GEOGRAFSKI OBZORNIK SPORNA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU D r a g o P e r k o UDK 81'373.21 SPORNA IMENA DRŽAV V SLOVENSKEM JEZIKU Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Imena držav so tuja zemljepisna imena. Pri njihovem zapi- su moramo upoštevati pravila slovenskega pravopisa, ki so sorazmerno jasna. Kljub temu pa prihaja do različnega za- pisa nekaterih imen držav, kar kaže preglednica z imeni dr- žav iz nekaterih najnovejših atlasov in knjig. Zemljepisna imena, ki so del lastnih imen, de- limo na naselbinska in nenaselbinska zemljepisna ime- na. Naselbinska zemljepisna imena so imena mest, trgov in vasi, torej samostojnih naselij, ter imena za- selkov. Vsa ostala zemljepisna imena, med njimi ime- na delov naselij, gora, rek, pokrajin in podobno, so nenaselbinska zemljepisna imena. Mednje uvrščamo tudi imena držav. Pravila pisanja zemljepisnih imen so sorazmer- no zapletena, še posebej pa to velja za pisanje tu- jih zemljepisnih imen. Se najmanj problemov je pri imenih držav, pa tudi tu se pri zapisovanju imen ne- katerih držav pojavljajo pomembne razlike, čeprav so pravila slovenskega pravopisa (3), ki pravijo, da imena držav slovenimo (podomačujemo), sorazmer- no jasna. Sestavni deli nekaterih imen držav pa so tudi oseb- na lastna imena in zemljepisna lastna imena. Pravi- la slovenskega pravopisa (3) pravijo, da osebna last- na imena načeloma ohranjamo, torej zapišemo iz- virno, slovenimo (podomačujemo) pa med drugim ime- na znanih vladarskih rodovin in svetnikov, ter da na- čeloma znana zemljepisna lastna imena slovenimo (podomačujemo), manj znana pa ohranjamo v izvir- ni obliki (izvirnik za latinične pisave, transliteracija oziroma prečrkovanje za nelatinične pisave). Tako se postavlja vprašanje, ali upoštevati prvo pravilo in brez izjeme sloveniti vsa imena držav, tudi če vse- bujejo osebna lastna imena ali manj znana zemlje- pisna imena in pisati na primer Maršalovi otoki ali Levje gorovje, ali pa upoštevati drugo pravilo, da osebna imena in manj znana zemljepisna imena ohra- njamo in pišemo na primer Marshallovi otoki ali Sier- ra Leone). Kako različno pišemo nekatera imena držav, ka- že preglednica, kjer so povzeta slovenska imena dr- UDC 81'373.21 THE PROBLEMACY IN TRANSLATING FOREIGN COUNTRIES' NAMES INTO SLOVENE Drago Perko, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Names of the countries are foreign geographical names. Wri- ting them down respect must be paid to the rules of Slove- nian orthography which are relatively clear. Still there are dif- ferent ways of writing. The article deals with this topic exa- mining some latest editions of atlases and books. žav iz petih najpomembnejših publikacij zadnjih let, ki se ukvarjajo tudi z imeni držav: • The Times atlas sveta (Cankarjeva založba, Ljub- ljana, 1991), • Veliki družinski atlas sveta (DZS, Ljubljana, 1992), • Države sveta 1993 (K. Natek, D. Perko, M. Ža- lik Huzjan, DZS, Ljubljana, 1993), • Atlas sveta za šolo in dom (Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995) in • Veliki atlas sveta (DZS, Ljubljana, 1996). Imena držav so razvrščena po abecednem vrst- nem redu imen držav v najnovejši publikaciji, Veli- kem atlasu sveta. V zadnjem stolpcu so dodane še različice imen, ki jih lahko zasledimo še drugje, pred- vsem v časopisih. Vsa imena držav, ki niso enaka v vseh petih publikacijah, lahko opredelimo kot vprašljiva, sporna zemljepisna imena. V pregled- nici so ta imena zaznamovana in poudarjena z rde- čo barvo. Prvo skupino spornih imen sestavljajo države, ki imajo ime po drugem zemljepisnem imenu: na pri- mer Gvineja Bissau, ki ima ime po mestu Bissau, in že omenjena Sierra Leone, ki ima ime po gorovju Sier- ra Leone. Če obe imeni slovenimo, dobimo imeni Gvi- neja Bisau in Sjera Leone (ali celo Levje gorovje), če pa mesto Bissau in gorovje Sierra Leone uvrstimo med manj znana zemljepisna imena in se ravnamo po pra- vopisnem pravilu, da manj znana zemljepisna ime- na pustimo v izvirniku, potem dobimo imeni Gvine- ja Bissau in Sierra Leone. Glede na to, da je drža- va Gvineja Bissau del portugalskega govornega ob- močja in da so mesto ustanovili Portugalci, je pra- vilno Bissau in ne Bissao. V drugi skupini so imena držav, ki so vprašljiva glede na pravila slovenskega jezika oziroma vplive tujih jezikov. Zaradi vpliva hrvaškega jezika se na- 2 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ifl , _g O < O S * E 10. i— p d) S) -C > 1/1 0 — CN -S O- 1 >N CO O o~ o v g: o — o "O S >cO O o o- N — 2 — (D — ž E m O _g -o < d I I o C O > o CO C C > o CD X O g_ C C O D a a > u CD > C m O 0 "O O CO CO CO CO O C * > 0 a> a u aj X O C C a o o o > u CD > C o O "o o CO CO CO CO o C •> o u> (D U O X o o_ C C D D o o > CD > C O O "O o CO CO CO CO o C * > o CD u CD > C tO o 0 "o O CO CO CO CO O C •> o CD 0) U S X o O^ C C o o D o > CD > C 0 0 ~o O CD CO CO CO O , CN CO CN CM CN CN o> »U U u E o O v u E o C l g . O u E o o Q- u u u •u •u K A O CP M O ^ Z A o rn o o c/i zs o CP M O Veliki atlas Atlas sveta za šolo Države sveta 1993 (2), Veliki družinski atlas The Times Atlas Druge sveta (6), 1996 in dom (1), 1995 1993 sveta (7), 1992 sveta (5), 1991 različice 101 Makedonija Makedonija Makedoni ja Makedoni ja Makedonija 102 Malavi Malavi Malavi Malavi Malavi 103 Maldivi Maldivi Maldivi Maldivi Maldivi 104 Malezi ja Malezi ja Malezi ja Malezi ja Malezi ja 105 Mal i Mali Mal i Mali Mal i 106 Malta Malta Malta Malta Malta 107 Maroko Maroko Maroko Maroko Maroko 108 Marshallovi otoki Marshallovi otoki Marshallovi otoki Marshallovo otočje Marshallovi otoki 109 Mauritius Mauritius Mauritius Mauritius Mauritius Mauricius, Mavricius, Mavricijus, Mavricij 110 Mavretanija Mavretanija Mavretanija Mavretanija Mavretanija 1 11 Mehika Mehika Mehika Mehika Mehika 112 Mikronezija Mikronezija Mikronezija Mikronezija Mikronezija 113 Mjanmar Mjanmar Mjanmar Mjanmar Mjanmar 114 Moldavi ja Moldavi ja Moldavi ja Moldavi ja Moldavi ja Moldova 115 Monako Monako Monako Monako Monako 116 Mongoli ja Mongol i ja Mongol i ja Mongol i ja Mongol i ja 117 Mozambik Mozambik Mozambik Mozambik Mozambik 118 Namibi ja Namibi ja Namibi ja Namibi ja Namibi ja 119 Nauru Nauru Nauru Nauru Nauru 120 Nemčija Nemčija Nemčija Nemčija Nemčija 121 Nepal Nepal Nepal Nepal Nepal 122 Niger Niger Niger Niger Niger 123 Nigeri ja Nigeri ja Nigeri ja Nigeri ja Nigeri ja 124 Nikaragva Nikaragva Nikaragva Nikaragva Nikaragva 125 Nizozemska Nizozemska Nizozemska Nizozemska Nizozemska 126 Norveška Norveška Norveška Norveška Norveška 127 Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija Nova Zelandija 128 Oman Oman Oman Oman Oman 129 Pakistan Pakistan Pakistan Pakistan Pakistan 130 Palau Palau Palau Palau Palau 131 Panama Panama Panama Panama Panama 132 Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja Papua Nova Gvineja 133 Paragvaj Paragvaj Paragvaj Paragvaj Paragvaj o m o o in 75 O CP M O Veliki atlas Atlas sveta za šolo Države sveta 1993 (2), Veliki družinski atlas The Times Atlas Druge sveta (6), 1996 in dom (1), 1995 1993 sveta (7), 1992 sveta (5), 1991 različice 134 Peru Peru Peru Peru Peru 135 Poljska Poljska Poljska Poljska Poljska 136 Portoriko Portoriko Portoriko Portoriko Portoriko 137 Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska Portugalska 138 Romunija Romunija Romunija Romunija Romunija 139 Ruanda Ruanda Ruanda Ruanda Ruanda 140 Rusija Ruska federacija Rusija Rusija Ruska SFSR 141 Saint Kitts in Nevis Sveti Krištof in Nevis St. Kitts in Nevis Saint Kitts in Nevis St. Christopher Saint Christopher in Nevis in Nevis 142 Saint Lucia Sveta Lucija St. Lucia Sveta Lucija St. Lucia 143 Saint Vincent in Grenadine Sveti Vincenc in Grenadine St. Vincent in Grenadine Saint Vincent in Grenadine St. Vincent in Grenadine 144 Salomonovi otoki Salomonovi otoki Salomonovi otoki Salomonovo otočje Salomonovi otoki 145 Salvador Salvador Salvador Salvador Salvador 146 San Marino San Marino San Marino San Marino San Marino 147 Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sao Tome in Principe Sveti Tomaž in Principe 148 Saudova Arabi ja Saudska Arabi ja Saudova Arabi ja Saudska Arabi ja Saudska Arabi ja Savdova Arabi ja, Savdska Arabi ja 149 Sejšeli Sejšeli Sejšeli Sejšeli Sejšeli 150 Senegal Senegal Senegal Senegal Senegal 151 Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja Severna Koreja 152 Severni Marianski otoki Severni Marianski otoki Severni Marianski otoki Severno Mariansko otočje Severni Marianski otoki 153 Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Sierra Leone Siera Leone, Sjera Leone 154 Singapur Singapur Singapur Singapur Singapur 155 Sirija Sirija Sirija Sirija Sirija 156 Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Slonokoščena obala Obala slonove kosti 157 Slovaška Slovaška Slovaška Slovaška Slovaška 158 Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija 159 Somalija Somalija Somalija Somalija Somalija 160 Srednjeafriška republika Srednjeafriška republika Srednjeafriška republika Centralnoafriška republika Srednjeafriška republika 161 Sudan Sudan Sudan Sudan Sudan 162 Surinam Surinam Surinam Surinam Surinam 163 Svazi Svazi Svazi Svazi Svazi 164 Španija Španija Španija Španija Španija GEOGRAFSKI OBZORNIK _o O < O- tO E 12. i— o a3 > 1— t/) o CM I S >N "D t i . ^ 3 1 > > o o 0 o N — O ' > E i/t o _g -o < C >1/5 K 00 O- •o -O -o o_ ' E o E 3 1— o CD O CH _Q l/J o l/J t— C a "O o C o 33 N ti) E *c 'c »u ^ 3 3 l— 1— 1— 1— 0 ro o -Q C C O i/l "O o "c o o O T J N E ' c 'c •u 3 3 3 1— 1— 1— 1— 0 o _Q č C C O T J o *E O T J N o_ 0} E ' c C >u ^ 3 3 3 I— h- 1— 1— O CD O C O C "O o E O T J ' N o_ a) E ' c C 'O 3 3 3 h— 1— 1— 1— O CD O -Q £ C C O « T J 'c O T J N o_ d) E C ' c i u 3 3 3 1— t— 1— O K K K K K * — 1— • — 1— E E - 7 o Z 0) ' 6 M a> o E < o >N "O a> c (D 1 5 >N >- E 3 o O KI M M 0) C) E < O >N "D a) c o 15 »N > E 3 O O T J M M M o >N "O 0) C CD 15 >N ^ E 3 O o "O M M M 0) S E < 0) > o >N "O a> g_ C (D 15 >N >- E 3 O o "O M N I M 0 5 E < 0 > O >N "O 0 C 0 15 IN i- E 3 O o "O NI M NI O CN a o> O ' — 1— ' — o- o — 2 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK mesto Hrvaška pojavlja tudi Hrvatska. Podobni pa- ri so še: slovensko Zair in francosko Zaire, sloven- sko Moldavija in romunsko Moldova. Za Latvijo se pojavljata kar dve različici: prek ruskega vpliva Le- tonska in prek nemškega vpliva Letonija. Bolj doma- če je Zelenortski otoki kot Kapverdski otoki in Sred- njeafriška republika kot Centralnoafriška republika. V tej skupini so še Slonokoščena obala (Obala slo- nove kosti), Estonija (Estonska), Bahrajn (Bahrain), Bocvana (Botsvana), Južna Afrika (Južnoafriška re- publika), Vietnam in Srilanka. Pri zadnjih dveh je vprašljivo pisanje skupaj ali narazen, podobno kot pri Kostariki. Vprašljiva je prva črka pri Srilanki (Sri- lanka, Srilanka) in morebitno pisanje črke j med i in e ali kar j namesto i pri Vietnamu (Vijetnam, Vjet- nam). Sledi skupina srednjeazijskih muslimanskih držav, republik nekdanje Sovjetske zveze, ki imajo lahko končnico -ija ali se končajo na -stan, kar pomeni dr- žava, podobno kot sosednja Pakistan in Afganistan. Pakistan in Afganistan sta bolj uveljavljeni imeni kot denimo Pakija in Afganija. Podobno je bolj smisel- no uporabljati Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kirgizistan in Turkmenistan kot Kazahija, Tadžikija, Uzbekija, Kirgizija in Turkmenija. Možna, vendar manj sistematična, je različica, da se nekatera ime- na končajo na -ija (Kirgizija, Turkmenija), druga pa na -stan. Obsežna je skupina držav, ki imajo ime po osebnem lastnem imenu oziroma imenu svetnika. Ker je vprašljivo pravilno slovenjenje nekaterih manj zna- nih svetniških imen, je morda bolj smiselna ohrani- tev teh imen v izvirniku. Tako naj bi ostal Sveti Kri- štof raje Saint Kitts, sveta Lucija Saint Lucia, Sveti Vin- ko Saint Vincent, Sveti Tomaž Sao Tome, Sveti Ma- rij San Marino in podobno. Ker ima Saudova Ara- bija ime po Ibn Saudu, ustanovitelju dinastije Saud, je bolj smiselno obdržati svojilno oblika imena, to- rej Saudova in ne Saudska Arabija, podobno kot pi- šemo Marshallovi otoki in ne Marshallski otoki ali Sa- lomonovi otoki in ne Salomonski otoki. Na prejšnjo skupino se navezuje skupina držav, ki ima ime po pomembnih rodbinah. To sta državi Luksemburg in Lihtenštajn. Smiselno bi bilo, da obe državi pišemo na isti način, torej obe v izvirniku (Lu- xemburg, Liechtenstein) ali obe podomačeno (Luksem- burg, Lihtenštajn). V posebni skupini so tudi države, ki imajo v ime- nu besedo »otoki«, ki jo nekateri raje zamenjujejo z »otočje«. Postavlja se vprašanje smiselnosti zame- njave najbolj splošnega pojma, torej »otoki«, z bolj določnim pojmom, kot je »otočje«. V geomorfološ- kem smislu je otočje poenostavljeno rečeno skupina množice različno velikih otokov. Meja, kdaj je neka skupina otokov že »otočje«, kdaj pa zgolj »otoki«, ni jasno določena, zato je v imenih držav bolj smi- selno uporabljati najbolj splošen pojem, torej »oto- ki«, in ne »otočje«, čeprav sama beseda »otočje« o ne- ki državi pove več kot splošnejša beseda »otoki«. Formalno je problem zapisovanja imen držav v slovenskem jeziku rešil slovenski standard (SIST ISO 3166) z naslovom Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj, ki ga je sprejel, založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnolo- gijo. Predstavili ga bomo v naslednji številki Geograf- skega obzornika v članku Standardizirana imena dr- žav v slovenskem jeziku. 1. Atlas sveta za šolo in dom. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995. 2. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Dr- žave sveta 1993. DZS, Ljubljana. 3. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljub- ljana, 1994. 4. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za stan- dardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za zna- nost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. 5. The Times atlas sveta. Cankarjeva založba, Ljub- ljana, 1991. 6. Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1996. 7. Veliki družinski atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1992. GEOGRAFIJA IN ŠOLA M i lan Orožen A d a m i č Osnovne misli za ta prispevek so se izoblikova- le ob okrogli mizi o Položaju geografije kot nacio- nalnega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, ki jo je 23. 11.1 995 organizirala Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Zvezi geografskih društev Slove- nije. Del sklepov s te prireditve je bil objavljen 1 .12 .1995 v Sobotni prilogi Dela. Novembra 1996 smo zvedeli, da je republiška kurikularna ko- misija povsem črtala geografijo iz predmetnika slo- venskih srednjih strokovnih šol. Temu sklepu najostre- je nasprotujemo. Protestiramo tudi, da v najvišjem slo- venskem šolskem programskem telesu ni nobenega geografa, ki bi lahko pojasnil naša stališča. Meni- 2 7