skupnosti in strokovna služba skupnosti so odboru samoupravne delavske kontrole dolžni, v okviru svojega delovnega področja, dati podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in mu s tem v zvezi omogočiti tudi vpogled v vse listine, spise in poročila.
Mnenja, pripombe in predloge odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma strokovna služba dolžna obravnavati in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče v pismeni obliki v 30 dneh od prejema.
43.	člen
O svojem delu in stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole sproti obveščati skupščino skupnosti in organe skupščine skupnosti, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa tudi delavski svet delovne skupnosti strokovne službe v cilju, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo in to nemudoma oziroma najpozneje v 8 dneh od sprejetja stališča oziroma od dneva ugotovljenih pomanjkljivosti.
44.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti.
45.	člen
■ Podrobneje se postopek izvolitve in odpoklica odbora samoupravne delavske kontrole in izvrševanje njegovih nalog lahko uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
V. ORGANI IN DELOVNA TELESA SKUPŠČINE SKUPNOSTI
46.	člen
Za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti, pripravo predlogov samoupravnih splošnih aktov, stališč, sklepov in drugih aktov iz njenega delovnega področja, ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja,
—	odbor za knjigo in knjižničarstvo,
—	odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost,
—	odbor za likovno in galerijsko dejavnost,
—	odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino, — odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbore sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
47.	člen
Predsednike in člane odborov voli skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov.
Predsedniki in člani odborov so izvoljeni za 4 leta in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni.
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja
48.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja ima 7 članov.
Odbor za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja:
—	pripravlja osnutek delovnega programa skupščine skupnosti, osnutke drugih samoupravnih splošnih aktov in osnutke samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	ugotavlja skladnost predlogov letnih programov s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in planom skupnosti in o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti,
—	oblikuje metodologijo za sprejemanje elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	pripravlja osnutke letnega, srednjeročnega in dolgoročnega plana skupnosti,
—	pripravlja osnutek normativov in standardov na področju kul-turn: dejavnosti,
—	pripravlja osnutke investicijskih programov za investicije v prostore za kulturno dejavnost,
—	uveljavlja sprejeto kadrovsko politiko v kulturnih organizacijah,
—	uresničuje program strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja kulturnih delavcev,
—	pripravlja predloge za volitve in imenovanja,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za knjigo in knjižničarstvo
49.	člen
Odbor za knjigo in knjižničarstvo ima 6 članov.
Odbor za knjigo in knjižničarstvo:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov planov razvoja knjižničarstva,	•
—	sodeluje pri pripravi osnutka normativov in standardov na področju kulturne dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost
50.	člen
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost ima 6 članov.
Odbor za gledališko, glasbeno in kinematografsko dejavnost:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja gledališke, glasbene in kinematografske dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost
51.	člen
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost ima 5 članov.
Odbor za likovno in galerijsko dejavnost:
—	pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja likovne in galerijske dejavnosti,
—	sodeluje pri pripravi osnutka normativov in standardov na področju kulturne dejavnosti,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino
,	52. člen
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino ima 5 članov.
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino:
—	oblikuje in uresničuje vsklajeno politiko mednarodnega sodelovanja,
—	sodeluje s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu in s Slovenci v tujini,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine
53.	člen
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine ima 5 članov.
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine:
, — pripravlja osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja varstva kulturne in naravne dediščine,
— opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
54.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora.
55.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	predlaga skupščini, skupnosti ukrepe za vsklajevanje kulturne dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
—	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Druga delovna telesa skupščine skupnosti
56.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti ustanovi stalno in občasno komisijo kot delovna telesa in imenuje predsednike in člane teh komisij.
S sklepom s katerim ustanovi stalno ali občasno komisijo, določi skupščina skupnosti tudi njene naloge.
57.	člen
Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
58.	člen
Za proučevanje strokovnih vprašanj in za strokovno spremljanje razvoja posameznih kulturnih dejavnosti lahko skupščina skupnosti ustanovi strokovne svete.
Člani strokovnih svetov so priznanj kulturni in znanstveni delavci ter drugi javni delavci, ki se ukvarjajo s posameznimi področji kulturnih dejavnosti.
59.	člen
Odbori in druga delovna telesa skupščine skupnosti delajo na sejah, ki jih sklicujejo njihovi predsedniki.
Odbori in druga delovna telesa sprejemajo sklepe z večino glasov vseh članov.
VI. ENOTE SKUPNOSTI
60.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela, lahko v soglasju s skupščino skupnosti, ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb uporabnikov po kulturni dejavnosti, enote oziroma temeljne kulturne skupnosti.
Enote oziroma temeljne kulturne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
61.	člen
Enote oziroma temeljne kulturne skupnosti je mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	da je vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti vsklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Murska Sobota in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju
—	da je enota oziroma temeljna skupnost zaključena enota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s posebnimi interesi uporabnikov glede posameznega področja kulturne dejavnosti in z ustrezno organizacijsko obliko izvajalcev za takšno dejavnost,
•	r- da so za zadovoljevanje posebnih potreb določenega področja kultufne dejavnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
62.	člen
Pobudo za organiziranje enote oziroma temeljne kulturne skupnosti lahko da vsak organ uporabnikov ali izvajalcev na območju za katero naj bi se enota oziroma temeljna kulturna skupnost ustanovila. Organi uporabnikov ali izvajalcev ustanovijo v ta namen iniciativni odbor.
Iniciativni odbor ugotovi udeležence samoupravnega sporazuma, pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti in ga predlaga v razpravo. Po končani razpravi določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejemanje vsem udeležencem.
VII. ZDRUŽEVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
63.	člen
Uporabniki in izvajalci skupnosti se združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne in splošne interese ter soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kulturnih dejavnosti pristojna skupščina Socialistične republike Slovenije.
64.	člen
Delegate v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije delegira zbor uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev Kulturne skupnosti Slovenije pa delegira zbor izvajalcev skupnosti.
STRAN 14 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
STRAN 15 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
65.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostmi v socialistični'republiki Sloveniji pri usklajevanju razvoja kulturnih dejavnosti, v uresničevanju vzajemnosti pri zagotavljanju kulturnih storitev, katerih opravljanje ni organizirano v občini in v uresničevanju drugih skupnih interesov in potreb.
66.	člen
Skupnost sodeluje s skupščino občine Murska Sobota in z družbenimi političnimi organizacijami v občini.
Skupščina skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine Murska Sobota o zadevah, ki so določene s statutom občine Murska Sobota.
67.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno s skupščino samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti odloča o zadevah s področja te skupnosti.
68.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja in se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog. V ta namen ustanavlja skupščina skupnosti skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
73.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve.
Predmet svobodne menjave dela so tudi storitve, potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa.	,
Ce zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno ovrednotiti kulturnih dejavnosti po programu ali posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost.
74.	člen
Povračilo za opravljen program storitev ali za dejavnost oziroma ceno posamične storitve sestavljajo:
— sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom,
— sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanju programov storitev,
— sredstva s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne organizacije združenega dela, v katerih delavci združujejo delo,
— materialni stroški po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih stroškov, ki se lahko normirajo ali po cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oziroma za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob ugotavljanju sprememb obsega in kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih ter nabavnih cen.
—	amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah predpisanih z zakonom oziroma po povečanih stopnjah če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom,
—	dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom,
—	del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
75.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, je pristojno posebno sodišče združenega dela na področju kulture.
Posebno sodišče združenega dela lahko .ustanovi skupnost s samoupravnim sporazumom, lahko pa skupnost z več kulturnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko skupnost ustanovi tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
Skupno posebno sodišče združenega dela rešuje tudi spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med skupnostmi, ki so ga ustanovile.
76.	člen
Pristojnost posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo in druga vprašanja, določijo ustanovitelji tega sodišča z aktom o ustanovitvi oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
77.	člen
Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:
— preko delegatov zborov skupščine,
—	.s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
78.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta* se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep < tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu,
—	ki so tajni zaradi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samopravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne naloži pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
79.	člen
Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
80.	člen
Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organ' ter druga delovna telesa skupščine skupnosti, skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna administrativna in druga pomožna dela.
V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine skupnosti.
XI. POSTOPEK ZA SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPNOSTI
81.	člen
Vsak udeleženec sporazuma o ustanovitvi skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) ima pravico predlagati v razpravljanje in sprejemanje samoupravne splošne akte in spremembe ter dopolnitve teh aktov. Svojo zahtevo s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma osnutka sprememb in dopolnitev tega akta pošlje predlagatelj skupščini skupnosti. Z zahtevo predlagatelja in s predlogom osnutka samoupravnega splošnega akta oziroma z osnutkom sprememb in dopolnitev tega akta seznani predsednik skupščine skupnosti delegate na prvi naslednji skupni seji zborov skupščine. Delegati na to odločijo o ustreznosti predloga in o nadaljnjem postopku za sprejemanje predloženega samoupravnega splošnega akta oziroma predlaganih sprememb in dopolnitev samoupravnega splošnega akta.
Razpravljanje in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov oziroma sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov lahko predlaga tudi predsedstvo skupščine in skupni organi skupščine skupnosti.
82.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejema skupščina skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih ter krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače.
XII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
83.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena lahko skupnost oblikuje delovno skupnost.
Skupnost si lahko zagotovi opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi s samoupravnim sporazumom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom. Praviloma se delovna skupnost oblikuje za več samoupravnih interesnih skupnosti skupaj v občini.
84.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na delovno skupnost ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
85.	člen
Delovno skupnost vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščine skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale delovno skupnost, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan.
86.	člen
Vodja delovne skupnosti zlasti:
—	organizira in vsklajuje delo delovna skupnosti, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost in racionalnost poslovanja,
—	izvršuje sklepe samoupravnih organov delovne skupnosti in organov skupnosti ter skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine skupnosti,
—	sodeluje na sejah organov skupnosti in skupnih organov ter delovnih teles skupščine skupnosti in na sejah samoupravnih organov delovne skupnosti,
—	po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druga dela oziroma naloge.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Ta statut začne veljati ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota.
Z dnem ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut skupnosti.	.
88.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščine Pomurskih občin.
Številka: 670/1982-6-1/1
V Murski Soboti, dne 7. decembra 1982
Predsednik skupščine:
IVAN OBAL	*
Na osnovi 66. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina-občine Murska Sobota, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 4. 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k Statutu Kulturne skupnosti Murska Sobota
Daje se soglasje k statutu Kulturne skupnosti Murska Sobota.
Številka: 02-12/83-2
M. Sobota, dne 18. 4. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT
201
Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 30. 6. 1982 in 1. 6. 1983 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva M. Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega de'a in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine M. Sobota — kot uporabniki socialno-skrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno-skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2.	člen
Ta statut podrobneje določa:
—	status skupnosti;
—	naloge skupnosti;
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti;
—	samoupravno organiziranost skupnosti;
—	samoupravni nadzor v skupnosti;
—	obveščanje in javnost dela skupnosti;
—	družbenpmaterialne pomoči in
—	položaj strokovne službe.
3.	člen
V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
4.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbe
STRAN 16 VESTNIK, 19. JULIJA 1984
nimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
5.	člen
Ime skupnosti je: OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24.
6.	člen
Skupnost je družbena pravna oseba. V pravnem prometu nastopa samostojno.in brez omejitev. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec skupnosti.
8.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle’oblike, premera 3 cm. Na obodu je v polkrogu besedilo: ,.Občinska skupnost socialnega skrbstva”, v sredini vodoravno pa je besedilo: Murska Sobota.
9.	člen
Dejavnost skupnosti je:
—	zagotavljanje materialne pomoči ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje m delo (minimalna socialna varnost);
—	ugotavljanje vzrokov in preprečevanje nastajanja motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.
10.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Murska Sobota, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Murska Sobota, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti,_opravljanje drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori, skupščine občine Murska Sobota v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pritojnost skupščine občine.
13.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
II.	NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
14.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejemajo plane skupnosti,
—	določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa sdcialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	odločajo o izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v ta nanien (sveti),
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini,
—	ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe), ter spremljajo njihovo delo in razvoj,
—	dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih usta novitelj ali soustanovitelj je skupnost,
—	delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	- se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakpn, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
15.	člen
Naloge s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno 'usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti.
16.	člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, kijih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi,
—	svetovanja pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami,
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialne pomoči,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v oblikah, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
17.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez staršev, otroci, ki sojih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (n. pr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev, ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd..
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti,
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine,
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle materialno ogrožene osebe,
—	odrasle osebe, ki_so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe, — osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznika nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč;
III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
18.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost.
19.	člen
Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva se zagotavljajo iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz odhodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.
Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne in druge organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe skupnosti.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
21.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
22.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti,' ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitev in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogpje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
23.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju.
24.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina skupnosti
25.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
26.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev.
27.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
28.	člen
Skupščina skupnosti ima 79 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 68 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest.
Število delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določa . skupščina s posebnim aktom.
29.	člen
Delegate v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti.
30.	člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v nji tvorno sodelovati.
31.	člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
32.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost ' usklajevati stališča z drugimi delegati.
33.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 31. in 32. člena tega statuta, imajo delegati še pravico:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnavane zadeve na seji,
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
—	biti obveščen o.vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini,.
—	postavljati delegatska vprašanja,
—	zahtevati.pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov skupnih organov skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo organov, ki jim posredujejo.
34.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
35.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki sojih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
36.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva:
—	hajmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
—	skupni organ skupščine
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zborov.
—	ki so skupnosti' sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
—	ki se nanašajo na rodbinska razmerja.
94.	člen
Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki zaskupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali da bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
95.	člen
Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela.
V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti.
96.	člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte sprejemata enakopravno zbora skupščine skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah oziroma v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določi drugače.
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt.
98.	člen
Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina -skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota.
99.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občinske skupnosti, ki je bil sprejet 13. 3. 1975.
100.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 157/1980-1
Datum: 1. junij 1983
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti socialnega
skrbstva:
Koloman POODLESEK
\ ’
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (pet) let, od 1. 8. 1984 do 31. 7. 1989 in bo uporabljen za komunalno ureditev naselja.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Lipovci.
Samoprispevek bo znašal:
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih
—	5,5 % od veljavnega katastrskega dohodka
—	5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od pokojnin brez varstvenega dodatka
—	2.500,00 din v pavšalnem znesku letno, za zaposlene v tujini.
Ta znesek se letno zvišuje s % dviga OD v SRS.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprisevku."
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu KS Lipovci, št. žiro računa 51900-780-72338.
-6	. člen
Samoprispevek iz OD in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz katastrskega dohodka in dohodka občana, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota.
Ostale oblike samoprispevka obračunava KS Lipovci, ki vsakega zavezanca pismeno o obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
7.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši Svet KS Lipovci, ki o tem enkrat letno poroča Skupščini KS in Zboru občanov.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Lipovci, dne 9. 7. 1984
Predsednik Skupščine KS:
Alojz Tratnjek
Alojz Tratnjek 1. r.
203
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) je skupščina krajevne skupnosti Dolga vas na svoji seji dne 11. julija 1984 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Dolga vas.
1	. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Dolga vas na referendumu dne 8. julija 1984 se uvede krajevni samoprispevek za realizacijo naslednjih programov;
—	za izgradnjo mrliške vežice
—	za ureditev prizidka in zunanje fasade vaškega doma
—	za ureditev ulične razsvetljave
—	za sofinanciranje izgradnje prizidka Osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi
—	za sofinanciranje ureditve igrišča vrtca v Dolgi vasi
—	za sofinanciranje ureditve hudournika ob cesti za Dolgovaške go rice ter
—	za funkcionalne izdatke za izvajanje referendumskega programa.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo štirih let od 1. 8. 1984 do 31. 8. 1988.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Dolga vas.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju in znaša:
—	2 % od neto OD zaposlenih
—	2 % od pokojnin
—	2 % od katastrskega dohodka
—	2 % od neto OD obrtnikov
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini.
4. člen
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
37.	člen
Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
38.	člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
39.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno,
—	na skupni seji obeh zborov,
40.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed delegatov,
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles,
—	sprejme program svojega dela,
■ — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
41.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina,
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu,
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa,
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe,
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles,	•
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno,, da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
42.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji;
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov.
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	. obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter' drugih samoupravnih interesnih' skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi,
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma njegovega namestnika za sklenitev pogodbe, >
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
—	opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
43.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
44.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru.
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
45.	člen	.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev in tri člane iz zbora uporabnikov.
Komisijo in njenega predsednika imenujeta zbora na svojih sejah.
46.	člen
Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejemata odločitve o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 45. člena tega statuta vskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov.
Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v zborih in ta ne moreta sprejeti odločitve s potrebno večino glasov, se predlog za odločitev začasno umakne z dnevnega reda, komisiji pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi.
V primeru iz 2. odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti zboroma.
47.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. odstavka 46. člena tega statuta, zbora ne sprejmeta predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti socialnega skrbstva lahko odločitev sprejme na predlog izvršnega sveta Skupščina občine Murska Sobota.
48.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščihe izmed delegatov.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika voli vsak zbor samostojno izmed delegatov za ta zbor.
Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti, z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo.
49.	člen
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje sejo skupščine,
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik.'Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
50.	člen
Predsednik zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora, če zaseda zbor na ločeni seji,
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
—	sprefnlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora.
Ce je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
51.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede sej,
—	skrbi za to, dašo zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družb en opo lit ičn imi organ izacij ami,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
52.	člen
Skupni organi skupščine so:
1.	Odbor za razvojne in splošne zadeve
2.	Odbor za svobodno menjavo dela
3.	Odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito
4.	Svet za varstvo otrok in družine
5.	Svet za varstvo odraslih
6.	Svež za opravljanje spravnih poskusov v postopku razveze zakonske zveze.
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa.
Odbor za razvojne in splošne zadeve
53.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini,
:	— pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine, skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter z družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog skupnosti,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	opravlja druge izvršilne naloge, za katere ni izrecno določeno, da spadajo v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti.
Odbor za razvojne in splošne zadeve poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema.
Odbor izdela letno poročilo o svojem delu.
54.	člen
Odbor za razvojne in splošne zadeve ima 9 članov.
Predsednika,, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Odbor za svobodno menjavo dela
55.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva,
—	v sodelovanju z izvajalci socialnega skrbstva oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti.
56.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela ima 7 članov. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane odbora volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
Odbor za ljudsko obrafnbo in družbeno samozaščito
57.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
Pri tem opravlja zlasti naslednje naloge: .
—	predlaga skupščini, skupnosti ukrepe za usklajevanje socialno skrbstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in drugih izrednih razmerah,
—	pripravi obrambni načrt skupnosti,
—	pripravi načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog.skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti- zborov skupščine skupnosti soc. skrbstva če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
58.	člen
Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora.
Odbor ima 5 članov.
Svet za varstvo otrok in družine in Svet za varstvo odraslih oseb
59.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih sta organa socialnega skrbstva skupnosti, ki odločata o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in odločata o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so skupnosti poverjene z zakonom in opravljata druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti.
60.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov iz prejšnjega člena javnost izključena.
Vsi člani svetov in njihovi namestniki ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne, posledice,' če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
61.	člen
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat letno.
62.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom,
—	odloča v zadevah rejništva,
—	odloča v zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o
drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnim osebam,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost,
—	odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj,
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze,,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske opravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
6	3. člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o mterialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, kijih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben .primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva ih svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
64.	člen
Svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih imata skupaj s predsednikom vsak po 5 članov in 5 namestnikov.,
Predsednika, člane in njihove namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine skupnosti. ,
Mandat članov svetov in njihovih namestnikov je 4 leta.
65.	člen
Skupni organ skupščine dela' na sejah, ki jo sklicuje in vodi predsednik poč .snežnega organa.
Organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Sklepe sprejema z večino glasov svojih članov.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
66.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali. član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.
67.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
68.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 4 člane.
Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje.
Komisije in druga delovna telesa
69.	člen
Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna.
Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o ujihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon.
Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
70.	člen
Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: komisija) ima predsednika in 4 člane. Komisijo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili Pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
71.	člen
Naloge komisije določa Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in na podlagi tega zakona sprejeti pravilnik.
V. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE '
72.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odboru samoupravne delavske kontrole.
73.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
. — opravlja druge naloge.
74.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane odbora voli skupščina skupnosti na predlog kadrovske koordinacije pri Občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota.
Mandat članov traja štiri leta.
75.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed delegatov zbora uporabnikov.
76.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
VI. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
77.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih ki nastanejo v družbenoekonomskih in. drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz socialnega skrbstva ustanovijo uporabniki in izvajalci samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva posebno sodišče združenega dela za področje socialnega skrbstva.
78.	člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
VIL STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
79.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini M. Sobota strokovno službo.
Delovna skupnost strokovne službe opravlja zlasti naslednje naloge za skupnost:
—	strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa,
—	finančno vodenje tekočih investicij, priprave finančne dokumentacije tako za SDK, kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe,
—	pripravljanje analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo,
—	pripravljanje .osnutka samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
—	odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti,
—	poroča skupnosti o svojem delu,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov.
80.	člen
Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenujeta zbora skupščine skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe.
Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—	skrbi da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe,
—	izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi.
81.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
82.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s.svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna strsKa občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ Cengra za socialno delo Murska Sobota, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
86.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta.
87.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
88.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X. JAVNOST DELA
89.	člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezen primer ni drugače določeno.
90.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skujpnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
91.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in o drugih pomembnih vprašanjih.
92.	člen
Javnost dela in obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja: .
—	preko delegatov zborov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine.skupnosti.
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih Samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
93.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti.
Kot tajni v smislu tsga člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu,
—	ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
5.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin.
Samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oziroma samostojnih poklicev, obračunava Uprava za družbene prihodke občine Lendava.
Samoprispevek od delavcev zaposlenih v tujini odmeri krajevna skupnost Dolga vas in o višini ter roku plačila pismeno obvesti vsakega zavezanca.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
7.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka se nakazujejo ha zbirni račun krajevne skupnosti pri SDK Lendava štev.: 51920-842-021-873 z oznako ,,Lendava okolica — KS Dolga vas”.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
Po izteku obdobja za katero se uvaja krajevni samoprispevek, se sestavi zaključni račun in se predloži v obravnavo skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Dolga vas, 11.7. 1984
Predsednik skupščine KS Dolga vas: • Janez BANUTAI, 1. r.
204
POPRAVEK samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega ( skrbstva Murska Sobota (Uradne objave, št. 20/84).
Naslov VIL poglavja se pravilno glasi: ,,Delo skupnosti v izrednih razmerah”
205
POPRAVEK samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Murska Sobota (Uradne objave, št 20/84)
V 21. členu se 4. alinea glasi:
,,— program naložb v modernizacije in' razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti,”
Sedanja 4. alinea postane 5. alinea, itd.