Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 26. 	Dolnja Lendava, 25. junija 1933.
Cena številki 1 Din
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt - 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Cerkev i država.
Nemški püšpeki so 10. junija izdali pastirsko pismo, v šterom so jasno izpovedali stališče Kat. Cerkve do nove politične vlade v Nemčiji i žele katoličanov. Ar so njihove reči valávne za katoličane v vseh državaj, se stavimo pri njih. Glavne misli so sledéče:
„ V narodi i domovini vidimo ne-precenlive naturne vrednote (düševne vrednosti) i v pravoj lübezni do domovine lepo od Boga izvirajočo moč, ki je stvárjala vse junake staroga i novoga zakona, pa tüdi Zveličara samoga. Z vsov znotrašnjoj prisrčnostjov je Zveličar viso na svojoj domovini i na svojem narodi i je objoká-vao nesrečo svetoga mesta (Jeružale-ma). Lübézen do domovine je v krščanstvi tüdi v časaj najhüjšega preganjanja obdržála neoskrunjeno svojo predpravice do dnes. — Liki kak krščeniki tüdi ne bomo pozabili, da obstoji nad narodom i domovinov ešče naturna i krsčanska sküpnost vseh narodov sveta, ki tvorijo bože svetovno Vladarstvo, štero je Zveličar, brez rázločka plemena i jezika, obino v svojoj odrešilnoj lübezni.ˮ
„Katoličan vidi v pokorščini odblisk bože oblasti nad človeškom. Liki mi smemo pričakovati tüdi, da državna oblast sledeč lepomi zglédi cerkvene pokorščine ne bo kratila sló-bode človeka, če toga sküpno dobro ne zahteva i da bo vsakomi državlani püstila, ka je njegovoga, lastnino, čast i slobodo. Vsaka krivica, štero včini državna oblast, se mora maščüvati na državnoj oblasti ina državnoj sküpnosti.
Fundament države je pravičnost!
To starinsko istino, štero so glásili že poganski rimski modrijani, po-vdárjajo tüdi nemški püšpeki. „Odločno povemo, da nam je tüja vsaka politika, ki bi štela povrnoti krivico z novov krivicov i ki bi štela pripraviti svetovno bojno. Dobro je tüdi, če se nova državna oblast trüdi, nemški narod düševno i telovno ozdraviti i okre-
pite, ar tej cili ležijo vsi v naših starih katoličanskih vodilaj. Naša mladina se mora v deli i v vesélji do dela jakostno i telóvno okrépiti, da se bo mogla hasnovita zdrüžiti v narodno sküpnost. Kakpa moramo zdignoti pri tom svoj glas i zahtevati, da naj se nikak dobro tela ne postavi nad dobro človeške düše, da se ne zapostávlajo dühovne potrebóče. Če teda državna oblast želé, da se mesto razdrtosti naseli v našoj državi sküpnost i zdrü-ženost, potom bo v nas katoličanaj najšla rázumne i požrtvovalne pomočnike. Samo mi smo i ostanemo mišlenja, da se narodno edinstvo ne dá doségnoti samo s krvnim edinstvom, liki zlasti i v prvoj vrsti z edinstvom dühá i. svetovnoga gledanja. Stalno povdarjanje „plemenaˮ je v telko pogrešeno, ar odpira pot mnogim krivi-com i zavolo toga obremenjüje krščansko vest. Tüdi dnes valá, da je „pravica fundament (temelj) sreče lüdstvaˮ — i tá pravica se mora dati vsem, tüdi drügokrvnim, protivnikom, politično ináči mislečim.
Vera pa je temelj té pravice. Veséli smo, da so vodilni možjé v državi jasno izpovedali, da želejo svoje delo zgraditi na krščanstvi. Liki ka zahteva (ostro želé) to krščanstvo ? Mi smo ponosni (gizdavi v lepom pomeni) na svoj rod, ponosno se pripoznávamo za Nemce, smo pripravni doprinesti za lüdstvo i domovino tüdi najvekše žrtve, liki za toga volo ne pozáblamo, da smo tüdi kotrige velke svetovne katoličanske drüžbe, ki má svojega vodjo v Kristušovom námestniki v Rimi. V to drüžbo smo tak znotrašnje veščem, da bi vsakši poskus, ki bi nas šteo iz nje iztrgati, bili prisiljeni vzeti za zločinsko vmešavanje v naše najsvetejše pravico.
Cerkvi slóbodo!
Vera i Cerkev se lejko razvijata samo, če se njima dovoli ona sloboda, štera je za doségo njenih namenov potrebna. Cerkev je po svoj vretini, po
svojih cilaj i sredstvaj popuna drüžba, ki ne sprejéma pravice do obstoja i do dela komaj od države, liki naravnoč od Boga. Samo, če je cerkev slobodna, bo zmožna deliti svoj materni blagoslov narodom i državam. Voditelje nemške države naj teda ne pozabijo, da delajo v lastiven hasek i v hasek države, če kak gledajo v katoličansko Cerkev kak v podvrženo slüžečko deklo, liki za božo silo, ki človeka v düšnoj vesti i pod kaštigov greha véže na spunjávanje dužnosti do države i ki jo je teda potrebno spoštüvati.
Če pa naj cerkev razvija svoje plodovito živlenje, je ne zadosta,daje znotrašnje slobodna, liki se njoj mora püstiti tüdi vsa sloboda v javnom, oči-vésnom deli. Cerkev mora vse zasebno i javno živlenje s svojimi oživájočimi návuki prekvasiti. Ešče potom postane narod krščanski v pravom znamenü-vanji reči. Pokristjanitev se pa začenja v drüžini, pri vzgoji mladine. Zato mislimo, da je medverska vzgoja, ki versko vzgojo različnih ver med sebov meša, kvarna i nedopüstna. Na té način se ne vzgajajo verski i državlanski značaji. Zato mora držáva skrbeti, da bo verska vzgoja skrbno očuvana. Naša dužnost je, da stvorimo značaje, trdne verske značaje i ne lüdi, ki so mlačni proti najvekšim istinam, ar samo takši značaji bodo tüdi dobri državlani. Če bi se po nesreči skušalo gojiti versko mlačne državlane, kak se pa naj te državna oblast znaša, da bodo državlanske dužnosti vestno i zvesto spunjávali, če so zbrisali v sebi čüt verskih obveznosti?
Slóboda mladinskih drüštev.
Tüdi potom, gda je državlan zapüsto šolo, je potreben nadalne vzgoje, ki njemi jo davle cerkev. Če bi Cerkev štela odraščenoga človeka popüščati samomi sebi, bi zanemarjála svoje najosnovnejše dužnosti. Záto so se nastavila naša mladinska drüštva, ki so v preminóčnosti bilá tak velkoga pomena. Mi neščemo mladine iztrgati iz narodne sküpnosti i jo zgrabiti v postransko sküpine z lastivnimi političnimi cili — liki ščémo to mladino napótiti v krš-
2
NOVINE
25. junija 1933.
čansko jákostno živlenje, gde se jedino
vzgajajo pravi državlani. Če što proti guči, da sport pa telovadba nemata nikaj opraviti s cerkvijov, tisti pozábla, da obsega cerkev vse živlenje krščenika brez izjeme. I ravno cerkev lejko dá telovnoj vzgoji čisto drüge fundamente i nám ene, ar jo u vrsti v nad-naravna sredstva za človeško posvečüvanje. Tüdi telo je od Boga i tela nemremo ločiti od düše.
Sloboda tiska.
Cerkev se nesmi odpovedati de-néšnjemi düšnopastirskomi sredstvi — kat. tiski (novine, knige) i mora za njega zahtevati bár ono merilo slobode, štero njoj omogoča, da s tiska-nov rečjov vzgaja, vči, popravla i poravna vse, ka je brezverski tisk pokvaro. Katol. tisk je bio vsigdar državotvorni — — Na konci pa želejo püšpeki: „Obnova nemškoga naroda naj se vrši v imeni križa i naj bo znova križ, na šterom nas je Zveličiteo odrešo, koróna našega novoga narodnoga rojstva!ˮ
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija.
Na zadnjoj seji narodne sküpščine je bio sprejeti zakon od sprememb i dopolnitve zakona od agrarne reforme. Pri tom je več govornikov povedalo, da je te zakon ne dober, ar z njim nede rešeno pitanje agrarne reforme tak, kak bi moglo biti. Med drügimi je gučao tüdi poslanec Pavlič, ki je brano cerkvena posestva kak katoličanske tak tüdi pravoslavne cerkve, štera tüdi pridejo pod agrarno reformo. To pa samo v Dravskoj, Savskoj i Donavskoj banovini, to je v takzvanih prečanskih krajaj. Za zakon je glasüvalo 160, proti pa 15 poslancov. Eden poslanec je povedao, da je v severnih krajaj države 840 veleposestnikov melo nad 2 milijona kataster. plügov zemle. V Hrvatskoj i Sloveniji je melo okoli 180.000 kmečkih drüžin 226.000 kat. plügov zemle; okoli 1000 posestnikov pa vsaki prek 100 kat. pl. — sküpno 750.000 kat. pl. Okoli 60.000 kmečkih drüžin pa sploj nema zemlé!
Posl. Pavlič je obsojao izpeljávo agr. reforme v Sloveniji, ar se je godba protizakonito. Tüdi posl. dr. I. Lončarevič je našerci popisao, kak se je delila zemla v Sloveniji, pravo je, da so se godile nepravilnosti itd. G.
Pavlič je brano slovenske püšpeke, ki so dali vse svoje premoženje za narodne namene: tak Slomšek, Mahnič, Jeglič i Hrvat Štrosmajer. Pravo je: „ali je to plačilo velkomi domolübi Jegliči, da se razdeli posestvo ljubljanskoga püšpeka ? Ali se ne vodi v našoj državi kulturni boj ?ˮ Pritom je posl. JRKD Pustoslemšek skričao: „Pravoslavna cerkev je narodna, katoličanska pa italjanska!ˮ (Za stranko toga poslanca je glasüvalo v našoj krajini okoli 16.900 lüdi.)
Na seji senata, ki má tüdi zasedanje, je zahtevao pravosodni minister, da se predata sodišči senator Dragovič i prosvetni minister Stankovič. Sestavi se poseben odbor, ki bo razpravlao od toga. Nadale je senat tüdi sprejeo zakon za pobijanje korupcije, zakon o izvedbi agrarne reforme v Južnoj Srbiji i Črnoj gori.
Po novom občinskom zakoni se bodo vršile občinske volitve v morav-skoj banovini, to je na ozemli Stare Srbije, 30. junija.
Avstrija.
Boj med Avstrijov i Nemčijov se bije naprej i je zmerom hüjši. Hitler i njegovi pristaši so zmerom bole divji v tom boji. Dr. Dollfus se pa korajžno brani, ar ga podpira ves kulturni svet. Narodni socialisti, ki delajo po komandi Hitlerovoj, ščejo po vsoj sili napraviti v Avstriji zmešnjavo i nered, da bi si jo Hitler leži osvojo. Bombni atentati so na dnevnom rédi. Pri zadnjem atentati na Dunaji je Policija zasela „Rjavo hižoˮ to je dom narodnih socialistov. Tüdi v Innsbrucki je te dom zasedla policija. Vsi voditeli narodnih socialistov so aretirani, drügi so odbéžali v Nemčijo.
V Linzi je bio aretirani glavni organizator narodnih-socialistov državni poslanec dr. Habicht. Kak odgovor na to je bio v Berlini aretirani svetnik avstrijskoga poslaništva dr. Wasser-beck, ki je bio izgnani iz Nemčije, kak tüdi dr. Habicht iz Avstrije,
Dr, Dollfus se je napoti iz Londona stávo v Pariži. Tü je meo razgovor s predsednikom Daladierom i zvünešnjim ministrom Boncourom. Teva sta njemi povedala, da zapadne velesile ne dopüstijo, da bi se Avstrija zadüšila v narodnom socializmi.
Nemčija.
Hitler je s svojov politikov najeto na velko nezadovolstvo v inozemstvi, pa tüdi doma má zmerom vekše nevole pri svojem „vednačenjiˮ.
Najprle nemški nacionalci, štere bi Hitler rad vrgeo iz vlade. Njihov vodja Hugenberg je najmre gospodarski minister v državnoj vladi i nešče zmerom tak delati kak Hitler. Tej se pa opirajo na organizacijo frontnih bojevnikov takzvani Stalhelm, ki je vojaško organizirani i ščista neodvisen od narodni socialistov.
Tüdi centrum njemi dela težave, kak se je posebno pokazalo na shodi katoliških rokodelskim drüštev v Müncheni, gde so govorniki povdarjali, da so zvesti i odločni člani nemškoga naroda, ne so pa pripravleni, da bi se zednačili s hitlerstvom.
Pa tüdi protestantovska cerkev se brani, da bi bila pod državnov ko-mandov i večina Hitlerjancov je proti tomi, da je Hitler imenüvao püšpeka vsem protestantom, ki je ne njegov pristaš. Tak delajo razdor tüdi v pro-testantovskoj cérkvi.
Dr. Dollfus
Adolf Hitler
25. junijal933.
NOVINE
Španija.
Po dugih pogajanja) s socialisti je novo vláda znova sestavo bivši predsednik Azana. V vladi so zastopane tiste stranke kak prle.
ltalija.
Včasi po podpisi pakta štirih se Italija približávle Franciji. V te namen vodi z Mussolinijom pogajanja poslanik de Jouvenel, ki je najvekši zagovornik francusko-taljanskoga zbližanja. Nemčija, štera se boji, da se pakt štirih ne bi spremeno v francusko-italjansko zvezo proti Nemčiji, je vmes segnola i se proti, da pakta štirih ne sprejme.
Poljska.
V Lvovi, ednom med najvekšimi mesti Poljske, je bila 18. junija Proslava 10 letnice Jugoslovansko-Poljske lige. Vdeležili so se proslave najvekši Predstavniki poljskih oblasti, jugoslovanski poslanik v Waršavi i delegacija mesta Dubrovnika. Pri toj priliki so imenüvali edno najlepših vulic Lvova po hrvatskom pesniki Gunduliči, ki je bio doma v Dubrovniki. Ta pros-lava je najbolši dokaz prijatelstva poljskoga naroda do Jugoslavije.
Anglija.
Svetovna gospodarska konferenca se vrši v Londoni. Prišlo je 2000 zastopnikov 67 držav sveta. Med temi zastopniki je nad 100 ministrov. Konferenco je odpro sam angleški kral. Predsedüje njoj angleški ministerski predsednik Macdonald. Zvoljeni je vnogo odborov, za vsakše pitanje posebi. Vršijo se seje i govori. Edini uspeh dozdaj je bio te, da so se angleški i amerikanski zastopniki pogodili na stalnost dolara i funt-šterlinga, tak, da bo funt-šterling vreden štiri dolare. Tüdi na carinsko premirje je že pristala večina evropskih držav.
Posebna komisija je sprejela predlog Francuske vlade, da se zniža delavni čas i s tem pobija brezposel-nost. Delodajalci so bili, razumlivo, proti tomi.
Zdrüžene države.
Od 13 evropskih držav, štere bi mogle 15. t. m. Ameriki plačati določeni deo vojnih dugov, je plačalo samo 7. Nikaj so ne plačale: Francija, Belgija, Poljska, Madjarska, Rumunija i Jugoslavija. Eden deo so plačale: Anglija, Italija, Latvija i Törska. Edino Finska je plačala celo šumo. Tak so Zdrüžene države dobile samo 8% tiste šume, kak bi mogle dobiti.
Slovenska Krajina.
Na znanje kotrigam Agrarne i gospodarske zadruge.
Cena kukorice je poskočila za deset din. eden den samo. Kukorica se bo jako podragšala. Opominamo zato svoje kotrige, naj se
v Črensovcih v Našem Domi ali v Soboti v starom Martinišči včasi javijo, keliko kukorce de njim trbelo. Zadnji vagon smo naročili. Javite se včasi, kak to prečtete, nikaj ne odlašajte, ar de zadnja kukorica okoli 27. juna tü.
Vodstvo zadruge.
Dolnja Lendava.
Sresko načelstvo v D. Lendavi bo imelo svoje urádne dneve: 1. v Beltincih (gostilna Zemlič): v tork 4. julija, v tork 5. septembra, v sredo 8. novembra tekočega leta, vsigdar z Začetkom ob 9 vöri 30 minut. — 2. V Turnišči: v sredo 20. septembra, v sredo 20. decembra; vsigdar z začetkom ob 2. vöri odvečara v prostoraj občinskoga urada v Turnišči. — Če bi bila kakša sprememba, se bo pravočasno naznánila. — Shranite si té Novine, ravnotak tiste, v šterih so razglašeni uradni dnevi sreskoga sodišča v D. Lendavi.
Čüdno. So v Lendavi javni lokali  štefi nemajo niti ednih katoličanskih novih, četüdi živejo od katoličanov. Vse drügo májó, samo naših katoličanskih časopisov ne. Zato pazite lüdje, kama hodite. Kde nega katoličanskoga tiska, tam je ne tvoje mesto.
Če prideš v takše mesto, pa naj bo to gostilna, kávarna ali kaj drügoga, zahtevli časopis katoličanskoga mišlenja, če nemajo, zapüsti lokal. Toje tvoja katoličanska dužnost.
„Slovencaˮ, katoličanski dnevnij dobite vsakši den v trafiki pri M. Sever. Kda mate kakši poseo v Lendavi, stopite v to trafiko i tam dobite za eden dinar najbolše katoličanske novine.
Pridite v Lendavo. Kak smo že pisali, bodo pri nas na Petrovo velke slavnosti gasilskoga drüštva, Polovična vožnja po železnici je dovoljena. Na Petrovo ob 9. vöri bo slovesna slüžba boža. Zatem bo blagoslovov nove zastave i motorke (menše). Popoldnevi pa bo veselica v Tkalcovom ogradi. Naše drüštvo je edno najbolših drüštev daleč naokoli. Ob 60 letnici obstoja tüdi mi drüštvi iskreno častitamo.
Nekaj iz zgodovine lendavskoga gasilskoga drüštva. Drüštvo je ustanovo 1. 1873. Dr. Mihael Hajoš,
odvetnik v Lendavi. Ta naš ustanoviteo je zakopani v cerkvi pri Sv. Trojici. Toga meseca 28. bo drüštvo položilo na njegov grob venec. Kda se je drüštvo ustanovilo, je bila na-bavljena ročna brizgalna. L. 1900 smo nabavili novo ročno brizgalno. Pa je bila za ves kraj edna premalo, zato smo nabavili 1905 še eno ročno brizgalno in eno lestvo. Razvoj je zazstao. Komaj po prevrati je drüštvo znova začelo agilno delati. Ob prevrati je bilo drüštvi skoro vse vkradjeno. L. 1925 je drüštvo spravo na trdne noge Dr. Viljem Némety. L. 1930 smo si nabavili motorko, 1931 velki auto i 1932 menjšo motorko i zastavo.
Motenja slüžbe bože. Tisto nedelo pred sokolskov prireditvov je meo nekši orkester v državnoj osn. šoli v D. Lendavi svojo vajo. Okna so bila med vajov odpreta. Ar je cerkev samo nekaj metrov od šole od-daljena i se je vaja vršila ravno med javnov slüžbov božov, je to vernike jako motilo pri molitvi. Vüpali smo se, da se kaj takšega ne ponovi. Pa se je.
Dne 18. toga meseca so meli Sokoli páli nekšo prireditev. Muzika za to prireditev je med slüžbov božov igrala mimo cerkvi, za nekaj časa nekam odišla, nato pa je prišla i se je poleg cerkvi stavila i naprej igrala. Verniki so se radi ponovnoga motenja slüžbe bože pri pristojnoj cerkvenoj oblasti pritožili.
Preminóči petek sta na okrajnom načelstvi prevzela glavar iz Len-tibe i župan županije Zala vogrske spise, ki se nanášajo na občine, štere so negda pripadale lendavskomi okraji, dnes pa so na Vogrskom.
SI ŽE PLAČAO „NOVINE“?
„V Slovensko krajino dobre vučitele!ˮ Pod tem naslovom piše „Slovenecˮ 18. t. m.: „Ar je pri nas vogrska narodna menjšina, je nekaj mest v lendavskom okraji razpisanih z državnim i vogrskim učnim jezikom. Tak pravi ministerstvo. Pa se je oglaso „Pohodˮ, ki pravi, da je blaznost, če se zahteva tüdi znanje vogrskoga jezika. Pravi, da je to norčevanje v obraz vsem našim vučitelom — narodnjakom, ki težko čakajo slüžbo. Nesmo proti niednomi vučiteli. Naj nastavi oblast k nam, koga ščé. Vendar istina je, da vučiteo, ki obvlada oba jezika, dosta leži i prle navči deco slovenskoga jezika, kak vučiteo, šteromi postane slabo, če čüje vogrski gučati. Ne maramo pa vučitelov, zavolo šterih morajo deca iskati zdravniško pomoč. Dopisnik imenüje naše narečje barbarski (divji)
jezik. Če se njemi pri nas ne vidi i nemre poslüšati našega jezika, pa z Bogom i nigdar več na vidénje!ˮ
4
NOVINE
25. junija 1935
Popravek. „No, že pá Novine popravlajo!ˮ O ne! Samo to naznanjamo vsem, ki nam svoje „popravkeˮ pošilajo, da morajo vsi popravki odgovarjati predpisom zakona o tiski!
Če se je dužno uredništvo ravnati po zakoni — so to dužni tüdi vsi „popravi áči“!
Sprejemni izpit za I. razred realne gimnazije v M. Soboti. Učenci, ki se hočejo vpisati v I. razred, morajo delati sprejemni izpit. Zato morajo vložiti v dneh od 20. do 29. junija na ravnateljstvo drž. real. gimnazije v M. Soboti pismeno prošnjo, da se jim dovoli delati sprejemni izpit. Prošnja mora biti kolkovana 5 Din; priložen ji mora biti krstni list in spričevalo o dovršenem IV. razr. osnovne šole.— V I. razred bo sprejet samo tisti, ki je dovršil IV. razr; osn. šole brez slabe ocene in ki ima.iz vedenja Vsaj dobro ter bodo letos dovršili 10.—13. leto starosti. Sprejemni izpiti se bodo vršili 30. junija in 1. julija.
Ne páčite imen! Že večkrat smo opominali, naj nihče ne páči imen naših vesnic. Grdo je praviti : „Murskaˮ — mesto Sobota; slabo je: „sobotski ali sobotškiˮ — prav je sobočkiˮ, kak gučimo mi i kak zahteva čüt jezika pa slovnica. Ne: v „Cankovo, v Tišinoˮ — liki: „na C., na T.ˮ! Takše pačenje si rade privoščijo različne novine, ki so prej pisane „književnojˮ slovenščini! Sram pa naj bo tiste novinare, da ne poznajo lepše slovenščine! Jezik dela narod, ne novine !
Delavci iz naše krajine delajo v sezoni od 15. maja do 10. avgusta samo za hrano i 4 ½ metercentov pšenice. To so sezonski delavci v Slavoniji, i drügih krajaj naše države.
Sobočka gimnazija. Mnogi nas spitávajo, zakaj so Novine ne prinesle razglasa o vpisi na gimnaziji v Soboti. Odgovarjamo, da smo razglasa letos ne dobili. Zakaj, ne vemo, radi bi pa zvedeli, v imeni svojih naročnikov.
Gančani. Dnes na naše proščenje bo blagoslovleno novo križno drevo, postavleno v špomin + N., Žaliga, šteri se je lani pri mlatitvi smrtno ponesrečo. Njegova žela je bila, naj postavijo te križ.
Murska Sobota’. Sprejem  v salezijanski dijaški dom Martinišče. Sprejemajo se zdravi, nadarjeni dečki, ki obisküjejo drž. realno gimnazijo v M. Soboti. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo, dobro versko vzgojo in pomoč v učenju. Goji se tudi petje in godba. Zavod ima zráčne učilnice in spalnice, gledališče, igrišče in kopališče. Mesečna vzdrževalnina je primeroma nizka. Kdor namerava prositi za sprejem v Martinišče kot prvošolec, naj pride v M. Soboto že 26. junija. Tu se bo nekaj dni pripravlja! na sprejemni izpit. Po prestanem izpita pa se bo vrnil na svoj dom in ostal tam do začetka šolskega leta. Kdor pa sprejemnega izpita ne bo delal, ker je drugo, tretje ali četrtošolec, pa se naj v svrho sprejema v Martinišče čimprej pismeno oglasi pri — Vodstvu Martinišča v M. Soboti.
Dr. M. Sesardič, banovinski Zdravnik v Beltinci, ordinira v malom gradi.
Pod kola je spadno. Š. G., prileten dečko iz Bratonec se je z biciklinom vračao iz Brezovice. Na poti proti Gomilicam je dojšeo kmeta, ki je pelao voz sena. Ar je bilo na vé-
čar, je dečko zavozo v voz i spadno pod potač. Na srečo njemi je kolo šlo samo prek po nogi. Lüdje pravijo, da je nesreče kriva čerezrédna pijanost ponesrečenoga.
Naša mladina — poštüj materni jezik! Žalostno je, da naši dečki i dekle, ki za nekelko mesecov odidejo na sosidne Hrvatsko, pozabijo slovenski. Tak da bi je bilo srám gučati jezik, šteroga! je navčila njüva mati.. Eden kmečki dečko, ki komaj málo leto dela sabolijo v Varaždini, piše svojemi pajdaši takše pismo: „Molim Vas, da li bote mogel napraviti ove cipele do gančkog proštenja. Odneste
je tam o k Ž.. . vim. Peneze dobite tam pri njem. Samo lepo napravita, bomo več udomaša pili. Napravite lepo štopane opsice dost visoke.. Sa veleštovanjem Stjepan.ˮ — Inda; smo ga za Pišto zváli, zdaj je pa že Stjepan postano. O, ti nevolen bratonski Stjepan, da bi znao, kakšo diko nam činiš s takšimi pismi, gotovo nam jih ne bi pošilao.
Na znanje vlagatelom: i; dužnikom. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih naznanja svojim dužnikom,naj obresti i dug plačujejo od pondelka do petka vsaki tjeden predpoldnom od 8; do 12. vöre. Svojim vlagatelom pa naznanja, naj pridejo po obresti ali vloge samo po sobotaj od 8 do 12 vöre predpoldnom. Ka penez se nabere do sobote, se izplača vlagatelom. V ednom leti smo že prek dva milijona dinarov brez teškoč izplačali. Prosimo pa tüdi vse, ki majo doma peneze, naj je vložijo. Dobijo 2°/0 intereša od njih i je vsaki hip lejko zdignejo, ka zdaj vložijo:
Načelstvo.
Joško Maučec:
Zgodovina Slovenske
krajine
Razširjanje lüteranstva po Slovenskoj krajini i Bočkajovi nemiri.
S pomočjov plemenitášov, ki so gospodüvali nad našim slovenskim lüdstvom v našoj krajini, so lüterani dobili v svojo oblast tüdi dosta katoličanskih farnih cerkvi. Plemenitáš i goreči braniteo lüteranske vere Jurij Sechy jim je izročo okoli 1. 1605. župnijo Matere bože na Tišini i cerkev Sv. Jürja, ki sta ne imeli v tom časi düšnih pastirov. Velko moč je dobilo lüteranstvo v Slovenskoj krajini za tak zvanih Bočkajovih nemirov. — Za vlade krala Rudolfa II. (1576—1612.) sta bila njegova namestnika na Vogrskom nadvojvoda Ernest (1580—1604) i Matija (1604—1608.) Slovenska krajína je bila v tom časi hüdo prizadeta po po krvoločni Törkaj, ki so ropali i
morili po njej. V tom časi je velki vezir Sinan-paša z velkov armadov pridró na Vogrsko i začno petnajstletno bojno proti krali Rudolfa Meja törške oblasti je v tom časi segala skoro do slovenskih pokrajin, ki so zavolo mnogih bojov i prask dosta trpele. L. 1594 se je posrečilo Juriji Zrinskomi, gospodari Medjimurja, dobiti v svojo oblast v zalajskom (zala) i šomodskom komitali, tak Breznico, Segežd, Bobo-
vac i Čurgo. Dosta vekšega pomena pa je bio Bočkajov upor (1604—1606).—
Kalvinec Štefan Bočkaj, izprva pristaš krala Rudolfa, je zbrao okoli Dobrecina i Velkoga Varadina mnogobrojno vojsko boja i ropa želnih hajdukov (krucov), ki so se klatili po deželi, se , dvigno ž njimi v obrambo lüteranstva i kalvinstva proti casari Rudolf! B. i stopo celo v zvezo s Törki. Njegovi „kruci“ so kak Törki klali, ropali i požigali po obmejnih pokrajinaj. Bočkajov boj proti krali je povzročo na Vogrskom levo od Dunave splošni lüd-ski upor. Dneva 20. aprila 1602 se je
dao Bočkaj od vogrskih i erdelskih stanov oklicati za kneza vogrskoga i erdelskoga. Njegovi boji s kralevskimi četami so bili v začetki uspešne Bočkajov povelnik Gregor Nemeth je pre-koračo Dunavo i vdro v Železno, županijo, gde je osvojo Sombathely, Kisek i Kermedin. Včasi po Nemeto-vom prihodi so velikašje i ple-miči železne i Zalajske županije prestopili na njegovo stran, med njimi tüdi Tomaž Nádasdy. Deloma so potegnoli z Bočkajom zato, ar se je bojevao proti krali Rudolfi za slobodo lüleranstva i kalvinstva, deloma pa iz straha pred zmagonosnim vojskovodjom. Ka se je ne z lepa pokorilo, je Nemeth z ognjom i mečom neusmiljeno vničo. Njegovi „Kruci“ so vdrli tüdi na Štajersko, opustili Radgono, okolico Ljutomera i Ormoža. Kak piše ormoški župnik Ivan Dvorčič, so v tom mesti oropali tüdi župno cerkev i odnesli za 500 gold. dragocenosti. Po dugom boji se je nato leta 1606. skleno mir z Bočkajom, to je tak zvani dunajski mir, ar se je skle-
25. junija 1933.
NOVINE
5
Črensovci. Na Telovo smo meli krasno procesijo, v šteroj je vladao vzoren red. Našemi vučitelstvi se moramo zahvaliti, ka je držalo red pri šolskoj mladini.— Dnes tjeden je mladinski odsek Kat. akcije obhajao na sestanki spomin sv. Alojzija, Patrona mladine. V najslabšem vremeni se je zbralo nad sto mladine. Zbor dečkov je jako lepo spevao štiriglasno pesem „Zgodila danica.ˮ Za tov je prišla deklamacija na čast sv. Alojziji i za njov govor Klekl Jožefa: Sv. Alojzij i mladina. Povedali so nam sledeče : Bio sam pred par leti v Rimi i tü sam bio tak srečen, da sem smeo mešüvati pri grobi, pri teli Angelskoj mladenca sv. Alojzija. Pri toj svetoj meši sam proso čistočo za sebe i za našo slovensko mladino.
Sv. Alojz ne meo načišega tela, kak mi mamo. Meo je poželenje v njem kak.je mi mamo, samo ka je zmagao on, ne pa poželenje. Kakše orožje je pa rabo, ka je vsikdar zmagao ? Troje. Rad je meo Marijo, Čisto Devico i toj vseli, pri vsakom sküšavanji z detinskim vüpanjom odkrio svoje borbe: Mamika čiste matere sin, čisti more biti, pazi na mené — Bičao se je do krvavoga, zatajüvao v pogledi: — Vsaki teden se prečiščávao.— Lübi mladiná Marijo, küšni svetinjico brezmadežnoga poprijetja, štero nosiš, gda pride vüra sküšnjah na tebe i z detečim vüpanjom pravi Mariji: Mamika čuvaj me, ka čisti (a) ostánem. — Veselje štero boš čüto nad zmagov bo vekše, kak je vso svetsko veselje.— Opojne pijače vsikdar zmerno vživli mladina, — ar kak sv. Düh pravi „v vini je nečistost*. Hrani se gostokrat, bar mesečno z an-gelskim krühom po sv. prečiščavanji, te boš •angelske düšo meo.
Sv, Alojzij ,e bio veliki bogataš, a njegove hrana i obleka je bila prosta. Ti mladina naše fare, morem te pohvaliti, se nosiš prosto. Obdraži to navado. Povajte kem več lenü, ž njega se da napraviti tüdi lepa gornja obleka pofarbana.
Sv. Alojzij je bogao svoje stariše i naprej postavlene popolnoma, jako veliko želo je meo po samostanskom živlenji, a oča njemi je brano to. Bogao je i molo pa z molit-vijov pridobo očo. — Neizmerno boli stariša vsaka šče tak mala reč, štero njemi dete nazaj potočne, vsaka šče tak mala nepokorščina. — Neizmerno ga boli, ar stariša stane nedopovedlivo dostá trüdov, dokeč deco odgoji. — Zato vsikdar pítajte očo i mater prle kak kaj začnete: de dobro tak, je prav tak i nikdar ne delajte nikaj proti njihovoj voli.
Samo zapovedi za greh ne smete bogati Ovo vse. Stov pokorščinov postane v drüžini edno srce i se naseli v njej mir, ki presega vso bogástvo sveta. Sledila je po govori, šteri je napravo na mladino globoki votis, pesem na čast sv, Alojziji. Za tov je igrao i spevao tamburaški zbor i se je čtelo od dužnosti mladine, ka more iti naprej v borbe za krsčanska načela. Po igranji se je čtelo mantrništvo plebanoša Batt Ludvika voditela kat akcije VMehiki, ki je 1. 1926. s zastopnikoma mladine živlenje dao za Jezuša.
M. Polana. Krave so se spačile našemi širiteli Šernek Franci i ga z ženov vred poškodüvale. Oba sta pa že zvün vse nevarnosti.
Naši delavci.
Na tom mesti se tjeden za tjednom spominamo naših delavcov. Pisali bomo ešče dele od njüvih potre-boč, nevol i radosti, od njihovoga zdravja i betega, od vseh žrtev, s šterimi se postávlajo od rojstnih vesnic i bežijo na tüjino.
Mnoga pitanja, ki se kak čarni oblaki vlačijo nad našov krajinov, bomo skušali postaviti na svetlejša mesta i je po mogočnosti rešiti.
Prvo takše pitanje, mimo šteroga nemremo, če mislimo na prišestnost našega lüdstva, je pitanje: Zakaj naši lüdje bežijo v tüjino? Za vnogoga je to ne nikše pitanje, ar njemi je nikdar ne trbelo* i njemi tüdi zdaj ne trbe iti v tüjino na delo. Za vnoge pa je to bridke! spoznanje, mimo šteroga nemrejo če ščejo živeti. Preveč dobro znajo naši gorički bratje i sestre, kak žmetno je vsakše leto püstiti rojstni kraj i si iti v tüjino slüžit vsakdanéšnji krűh.
Skopost goričke zemlé, preoblü-denost, žmetni časi, vse to tira naše lüdstvo v tüjino. Vendar bi svojoj zemli, preoblüdenosti, žmetnim časom i
samomi sebi delali krivico, če bi beg našega lüdstva v tüjino naložili samo na njihove rame.
Pravični moramo biti. I če smo Pravični, moramo ločiti naše delavce na tri dele: Prvi del beži v tüjino zavolo krűha, šteroga njemi redna zemla ne dá v zadostnoj meri; drügi zovolo zaslüžka, ki se njemi v tüjini ponüvle; tretji pa — ne pitajte, zakoj! Tak, zavolo lepšega. Ščé se njemi pokvarjenoga, mestnoga življenja i slobode.
Stavimo se pri prvom. Beg v tüjino zavolo krüha. Prežmetno je dén denéšnji pitanje, krüha. Vnogi ga samo zato rešüjejo, da si s tem krüh slüžijo. Od takših rešitelov bi zabadav čakali rešitve. Vsikdar so se ešče najšli takši Petreki i Pavleki, šteri so v imeni lüdske sreče delali za svojo srečo. I tüdi zdaj so med nami takši. Na té se gájiti bi bila bridka zmotnost.
Ka pa naj činimo? Ali se naj skončana, kak to dnesdén Vnogi delajo? Življenja si vzeti nesmimo, ár smo si ga ne sami dali. Sami si moramo pomagati. Nesmimo čakati pomoči od indri, ne se zanášati na sladke oblübe ništernikov i držati navskriž roké. Vse to nam ne bi prineslo rešitve. Iskati jo moramo sami, dokeč je ne najdemo.
Če Slovenska krajína v istini nemre preživeti vsega svojega lüdstva i da vnogi morajo v tüjino za krühom, te je potrebno, da se tem lüdem pomága. Izseljeniške drüžbe i Borze dela morajo gledati na to, da preskrbijo delo najprvle tistim, ki so ga najbole potrebni.
Pa tüdi s tem, da lüdem leto za letom preskrbijo delo, da njim správijo pot do krüha, je šče vse premalo napravleno za njé i za delavce. Kelkokrat smo se že meli priliko osvedočili, kak malo zágotóvleni je tühinski krűh. Nekda je bila Severna Amerika tisti ráj, v šteroga so bežali naši lüdje, pred ništernimi leti so domači agenti Južno Ameriko napravili za prava nebesa i za lepe peneze tá zavájali naše lüdstvo. Zdaj je našemi lüdstvi takša blagoslovlena dežela Francija. Tak so naše lüdstvo zagánja zdaj v edno, zdaj v drügo stran, postane čista zmešano i si ne ve več kaj začnoti od prevnogih nevol. Da bi pa začnolo misliti na domače prilike, da bi si prizadevalo zbolšati svoje živlenjske potreboče, na to pa nema časa misliti.
Prepotrebno bi bilo za delavce, ki so prisiljeni iti v tüjino, da bi se zdrüžili i si osnovali fond (sklad), v šteroga bi letno plačüvali neznatno vsoto i iz šteroga bi v letaj starosti, gda za delo ne bi bili več sposobni, dobivali lepo pokojnino. Po drugih državaj (v Belgiji, Holandskoj, Nemčiji) so vse to že davno napravili.
Ne samo delavcom, tüdi kmetom valá té stavek: Če ščemo, da gda
no na Dunaji (Beči). Té mir je Bočkaj! priznao Erdelsko i vzhodni deo Vogrske do Tise. Posebno važne so pa določbe glede vereizpovedi. Člen prvi dovolüje magnatom, plemičom, slobodnim mestom i trgom, ki so neposredno kroni podložni, versko slobodo, vendar »brezi škode katoličanske vere“. Dühovništvo, cerkve i poslopja katoličancov morajo ostati nedotaknjena; ka je prišlo dozdáj v drüge roke, se ima vrniti prvotnim lastnikom. Dunajski mir pomeni za lüterane na Vogrskom začetek nove dobe. Plemenitašje na zapadnom Vogrskom so začnoli protizakonito tüdi pri svojih podložnikih po vesnicaj vpelavati novo vero, tak Sechyji, Battyaniji, Nadasdy i drügi. Cerkve, šterim so bili patroni, so izročili lüteranskim predikantom, ne gledoč na klavzulo „brezi škode katoličanske cerkveˮ Tak
je Tomaž Nadasdy sebi podložne Slovenske kmete pridobo za novo vero deloma z darovi, deloma pa z grož-
njami i kaštigami. Vse farne cerkve, kelko jih je bilo v železni županiji, so prišle lüteranom v roke. Lüteranski predikantje so si ne vüpali včasi opüstili katoličanskih navad, da ne bi zbüdili med lüdstvom odpora. Opravlali so božo slüžbo v mešni obleki, kipe i slike Matere bože i svetnikov so neháli v cerkvi, svetili so Marijine svetke, pridržali spoved i nosili sveto hostijo betežnikom. Tak se je na večih krajaj prevrat izvršo, ne da bi lüdstvo opazilo velke izpremembe, L. 1627. so bile na zapoved lüteranskoga konzistorija obiskane i popisane
vse „Slovenske cerkveˮ v Železni župniji. Iz zapisnika je razvidno, da so imeli te lüteranje v oblasti sledeče župnije: sv. Helena v Pertoči, sv. Jurij v Rogaševci, sv. Mikloš v Soboti, Matere bože na Tišini, sv. Benedikt v Ivanovcih, sv. Mikloš v Seli, sv. Nedela v Gornjih Petrovcih, pri Gradi (Gornja Lendava), Gornjem Siniki i v Martjancih.
(Dale.)
6
NOVINE
25. junija 1933.
kaj doségnemo, se moramo zdrüžiti! Samo Poglednite naše kmete, kakši so. Eden pa drügi se nevóliva, ka bi pa kak bi, da bi pa šteri sprevido, ka se sám najbole dá izkorisčati, od toga pa nega guča. Vé bi njemi pa moglo oči odpreti, gda svojo govedine, ki jo je pred par vörami za 2 pa pol dinara mesari odao, nazáj küpi za 12 dinarov. Ej bogme, ešče moj oča Marko bi si globoko ždehnoli nad takšim djanjom.
Da se naše delavstvo i naše kmečko lüdstvo reši izmozgávanja brezsrčnih kapitalistov, je potrebno, da se zdrüži i se z zdrüženimi močmi bori za svoje pravice!
Sin očé Marka.
Iz Francije smo dóbili sledeče pismo: „Tü v kraji Garancieres pri Parizi nas biva že več let preci iz Slovenske krajine. Letos je prišlo preci naših rojakov iz okolice Sobote. Jaz Car Leopold, mesar i kelnar iz Rankovec, bivam izmed njih nájduže tü na to veselje, da imam v svojoj okolici telko domačinov, priredim prekmursko veselico v našem kraji 24, t. m. Vabim vse dečke i dekle iz bližnjih krajov; igrala bo tüdi Prekmurska godba.ˮ — Pismo je prekesno prišlo za zadnje Novine. Mogoče zvedimo, kakša je bila vaša veselica i kak se je obnesla?
Velko slovensko delo.
22. junija so slovesno odprli v Ljubljáni slovensko „Narodno gale-rijo“. To je velka zbirka podob (slik), kipov i drügih umetnin, štere so na-meščene v 12 dvoranaj. Dnes je zbranih že 215 podob, 7 stenskih podob (na zidi), 54 kipov i 2 oltara.
L. 1918. se je nastavilo drüštvo, ki je začnola zbirati »najbolše umetnine vseh časov, štere je stvoro slovenski düh“, da bi s tem postavili »neminlivi spomenik Slovenstva” i zagotovili Slovencom glas popuno kulturnoga naroda”, kak pravi razglas iz 1. 1918. Brezi dvojbe je to delo ogromnoga pomena za düševno živlenje Slovencov. Posebnost i redkost té zbirke pa je to, da niti v Zagrebi, Belgradi, Beči, Gradci, Pragi itd. nemajo zbirke, gde bi bilé zbrane samo domače umetnine, liki so znosili dela iz vseh narodov. „Narodna galerija” v Ljubljani pa zbira samo Slovenska dela. To zbiranje ide vsigdar naprej i se bo nadaljávalo, dokeč bo kaj Slovencov v Sloveniji.
Naj nišče, ki obišče Ljubljano, ne pozabi poglednoti naše „Narodne galerije”! Düševno delo naših prednikov nam dáva moč i kaže pot za naše mišlenje i delo k vsigdar vékšoj po-punosti.
Po domovini.
Slovenec — vrtnar v Argen-tiniji. Ljubljano je obiskao njeni rojak Friderik Eber, ki se je pred 20 leti naselo v južnoj Ameriki. Naskori se je pokazao kak dober vrtnár. Dnes pa má edno izmed najvékših vrtnarij v južnoj Ameriki. Njegov ograd v Salti meri 16 hektarov. Eber je prepotüvao Nemčijo, Austrijo i Vogrsko, da sklene zveze za odájo semenja; rože z njegove plantáže se izvažajo v amerikanske i europske države. Eber piše tüdi mejke pesmice v španskom jeziki. Lübi svojo domovino, záto jo pogosto obiskávle.
Slovenec — profesor v Bosni Znani pisateo profesor Ivan Dolenec je bio pred meseci premeščeni iz Ljubljane v Mostar, ki je v „negdašnjojˮ Bosni. Dijaki se prostovolno včijo od njega slovenskoga jezika. V Sloveniji se najmre vči srbskohrvaški jezik; v krajaj, gde živéjo Hrvati i Srbi, se pa slovenščina v šolaj ne vči. Prof. Dolenec pravi, da se bosanski muslimanski dijaki jako radi včijo Slovenske pesmice na pamet.
Vihér v Zagrebi. Preminočo sredo se je nad Zagrebom vtrgno oblak, tak da so velke vnožine vodin preplavile vulice. Cestna električna železnica se je stavila, voda je prišla v ldeti i v niže ležéča stanüvánja.
Bolgarski inžiniri so obiskali Preminoči tjeden Ljabljano, Bled i Gorenjsko. Bili so jako prisrčno sprejéti med Slovenci. Prle so se bolgarski inžiniri müdili v Belgradi, gde se je vršilo zborüvanje slovanskih inžinirov. — Pri toj priliki se spominamo, da je rávno pred 10 leti bio vmorjeni Aleksander Stambolijski, predsednik bolgarske vlade zemledelcov. Stambolijski je bio veliki zagovornik zdrüženja Bolgarije z Jugoslavijov, v sküpno velko državi — ar smo vsi jüžni Slovani! Dosta dela ešče čaka za dosego toga namena, ali namen je veliki i pravičen!
Dr. Anton B. Jeglič, bivši ljub-ljanski püšpek, ki má zdaj častni naslov nadpüšpek i vžile svoj pokoj v Gornjem gradi, je svetio svoj 84. god. Prevzvišenoga dobrotnika Slovencov, ki je obiskao 1. 1930. tüdi našo krajino (Bogojino, Črensovce, Lendavo, Soboto), naj ešče dugo zdravoga živé Bog!
Pred petimi leti je 25 letnoga delavca s količom bujo blüzi Kamnika. Peter Zamljen. Krvavo delo je zdaj prišlo na svetlo.
Zaprli so že drügoga poštara,, ki je na železnici vzeo več pisem i vzeo iz ednoga 20 Din. Zgübo je tüdi slüžbo.
V Grosuplji na Dolenjskom je strela vužgála velko tovarno za motvoze i voža. Poleg dela fabrike same je zgorelo tüdi mnogo prediva i gotovoga motvoza.
Ráteče so mala vés na Gorenj-skom blüzi taljanske mejé. Iz njih pela pot v prelepo dolino Planico med ostrimi, visikimi pečinami. L. 1926. je obiskalo té tiraj 111 lüdi, 1. 1930. že 912; 1932. pa 2079! To lepo kaže, kak rasté „tujski promet” v Sloveniji. Čüdovito Planico je pred 5 leti obiskalo tüdi nekaj naših dijakov.
Od dneva do dneva.
Potégnoti so je za nos! Francuski Visokošolci v Strasburgi so pripravili velko svečano večerjo, da bi si kaj zaslüžili za počitniška potüvanja Da bi pa prišlo kem več lüdi na nji— hovo večerjo, so si nekaj „zmisliliˮ Razglasili so po vsem mesti, da pride na njihovo goščénje tüdi neki poznani Slovanski politik. Velka vnožina lüdi je Šla čakat na železnico toga politiká, da se je pa jako naglo v auti odpelao. Večér se je vse trlo v velkoj dvorani, vsi so plačali visoko vstopnino. Zdaj se pokaže gospod z belov bradov — pričaküvani politik! — i si jo potégne z obraza . .  Pokazao se je mladi obraz dijaka, šteri se je zahvala občinstvi, da je v tak lepom števili počástilo dijaško prireditev. Lüdje so vesélo pokali i se smejáli, ar dijakom radi odpüstijo, zlasti če celo mesto tak dobro za nas potegnejo. Radovédnost pa je ednok pá „gorplačalaˮ!
Imé Hitler je razširjeno med židovami na Poljskom i Češkom. Ar pa Hitler v Nemčiji ostro preganja židove,, si vsi tej židovje naglo „prepišüjejoˮ iména!
Belgijski krao Albert I. je na francuskom vseučilišči v Strasburgi bio imenüvani za častnoga doktora, ar je prej veliki prijateo francuskoga naroda i delavec za svetovni mir.
V Švici nosijo glühi lüdjé posebna znaménja.
25. junija 1933.
NOVINE
7
Kača okoli šinjeka. V Amerikanskom mesti se je R. L. sprehajao v ogradi. Z dreva njemi je spadnola na glavo velikanska kača „kobraˮ i se njemi zasükala okoli šinjeka. Mož je ostao koražen i je zgrabo kačo, ali ona ga je zdaj močno stisnola. Zato je poslao svojega slugo po pükšo, naj bi na kačo strelao. Pükša pa se je ne štela zmrsiti. Mož je napuno vse moči i se je kače srečno rešo.
Dva nosa. V Parizi so doktorje opravili nenavadne operacijO. Neki moški je meo poleg nosa čüden izrastek. Opazili so, da je to bio nekakši drügi nos. Posrečilo se njim je, odrezati ga.
V Romuniji se je v nekom kraji pokazao človek, ki se glási za evangelišta. Nekoga kmeta je osvedočo, da .ga lejko spravi v živo zvezo z Bogom. Naložo je vsoj drüžini, da morajo eden mesec živeti spokorno i čteti same svete knige. Po dobrom tjedni pa je vsa drüžina začnola noreti ; podirali so si hižo, pobili živino i se bičüvali do krvi. Prepelali so je v norišnico, — „evangelistaˮ pá v vôzo.
Najšli so človeško okostje v bližini Mainza v Nemčiji, ki je po računaj vučenjakom staro 120.000 let.
Stolno cerkev so začnoli zidati
v Madridi, glavnom mešti Španije. Zavolo revoíucionarne vlade so bili prisiljeni z delom henjati.“
„Palačo sovjetovˮ bodo zidali v Moskvi.V ednoj samoj dvorani bo mesta za 20.000 lüdi. Na palači bo stao steber Lenína, visiki 50 do 75 métrov.
100 km daleč strelajo z zračnim torpedom!
Na Mont Everest, najvišišo goro sveta v Aziji, so šli zadnji- čas Angleži. Zavolo snežnih vihérov so se morali staviti 6000 m visoko. Gora je pa visika 8882 m.
Vse kokoši so zapisali i njim napravili znamenja v amerikanskom mesti Trenta — zato, da bi leži najšli kürje tovaje.
Trgovec v Guatemali je začno iz pokvarjenih automobilskih obročov izdelovati sandále (papuče).
Pravili nasvet!.
J. N. P. P. 1. Merar je zmero mejo, ne bilo poleg župana i ne ednoga od mejašov. Odgovor: Če ste z mejov nezadovolni, pozovite sodišče, ki na mesti zasliši vse mejaše. — 2. Pravica uporablati pot se pridobi s trestiletnim nepretrganim hasnüvanjom, na javnom (občinskom) zemlišči pa s štirideset-letnim. Po tom se ravnajte!
Po katoličanskom sveti
Drüga najvekša cerkev na sveti. Junija 5. je blagoslovo kardinal Mac Rory, papov Odposlanec v Liverpooli na Angleškom vogelni kamen nove stolne cerkvi, štera de posvečena Kristuši krali. Cerkev de koštala jezero milijon dinarov i de za cerkvijov sv. Petra v Rimi najvekša na sveti. Pri posvetitvi vogelnoga kamna je bilo navzočih 40 püšpekov i par stojezero vernikov.
Kanada. Ranadski katoličani jako goreče podpirajo misijone. Majo v misijonaj 6 püšpekov, 1 apoštolskoga prefekta, 5 apoštolskih administratorov, 430 dühovnikov, 220 redovnih bratov, i 494 redovnice.- Lani so kana-dančani šest milijon dinarov poslali za gordržanje misijonov, za širjenje Jezušovoga kralestva.
Francoski slepci. L. 1929. je nastavlene v Franciji drüštvo slepcov. Pristopilo jih je 4000. To drüštvo slepcov opravla razširjavle i vodi križarski) molitveno vojsko med zdrüženimi slepci celoga sveta. Slepci darüjejo svojo slepoto i goreče molitve za düševne slepce, za grešnike, da bi njim zasipala svetloba Kristušove prave vere. Pariški kardinal Verdier, go-
reči tretjerednik sv. Frančiška Ass., je obiskao te dni Slepec v Parizi i je s svojov lübeznostjov do skuz geno. Gospod püšpek — kardinal ma smileno srce i zgodi se večkrat, ka siromakom i brezposel-nim ne samo ka dava hrano, nego sam njim večkrat dvori pri stoli.
Tolažba sv. Oče. Pri sv. Oči se je zglaso angleški püšpek iz Lèeda, z imenom Cowgill. Pri obiski je omeno sv. Oči, ka je v zadnjih petih letaj posveto v svojoj püšpekiji. 35 cerkvi. V teh strašnih časaj, gda se tak grdo napada vera i Kristušova Cerkev, i gda zavolo toga tak bridko trpi papino očinsko srce, — je ta Posvetitev telikih cerkv, velikanska tolažba za sv. očo, pravi te püšpek.
Ogledalo časa.
„Hej Slovenciˮ. Idem po cesti mimo meščanske šole, gde se je ravno končalo včenjé. Pred menov se paščijo učenci. Poslüšam, ka gučijo.
„Ali si vido, kak se je vučiteo razčemero, gda smo spevali „Hej Slovenci ?ˮ
„Kakpa sem vido. Liki zaistino ne vem, zakaj se je čemerio. Vej smo prav spevali.“
„Kakpa smo prav spevali, liki spevati bi morali „Hej Slovaniˮ; pa ne Hej Slovenci."
„Zakaj pa ne „Hej Slovenciˮ, vej smo pa Slovenci?ˮ
„No, ti si pa resan za mesec. „Hej Slovenciˮ je vendar prepovedano.
Jako sem se začüdüvao, ar sem ešče nindri ne čteo niti čüo, da bi bilo to prepovedano, pa čtem vsaki den novine i tüdi na sporedi neke ženske proslave sem pred kratkim čteo, da bodo spevali „Što čutiš, Srbine tužniˮ, pa ne bi smeli spevati „Hej Slovenciˮ? Čisto gotovo so se zmotili, tüdi vučiteo se je zmoto, osvedočeni sem, da svojo zmoto ešče rad poprávi.
(Po „Sodobnosti“ 1933, 4—5.)
Države sveta.
16.	lüggsdgviia, král. (Beograd)
17.	Latvijá^ republika (Riga)
18.	Liechtenstein, knež. (Vaduz)
19.	Litva, republika (Kaunas)
20.	Luksenburg, vel. vojvodina
(Luksenburg)
21.	Madžarska, král. (Budapest)
22.	Monako, kneževina (Monako) 2$. Nemčija, zvez. rep. (Berlin) 24. Nizozemska, král. (Amsterdam
Kolonije v Aziji: Nizoz. Indija in Nova Guinea (Batavia)
Zemla km2 Prebiv. 248.665 13,000.000 66.000 2,000.000 159	12.000
56.000	2,300.000
2.600	300.000
93.000	8,500.000
1.500	25.000
470.000 64,000.000
34.000	8,000.000
1,900.000 50,000.000
V	Ameriki: Niz. Gvajana
(Paramaribo)
25.	Norveška, kralevina (Oslo) Kolonije:: Spitzbergi i drügi otoki
v Severn. Cedenom morji
26.	Poljska, republika (Varšava)
27.	Portugalska, repub. (Lisbora)
Kolonije v Afriki: Azori, Madeira, Kapverdski otoki (Funchal) Portug. Guineja Portug. Zap. Afrika
V	Aziji: Port. v Indija Makao, Timor
28.	Romunija, král. (Bukaresta)
Zemla km2 Prebiv.
129.000	140.000
324.000	3,000.000
64.000	1.000
388.000	30,000.000
89.000	6,000.000
7.000	500.000
36.000	300.000
l,200,0ii0	2,500.000
4.000	600.000
16.000	500.000
295.000	17,000.000
8
NOVINE
25. junija 1933.
Nedela po Risalaj tretja.
Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet!
9
Evang. sv. Lükáča XIV
V onom vremeni, približávali so se k Jezuši publikánuške i grešnicke, da bi ga poslüšali. I mrmrali so farizeušje i pisáčje, govoreči: ka ete grešnike k sebi jemlé i jej z njimi. I veli njim prilike eto, govoreči: „Što je z vas človek, ki má sto ovc i če zgübi edno z njih, jeli ne ostavi devetdeset i devet v püstini i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč je ne najde, dene jo na pléča svoja, radüvajoči se; i domó pridoči, vküp zazove prijatele i soside, govoreči njim: vésélte se zmenov, ar sem najšeo ovco svojoj štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikov pokoro činéčim bole, liki nad devétdeset i devetimi pravičnimi šteri ne potrebüje pokore. Ali štera ženska, imajoča deset grošov, če zgübi en groš, jeli ne vužgé Svečo i pomeče hižo i išče skrblivo, dokeč ga ne najde? I gda ga najde, vküp zazové prijatelkinje i soside, govoréča: Vesélte se zmenom, ar sem najšla groš, šteroga sem zgübila 1 Tak Velim vam, radost bode pred angelmi božimi nad ednim
pokoro činečim grešnikom.
*
* *
Denéšnji evangelium skoron ne potrebüje razlage, vsaka pridana reč zaseniči lepoto slike.
Jezuš, ki nam je bio v vsem podoben, samo v grehi nej, je lübo grešnike — kak nišče drügi. Cilo jo je z njimi: to je bio znak najvekšega prijatelstva.
Gizdavim vučenjakom je to nej bilo po voli, pa jim je povedao priliko.
Jezuš — dobri pastir — to je Njegova najstarejša slika, takše so najšli v Katakombaj (skriti podzemelski Prostori; gde so se prvi krščenicje zbirali k slüžbi božoj), tö ostane Jezušova najlepša fotografija. Šče drügo priliko jim je povedao!
Kmična je bila hišica te ženske, zna biti niti oken nej mela.
Drakma, telko je znesao dnevni zaslüžek v tistom vremeni.
Naše düše so tüdi kak penez, kak najdragši penez, ki nosi na sebi podobo samoga Boga —
Zavüpajmo se Tomi, ki tak lübi blo-deče srce...
PREKOSNICE.
Na sodniji.
Ste ne mislili, ví obtoženec, na svojo bodočnost, gda ste te vlom v posojilnico napravili ? Mislo sam i ravno zato sam vzeo vse peneze iz blagajne.
Prašek proti kebrom.
Vam kaj hasni, prašek, šteroga sam vam dao proti kebrom? Kaj ginejo? Izvrsten je. Naše stenice zdaj drügo ne jejo kak samo te prašek.
Dijaško polje.
Dne 1, julija ob ½ 10 h se bo vršil v Martinišča v Soboti sestanek kongregacije. Vabljeni vsi srednješolci!
Gospodarstvo.
    Dopunitev agrarnoga zakona.
Svoj čas smo že pisali v Novinaj, da stalen agrarni zakon dobi nekše spremembe. Te dni so te spremembe zglasane v parlamenti. Te spremembe se v glavnom tičejo 1) Cen, ka dote nekeliko znižane; 2) šum, ka bode teh del tüdi razdeljeni 3)odplačilnoga roka, ka de interesent lehko v 30 letaj odplačüvao agrarno zemlo. Tiste šume, štere so se skrčile, strebile i se že pet let povajo, se več ne držijo za šumska tla, i je ne trbe nazaj posaditi. Razdaljene bo vsega sküpno 550 jezero kat. oralov zemle i 180 jezero kat. oralov šume. Na dobrovolce odpadne 170 jezero oralov zemle, štero dobijo od države brezplačno. Dozdajšnji štirje pravilniki več ne valajo, minister za kmetijstvo bo vödao novoga. Gda ga dobimo, bomo ga kak i vse spremembe zakona obširno razložili v naših Novinaj.
Dolnja Lendava. Čebelarska podružnica v Dolnji Lendavi priredi dne 25. junija t. l. v osnovni šoli v Dolnji Lendavi enodnevni čebelarski tečaj z začetkom ob 9 uri dopoldne. Istega bo Vodil predsednik Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje g. Peternel H. iz Celja.
Ker je ta tečaj namenjen za pospešitev čebelarstva v našem srezu, vabi podružnica tem potom vse svoje člane, kakor tudi ostale čebelarje ter ljübitele čebel, da se istega v čimvečjem številu udeležijo. Poleg teoretičnih predavanj se bode tudi pravično izvedlo kühanje in stiskanje voska na podružnični stiskalnici. Vsi čebelari, ki imate v zalogi več neuporabnih satnic, jih pošljite do navedenega dne podrüžnici. Dobljeni vosek se Vam vrne.
Odbor.
Cene:
Pšenice Din 160.—, žito Din 100.—, kukorica Din 125.—, proso Din 150.-oves Din 100.—, hajdina Din 180.—
Pošta.
Kerec M. Villiers. Francija. Din. 224 sprejeli. Nesmo pa dobili pisma, kak naj te peneze razdelimo. Prosimo kak najhitrej odgovor. — Vsem. Konec junija je tü, prosimo za naročnino. Tiskarna, posta, fabrika ne čakajo.
Vajenca za krojaško obrt
išče
MATIJA SLAVIC, krojaški mojster v Lipovcih, p. Beltinci.
VAŽNO!
VAŽNO!
Tem
potom naznanjam lastnikom
mlatilnih strojev in mlinov,
da dobijo po neverjetne nizkih cenah
REMENJE
pri
BADER HERMAN
trgovci z usnjem v D. LENDAVI
Ustanovljeno 1895
Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti.
Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem.
BANKA  B AR U C H
15. Rue Lafayette PARIS
Telef.: Trinité 81-74 - Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk-senburgu.
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne poslo ve najkulantneje Poštni uradi
v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk-senburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: '
BELGIJA:	No. 3064-64 Bruxelles,
FRANCIJA:	No. 1117-94 Paris,
HOLANDIJA: No. 1458-65 Néd. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico.	(u)
Glasüjte v Novinaj!
Za tiskarno Balkányl Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak.