Sodelovanje Jugoslavije s socialističnimi gibanji v svetu
Naša država vzbnja danes ve-lik.i poiornost pri delavskem gi-banju v svetu. Njena zuaanje-politična afirmacija, pot v so-cializem, uspchi in težave vzbu-
MARIJA VILFAN
Jaj« t delavskih in naprednih organizacijah širom po svetu ži-vo zaniraanje. Naše množične organisaiije, V prvi vrsti Socia-lističnm rvpza io sindikati, vzdr-Eujejo in razširjajo zvcze z de-lavskimi gibanji v mnogib drža-vah. Oblike, po katerih se danes Izr&žajo te zvcze in neposrcdno ¦odelovanje, je kaj SiroKo in rs: novrslno. Od vzajemnih izme-njv.v uradnih delega^U smo za-icli vzpostavljati zvcze s partij-Bkimi aktivisti, s sknpinskimi obiski, izmenjavo gledišč o po-¦amezmb aktnainih probiemih, organtziranjem seminarjev la ¦poznavanjc problematike posa-mezDib gibanj in podobno.
VZAJEMHI OBISKI
Med najpomembnejše obiske •pada vsekakor obisk skupine sekretarjev oblastaib komitejev Socialistične stranke Belgije ob koocu lelošnjega seplembra. V Bkapini so bili zastopani skoraj Vsi oblastni kotniteji belgijske rtrmke. Glede na to, da so sko-pino sestavljali strankini akli-visti s tercna, so zelo živo zani-tnanje kazaii xa praktična orga-Bizaeijska vprašanja ZKJ, SZDL ¦indikatov io drugih družbeno-političnih organizacij- Kazen te-Ka so se hoteli scznaniti i orga-niracijsko strukturo našib orga-nov oblasti in upravc in njiho-Vim delovanjem, s sistemom vggajanja političnih kadrav in podobno Po vrnitvi v Belgijo so objavili vrsto člankov in imeli večje Jtevilo predavanj in semi-narjev o svojib vtisiii iz Jugo-»lavlje.
Lctos jc pri nas prebivala tudi dclcgacija Secialisiične stranke CiJa. DeleEacija je tri tedne vse-stransko proučevala naš dru?-beni sistem, ilasti pa sistem dražbenejja upravljanja. Po vr-nitvi domnv so objavili številne Elanke o vtisih In izkušnjah, ki •o Jth pridohili v naM državi, eden od članov delcgaeije pa »anifrava napisati knjigo o bi-vanjn delegacije v JUKoslaviji.
Ob koncu septembra je prišlo do izmenjave socialističnih akti-vi«tov i» raesta Wctzlar (Zah. Nemčija) in naših poiitičnih de-lavcev i Rekc in Zagreba. Nem-tko skunino so sesta.vljali veči-noma mladinci, ki delajo nepo-•rednn v proizvodnji. Pohazali So aelo iivo ranitnan.je za druž-b«na-politirno in gospodarsko rraditcv   Ja^oslavijc.
V svgastn je prebivala pri nas
tndi delegacija laburistične itrankc Velibe BriUnLje s pred-.sedniro dr. EditU Sommerskill. Sociatističas zveza in Fabijan-ska (Iružba (iluni drnžbe so la-bnrisU, ki sc zanimajo zlasti za idenloška vfrašanja) sta organi-zirali seminar, ki je tmjal 14 dni. Na njenn so sodelovali an-K'cški in naši predavalelji. Naj-bnlj žive diskusije so bile o na-Sern družhenem sislcmu, poseb-no glede na drnžbeno upravlja-nje. Tečajniki so razen tega ob-iskali tudi nekaj mest in tovarn, da bl se na mestu seznanili s praktičnim delovanjera našega sistems.
V naši državi ie nekaj tednov prebiva skupina mladib vodiie-ljev mladinskib organizacij iz Indonezije. iriijo se seznaniii i nj«o druS.bfno-politicno nre-ditTijo, s problemi Rospodarstva, z delom druibenih organizacij, g sistemom delavskega in družbe-nega samoupravljanja.
Kazen teb skupinskih obiskov pa smo imeli lani tndi vrsto po-samičnib obisbov vidnejših so-cialistov, ki so šeleli na mcs*u proučnvati razmere v naš.i drža-vi in se seznaniti z vsem, kar je specififno za našo pot v sociali-zem. Tako sta našo državo ob-iskala Finn Moe, znani predstav-nik Norvešlte delavske strankc In urugvajski socialist Carlos Hima. Ob svoji vrnitvi z zaseda-nja Socialistične internacionale je prebiva! v Jugoslaviji sckre-tar Azijske sccialistične konfe-rence Wijono, ki je ostal pri nas 14 rini in pronftval delo naših mladinskih  organizacij.
Hkrati se je tudi z naše strani povcčala in razširila dejavnost Tako je na primer tovariš Vlaj-ko Begovič izkoristil svoj obisk na Japonskem za razgovore s prcdstavntki dv«h socialističnlh sfrank, ki sta se nedavho zdrn-iili v-Social-demekratsko stran-ko Japonske. TovariS Jožc Potri je na povabilo švicarske Social-demokratske stranke iincl na skupnem sestanku predavanje o naših pogledih na probleme ak-tivne koeksislence.
Ne dotgo tega je dclegacija Socialistične iveze obiskala Nor-veško, Dansko, Holandijo in Bel-Ri.io in imeta razgovore in diskn-sije s preilstavniki delavskih strank teh držav. Najdaljša in najbolj canimiva ie vsekakor bila petdncvna diskosija na Nor-Teškeni.
Tndi druse množične organi-lacije so razširile svoje mediia-rodne veii. Sodelovale so na vrsti kongre^ov in mcdnarodnih zbm'ev ustrezajožih mednarod-nih in nacionalnib ortraniiai ij. Imeli so vzajemne obiske in or-gaauirali skapna letovanja ino-zemskih mladincev ia Stndcn-tov.
IZ VSEBINE LISTA
»
Božidar Race: Premije v gospodarstvu. Dragoi Sta-nk<rv46:  Investicije v kmetijstra Gospodarski odnosi vas — mesto. Tekstllna industrija.
J.  P.:  Nad 7  railijonov prebivalcev užlva aodalno
zzšclLo. Novl vjrl nepismenostl.
Ljuhn    Mijatovič:   Kontrola   poalovanja   t   geapo-
darstvn.
B. Abinun: Današnia BolivUs. Ljubimn Marteovnč: Storilnost dela.
V  letn 1955 so te organiiacije Tzpostavile Eveze tudi z ostreza-jočiini      organizaeijami      posa-meznih vzhodno-cvropskih držav in   Kit&jske.  Tako  so  predslav-niki   naših   sindikatov   prebivali mesec dni na Iiitajskemf ndele-žiii   so  se   III.   kongresa   češko-slovaške    zveze    sindikatov     in proslave     3S-Ietnicc     Oktobrske rcvolucije v Sovjetski zvezi. Ob-iskc so vrnile sindikalnc delega-cije LR Kitajskc iu Ošfcoslova-ške.
IZMENJAVA IZKUŠENJ
V  čem je inačilnost naših zvei lani? Te zveze imajo v prvi vr-sti   delovni   značaj,   značaj   vza-jemne    iimenjavc    izkuLenj    in mncnj.   Cilska   delegacija  se  je zlasti ianima!a za to, kako neka socialistirna država, ki je v pri-meri   z zahodno-evropskimi   dr-žavami   neraz^ita,   rešuje   svoje gospod&rske problcme. Zahodno-evropski   socialisti   so   pokazali vedno večje  zanimanje  za  naše delavsko   upravljanje   in   so   se podrobno   zanimali   za   naše   iz-knšnje.   Ceprav  so  v   povojnem obdobju delavska gibanja na za-hoda  bolj ali manj zanemarjala problcm krepitve vloge proizva-ialcev   v   podjetju  in  gospodar-stvu  spioh,  pa danes  posvetajo temu   problcmu   več   pozornosii, ker  jiin   to   nalaga  nujnost  na-dalj.ijega pospcševanja storilno-sti   dela,   kakor   tndi   odpiranja nove socialistične perspektive, ki mora   pokazati   izhod   iz   držav-nega kapitalizma.
Vsa delavska gibanja, s kate-rlmi vzdriujemo zveze, pa ne kasr.ejo velikega zanimanja samo za n;iše pridobitve na notranjem planu, temveč tndi za našo zu-oanjo poliUko. Porairitcv hlad-ne vojne oraogoča raznim drža-vam, pa tudi delavskim giba-njem, ki so se med hladno vojno vezala za enega od obsio-ječih blokov, da vodijo bolj ne-odvisno politiko tako znotraj bloka kakor tudl izven njega. Jngoslavija pa je pokazala, da je možno tudi v času najhujSih viharjev hladne vojne voditi nc-odvisno znnanjo politikn. Po flruffi strani pa tista delavska gi-banja nerazvitih držav, ki niso pripadala nobpnemu obstoječih blokov, vidijo t naši principi-alni znnanji politiki in v nspe-hih, ki jih jc ta politika dosegia, »gled, kakšno vlogo lahko igra na mednarodnem področju neka relativno nerarvita in majhna država.
Naša principialna politika enakopravnih otlnr.sov mcd dc-lavskimi gibanji, dcjanska izme-njava izkuSenj in sodelovanje pri rešcvanjn današnjih proble-mov pa nam končno omogoča plodno povezovanje z delavski-mi gibanji raznib tokov, kl jim je stvar socializma zares prl srcu. Ti nspehi so sad naSe bor-be, da bi tudi v delavskcm giba-nju dosegla priznanje prav tista nafela odnosov, ki v zadnjem Lasu tako ospešno zmagujejo v mednarodnem življenju sploh, načcla nevmešavanja v notranje »adeve. ki so pnlrjena v beograj-ski dcklaraciji.*
• Pridrževanje načela vza-Jemnega spoštovanja in nevme-žavanja v notranje zadeve iz ka-kršnib koii razioRov — ekonom-ske, politične in ideološke nara-ve — ker 8« vprašanja notranje ureditve, različnih drožbenib si-stemov in različnih oblik razvo-Ja    sociaUzma   izkljačno    stvar
narodov     posameznih      držav.«
(Iz  deklaracije   vlade  FLRJ   in ZSSR.)
MOtNOSTI ŠIRSEGA SODELOVANJA
Upamo, da bodo izkusnje, ki jih ima daaes socialislična Jugo-slavija v odnosih z dclavrkimi gibanji dmgih držav, korislno služito za nadaljnji razvoj odno-sov t delavskem gibanju gplob. Verujemo, da se lahko najdejo pola za prebroditev jczo, ki da-nes deli posamezna delavska gi-b&nja. Ta jez je še globok in se mnogim zdi nepremostljiv. Da bi bilo soclelovanje možno, ie nnj-no, da pride do spremembe sta-lišč tako na eni kakor na drugl strani. Zahodnoevropski so«ia'i-sti bodo morali nedvomno poka-zali več raziuncvanja za razvoj v vzhodnoevropskih državah. Res je, da je v Sovjetski zvezi in na Kitajskcm prebivaia Ietas laburistična delejfacija, medtem ko ie bil na čeln belgijshc par-lamentarnc delegacije v ZSSR ugledni član belgljske Sociali-stične stranke H'-ysmans. Odgo-vor norveške d*.lavske stranke n» poziv CK KP SZ za izme-njavo delegacij je pustil odprta vrata. Norveška delavska stran-I:a js mislila, da je izmenjava delegacij prezgodnja, toda ponn-dila je izmenjavo novinarjev partijskih organov, da bi se naj-prej javnost, tako ene kakor druge države, bolje seznauila rotd seboj.
Mnogi socialisti na zahodu vc-rajejo v bratstvo delavskega razreda In so v nafeln priprav-ljeni na sodelovanje, če bo spo-štnvano besedilo beograjske de-klaracije. Po drugi strani pa so socialisti še •vedno pTepojenl s starimi dogmami o demokrat-skera socializma in sntikomu-nizmn t«r zato frontalno odbijajo vsako misel na frontalno sodelo-vanje.
Sovjeiska zveza pa je » svoje
strani s tem, da je podpisala beograjske deklaracije, da ie x»-vzela bolj tolerantno stališče do družbene ureditve, ki jo razvi-jata Indija in Burma, da je po-nudila narveiki delavski strantd izmenjavo delegacij, da je dokaj realno ocenila pridobitve deiav-skega razreda na zahado, brem dvotna storila korake, ki Uajejo upanje v možnost  obvladovanja
Mnogo teže je vi-iašanje ao-delovanja med soci.ilističnimi in komunističnimi partijami v po-sameziiih državah. V tistih dr-žavah, kjer so komunistične par-tije maožične partije, vlada tako nasprotje pogledov na sodobne naloge dclavskega gitanja, da je v tem cbdobja težko ostvariti sodeluvanje med njimi in socia-lističnimi strankami, tudi če bi bila zato dobra volja.
In končno upamo, da bo delav-ski razred v zahodnoevropskih driavah, ki ie združen v Sociali-stični internacionali, spretnenil svoje    stališče    do    koloniaJnega
vprašanja, kar mu danes oue-mogoča tesnejše sodelovanje s socialističninu straakami ncraz-vitib držav. So znamcnja. ki obclajo spremembe. To je na primer pozitivno stališfe skan-dinavskih soeuilistiOnih strank, avstrijske in netaške socia!-de-mokratskc stranke, vse pogo-stcjši glasovi v strankah tisiih držav, ki posedujejo kolonije, tl* jc treba izpremeniti stališče, skl«p belgijske socialistične straoke, da bi na posebni k^nle-renci razpravljali o vprašanjo belgijskega Konga itd.
Svet je celota. Tega se danes vsi zavedamo. Glede na objek-tivno vlogo, ki jo ima v razvoja proizvajalnih sil in dmžbe sploh, delavski razred — kljnb različ-niin tokovom v delavskfm giba-njn — ne more drugafe vplivatl na njegovo povezovanje in reše-vanje perečib vprašanj, kakor a medsebojnim sodelovanjem.