mm GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XIII ŠTEVILKA 1 — JANUAR 1971 Naš osnovni cilj poslovne politike je notranja intenzifikacija dela in organizacije ter čim uspešnejša prilagoditev stabilizacijskim ukrepom Osnovna značilnost gospodarskega planiranja podjetja za leto 1971 leži v dejstvu, da temelji na tehničnih normativih in planskih kalkulacijah posameznih izdelkov. Vključitev teh osnov v gospodarsko planiranje je na eni strani omogočilo realnejše planiranje in spremljanje ekonomske kakovosti poslovanja, na drugi strani pa zgraditev učinkovitejšega sistema kalkuliranja in obračunavanja gospodarskih rezultatov. Ta organizacijska kakovost je še toliko bolj pomembna. ker se nojavlja v času stabilizacije jugoslovanskega gosnodarstva, ki ima za eilj z vsemi notrebnimi ukrc-Pi preprečiti nadaljnjo inflacijo v gospodarstvu. Zaviranje inflacije pa predstavlja za Podjetje preusmerjanje: od reševanja notranjih gospodarskih problemov s pomočjo Politike poviševanja prodajnih cen k notranjim organiza- cijskim ukrepom, ki naj omogočajo intenzifikacijo dela vseh strokovnih služb in posameznih članov delovnega kolektiva. Osnovni cilj poslovne politike za leto 1971 je torej čim uspešnejša prilagoditev družbenim stabilizacijskim ukrepom, ki bodo postopoma sprejeti. Ne glede na to, kakšni bodo ti ukrepi, pa bo delovni kolektiv nanje bolje pripravljen, če bo upošteval, da bo morala poslovna politika podjetja temeljiti na naslednjih elementih in njihovem vrstnem redu: • zagotoviti bo morala tekočo plačilno sposobnost (likvidnost) podjetja, • dopuščati v okviru tržnih možnosti tolikšen obseg poslovanja in proizvodnje, da bodo izpolnjene zahtevnosti po likvidnosti podjetja, • operativno voditi delo kolektiva v okviru tega obsega poslovanja in proizvodnje na ta način, da bo dosežen najmanj planirani finančni učinek celotnega poslovanja, ® zagotoviti, da se v prihodnjem letu ne bo zmanjšala reproduktivna moč kolektiva (sredstva skladov in amortizacije) in že doseženi realni povprečni osebni dohodki delavcev. Na teh osnovah zgrajena poslovna politika bo terjala naslednje temeljne poslovne in organizacijske aktivnosti: • nadalje skrajšanje vezave razpoložljivih obratnih sredstev, • takšno organiziranje vseh proizvodnih faktorjev, da bi se dosegal obseg proizvodnje v potrebnem asortimanu in v skladu z obveznostmi do kupcev, • planiranje, evidenco in kontrolo stroškov, • z učinkovitejšimi organizacijskimi metodami zagotoviti nadaljnje povečanje in- tenzivnosti in produktivnosti razpoložljivega dela. Z navedenim ciljem inten-zifikacije notranjega gospodarjenja imajo osnove gospodarskega plana za leto 1971 naslednjo vsebino: 1. Gospodarski cilji podjetja za leto 1971 2. Gospodarske naloge v letu 1971 na področju — proizvodnje — prodaje — stroškov poslovanja — ustvarjanja in delitve dohodka — zaposlovanja in delitve osebnih dohodkov — obratnih sredstev in likvidnosti. I. GOSPODARSKI CILJI PODJETJA V izhodišče postavljanja gospodarskih ciljev podjetja za leto 1971 je postavljena planska kalkulacija podjetja. Njena izhodiščna vrednost izhaja predvsem iz tega, ker je v njej ugotovljen finančni učinek celotnega planiranega poslovanja podjetja v letu 1971 in so postavljene posameznim dejavnostim podjetja temeljne gospodarske naloge, katerih izpolnitev naj zagotovi doseganje planiranega finančnega učinka. Planirani finančni učinek (dobiček) podjetja za leto 1971 naj bi dosegel stopnjo 3,0 %, s čimer tu ne bi storili napredka nasproti lanskemu letu. Njegova izvršitev pa je vezana na izpolnitev naslednjih gospodarskih ciljev: • glede na tržišče za izdelke podjetja in povpraševanje po njih mora fizični obseg proizvodnje podjetja oorasti najmanj za 14 % (z indeksom porasta 114), • proizvodnja mora poslovati v okviru normiranih stroškov proizvodnje (planskih normativov brez upoštevanja vpliva nabavnih cen), pri čemer jih v naislabšem primeru ne sme presegati poprečno za 3,7 %, • s prodajo je treba zagotoviti ustvarjanje pokritja naimanj v višini 24,6% na normirane stroške proizvodnje ob planiranem obsegu in asortimanu proizvodnje, • nabavna služba mora nabavljati materiale po cenah, ki ne smejo presegati cen v planskem ceniku, • politika delitve osebnih dohodkov mora zagotoviti, da planirani osebni dohodki v okviru stroškov dela izdelave, splošnih proizvodnih stro- (Nadalj. na 2. strani) Pred obratom avtoelektrike stoji zahtevna naloga: za 26 % več ustvariti kot v lanskem letu z istim številom delavcev. Če bo skozi vse leto pri vseh članih te delovne enote tako veder obraz kot pri tej tovarišici iz oddelka plastike, bo zastavljena naloga gotovo izvršena. Naš osnovni cilj poslovne politike je no- (Nadalj. s 1. strani) škov in splošnih stroškov poslovanja ne bodo prekoračeni pod pogojem, da se vse gospodarske naloge izvršijo po predvidevanjih planske kalkulacije, • tudi splošni stroški poslovanja podjetja (upravna režija) ne sinejo preseči planiranih. IX. GOSPODARSKE NALOGE V LETU 1971 Planska kalkulacija podjetja za leto 1971 temelji na odločitvah, ki pogojujejo po posameznih poslovnih področjih in dejavnostih naslednje gospodarske naloge: 1. PROIZVODNJA Proizvodnja bo morala na osnovi ocene tržišča in prodajnega plana za leto 1971 proizvajati najmanj v naslednjem fizičnem obsegu merjena s stalnimi (statističnimi) cenami (prikazana v indeksu povečanja za leto 1970): EMBALAŽA S TISKARNO KONZERVNE DOZE AVTOELEKTRIKA PODJETJE Vsakršno prekoračevanje teh planskih odstotkov bo zmanjševalo planirani neto finančni rezultat. (Dobiček, ostanek dohodka za sklade.) Prekoračevanje praviloma ne bi smelo biti planirano, vendar je treba zaradi dejstva, da se na novo uvajajo tehnični normativi in pa popolnejša (razširjena) struktura planske kalkulacije, predvideti njihovo prekoračevanje. V nasprotnem primeru bi prikazovali večji neto finančni rezultat, ki bi bil zaradi v praksi nepreverjenih normativov nerealno visok. Za leto 1971 se proizvodnemu sektorju zastavlja še posebna naloga glede na to, da so normativi in planske kalkulacije izdelani le za planirani asortiment izdelkov, ne pa za vse izdelke, ki bodo v letu 1971 proizvedeni. S to nalogo se proizvodni sektor zadolžuje, da bo biroju za ekonomiko in organizacijo pravočasno pred proizvodnjo dostavil vse potrebne tehnične podatke (normative), da 75.518 90.357 120 70.294 70.144 100 45.891 57.308 126 191.703 217.809 114 realizira plan investicij, sprejet na DSP 1970. V okviru proizvodnih nalog se postavljajo naloge tudi nabavni službi s tem, da dejanske nabavne cene v letu 1971 ne presegajo planiranih v planskem ceniku za leto 1971. 3. STROŠKI POSLOVANJA Naloge pri nastajanju in zniževanju sirosKov so temeljnega pomena za gospodarsko učinkovitost poslovanja podjetja, saj je za podjetje značilno padanje stopnje ekonomičnosti v zadnjin tetin. Zato je eno od glavnin torišč organizacije poslovanja prav njegova racionalizacija in in-tenzitikacija v cilju postopnega povečanja ekonomičnosti poslovanja. Ce naj bi stroški nastajali največ v planiranih zneskih, tedaj je treba predvideti tekočo kontrolo nad nastajanjem stroškov. Ta bo osnovana na: • spremljanju neposredne proizvodnje na osnovi normiranega obsega stroškov (normativov, planske kalkulacije), • spremljanju nabavne ope-rative s pomočjo planskega cenika materiala, ® planu (predračunu, bud-žetu) splošnih stroškov, • politiki organov upravljanja pri vrednotenju vloženega dela. samezne enote, določene za stroškovno mesto. Skladno z organizacijsko shemo podjetja pa tudi vodje posameznih organizacijskih enot, ki združujejo več stroškovnih mest. Končni nadzor nad nastajanjem splošnih stroškov pripada vodstvu obratov in tehničnega sektorja za splošne stroške proizvodnje ter direktorjem sektorjev in operativnemu vodstvu za splošne stroške poslovanja (režija podjetja). Glede na pomembnost splošnih stroškov je naloga posameznih sektorjev in biroja, da izdelajo za leto 1972 normative splošnih stroškov. 4. USTVARJANJE IN DELITEV DOHODKA Če bo podjetje poslovalo po planskih nalogah, bo v letu 1971 ustvarilo 8 % več dohodka. Razmeroma nizka stopnja porasta celotnega dohodka in dohodka jd pogojena državnim ukrepom zamrznjenih cen, ki je v precejšnji meri zmanjšal možnosti za ustvarjanje dohodka s pomočjo povišanja cen. 14 % povečanje obsega proizvodnje in 14 % vrednost celotnega dohodka kažeta, da vpliva tržnih cen na večji celotni dohodek in dohodek ni in da vse povečanje vrednosti celotnega dohodka in dohodka sloni na v 000 din Proizvodnja Ocena 1970 Plan 1971 Indeks NOVOST V EMBALAŽI — poznavalec naše »stare« embalaže je lahko že opazil, da sc je v lanskem letu začela vztrajno spreminjati. Ena od sprememb je ta tekoči trak za lotanje štirioglate embalaže — predvsem za rezervoarje oljnih peči. Pravijo pa, da bo treba še več sprememb, če bodo hoteli za 20% povečani plan doseči. Poleg tega, da bo morala proizvodnja zagotoviti planirano povečanje fizičnega obsega, bo morala poslovati tudi v okviru normiranih stroškov proizvodnje. Pri tem bo morala meriti gospodarsko učinkovitost svoje organiza- cije s planskimi normativi, ki jih pri konstantnih (stalnih, planskih) cenah materiala ne bo smela prekoračevati več, kot je predvideno v planski kalkulaciji podjetja za leto 1971: v proizvodnji embalaže 5,0 % v proiz. avtoelektrike 4,9 % v proizvodnji konz. doz 1,5% povprečno v vsej proiz-voodnji 3,7 % bo lahko biro izdelal planske kalkulacije ter na tej osnovi izvedel operativno planiranje, in kar je še važnejše, tudi obračun proizvodnje. Sistem planiranja in obračunavanja, ki bo v letu 1971 uveljavljen, bo slonel na normativih in planski kalkulaciji, zato brez njih ne bo moglo biti izvajano niti operativno planiranje niti obračunavanje, prav tako pa tudi ne učinkovite tekoče poslovne odločitve. Plan investicij bo predložen DSP v prihodnjih mesecih, ki bo vključeval investicijske naložbe za proizvodnjo leta 1972. V letu 1971 pa se Zato smatramo za sestavni del gospodarskega plana: • (za) normative in planske kalkulacije izdelkov za leto 1971 s tekočimi dopolnitvami za izdelke, ki niso v planu, S planski cenik materiala, • plan (budžet) splošnih stroškov proizvodnje in podjetja. Zlasti je pomembna določitev kontrole nad nastajanjem vseh vrst splošnih stroškov (režije) bodisi v proizvodnji bodisi v poslovanju podjetja izven neposredne proizvodnje. Za nastajanje splošnih stroškov so odgovorni operativni vodje, ki vodijo delo po- povečanju obsega proizvodnje. To pa tudi posredno kaže na posebno zaostrene naloge v organzaciji proizvodnje in poslovanja podjetja, ker bo vsako izboljšanje poslovanja in akumulativnosti lahko doseženo z ekonomsko učinkovitejšim gospodarjenjem, ne pa napori za doseganje višjih prodajnih cen. To pa bo tudi osnovna karakteristika in zahteva poslovanja v letu 1971. Posebna problematika pa se bo odprla, če bodo družbeni stabilizacijski ukrepi povzročili zmanjašnjc tempa rasti celotnega družbenega gospodarstva, ki bo imelo za posledico zmanjšanje splošnega povpraševanja. V tem primeru pa bo imelo opravka še z zmanjšanjem porasta svoje proizvodnje, ker je planirani obseg proizvodnje osnovan še na konjukturi povpraševanja iz leta 1970, ki ga je dopuščala inflacija. V delitvi dohodka ni planiranih bistvenih sprememb. Predvidoma so povišanja deleža obveznosti iz dohodka. Delež osebnih dohodkov v dohodku sc bistveno ne spreminja, skladi pa se v odnosu na dinamiko osebnih dohodkov nekoliko več povišujejo, vendar pa je absolutno povišanje skladov še vedno razmeroma nizko. Zato bo vsakršno neizpolnjevanje nalog in predpogojev, ki so navedeni v planski kalkulaciji ter posameznih poglavjih tega dela, lahko povzročilo zmanjšanje stopnje in absolutnega zneska neto finančnega rezultata (skladov) in pa v skrajnem primeru tudi zmanjšanje mase dohodka, namenjenega za osebne dohodke. V primeru, da pa bi bodoči stabilizacijski ukrepi jn odmrznjenje cen omogočilo ustvarjanje dohodka tudi j2 povišanja prodajnih cen, j6 treba tako ustvarjeni dohodek prvenstveno usmeriti * * * * v sklade podjetja. 5. ZAPOSLOVANJE IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV Iz delitve dohodka izhaja, da bo v letu 1971, če bo podjetje poslovalo po predvidevanjih tega plana, na razpO' lago za osebne dohodke 6 /o več sredstev. Če je predvide-no povečanje obsega proiz-vodnje za 14 %, je pričakovati tudi potrebo v proizvodnji po delnem povišanju števila delavcev. Zato je treba težnj* po novih kadrih uskladiti s težnjami po nadaljnjem P°' višanju osebnih dohodkov. Skladno s tem bo treba oPe' rativne potrebe in odločitve za povečanje števila zaposlenih v letu 1971 bolj kot kdaj koli prej primerjati z zmogljivostmi dohodka in mase OD iz dohodka. Zato jih 1,0 treba podvreči zavestni kontroli in najrigoroznejšim P1"6' verjanjem upravičenosti realnosti. Stopnja ekonomske učinkovitosti, merjena bodisi z dohodkom ali dobičkom, ne daje več nadaljnjih možnosti povečevanja števila zaposlenih brez posledic na OJ že zaposlenih, pač pa tcri" odkrivanje in realiziranje sleherne možnosti za nično m tenzifikacijo — terja čim večjo ekonomizacijo s fondo obstoječega delovnega časa- Z namenom intenzifikaci) delovnega časa naj priprav dela obratov skupno s ka drovskim sektorjem in b't jem za ekonomiko in organi zacijo izdelajo ustrezen Pr® gram ukrepov. Naloge iz Pr grama pa ic v teku leta 19/1 uresničevati pri organizacij proizvodnje in gosoodarjen' r razpoložljivim fondom d lovnega časa. Smoter teS3 programa mora biti, da P° tranja intenzifikacija organizacije in dela večana proizvodnja v letu 1971 ne bo slonela na večji količini vloženega dela, pač Pa na večji njegovi delovni učinkovitosti in ekonomski intenzivnosti. Pri konstantnih vrednostih dohodka, obveznosti iz dohodka in predvidenih skladih (ki so, kot je bilo že ugotovljeno, že tako relativno nizki) in dosedanjih odnosih v delitvi mase OD na delavce, je zgornja meja povprečnega števila zaposlenih dana v višini 1850 delavcev. Do te višine je pričakovati možnosti za manjše povečanje poprečnih osebnih dohodkov iz leta 1970, nad njo pa nastopi možnost zniževanja poprečnih OD iz leta 1970. Povečanje poprečnih osebnih dohodkov iz leta 1970 je možno doseči: ® z večjo stopnjo vrednostne (družbene) produktivnosti — dohodka na delavca z večjim ustvarjenim dohodkom ali manjšim številom zaposlenih od 1850 ali obeh možnosti hkrati, kar je vsekakor težavnejša naloga, • z znižanjem obveznosti, kjer je manj možnih rezerv, • skladov na račun OD pa ni mogoče več bistveno zniževati. Zgornja meja poprečnega števila zaposlenih 1850 delavcev, ki še ne ho znižala dosedanjega poprečnega osebnega dohodka, je v letu 1971 blizu realizacije. V januarju 1971 je pričakovati stalež de-lavcev okrog 1800 delavcev in je zaradi sezonskega značaja obrata konzervnih doz in v letu 1971 tudi obrata embalaže, ki bo terjal večje povpraševanje po delovni sili v Poletnih mesecih, pričakovati Potrebo oz. težnjo po novih delavcih. Zato bo treba vložiti veliko naporov, da sc po- prečno število zaposlenih 1850 ne bo preseglo. Pri poprečnem številu v letu 1971 1800 je mogoče pričakovati za okrog 3 % večji poprečni osebni dohodek. Na osnovi teh predvidevanj je mogoče tudi predvideti poprečno vrednost točke, ki bistveno ne bo višja od letošnje in se bo gibala v mejah med 8,50 in 9,00 din. Možnosti za višjo vrednost točke bodo nastajale, če bo ustvarjena večja vrednost dohodka na zaposlenega, delno pa tudi, če bo spremenjena delitev celotne mase osebnih dohodkov, to je OD, ki se jih izplačuje pred izplačilom C‘D po točkah. Splošna naloga pri izvajanju sistema nagrajevanja v letu 1971 mora biti usmerjena v to, da se v okviru nagrajevanja za izpolnjevanje ekonomskih normativov postavijo takšni normativi, da bodo operativni delavc’ stimuliran' za znižanje stroškov tako v okviru normiranih stroškov kot plana splošnih stroškov, za večje ustvarjanje pokritja, za boljše poslovanje z obratnimi sredstvi itd. 6. OBRATNA SREDSTVA IN LIKVIDNOST Nadaljnje pospeševanje kroženja obratnih sredstev kot osnovnega pogoja zagotavljanja tekoče likvidnosti podjetja bo v letu 1971 ena od temeljnih gospodarskih nalog podjetja. Likvidnost podjetja pa bo v letu 1971 prvenstvena naloga celotnega kolektivnega gospodarjenja. Čeprav je osnovni gospodarski smoter proizvodnja in dohodek, je obstoj likvidnosti (plačilne sposobnosti) eden od osnovnih kriterijev ocenjevanja poslovanja in pogoj za planirano odvijanje proizvodnje in ustvarjanja dohodka. Pogoji za zagotavljanje tekoče likvidnosti pa bodo v letu 1971 veliko težji kot v letu 1970. Zmanjšanje kratkoročnih kreditov, plačevanje 30 % vrednosti uvoza vnaprej, povečana proizvodnja, omejena plačilna sposobnost kupcev itd. so dejstva, ki bodo pred podjetje postavila veliko težje premostljive zapreke kot v letu 1970. Na osnovi takega pomena in značaja hitrosti kroženja obratnih sredstev zlasti pa Svet zveze sindikatov Jugoslavije, nekatere znanstvene institucije in nekateri republiški organi so izdelali analize o uresničevanju XV. amandmaja in o problemih nadaljnjega razvoja samoupravljanja, kar je poleg referata sekretarja sveta Marjana Rožiča, predstavljalo osnovo za posvetovanje, ki je bilo v Beogradu 11. decembra. Udeleženci posvetovanja so soglasno ugotavljali, da XIV. amandma šele začenja proces resničnega razvoja samoupravljanja predvsem zato, ker ne določa več enotne sheme organov za vsa podjetja, ampak jim prepušča, da sama izberejo najustreznejšo shemo, ki odraža likvidnosti, nastopajo za leto 1S71 naslednje naloge: • pospeševanje kroženja obratnih sredstev oz. zmanjševanje njihove vezave v poslovnem procesu bo v letu 1971 ena od najpomembnejših delovnih nalog, s čemer bo ustvarjena šele osnovna likvidnost podietia, • vodenje poslovanja in organizacija proizvodnega procesa s ciljem likvidnosti in tekoče plačilne sposobnosti podjetja bo v letu 1971 naloga prvenstvenega značaja, ® zaradi pomembnosti likvidnosti za bodoče poslova- njihovo razvojno stopnjo. Pri tem jih amandma omejuje z določili, ki so sistemskega pomena, ko namreč določa, da podjetje upravlja delovna skupnost neposredno, in da določene funkcije prenaša na delavski svet. Za izvrševanje samoupravnih odločitev pa se ustanavljajo izvršilni organi. Po tako splošni opredelitvi samoupravljanja v delovnih organizacijah, so le-te samostojno uredile organe in oblike samouprave. Razen nekaterih izjem so podjetja v večini normirala svoje odnose skladno z določili amandmaja. Večina udeležencev je menila, da je s sprejemom amandmaja postavljena naloga in dana možnost, da začno nje je treba izdelati program likvidnosti za leto 1971 s tem, da se določijo in enakomerno razporedijo posameznim službam in enotam naloge, katerih izpolnitev naj zagotavlja poslovanje podjetja s tekočo likvidnostjo. Likvidnosti podjetja se v letu 1971 pripisuje takšen pomen, da lahko vpliva, če jo s programom ne moremo uresničiti, na manjšanje proizvodnje in ostalih nalog v letu 1971, zlasti pa je z njo računati pri proizvodnji, ki bi presegla planske naloge. stalno ter samostojno normirati svoje samoupravne odnose. Nekateri vidijo v tem že novo zvrst prava in jo imenujejo samoupravni normati-vizem. Ime pravzaprav ni pomembno, pomembna pa je ugotovitev, da morajo podjetja stalno skrbeti za razvoj samouprave, ki jo tudi samostojno normirajo. Od hitrosti rasti in od sposobnosti zasledovati rast podjetja, bo odvisno, ali bo samoupravljanje element za uspešno poslovanje ali ne. Predstavniki slovenskih sindikatov vidijo perspektivo samoupravljanja v tesnejši povezavi tehnično-operativne-ga in samoupravnega dela. Samoupravljanje mora postati kategorija, ki služi gospodarskemu napredku podjetij. Zvezni svet Zveze sindikatov bo skupaj z nekaterimi znanstvenimi institucijami izdelal temeljito vsebinsko analizo v manjšem številu podjetij, na osnovi katere bo spomladi 1971 novo posvetovanje, ki bo temeljilo na konkretni praksi. To posvetovanje bi še dosti bolj uspelo, če nekateri udeleženci ne bi razpravljali preveč načelno in brez potrebnih podatkov. Peter Marn Sestavljanje zadnje »stop« svetilke za »fička« ob montažnem traku v obratu avtoelektrike. Na fotografiji je Ana Curk, ki tu že osmo leto marljivo dela. Ciril Narobe v obratu Zalog že 3 leta opravlja delo vzdrževalca strojev, tu pa je zaposlen 6 let. Skrbno in strokovno vzdrževani stroji prihranijo podjetju milijone dinarjev. XV. Amandma že kaže svojo vrednost Zveza sindikatov zopet prevzema iniciativo za stalen razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah in pri tem poudarja, da je v sedanjem trenutku, ko skušamo stabilizirati gospodarsko življenje, nujno potrebno krepiti sistem samoupravljanja in ga prilagajati novim pogojem, v katerih se bodo znašla podjetja ob stabilizaciji. Uspešno posvetovanje V dneh od 14. do 16. decembra 1970 smo imeli na Bledu komercialno posvetovanje za naše kupce »ostale embalaže« in kupce »pločevinastih izdelkov za široko potrošnjo«. Komercialna posvetovanja so naša stalna oblika sodelovanja s kupci. Ta oblika srečanj s kupci je po svoji pomembnosti prerasla prvotni pomen in obliko. Današnja posvetovanja, ki jih ne imenujemo več s tem imenom, so namenjena podpisovanju, sklepanju letnih prodajnih pogodb. Zato smo tudi spremenili ime teh srečanj in posvetovanja preprosto imenujemo »Komercialni sestanek za sklepanje pogodb«. Današnje ime teh srečanj ali posvetovanj zgovorno pripoveduje o namenu in ciljih, ki jih želimo s posvetovanji doseči. Seveda to ne pomeni, da so prvotni cilji posvetovanj zanemarjeni ali zapostavljeni, menimo celo, da smo posvetovanja z novo vsebino in obliko le dopolnili in izpopolnili. Sedanja vsebina — sklepanje, podpisovanje letnih pogodb, je rezultat določenega razvoja, ki so ga naša posvetovanja doživela. Pred leti ne bi mogli organizirati posvetovanja z namenom sklepanja pogodb, ker stop- nja medsebojnih odnosov tega še ni dovoljevala. S posvetovanji smo v tistem času poskušali najprej doseči nekaj osnovnih ciljev. Želeli smo izoblikovati sodobnejše poslovne odnose, ustvariti odnos vzajemnega zaupanja in s tem odpraviti staro, togo relacijo kupec—prodajalec. Istočasno pa smo sc želeli prikazati in predstaviti kupcem kot najboljši in najkvalitetnejši ponudnik enakih proizvodov med več različnimi in konkurenčnimi proizvajalci pri nas. V preteklih letih smo naše kupce na posvetovanjih seznanili s prodajno politiko našega podjetja za naslednje gospodarsko leto. Tako smo jih seznanili s prodajnimi pogoji in s cenami naših izdelkov. Pred leti je prevladoval vtis, da so posvetovanja sklicana samo za to, da bi kupce seznanili z novimi, višjimi prodajnimi cenami. Trudili smo se, da bi dokazali tudi nasprotno. Na posvetovanjih smo sprejemali določene obveze do naših pogodbenih INDUSTRIJA KOZMETIČKIH P R O I Z V O D A - B E O O R A O B ZEMUN - JUGOSLAVIJA NAlZNAKNab. DS/HM - komercijala - LJUBLJANA Proletarska br. 4 Odmah po povratku aa VeSeg komercijalnog aavetovanja dostavili smo količine kutija koje treba da nam ispo-ručite po ugovoru za 1971 godinu. Ovih dana upoznali smo i naše organe upravljanja o rezultatima komercijalnog savetovanja i tom prilikom posebno istakli značaj koji je imalo vaše savetovanje. Smatramo da je savetovanje veoma uspelo. Posebno želimo da istaknemo organizaciju koja je po našoj oceni bila beepre-korna. Isto tako smatramo pravilno orijentaciju na upozna-VEmje kupaca sa mogučnostima proizvodnje i uslovima prodaje u 1971 godini, Sto je u mnogome olakšalo naše planiranje poslovne saradnje sa vama. Stoga smo uvereni da če dalja saradnja još više pokazati od kolike je važnosti bilo savetovanje koje ste organizovali. Na kraju zahvaljujemo na veoma ljubaznom i predusretljivom prijemu naših pretstavnika. f\ Drugarski vas pozdravljamo. / \ Ljubomir Riekič strank in smo te sprejete obveze izpolnjevali skozi vse poslovno leto. Zaradi tekočega poviševanja cen naših, večinoma uvoženih osnovnih materialov je bilo velikokrat težko spoštovati sprejete obveze. Vendar je prav tak odnos do pogodbenih strank postopoma le utrdil ugled našega podjetja in ustvaril nove pogoje prodaje, ki temeljijo na večjem zaupanju in na obojestranskem razumevanju. Za razliko od prejšnjih let so bili letos naši kupci že vnaprej seznanjeni s prodajnimi pogoji; namreč vsem kupcem smo najmanj štirinajst dni pred posvetovanjem dostivili vse pismene materiale, prodajne pogoje in cenike. Na ta način je odpadel večji del razprave, potreben za razlaganje in prepričevanja o pravilnosti in potrebnosti take prodajne politike. Način vnaprejšnjega seznanjenja s prodajnimi pogoji, to je s prodajno politiko, je skrajšal čas razprave na le najbolj potrebna pojasnila in razjasnitve. Tako je sama razprava postala kar najbolj efektna in zgoščena, ves preostali čas pa je bil namenjen in tudi uporaben za sklepanje pogodb. Na posvetovanjih od 14. do 16. decembra smo sklenili za približno 3.000.000,00 din pogodb. To je pomemben uspeh, ki nam bo v prihodnjih mesecih znatno lajšal ko-mercilano poslovanje in zagotovil normalno proizvodnjo v začetku leta. Za področje »ostale embalaže« in »široke potrošnje« imamo podpisane tako skoraj vse pogodbe. Zaradi tega bodo odpadla marsikatera potovanja v zvezi s sklepanjem pogodb, ki smo jih včasih skle- pali na terenu vse do meseca aprila. Vse to potrjuje uspešnost posvetovanj na Bledu. Roman Kokalj Uvajanje paletizacije v »Saturnusu« Zaradi povečanja proizvodnje in želje po čim bolj enostavnem ter lažjem transportu so si po svetu omislili najrazličnejše pripomočke, kot so palete vseh vrst in kontajnerji. Ker opažam, da je v našem podjetju mnogo ljudi, ki še ne vedo, kaj sploh je paleta, bi si za začetek odgovoril na dva vprašanja: »Kaj je paleta in kakšne vrste palet poznamo?« 1. Paleta je lesen podstavek standardnih velikosti. Velikost tega podstavka je 800 X 1200 ali 100 X 1200 mm. Višina palet pa je 144 mm. Te palete lahko prenesejo maksmimal-no težo 1000 kg. Namenjene so za večkratni prevoz, ker so čvrsto grajene. Rok trajanja je 2 leti. Grajene so iz mehkega lesa. 2. Boljše in varnejše so box palete. Te palete so izdelane iz kotnih profilov, mreže in lesenega dna. So zelo praktične in prikladne, ker se ena od stranic odpira. Na tej stranici je dvoje vratič, ki se odpirajo ene proti drugim, opremljeni sta s ploščicama za opis vrste pošiljke. Te palete so zlasti primerne za izdelke, ki so občutljivi na mehanske poškodbe. Paletizacija je razmeroma nova oblika embalaže in modernega transporta med dvema proizvajalcema ali med proizvajalcem in kupcem. Na podlagi dolgoletnih raziskav strokovnjakov s področja tovornega transporta, so palete v standardnih merah, ki najbolj ekonomično izkoristijo skladiščni prostor transportnih sredstev kot so to na primer tovorni vagoni. Paletizacija je tako najbolj funkcionalna in ekonomična oblika transporta izdelkov, ki pride do popolnega izraza šele takrat, ko so za njo primerno urejene vse zahtevnosti pri vseh njenih uporabnikih in seveda tudi na železnicah. Osnovni dve potrebi pa sta ročni in strojni viličarji. V zadnjem času smo nabavili 205 box palet. Te palete so namenjene za transport rezervoarjev, kajti ta artikel je za nas še posebno problematičen, kar se tiče transporta. Opazil sem, da sedaj uporabljajo te palete tudi za notranji transport, pri čemer se palete najbolj poškodujejo, ter za shranjevanje polizdelkov. Mislim, da teh palet ne bi smeli uporabljati za notranjo potrebo, kajti ena paleta stane 560 novih dinarjev. Silvo Eržen Fotografija prikazuje leseno paleto in box paleto iz kovinskih profilov. Leseno paleto vidimo poškodovano in bi opozorili voznike viličarjev, šoferje in transporterje, da so to drago plačane palete, ki morajo držati vsaj dve leti in jih naj zato varujejo. Niso to odpadna drva! Dva nova izdelka Ob letošnjem Novem letu so nam v tiskarni pripravili lepo presenečenje — dva nova izdelka. Prvi je litografiran pladenj, reprodukcija znanega slovenskega slikarja Joža Horvat — Jaki-ja, drugi nov izdelek pa je posebna samolepljiva etiketa za ta pladenj. Oba izdelka se dopolnjujeta in prikazujeta tiskarske zmožnosti naše tiskarne. Reprodukcija slike Joža Horvat — Jaki-ja je bila izredno zahtevna in težavna naloga. Vendar so naši tiskarji uspešno opravili to nalogo, to dokazuje tudi navdušenje, s katerim je avtor podpisal našo reprodukcijo. Tako je potrdil, da je naša reprodukcija opravljena verno in kvalitetno. S tem izdelkom želimo prikazati predvsem naše tiskarske zmožnosti. Marsikomu sicer pladenj s takim motivom ne bo všeč, vendar moramo povedati, da smo s tem pladnjem bolj želeli prikazati tiskarske zmožnosti, kot pa zadovoljiti vse okuse. Posebna novost tega pladnja je litografirano dno v eni barvi. Pladenj je s tem pridobil na uporabni vrednosti, pa tudi estetiki je zadovoljeno. Ta novi izdelek je prvič opremljen s samolepljivo nalepko v simboličnih barvah naše zastave. Na tak način opremljajo pladnje in dekorativne škatle inozemska podjetja, pa tudi mi bomo sledili njihovemu zgledu pri novih izdelkih. Nalepnica je izdelana v tehniki sitotiska, ki je tehnološka novost našega proizvodnega programa. Tiskarna nam je torej na začetku petdesete obletnice podjetja pripravila dva lepa izdelka ,ki zagotavljata, da bomo do datuma uradne proslave našega jubileja dobili še kak nov izdelek. Pogovor ob jubileju A ©ir § ©arainMisom Smo v jubilejnem letu podjetja. Sklenili smo, da bomo zato v letošnjih številkah našega glasila objavljali več razgovorov z jubilanti dela in druge dogodke, ki so povezani z jubilejem. Danes vam predstavljamo prva dva jubilanta dela. Sreča Vidergarja in Slavka Jakiča. Obema je 15. januarja poteklo 20 let dela v našem kolektivu, ker sta oba električarja in ker sta njuni življenjski zgodbi zelo podobni, smo ju na dan jubileja povabili na pogovor kar skupaj — v paru. Oba sta rojena leta 1928 in oba sinova delavskih družin. Njuno mladost je zmotila vojna in ji dala svoj pečat. Srečo je živel v Zadvoru, Slavko pa v Polju, vmes pa je tekla bodeča žica okupirane Ljubljane. Starši obeh so se odzvali klicu boja proti okupatorju. Zato sta morala meščansko šolo v Mostah, ki sta jo obiskovala že drugo leto — tam sta se tudi spoznala — kmalu zapustiti. Zaradi staršev so se njima vrata šole zaprla. Bila sta doma. Ko je papirnica na Vevčah dala razpis za uk poklicev sta se oba prijavila. Da je Slavko lahko prišel na Vevče na preizkus, se je moral splaziti pod zastraženo bodečo žico, ker ni imel prepustnice. Sprejemno testiranje sta opravila z odličnim in bila tako sprejeta za uk električarja. Dolgo pa ni šlo. Dobila sta pismeno prepoved obiskati tovar-on, kot politično nezanesljiva. Slavko je šel za 8 mesecev na prisilno delo v Postojno, Srečo pa je doma kot edini moški pomagal; oče je bil od 1941 v partizanih. Po končani vojni sta z ukom nadaljevala, vključila sta se v dinamično življenje takratne izgradnje. Učenje, udarniško delo, mladinska organizacija in šport je bil njun moto življenja. Slavko je bil 1946 sprejet v SKOJ, 1947 v KPJ itd. itd.... lahko bi še naštevali. Ko sta zaključila učno dobo, izpite in kadrovski rok, sta se spet vrnila v Papirnico. Potrebovali so kvalificiranih ljudi v proizvodnji — pri strojih. Tam pa nista zdržala. Mladostna želja po spoznavanju novega v svojem poklicu, je bila močnejša kot vse drugo, ki ju je vezalo na ta kolektiv. Odšla sta na isti dan — skupaj! Kako, da sta se odločila ravno za Saturnus, saj je takrat kvalificiranih kadrov povsod primanjkovalo? SREČO: Ko nama v Papirnici niso mogli ugoditi, da bi opravljala svoj poklic, sva šla na takratno posredovalnico za delo. Tam so naju z veseljem sprejeli in nama dali veliko izbiro. Hotela sva podjetje, kjer potrebujejo dva, da bova skupaj. Izbrala sva si Saturnus in šla pogledat. Sprejela nas je Mara — ki je še danes — in Urajnar Polde, ki je bil tedanji personalec. Poklicali so še inž. Verčka, ki se je z nama podrobneje pogovoril in naju povabil, da prideva delati že naslednji dan. Takrat so delali od 7 do 15 ure. SLAVKO; Lep prijazen sprejem in tovariški pogovor z inž. Verčkom nama je bil dovolj za odličen vtis in mnenje o podjetju. To je bilo odločilno, da sva 15. januarja 1951 prišla delati v Saturnus. Kako je takrat izgledal SATURNUS? SLAVKO: Več kot pol manj Sa je bilo videti, kot pa danes. stari obrat z upravno zgradbo in nekaj barak je bilo vse. Na oddelkih so bile pod stropom transmisije z jerme-oicami, s katerih je bil preko dolgih jermenov prenos na Posamezne stroje. V tiskarni so sestavljali nove stroje in Pojavil se je prvi dvobarvni tisk. SREČO: Bilo je okrog 400 delavcev. Imeli so starejšega Priučenega električarja, kvali- ficirana pa sva bila midva prva. Z elektriko se je delo takrat šele prav začelo. SLAVKO: Kmalu ko sva prišla se je začela rekonstrukcija celotnega strojnega parka. Odstranili smo transmisijo in montirali posamičen pogon strojev s svojimi elektro motorji. To je bilo veliko delo. Delala je skupina Gaber, Gale, Dečman, Podržan, Hrastar, Jenko, Zavržan... teh se spomnim. Kako sta sc vključila v Sa-turnuško kolektivno življenje? SREČO: Takratno družabno in politično življenje se sploh ne da primerjati z današnjim. Delovati je začel še športni aktiv s kegljaško, strelsko, šahovsko in drugimi sekcijami. Bil sem mlad in nabit z elanom, povsod sem hotel biti zraven. SLAVKO: Imeli smo tudi pevski zbor in dramsko skupino, v kateri smo pripravili celo vrsto nepozabnih igranih uric. To skupino še danes pogrešam. SREČO: V današnji menzi smo imeli oder, kjer smo prirejali predstave. Tistih dni se res vedno rad spominjam in ne da se jih pozabiti, prav tako kot Eda Robiča ne, ki je bil eden najbolj marljivih na odru. Kako je potekala vajina delovna pot skozi teh 20 let? SLAVKO: Ko sva prišla sva bila polna idej in delovnega poleta. Vzgojena sta bila v delovnem socialističnem duhu in takega tudi živela. V stroki sva imela podporo in razumevanje, še posebno od inž. Verčka, ki naju je vneto spodbujal in navduševal za nove stvaritve. Leta 1956 sem naredil izpit za visoko kvalifikacijo in državnega obrtnega mojstra. Zahtevnost našega kolektiva je nenehno rastla, dobivali smo stroje iz evropskih držav, tovarna se je naglo večala, treba se je bilo nenehno izpolnjevati. Sedaj sem tik pred koncem diplome v srednji šoli moje stroke. Ko govorim o mojih 20 letih v Saturnusu, ne morem, da ne bi omenil mojega velikega delovnega tovariša Sreča Vidergarja, s katerim sva družno, tovariško premagala marsikatero težavo. V teh 20. letih je bilo v tovarni ogromno narejenega in bile so zelo zahtevne naloge, ki sva jih uspešno rešila dostikrat samo zato, ker sva jih reševala mi- Srečo Vidergar glavni električar obrata Zalog dva skupaj. Vključevala sva se v družbeno politično in samoupravno delo, si prizadevala in bila vseskoz borca za napredek podjetja. SREČO: Namesto mene je že skoraj vse povedal Slavko, saj je moja delovna pot le z majhnimi razlikami drugačna. Le toliko, da nisem postal vodja elektro delavnice, ker je pač zato dovolj eden in, ker njemu beseda bolj gladko teče. Sedaj sem postal popol- noma samostojen glavni električar v obratu Zalog, kjer sem že 8 let na razpolago dan in noč. V Zalogu bi vse šlo, le s plačo so težave, pa kaže, da bom končno le imel tako grupo kot jo ima moj dolgoletni delovni tovariš Slavko že drugo leto. SLAVKO: Poleg drugega sva še izučila 9 mladih električarjev, kar za kolektiv tudi nekaj pomeni. Želim, da bi tudi ti bili podobni nama, ko sva bila v njihovih letih. Pa tudi Saturnus mora do njih pokazati določeno skrb, sicer nam bodo odšli. SREČO: Danes so mladi taki. Naredi izpit, gre k vojakom in ko se vrne, hoče enako plačo kot jaz, ki že 20 let delam. Npr.: jaz imam 14 grupo, on pa 12, pa se še bolj pritožuje kot jaz. Sta z razvojem Saturnusa zadovoljna? SLAVKO: Jaz ne popolnoma. Ne zato, ker v kolektivu ni več nekdanjega delovnega vzdušja in samoiniciative. Nobenega interesa ni ne za red ne za disciplino in ne za izboljšave. Moram se spomniti časov, ko smo več dnevov in noči nepretrgoma delali, dokler ni stroj stekel. To je bilo takrat samo po sebi razumljivo, da je to treba. Danes težko zdržimo 8 ur. Danes je prevelika razcepljenost po strokovnih slojih. SREČO: Sem zadovoljen, vendar bi bilo lahko še bolje. Morali bi poiskati vse možnosti, pa morda tudi delniško obliko osebnega vlaganja, da bi prišli do novih strojev za embalažo. Tu je gotovo še 70 odstotkov strojev starih kot tovarna in več. Že od nekdaj so električarji mnogim nujno zlo v tovarni, nekaj posebnega in mislim na staro mentaliteto, da so Saturnusu potrebni pravzaprav samo tisti, ki so ob izdelavi škatelj, vsi drugi pa, da živijo od njihovega dela. SLAVKO: Moj bivši mojster je rekel, da je električar v podjetju prepotrebno zlo in s tem sc je treba sprijazniti. Seveda to pri ljudeh, ki vidijo samo sebe in svoje delo. Tega se še danes večkrat spomnim. Če stroj ne steče pravi čas je vedno kriv električar. Veliko smo že naredili montaž, ki nikoli niso dale nič od sebe, pa zaradi tega ni bil nikoli noben poklican na sodniško klop. Imamo npr. napravo, ki stoji 9 mesecev in noben ne ve ali bo ali ne bo stekla, jaz pa sem se zaradi tega že zagovarjal. Električarji smo večkrat po nepotrebnem krivi. Zdi se mi, da je marsikatera nestrokovnost pokrita s kleveto električarja. SREČO: Pri električarju se mora vzgojiti šesti čut. Brez njega je hitro po njem. Ne da se brezglavo kar grabiti, samo enkrat ga lahko polomiš. Malo poklicev je tako nevarnih. Tov. Drnovšek pravi: »električar naj kar sedi, samo, da stroji tečejo«. Na vajinem delovnem področju sta bila vsa leta prizadevna, napredna in uspešna. Sta enako tudi v zasebnem življenju? SREČO: Hvala, kar gre. Malo je bilo težav z boleznijo, drugih pa ne. Sin se uči za grafičarja v naši tovarni, hči je v 6. razredu. Do stanovanja sem prišel preko žene in Papirnice. Moj konjiček je ribolov, nekoliko drsanja in smučanja, vendar največ prostega časa preživim ob vodi s trnkom. SLAVKO: Ni šlo gladko, a šlo je in danes sem zadovoljen. S športom se rad ukvarjam, posebno pri strelcih bi bil še rad, a škoda, da ni časa. Študiram, žena študira na pe- Slavko Jakič, vodja elektro delavnice dagoški. Drug drugemu si morava pomagati, razdeliti delo in čas, da zmoreva vse. SREČO: Naključje je, da ima prav na današnji dan praznik tudi moja žena — rojstni dan. Bosta še naprej ostala zvesta Saturnužana? SREČO: Po 20 letih sem pognal že take korenine, da bi jih bilo že težko izruvat in odjadrat drugam. Prepričan sem, da se bomo še naprej razumeli in si ne bomo delali težav. SLAVKO: Vse najboljše smo dali od sebe, želim pa še naprej dajati, kar je v mojih močeh, le razumevanja si želim večjega, kar je pa večkrat težko do človeka, ki je že prav dolgo v podjetju in se ga šteje že za inventar. S takim se večkrat postopa, kakor se komu kdaj zljubi. Zelo sem navezan na mlado generacijo in upam, da bom pri njih našel tisto, kar sem pri starih zgubil zato, ker sem predolgo v Saturnusu. P. S. Ob tem jubileju se zahvaljujeva članom kolektiva, s katerimi sva na kakršen koli način sodelovala, za razumevanje in za vse kar so nama dobrega naredili. Želiva, da bi z razumevanjem še naprej premagovali vsakdanjost. O pravilniku o informiranju in tajnosti podjetja Na zadnji seji, ki je bila 15. I. 1971 je odbor za informiranje obravnaval osnutek pravilnika o informiranju in tajnosti podjetja. Potem ko so se člani odbora dodobra seznanili z vsebino tega splošnega akta, so ga potrdili in sklenili poslati v javno razpravo članom kolektiva. Predlog pravilnika bo v najkrajšem času po manjši redakciji poslalo — članom operativnega vodstva, članom SDE in drugim zainteresiranim delavcem — tajništvo organov upravljanja. Čeprav bo precej članov kolektiva dobilo predlog v roke in bo lahko v javni razpravi dalo nanj svoje pripombe je prav, da v skrajšani obliki podamo bistvene točke vsebine predloženega pravilnika. Že na začetku moramo ugotoviti, da je ta pravilnik nov in da materija še ni dosledno razjasnjena, tako da bo mogoče v pravilniku opaziti tudi kakšne nejasnosti. V prvem poglavju je v 2. in 3. členu določeno po kakšnih načelih se ureja informiranje in tajnost podjetja, in sicer govori pravilnik o informiranju naslednje: Delavci imajo pravico biti obveščeni o gospodarjenju in poslovanju podjetja. Informacije morajo biti pravočasne, objektivne, celovite in razumljive! Za zagotovitev uspešnega sistema informiranja, je v podjetju posebna informativna služba, katere naloge in oblike dela so podrobneje urejene s tem pravilnikom. O tajnosti pa, ki jo deli na državno, vojaško in poslovno tajnost, določa, da so jo dolžni varovati vsi člani kolektiva, vsi organi v podjetju in tudi tisti, ki opravljajo za podjetje neke naloge. Prav tako je določeno, da so vsi tisti, ki zapustijo podjetje, ali nehajo delati v njem tudi potem še dolžni čuvati katerokoli tajnost. 2. Poglavje nosi naslov »Načini in oblike informiranja« in ureja neposredno ter posredno načine posredovanja informacij. Med neposrednimi načini našteva predvsem zbore delavcev, sestanke in uvajalne seminarje. Zbori delavcev so urejeni v 5. členu in je zanje določeno, da so način informiranja in vključevanje delavcev v razpravo pred sprejemom splošnih aktov podjetja, perspektivnega programa, letnega gospodarskega načrta in v drugih primerih, ko je potrebno dobiti formalna stališča članov delovne skupnosti. Najpogostejši način za neposredno informiranje delavcev so sestanki, ki se uporabljajo predvsem za sprejem mesečnih operativnih planov, obravnavo njihove izvršitve in za obravnavo ter odločanje o pomembnejših vprašanjih podjetja kot celote ali posameznih delovnih enot. O obliki, ki pomeni realizacijo s statutom in drugimi splošnimi akti urejenih načel' o informiranju novih delavcev pred vstopom na delo. Med posrednimi načini informiranja je najpomembnejše tovarniško glasilo, ki je namenjeno informiranju delavcev o vseh pomembnejših vprašanjih gospodarskega in družbenega življenja. Organi in način izdajanja glasila se podrobneje uredijo s posebnim poslovnikom. Za glasilom ureja pravilnik vsebinsko opredelitev biltena, ki se izdaja po potrebi in služi hitremu in učinkovitemu obveščanju o najaktualnejših zadevah. Svoje mesto v pravilniku je dobilo tudi ozvočenje, za katero ee je že pred časom pokazalo, da je lahko zelo uspešno sredstvo za informiranje in sprostitev delavcev med odmori. Razen oglasnih desk ureja pravilnik tudi plakate, letake, različne razstave in druge oblike, ki se uporabljajo v primerih, ko gre za posebno pomembne akcije na gospodarskem, poslovnem ali samoupravnem področju. V tretjem poglavju je urejena organizacija informativne dejavnosti, ki se deli na dejavnost, namenjeno članom kolektiva in na dejavnost, namenjeno javnosti. Za informativno dejavnost v podjetju skrbi informativna služba, ki samostojno organizira način posrednega informiranja, za katere je tudi odgovorna. Neposredno informiranje je v pristojnosti vodij delovnih enot in oddelkov, informativna služba pa nastopa pri tem le kot tehnični izvajalec. Zanimivejše je določilo v pravilniku, ki skuša zagotoviti čim boljšo in stalno posredovanje informacij informativni službi in določa, da so za posredovanje informacij informativni službi odgovorni vodilni delavci in tajništvo organov upravljanja. Dejstvo je namreč, da se pri vodilnih delavcih in v tajništvu organov zbira največ informacij, od koder jih črpa informativna služba. V trenutku, ko informativna služba sprejme določeno informacijo, se začne proces informativne dejavnosti usmerjen v kolektiv. Informativna služba mora namreč informacijo oceniti in se nato odločiti na kakšen način, to je posredno ali neposredno in v kakšni obliki — tovarniško glasilo, bilten, oglasna deska ali plakat, jo bo posredovala kolektivu. Zato je popolnoma logično določilo 16. člena, ki nalaga informativni službi dolžnost, da mora tekoče informirati kolektiv o poslovanju podjetja in posameznih enot, predvsem pa o delu in sklepih delavskega sveta ter vseh izvršilnih organov v podjetju. Javnost dela vseh organov v podjetju je lahko omejena le z določili o najrazličnejših zvrsteh tajnosti, ki nastaja v podjetju ali podjetje z njo razpolaga. Ker gre za izredno zahtevno in občutljivo vprašanje, pri katerem prihaja do izraza poslovna politika podjetja, je informiranje o zadevah, ki so označene za tajnost zadržana in izključna pristojnost glavnega direktorja. Drugo področje informativne dejavnosti, o katerem smo že govorili je informiranje javnosti o življenju in dogajanju v podjetju. Zato dejavnost je nesporno, da mora stremeti predvsem za tem, da se v javnosti ustvari o podjetju kar najugodnejše mnenje. Ker že po svoji osnovni dejavnosti komercialni sektor in v njegovem okviru biro za ekonomsko propagando vpliva na javnost, je logično, da je tudi informiranje v njihovi pristojnosti. Ker pa v naši organizacijski strukturi poznamo tudi informativno službo, ki je oz. ki naj bi bila najbolje informirana služba v podjetju, je prav, da njeno dejavnost razširimo tudi na informiranje na vzven. Tako smo prišli do razdelitve tega področja, in sicer tako, da je informiranje javnosti v zadevah tehničnega in komercialnega značaja v pristojnosti Biroja za ekonomsko propagando, informiranje javnosti o zadevah družbenega in sa- moupravnega značaja zanimivih zanjo, pa je v pristojnosti informativne službe. Pri urejanju informativne dejavnosti na vzven smo s temi določili šele na začetku problematike, ker se bomo morali tako kot pri informiranju na vznoter odločiti za načine in oblike, ki jih bomo pretežno uporabljali. Razen te dejavnosti pa se pojavlja še druga, katere ne uporabljamo in predvsem ne programiramo, ampak nastane zaradi interesa splošnih družbenih medijev — tiska, radia in televizije. Gre za to, da dostikrat informiramo javnost o našem delu in življenju na iniciativo novinarjev in reporterjev, ki menijo, da bodo lahko neko vprašanje ali problem dobro obdelali, če bodo v material vključili tudi naše podjetje. V predlogu pravilnika je predvideno, da bi se naj vsi tisti, ki bi karkoli želeli vedeti o Saturnusu in to publicirati, obrnejo na informativno službo, ki jim bo odgovorila sama ali pa jim bo preskrbela odgovore oz. organizirala kontakt z odgovornimi delavci v podjetju. Informativna služba bo morala o teh kontaktih tudi voditi tekočo evidenco. Za informativno dejavnost so še kako zainteresirani tudi organi upravljanja in izvršilni organi, ki s svojimi sklepi in stališči to dejavnost usmerjajo in vplivajo na njeno kakovost. 26. člen določa v skladu z določili statuta podjetja, da so glavne odločitve o informativni dejavnosti v pristojnosti delavskega sveta, v okviru teh odločitev pa samostojno sklepa o razvoju, oblikah in programu informativne dejavnosti Odbor za informiranje, ki pri tem opravlja zlasti naslednje zadeve: — obravnava program informativne dejavnosti in ga predlaga delavskemu svetu v sprejem — predlaga delavskemu svetu predračun izdatkov za predvideni program informiranja in v okviru odobrenih sredstev odloča o akcijah, predvsem pa o oblikah informiranja — obravnava pravilnik o informiranju in poslovni tajnosti in ga predlaga delavskemu svetu v sprejem — sprejema poslovnik o izdajanju glasila delovnega kolektiva — izvoli uredniški odbor tovarniškega glasila — obravnava analize informativne službe o informiranosti delavcev in sprejema ukrepe za izboljšanje in večjo vsestranost. (Nadaljevanje prihodnjič) »BRAČ — PLASTIKA« PROIZVAJA EMBALAŽO ZA FARMACIJO V Sutivanu je začela obratovati novo zgrajena tovarna za proizvodnjo plastičnih artiklov »Brač-plastika«. Največji del kapacitete je angažiran na proizvodnji embalaže za kritje potreb domače farmacevtske industrije. Nove tovarniške hale so postavljene na prostoru v velikosti 700 m2, za katero je delovni kolektiv dal 2 milijona dinarjev. V tovarni so začeli delati novi stroji, kupljeni v Zvezni republiki Nemčiji. S tem je pravzaprav odprt proces popolne modernizacije v tem kolektivu, za katerega so v prihodnjem srednjeročnem planu planirali naslednja 2 milijona dinarjev za novo opremo. Pres-servis Kadar je delo podobno, kot tu ob montažnem traku, se da marsikaj pogovoriti, ne da bi delo zato trpelo — temu pravimo neposredna oblika informiranja, kot so tudi sestanki, ki se štejejo za najbolj učinkovito. Žal se te oblike v tako velikem kolektivu ne da koristiti brez težav. Kljub vsemu pa bi po obratih enkrat mesečno morali biti sestanki. Samoupravni organi v decembru in januarju • 4. decembra je bila 7. seja odbora za gospodarska Vprašanja z namenom, da določijo vrednost točke za mesec november. 8 s. decembra je bila 7. seja odbora za delovna razmerja in izobraževanje. Na tej seji so obravnavali analizo odsotnosti z dela in vprašanja druge delovne discipline ter nekaj kadrovskih primerov. Vsled pomembnosti zaključkov te seje posredujemo sklepe v celoti: .1 Delovni čas za vse člane kolektiva le z izjemo glavnega direktorja je določen: dopoldanska izmena od 6 do 14. ure, popoldanska izmena od 14. do 22. ure, nočna izmena od 22. do 6. ure, DE tiskarna mora proučiti možnost uvedbe delovnega časa od 6. do 14. ure. 2. Direktorji obratov in sektorjev morajo biti dnevno obveščeni o zamudnikih. 3. Pravna služba mora izdelati sistem odgovornosti oz. disciplinskih ukrepih za zamudnike. 4. V obratih in sektorjih je treba uvesti dosledno evidenco vseh odsotnosti z dela s točnimi podatki (ime, priimek, vzrok, ura izhoda in čas povratka). 5. Službene izhode podpisujejo direktorji obratov in sektorjev, oz. od njih pooblaščene osebe. Izhodni listi za privatne izhode se morajo dvigniti do 7. ure dopoldan, za popoldanske izhode pa do 14. ure zato, da je o izhodu pravočasno obveščen obratovodja. Na izhodni listek se mora vpisati mesto, kamor je delavec namenjen, v primeru, da gre za službeni izhod. V primeru, da gre za privatni izhod, ki je dovoljen le ko gre za nujne opravke (sodišče, nesreča, zdravnik — specialist in podobno), pa sme izhod trajati največ 4 ure. 6. Med delovnim časom se delavcev razen v zares nujnih primerih ne sme klicati z delovnih mest. .7 Za vsako nadurno delo se izda pismeni nalog s priimkom in imenom osebe, ki ga bo opravljala ter predvideni čas dela. Po opravljenem delu odda delavec listek vratarju. 8. Komisija za družbeno prehrano in vodstvo menze naj proučita in pripravita predlog za vzpostavitev discipline glede prihodov na malico in kosilo. 9 .Splošni sektor mora izdelati predlog evidence domačih in tujih obiskov. 10. Kadrovska služba izdela do konca marca skupno z direktorji obratov in sektorjev plan dopustov za leto 1971. 11. Javljanje dopustov po telefonu se ne bo upoštevalo. RAZVESELJIVO ŠTEVILO ČLANOV, KI SO PRIPRAVLJENI DATI KRI V januarju so bile vsem članom kolektiva razdeljene vprašalne pole o krvodajalstvu. S temi vprašalniki je koordinacijski odbor za krvodajalstvo želel ugotoviti število članov kolektiva, ki so kri že dali ali jo redno dajejo in one, ld so jo v prihodnje pripravljeni dati. Vrnjenih in izpolnjenih je bilo 1320 vprašalnikov. Iz njih je razvidno, da imamo čez 30 članov, ki so dali kri že po 7-kral" in večkrat, da je čez 200 članov kri pripravljeno dati. In kar je še posebej zanimivo: vsi mladoletniki so napisali, da so kri pripravljeni dati. Za vzrok, da kri niso pripravljeni dati je največ članov napisalo slabokrvnost, kar je naše zdravstvene delavce naravnost presenetilo, saj večino teh članov ni nikoli v ambulanto. Nekaj jih je tudi odkrito napisalo, da se bojijo. Zdravstvena služba je vse tiste, ki zaradi mlado-letnosti ali iz drugih njim znanih zdravstvenih vzrokov ni priporočljivo, da dajo kri, že izločila. Za vse druge pa bo prva letošnja krvodajalska akcija S. in 11. februarja, časovno prilagojena za delavce obeh izmen. Pričakujemo velik odziv, saj pri dobrih velikih stvareh Saturnužani nismo nikoli zaostajali. V prihodnji številki našega glasila pa bomo nekaj krvodajalcev pobliže predstavili. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ niti se ne bo reševala nejav-ljena odsotnost z dela. 12. Člani odbora so se zavzemali za uvedbo ur, ki odtisnejo čas prihoda na delavčevo kartico. Ure bi bile nameščene v vsakem obratu za ostale službe pa bi bila skupna ura pri vratarju. 13. Problem odsotnosti bodo obravnavali posamezni obrati ter nam posredovali predloge. 14. Tehnični sektor naj prouči možnost uvedbe popoldanskega dežurstva, ker razen preddelavcev v popoldanskem času ni nikogar v proizvodnji, ki bi skrbel za red in disciplino. 15. Odbor je odobril naslednje prošnje: — VILAR JANEZU se odobri šolnina za 2. letnik strojne šole v vrednosti 140.000 S din. — NIKOLIČ STANIMIRJU, izrednemu študentu 2. stopnje fakultete, ki je za 2. stopnjo opravil že polovico izpitov, se odobri šolnina in študijski dopust (strojna fakulteta). — DOLNIČAR MARKU (strojna delavnica) se odobri povračilo šolnine izrednega študija na kovinski šoli v Ljubljani s pogojem, da študij uspešno konča. — ING. GRUM JANEZU — 3. stopnja fakultete, se odobri študijski dopust (samo ob delovnih sobotah). — Tov. KATJA KIRN — študent 2. letnika ekonomske fakultete z aktivnim znanjem francoščine in angleščine ter pasivnim znanjem nemščine se po uspešno opravljeni preizkusni dobi sprejme v redno delovno razmerje. 16. Z ozirom na to, da je nastal med člani kolektiva večji interes za nadaljnje izobraževanje na različnih šolah, je za odobritev študijskih dopustov potrebno tudi soglasje direktorjev obratov in sektorjev. 8 18. decembra je bila 4. seja odbora za tehnično in požarno varnost. Na tej seji so bili predvsem obravnavani že stari sklepi, ki pa se še niso uresničili. Tako o poučevanju delavcev ob priliki premeščanja na druge stroje, o ponovni zadolžitvi varnostnega tehnika za preizkus znanja o varnosti, o ureditvi smetišča, ki je še posebno zanemarjen v II. izmeni, o potrebi po ozvočenju tovarne za primer požara, in o kontroli gasilnih aparatov v počitniških domovih. 8 19. decembra je bila 8. seja odbora za gospodarska vprašanja s tremi točkami dnevnega reda: 1. Razprava o osnovah gospodarskega planiranja za leto 1971; 2. Razprava o gradivu, sestavljenem po sklepih seje odbora z dne 27. oktobra 70; 3. Obravnava obračuna poslovanja v obdobju januar—november. 8 21. decembra je bila 9. seja odbora za gospodarska vprašanja. Na tej seji so člani odbora nadaljevali razpravo z zadnje seje ter razpravljali še o poročilu z razprav o stroških po posameznih DE; o značilnostih skladiščnega poslovanja v letu 1969/ /70; o problematiki nadur,- o obračunu poslovanja v letu 1970. 8 25. decembra je bila 10. seja odbora za gospodarska vprašanja posvečena točkam dnevnega reda: 1. Razprava in sprejem predloga osnov gospodarskega planiranja za leto 1971; 2. razprava o predlogu glavnega direktorja o spremembi kategorizacije nekaterih delovnih mest; 3. določitev vrednosti točke in vprašanje novoletne nagrade. 8 8. januarja je bila 5. seja delavskega sveta podjetja, na kateri so razpravljali in sprejeli predlagani gospodarski plan za leto 1971, sklenili, da postanemo član novo ustanovljenega združenja CIV (Centar za izpitivanje delova i opreme motornih vozila«) s članom v upravnem odboru tega združenja inž. Marjanom Gostinčarjem in namestnikom inž. Tomom Permetom. V zadnji točki so izvolili člane za odbor za narodno obrambo. 8 15. januarja je bila 4. seja odbora za informiranje. Na tej seji so pripravili dokončni predlog pravilnika o informiranju, ki bo dan v razpravo ter poslovnika in izdajanju glasila. Izvolili so tudi nov uredniški odbor »Glas Saturnusa«, katerega člani so: Mikolič Miloš — predsednik, Fani žužek, Franc Dražen, Slavko Gerlica, Anamarija Vcrden, Tomo inž. Perme in Majda inž. Korošec. 8 is. januarja je bila prva seja odbora za narodno obrambo, kjer so si razdelili delovne naloge in v smislu zakonskih določil o narodni obrambi dogovorili za izvršitve najnujnejših potreb. 8 23. januarja je bila seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in ugotavljanje škode. Obravnavali so 12. kršilcev delovne discipline zaradi odsotnosti z dela, prilaščanja tuje lastnine, pijanosti in podobno. Dva od teh sta že pred časom seje več dni izostala z dela. Izvoljen je odbor za narodno obrambo Na podlagi 57. člena zakona o narodni obrambi imajo delovne organizacije dolžnost in pravico sodelovati pri obrambi dežele in so v ta namen dolžne opravljati ustrezne priprave na področju narodne obrambe ter izvrševati obveznosti in dolžnosti, ki jih določa zakon. Da bi delovna organizacija zadostila tem dolžnostim je dolžna sestaviti svoje načrte za obrambo, in sicer: 1. Vojni načrt, to je načrt za organizacijo dela in proizvodnje v vojnih pogojih. Zagotavlja se potrebna tehnična dokumentacija, delovna sredstva in predmeti dela ter strokovno usposabljanje kadrov za delo v vojni. 2. Razvojni načrt, to so načrti za obrambo in zaščito svojih ljudi in sredstev ter v zvezi s tem ustanavljajo, opremljajo in poučujejo svoje enote teritorialne obrambe in civilne zaščite, zagotavljajo potrebna sredstva in opravljajo druge ukrepe za zaščito in reševanje pred vojnimi akcijami. Za vso to aktivnost je odgovoren delavski svet delovne organizacije, v ta namen pa ustanovi odbor za narodno obrambo — štab. Naš delavski svet je že imenoval člane odbora za narodno obrambo. Ti so: Zdravko Rakušček — predsednik, Lovro inž. Verčko — podpredsednik, Janez Deisinger —• član, Karel Smrekar — član, Slavko Gerlica — član, Ciril Vidmar — član, Viktor Gvardjančič — tajnik. Najvažnejše naloge štaba za narodno obrambo se v našem statutu precizirajo v členu 79, in to: — sprejema vojni načrt podjetja in predlaga DS razvojni načrt ter oba usklajuje z ustreznimi občinskimi načrti; — vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave delovne enote in enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk; — z Mestnim svetom in z upravnim organom za narodno obrambo ter z organi drugih organizacij — podjetji — usklajuje organizacijska vprašanja ; — skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v neposredni vojni nevarnosti in v vojni,- — razporeja delavce v enote teritorialne obrambe, v enote civilne zaščite, obveznike delovne obveznosti pa na delovna mesta; — organizira seznanitev delavcev z ukrepi v primeru vojne; — predlaga DS ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje obrambnih priprav ter sredstva zanje. Za realizacijo obrambnih priprav in zaščito ljudi in sredstev v našem podjetju se formira teritorialna enota podjetja v okviru enot splošnega ljudskega odpora in štab civilne zaščite, na katerega so vezana sledeče enote: — enota za obveščanje in alarmiranje, — enota za tehnično reševanje, — protipožarna enota, — sanitetna enota, — enota reda in varnosti, — RBK enota (radiološka, biološka, kemijska), — in RBK enota za dekontaminacijo ljudi (za skupne potrebe) — skupno bo v teritorialni enoti in v enotah civilne zaščite zajeto preko 100 članov našega kolektiva. tVVi>XXXX>XXS>XNXX>XXX>>XXXNXX>>X\>>XXNXXXXVXXXXXXSX>XSXSXX | Konferenca o telesni kulturi in rekreaciji ž 't XXXNNSXXXXNXX11ocw uvrstitev na tovarniških tekmah. Kot na vseh zborih, sestankih tudi jaz ugotavljam, na žalost, da se naših izletov v naravo udeleži zelo malo število članov oz. članic iz proizvodnje! Kaj je temu vzrok? Marjan Jakop NA VSAKO POŠILJKO POŠTNO ŠTEVILKO! S 1. januarjem 1971 so naše pošte uvedle v naslove vseh vrst PTT pošiljk poštne številke. Namen tega ukrepa je, da omogočimo poštam pri njihovem delu s pošiljkami v pogojih vedno večjega prometa UPORABO RAZNIH STROJEV ter s tem večjo hitrost in zmogljivost poslovanja. Pri jugoslovanskih poštah je to novost, ki sc je drugod po svetu že davno uveljavila. Poštna številka mora biti označena v isti vrsti kot naziv pošte. Napišemo jo pred naziv pošte, presledek naj bo najmanj 5 do 10 mm, če pišemo naslov z roko in vsaj za dva ali tri znake, če pišemo naslov s strojem. Na primer: Margetič Milan Zaloška 5 61000 Ljubljana Poštna številka v naslovu ne sme biti niti podčrtana niti zaokrožena. Vedno jo napišemo v celoti, brez okrajšav in z vsemi petimi številkami, ne glede na to, če se morda konča z eno ali več ničlami. Knjižico s poštnimi številkami vseh jugoslovanskih pošt s podrobnejšimi navodili so dobila vsa gospodinjstva pri nas. Shranite jo na dostopnem mestu in jo uporabljajte pri naslavljanju vseh vaših pošiljk! SPREMENJEN KOLEDAR PROSTIH DNI V novoletni številki »Glas Saturnusa« smo že objavili koledar prostih dni, ki pa ni bil najbloj primeren zaradi delavcev v izmenah. Danes objavljamo popravljenega, ki bo zagotovo pravi. Vsi prosti dnevi so podčrtani! 7 č ZDRAVKO 8 P MAKS 9 S JULIJAN 10 N GREGOR 13 S VERONIK/ 14 č SREČKO ' N ANTON 20 S BOŠTJAN 22 P CENE 23 S RAJKO 24 N FELICIJAN 26 P TATJANA 26 T PAVLA 27 S JANEZ 28 č PETER 29 P FRANC 30 S MARTINA Ji N VANJA FEBRUAR 1 P IGNAC 2 T MARIJA BOJANA S DORA 1 to KSLKTja 6 P ' 8 P JANEZ 9 T TATJANA 10 S DUŠAN 11 C ZVEZDANA 12 P DAMIJAN S KATARINA 14 n Valentin 16 P VESELA 16 T DANILO 17 S SILVIN 18 č DRAGA 19 P MIRO 20 S LEON 21 N IRENA 22 P MARJETA 23 T MARTA PUST l S MATI. LEANDER 3 S MILENA 4 č KAZIMIR » 5 P JANEZ 6 S DANICA 7 N TOMAŽ e p dan Zena 9 T FRANČIŠKA 10 S 40 MUČENCEV 11 č KRIŠTOF 12 P GREGOR •» 13 S KRISTINA M M MATILDA 16 P KLEMEN 16 T HILARIJ 17 S JERICA 18 C EDVARD 19 P JOŽEF 20 S IGOR 21 N BENEDIKT 22 P VASILIJ 23 T SLAVA 24 S JELKA 26 č MINKA . 26 P MAKSIM S RUPERT I N JANFZ 29 P CIRIL 30 T BRANKO 31 S BENJAMIN APRIL 1 C HUGO 2 P FRANC 3 i hELENA 4 Ki IZIDOR 5 P VINKO 7 S RADIVOJ 8 C ALBERT 9 P TOMAŽ I FILIP V K 12 P LAZAR 14 S VALERIJAH 15 C HELENA 16 P BOŽA 17 S RUDI 18 N KONRAD 21 S 22 C 19 P LEON SIMEON LEONIDA 23 P VOJKO 24 S JURIJ 25 N MAffRp 26 P ZOESLAV 27 T USTANOV.QF 1 S PRAZNIK D. I N BORI 3 P ALEKSANDER 5 S MIRAN 7 P STANKO 8 S VIKTOR 9 N 6AN ZMAGE P tfIDOF PANKRACIJ 13 C SERVACIJ 14 P BONIFACIJ 15 S ZOFKA 16 N JANEZ MOJCA < BFRNARD DAN LET. JLA. MILAN 27 Č 28 P CVETKA • R DAN M TITA DRAGICA AVGUŠTIN MAGDALENA BINKOŠTI 31 P ANGELA JUNIJ 1 T RADOVAN 2 S ERAZEM 3 č PAVLA 4 P FRANC 5 S VALERIJA 6 N ZDENKO 7 P ZORICA 8 T MEDARD 9 S PRIMOŽ 12 S ČEDOMIR 16 S BENO 17 č GORAZD 18 P BOGDAN 19 S JULIJANA 20 N NENAD 21 P ALOJZ 22 T AHAC 23 S KRESNICA 24 č JANEZ 25 P HINKO 26 S' GRUDA 28 P ZORANA 29 T PETER, PAVEL 30 S EMILIJA | JULIJ 1 C BOGOSLAV 2 P MARIJA 3 S NADA 4 N DAN BORCA 7 S CIRIL II a č Spela 11 N 01 GA 12 P MOHOR 13 T DRAGAN 14 S FRANC 16 Č VLADIMIR fl 16 P DAN TANK.JLA 18 N MIRČSLAV 19 P VINCENC 20 T MARJETA DAN VSTAJE* 22 Č i 23 P BRANISIAV 24 S KRISTINA 25 N JAKOB 26 P ANA 27 T SERGEJ 28 S ZMAGO 29 Č MARTA 30 P KRILAN 31 S IGNAC 1 N PETER 2 P BOJAN 3 T LIDIJA 4 S DOMINIK 5 č MARIJA 6 P VLASTA 7 S KAJETAN 8 N MIRAN 9 P JANEZ 10 T LOVRENC 11 S SUZANA 12 č KLARA 13 P LILIJANA 14 S DEMETRIJ 15 N MARIJA 17 T RADIVOJ 18 S »JELENA LJUDEVIT BERNARD 19 ( 20 I 21 S IVAN/ ■V N fIMm 23 P ZDENKA 24 T JERNEJ 25 S LUDVIK 26 č BERNARD 27 P ZLATKO 28 S AVGUŠTIN 29 N JANFZ 30 P ROZA 31 T RAJKO SEPTEMBER 3 P DARIJA 5 N LOVRENC 6 P LJUBA 7 T MARKO 8 S MARIJA 9 č PETER 10 P DAN MOR. JLA 11 S MILAN (j 12 N GVIDO 13 P FILIP 14 T JELENKO 15 S NIKODEM 16 Č LJUD 17 P FRAN 18 S IRENA UDMILA ANČlSKA 19 N SUZANA 20 P BRANE 21 T MATEJ 22 S MAVRIČU 23 C SLAVOJKA 76 N JUSfiNA 27 P KOZMA DAM » 28 T VENČESLAV OKTOBER 1 P SEVER 2 S MIRAN 3 N TEREZIJA 4 P FRANC rt 6 T MARCEL 7 č DAN ART JLA 8 P BRIGITA 9 S ABRAHAM 16 M DANICI 14 č NEDELJKO 15 P TEREZIJA 16 S JADVIGA 17 k mafOTTa 20 S IRENA 21 C URŠKA 22 P ZORISLAVA 23 S SEVERIN Ž4 N RAFAEI 25 P DARIJA 26 T LUCIJAN 27 S SABINA 28 č SIMON 30 S SONJA 31 N BOLFENK NOVEMBER 3 S 4 č 7 N ZDFN 1 P DAN MRTVIH DUŠANKA t 5 P ZAHAR 8 P BOGOMIR 9 T NEVENKA <1 10 S ANDREJ 11 č MARTIN 12 P EMIL 13 S STANISl A V T4 N BOfolSLAVA 15 P POLDE 16 T JERICA 17 S GREGOR 18 č MILKO V 19 P ELIZABETA S R t C K O MARIJA 22 P CILKA 23 T KLEMEN 24 S JANEZ 26 č KATARINA 26 P KONRAD 27 S BERNARD 28 N JAKOB is ? gagffp DECEMBER 1 S MARIJAN 2 č BLANKA » 3 P FRANC 4 S BARBARA 5 n st6jan ~ 6 P MIKLAVŽ 7 T URBAN 8 S MARIJA 9 č VALERIJA fl 10 P SMILJAN 11 DANIH 1!i! N ALJOŠA 13 P LUCIJA 14 T DUŠAN 15 S KRISTINA 16 Č ALBINA 17 P LAZAR 18 S RADKO Ijl N URBAN 22 S DAN JLA 23 Č VIKTORIJA 26 S BOŽIČ 27 P JANEZ 28 T ŽIVKI 30 č EVGEN 31 P SILVESTER