CB — občanov radijski val
Radijske /\e/e so bilc f stetu dolgo časa pmilegij nekaterih radijskih služb in razineroma majhnega števila amalerskih radiooperalerje\ o/ironia radioa-materjet. 7. napredkom tehnike in sistemov koinunikacij pa radijskt aparalure niso \ei »tabu« in poslajajo sestavni del tsakdanjega /hljenja širših množic Ouvoljenja /a delo / radijskimi uddajniki dobi>aj« tudi \se štei ilnejši občani — CB amateiji.
S prehodom na 11-metrski val (27 MH?) je prišlo do \elikega poveča-nja šte\ila uporabniko\ in do /ani-manja proi/vajalce\ elektronske opreme za te \rste naprav. Konjuk-turo so najprej /a/nali proi?\ajalci \ 7DA in na Japonskem. V šestdesetih letili je bilo na tržišču \eč deset ra-/ličnih tipo\ CB postaj: od najpre-prostejših tipo\ »teci — rea« (»wal-kie-talkie«) i nekaj tran/istorji in neposrednim sprejemnikom do bolj-ših, kvalitetnejšili izvedb / \eč kana-li, dušilcem šuma, večjo močjo — do 5 W — in s sprejemnikom > dvojnim niešanjem.  Razvoj CB   " njego\a
uporabnost sta ogrela tudi e\ropske probvajalce, tako da danes prak-tično ni večjih proi/\ajalce\. ki ne bi \ svojem programn imeli ludi CB aparatur. Tudi pri nas se šte\ilo CB operatei jev naglo veča. Po nekaterih ocenah jih je \ Slo\eniji že 20.0011 in več.
Kaj je to - CB?
V nekaj bcsedah je to frekvenčno območje 27 MHz. ki ga lahko upo-rabljajo občani /a preprostejše ko-municiranje,/a medsebojnepogovo-re, /a dajanje pomoči in infortnacij. O/naka CB je kratica ?a >>citi/en bond«, karnomeni \ prevodu mestni ali pa tudi občanov \al. Kot vsi drugi načini radijskih /\c/. pa imajo tudi te nekatere s\oje /načilnosti, ki so ?a-konsko opredeljene.
Po predpisih ima lahko CB postaja naj\ečjc> dovoljeno moč do 5 W. Cporabljajo se AM. VSB in LSB \ rste dela. Do\oljenih jc ^ 1 delov nih frekvenc, od katerih itnata dva pose-ben namen. Frek\enca 27.065 MH? ali kanal 9 se »porablja kot poyi\ni kanal. kjer se CB operaterji kličejo in dogovorijo za prehod na enega od delp\nih kanakn. druga frek\enca 27.205 MH/ ali kanal 20 pa je name-
njen uporabi v sili (velike naravne nesreče, reševanje človeških življenj ali kakršnekoli druge i/jemne razme-re). Vsaka CB postaja mora biti ob nakupu tehnično pregledana (RTV — oddelek meritev) in glede na izpo-polnjevanje /goraj navedenih pogo-jev izda republiški komiteza promet in zveze dovoljetije za njeno upora-bo.
CB radijska postaja je spreje-mno-oddajna. To pomeni, da lahko \ enem trenutku oddaja in \ drugem trcnutku sprejema radijski signal spomočjo sklopov, ki sestavljajo oddajno oziroma sprejemno verigo. Večina CB postaj pa ima \ grajen tudi Msiem PA (public adress), kar po-meni. da se jih lahko iiporablja tudi
venca, manjša je valovna dolžina in obratno. Se\eda pa bi bila antena, ki bi merila 1 1 m, prevelika. Zato se uporabljajo dolžine, ki so enake po-lovici, četrtini ali petim osminam va-lovne dolžme.
Poleg DB postaje in antene potre-bujemo še usmernik. To je vmesni člen. prek katerega napajamo CB postajo in spreminjamo omrežno napetost / 220 V v enosrtierno nape-tost 13.8' V. Usmernik potrebujemo samo pri delu doma. V a\tn pa poleg CB oddajnika i/beremo še primerno mobilno anteno. ki jo najlažje pritr-dimo na rob strehe s posebnim nosil-cem, da nam ni potrebno vrtati luk-nje \ pločevino.
Glavne elemente tako itnamo. Za
kjer imamo svoj klubski prostor. Dodelila nam ga je KS Polje. Ni ravno velik, dogovarjamo pa se za večjega, kjer bomo lažje uresničevali svoje delovne programe. Klubski prostor je odprt vsak četrtek ined 18. in 20. uro. Kot pionirji CB imamo v naših vrstah člane iz vse Slovenije. zadnji dve leti pa pospešeno sodelu-jetno pri usianavljanju CB klubov v Slo\eniji ter tako nimamoželje,da bi združevali operaterje, ki nam teren-sko niso dosegljivi in se lahko bližje \ključujejov deloCBklubov. Ome-jili smo se na mesto Ljubljana. lmamo 250 č!ano\ in članic, od tega 96 i/ naše občine; skupaj pa je preko 670 CB operaterje\.
Največje zanimanje za naš klub
kot ra/glasne postaje namesto mega-fono\.
Za delo s CB ne zadostuje samo oddajnik: potrebno je imeti tudi primemo anteno, ki si jo lahko bo-doči CB operater (ob sodelovanju s CB klubom ali lastnim znanjem) iz-dela sacn. V eliko preprosteje je sicer anteno kupiti, toda večje je zado-\oljst\o ob ugoto\it\i, da lahko / manj denarja naredimo anteno sami.
Za lisle. ki jih zanima tehnika
Vsaka antena mora imeti točno bračunano dolžino posameznih ele-mentcn. Dolžina se izračuna iz oddajne frekvence in hitrosti razšir-janja s\etlobe. Izraženo z enotami: 300.000 x 103 x m x ŠV27.205 x 106 x š1. Tako je dolžina sevalnega elementa za CB celih 11 metrov. Ta je enaka valovni dolžini oddajne frekvence. Pri tem sta ti dve vredno-sti obratno sorazmerni. Višja je frek-
električno in antensko pove/a\o po-trebtijemo še nekaj metro\ kabla (za CB antene se uporablja 50-ohmski kabel), nekaj spojnih elementov (konektorjev) in naše delo s CB se laliko prične.
Organiziranost
Predpisi zahtevajo, da bi bilo po-trebno za delo s CB postajo opraviti kak poseben izpit ali minimalno ob-vladati komunikacijo in etiko na frekvenci. Bodoči CB amaterji bi lahko torej ostal: prepuščani na mi-lost in nemilost si/kušenim kole-gom«, ki bi jih naučili marsikatero »novost«. V Skneniji deluje že 16 CB klubov in 6 CB sekcij pri radio klubih, ki se \sak po svojih močeh trudijo za izobraževanje, razširjanje CB, za njegovo smiselno uporabo.
V Ljubljani že nekaj let delujemo CP operaterji CB radio kluba ADRIATIC s sedežem v Polju 12,
\zbujajo različne akeije. Tradicio-nalno se odpravljamo na Triglav, kjer s svojimi aparaturami pokri-vamo \elik de! naše domovine. Pred-lani smo organizirali \ počastitev de-lav^kega praznika \ okviru klubske komisije za usposabljanje članov in \ sodelovanj z drugitni družbenimi dejavniki CB tekmovanje (kontest), ki je trajalo nepretrgoma 48 ur. Teh-nično smo se izredno dobro pripravi-li, zato bistvenih problemov nismo imeli: Naš klic: ca, ca, ca, tu KdN-TEST CB RADIO KLUBA ADRIATIC, v počastitev delav-skega praznika, se ie slišala po vsej domovini. V 48 urah nepretrganega-bedenja smo \zpostavili rekordnih 7600 z\ ez. Tudi letos smo se preizku-sili. V najhujšem mrazu, febniarja, smo se odpravili na zasneženo Mr-7lico nad Trbovljami (1121 m) in vso noč oddajali pri minus 20°, ne meneč se za sneg, veter, mraz.
V klubu tudi velikopremišljujemo o tem. kako doseči xeč reda in disci-pline tudi pri CB operaterjih, ki še nisonašičlani. Menimodapredvsem / i/obraževanjem — prirejanio krajše tečaje — ssvojim vzgledom in prek publikacij, ki jih izdajamo. Dela je v&ekakor dovolj in ni nam vseeno, kaj se dogaja z naio frekvenco. Včla-njeni smo v mestnozvezo organizacij za tehnično kulturo Lj., kjer se prek svojega deiegata dogovarjamo in sprejemamo no\e naloge.
Da pa CB ni samo zanimi\ konji-ček, naj naštejemo nekaj akcij, \ ka-terih so sodelovali cebejaši. V obal-nem pasu že nekaj let delujejoslužbe pomoči in informacij (kar v vsakem večjem kraju jih imajo. npr. Šibenik, Ltišinj, Reka). Povezane so tudi stu-ristienimi društ\i. saj mnogi turisti uporubljajo to zvrst komunikacije. Sodelovali so pri reševanju tunstov, ki so se izgubili na odprfem morju, pri iskanju pogrešanega helikopter-ja, pri lo\u na pobegle /apornike skupaj 7 drugimi občani itn. V vsa-kodnevnem življenju nam CB po-staja omogoča, da hitro poiščemo ustrezno pomoč. Veliko je anten GP »dežnikov«, kot jih nekateri imenu-jejo, na strehah hiš. Ob naravni ne-sreči ali pa samo ob vaji zanjo s stro-kovno usposobljenira kadrom bi taka pomoč še kako prav prišla — tudi hišnim svetom, ki se včasih branijo dovoliti montažo takih anten.
Bodi dovolj slavospeva. Naj se raje potrdi z dejanji. Kot je zapisal nek. no\ ipan V naši odtujeni elek-tronski dobi je CB eden redkih elek-tronskih aparatov. ki je znova začel poslanstvo združevanja Ijudi. Iz dneva v dan raste število prijateljev, ki se brez CB ne bi nikdar niti spoz-nali niti slišali.
In čisto nič pretiravanja ni v bese-dah, da prijatelj s frekvence, ki ga nikdar še nisi videl in ga morda tudi ne boš, lahko pomeni mnogc več kot nekdo. ki ga videvaš vsak din.
ANTON BENČINA