Kotel za novo kotlovnico končno v TO Tomaž Godec S 16-mesečno zamudo smo 5. 11. 1983 končno le dobili tako težko pričakovani in tolikokrat obljubljeni kotel za novo kotlovnico, ki bi po pogodbi moral začeti normalno obratovati najkasneje 15. 11. 1982; pa bomo lahko veseli, če se bo to zgodilo marca 1984, saj bo po izjavi predstavnikov Djuro Djakovič montaža kotla in pripadajoče opreme trajala najmanj 4 mesece. Če pa bodo tudi z montažo tako zavlačevali kot so z dobavo, se pa lahko zgodi (česar se bojim), da bomo kotel preizkušali šele poleti 1984, ko ga ne bo mogoče polno obremeniti, tako da bo dejansko začel normalno obratovati šele novembra 1984, torej 2 leti po pogodbenem roku. Ker bom o novi kotlovnici, ko bo začela obratovati, napisal nov članek, v katerem bom navedel vse (če bom smel), kar se je dogajalo pred podpisom pogodbe in po njem, bom danes omenil samo še to, da bi bila cela številka glasila premajhna, če bi hotel objaviti samo zapisnike in dopise, s katerimi smo zahtevali izpolnitev pogodbenih obvez, prosili, grozili itn. Vendar ni vse skupaj nič pomagalo, še eno zimo bomo namesto lubja kurili dragoceni mazut, lubje pa vozili v jamo na Lomah, kjer lepo počasi in brez haska veselo gori- Se par besed o težavah zaradi prevoza po moderni »Avtocesti« Bled—Boh. Bistrica, ker je le malo mankalo, da jo nismo rekonstruirali, kar se na fotografijah, ki jih je tov. Ciril Kraigher vestno posnel, lepo vidi. Lahko napišem samo: sramota, da moramo po tolikih letih lažnih obljub prevažati potnike in tovore po taki cesti. Kdor hrani Glasilo, lahko v številki 7 od 15. julija 1981 prebere članek Kdaj nova kotlovnica, kjer je avtor RJ na krako opisal ; začetek in priprave za gradnjo nove kotlovnice. Na žalost se napoved v zadnjem stavku članka ni uresničila. TANI ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE! ----------------------------------------------- 40 let naše domovine Letošnji 29. november je pomemben datum, kajti mineva štirideset let od rojstva naše republike Jugoslavije. V teh desetletjih se je stalno razvijal, izgrajeval in dopolnjeval naš samoupravni socialistični sistem, dosegli smo precej pridobitev s skupnimi močmi in še dalje se trudimo, da bomo ohranili enotnost, svobodo, bratstvo in mir: Če obrnemo liste v naši zgodovini za štiri desetletja nazaj, bomo ugotovili, da je imela narodnoosvobodilna borba dva namena: osvoboditi se tujega jarma in porušiti star družben red, začeti novo pot. Komunisti s Titom na čelu so že veliko let pred začetkom vojne pripravljali pot revoluciji. Na podlagi Marxove, Engelsove teorije ter socialistične revolucije v Sovjetski zvezi so se zavzemali za delavski razred, ki ne bo trpel izkoriščanja in bo oblast prevzel v svoje roke. V največji vojni vihri, v novembru 1943 so se v bosanskem mestu Jajcu zbrali odposlanci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Na II. zasedanju AVNOJ so bili zgrajeni novi temelji naši državni ureditvi. 29. 11. 1943 — ta datum ima najgloblji pomen za usodo vse naše domovine. V sklepih je navedeno: — ustanovljen je nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna ljudska vlada z Josipom Brozom-Titom na čelu: — sprejeli so odlok o odvzemu pravic jugoslovanski vladi v tujini, kralju Petru II. Kara-djordjeviču je prepovedana vrnitev. Razveljavijo se pogodbe, ki jih je sklenila emigrantska vlada; — Jugoslavija postane demokratična federativna država enakopravnih narodov s federativnimi enotami: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, BIH in Črna gora; — delegati so tudi sprejeli odločitev, da se Jugoslaviji priključi Slovensko Primorje, Beneška Slovenija, Istra in jadranski otoki; — tovariš Tito postane vrhovni komandant NOV in POJ. Tako so bile uničene spone stare monarhistične Jugoslavije, ljudstvo si je izbralo svojo pot v novi sistem. Po II. zasedanju AVNOJ se je začela ostra borba za mednarodno priznanje nove Jugoslavije. Mnoge države in državnike je motila naša samostojna politika. KPJ je predlagala kompromis, pripravljena je bila voditi razgovore s pobeglo jugoslovansko vlado. Razgovori med predsednikom Titom in Šubašičem so potekali leta 1944 na otoku Visu. Tito je sestavil začasno vlado, ki so jo zavezniške sile priznale. In on je bil tisti, ki je verjel v zmago naše revolucije in v nadaljnji razvoj socializma. Zmogli smo pot brez vmešavanja tujih sil. Z združenimi napori, enotnih ciljev in brez egoizma bomo izšli iz situacije, v kateri smo se znašli. Povezanost pa je temelj, na katerem se dà graditi dalje. Vesna Kotel za novo kotlovnico končno v TO Tomaž Godec Tudi električne žice je bilo treba umakniti Tik pred rušenjem opernega zidu in strehe na Bledu Žaganje predvojnega drevoreda proti železniški postaji Bled Kratek počitek na nadvozu železne ceste Priprava za prevoz po železni cesti Kamufliranje kotla v drevoredu fSHM »Preizkušanje« dvigala pred prenizkim podvozom na Boh. Beli Prekladanje z železne ceste na »avtocesto« Tudi na železni cesti ni šlo brez prekladanja Začel se je postopek evidentiranja v SIS Ker v marcu prihodnjega leta poteče dvoletni mandat vsem izvoljenim nosilcem najodgovornejših funkcij v delegatskih skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini, so že v oktobru začeli s postopkom evidentiranja oz. predlaganja nosilcev teh funkcij. Gre predvsem za predsednike in podpredsednike skupščin in zborov ter skupnih teles v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Predsedstvo Občinske konference SZDL Radovljica je v zvezi s tem predlagalo vsem samoupravnim telesom v SIS, da sočasno s postopkom evidentiranja možnih kandidatov, ocenijo delo in uspešnost opravljanja funkcij dosedanjih nosilcev. Če se ne kaže potreba zaradi kontinuitete vodenja, ni nujno opraviti vse zamenjave v vseh skupnostih in njihovih telesih. Kako izboljšati delo članov svetov in drugih teles krajevne samouprave O slabem delu, neučinkovitosti in nezavzetosti nekaterih teles krajevne in stanovanjske samouprave je bilo v radovljiški občini že veliko povedanega, pa vendar se zadeva ne premakne na boljše. Očitno delegati oz. člani v posameznih telesih niso povsem kos svojim nalogam, ker jih ne poznajo dovolj. Ker pasivnost in neučinkovitost teh teles ni zgolj značilnost radovljiške občine, pač pa kar vseh v Sloveniji, so tudi nà Republiški konferenci dali vsem občinskim konferencam SZDL priporočilo, da se organizirano pristopi k usposabljanju delegatov oz. članov. Gre za stanovanjske svete, poravnalne svete, potrošniške svete, svete za varstvo okolja in druge. RK SZDL je tudi izdala posebne brušure kot pripomoček za usposabljanje. Tudi občinska konferenca SZDL Radovljica je nedolgo tega dala pobudo, da Delavska univerza Radovljica organizira tečaje za člane naštetih svetov po krajevnih skupnostih. Tečaje bi organizirali v prostem času v Radovljici, na Bledu in v Bohinju, tako bi zajeli vse krajevne skupnosti po posameznih območjih. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (27.10.1983) 1- Strinjal se je z informacijo o poteku razprav in stališči DS TO o doseženem poslovnem rezultatu za obd. 1.1. do 30. 9. 1983 in začasni razporeditvi dohodka na osebne dohodke in sklade in obračun za DO. Sam. delovne skupine naj periodični obračun obravnavajo in potrdijo do 11. 11. 1983. 2. Obravnaval je predlog smernic za izdelavo plana 1984 in delovnega koledarja 1984 in sprejel SKLEP: — da se solidarnostna sobota prenese iz julija v april, tako da sta v aprilu delovni prvi dve soboti za obe izmeni, v juliju pa ostane delovna prva sobota — za TO Trgovina sicer veljajo plačane ure po koledarju temeljnih organizacij, ne velja pa kolektivni dopust 30. 4.; v TO trgovina so tudi vse sobote delovne; — DS daje predlog smernic in delovnega koledarja v javno obravnavo in v sprejem zborom delavcev. 3. V sprejem zborom delavcev TO Tomaž Godec je posredoval ocene novosistemiziranih del in nalog v obratu pohištvo in spremembe ocen del na podlagi sprememb opisov v obratu plošče. 4. Na podlagi zapisnika komisije za izvedbo referenduma je ugotovil, da so bile spremembe in dopolnitve 48. in 70. člena statuta DO ter 85. člena sam. sporazuma o združitvi TO v DO sprejete z zadostno večino glasov v vseh TO in veljajo od 27.10. 1983 dalje, medtem ko spremembe in dopolnitve sam. sporazuma o združitvi v SOZD GLG Bled in statuta SOZD niso bile sprejete z zadostno večino glasov v TO Tomaž Godec in TO Rečica ter tako za DO niso sprejete. 5. Na podlagi zapisnika volilne komsije je ugotovil, da so izvoljeni — v DS SOZD GLG: Erčulj Janez, Iskra Anton in Legat Lovro — v odbor SDK SOZD GLG: Knaflič Zdravko — v DS DO iz TO Podnart: Anton Goričan 6. Obravnaval je odgovore na vprašalnik o uresničevanju ciljev združevanja v SOZD GLG Bled (na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja), ki jih je podprl in po izmenjavi mnenj smatral, da so pravilni. 7. Na dela in naloge vodje nabavnega sektorja je za dobo štirih let imenoval Franca Pretnarja, oec., roj. 15. 2.1940, stanujočega na Bledu, Rečiška 17. 8. Delegiral je delegate v organe Občinske konference SZDL Radovljica. 9. V uredniški odbor iz TO Podnart je imenoval Jureta Ravnika. Iz TO Rečica ostaneta še naprej, do novega imenovanja uredniškega odbora Brane Urh in Andrej Troj ar. 10. Potrdil je predlog cene uslug za prevoze s kombijem, kamionetom oz. gasilskim avtom, ki velja od 1.11. 1983. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (24.10.1983) 1. Sprejel je sklep o najemu kredita za nakup stanovanj na Bledu, v Radovljici in v Stari Fužini in o načinu plačila kupnine za ta stanovanja. 2. Sprejel je sklep o nakupu stanovanja v Stari Fužini in ga na osnovi prednostne liste dodelil Metki Štros iz TO Tomaž Godec. 3. Stanovanje, kjer je bivala Rozka Polak je po prednostni listi dodelil Dušanu Bajcu iz TO Rečica. Ker je le-to potrebno delne preureditve, je sklenil, da povrnemo stroške materiala za izolacijo in notranjo ureditev stanovanja. Tudi Borku Pajiču, ki stanuje na Lancovem 7, je odobril nabavo materiala za izolacijo stanovanja; delo pa opravi sam. 4. Strinjal se je z zamenjavo stanovanj Janeza Petriča iz TO Mojstrana in Elizabete Bosnič: stanovanje v Kranjski gori, kjer biva Janez Petrič, se dodeli Elizabeti Bosnič, v njeno stanovanje v Ratečah, ki je last UJV Kranj, pa se vseli Janez Petrič. Bosničeva je uredila v stanovanju etažno centralno kurjavo in zahteva, da jo Petrič odkupi. Odbor je sprejel sklep o dodelitvi posojila v višini 60.000 din za dobo 2 let po 8 % obrestni meri. 5. Iz razpoložljivih sredstev za stanovanjska posojila je izredno dodelil stanovanjsko posojilo: — Srečku Staretu, TO Tomaž Godec — 344.800 din (vso kvoto) — Milanu Klavori, TO Rečica — 78.000 din, kar znaša neplačana kupnina po kupoprodajni pogodbi za nakup stanovanjske hiše v Soteski. 6. Sprejel je sklep o objavi razpisa za vpis v skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja ob delu za poklic »obdelovalec lesa« kot zunanji oddelek Srednje lesarske šole iz Škofje Loke. 7. Ugodno je rešil prošnje za vpis v tečaj nemškega jezika in povrnitev stroškov tečaja Bogdane Poklukar, Alojza Luskovca in Marjana Knafliča. Stroške bomo povrnili po opravljenem tečaju. 8. Sprejel je organizacijski predpis 61 — Katalog in šifracija strojnih in ročnih DM, ki velja od 1.11. 1983 dalje. 9. Pregledal je predlog sistemizacije del in organizacije kontinuirane inventure v DO LIP Bled in sprejel sklep o posredovanju predloga v 15-dnevno javno obravnavo. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (27.10.1983) 1. Na podlagi zaključene 15-dnevne javne obravnave je potrdil: predlog sistemizacije novih del in nalog v kovinskem obratu: 1. Pleskar 2200 ur 2. Upravljalec optičnega rezalnika 600 ur 3. Upravljalec stiskalnice HAPA 400 ur 4. Upravljalec hidravličnih Škarij 400 ur ter povečanje števila ur na delu »mehanik III« za 5500 ur, na nalogah: — sestava in montaža izdelkov 2500 ur — narez na listni žagi 3000 ur ter gradivo posredoval v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin. 2. Periodični obračun I—IX za leto 1983 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi določili. 3. Na podlagi poročila volilnega odbora o izvedbi referenduma za sprejem sprememb samoupravnih aktov TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica, je bilo ugotovljeno, da so spremembe: — 4. in 10. člena ter 2. točke 129. člena statuta TO — 59. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO ter — drugega odstavka 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO sprejete z zadostno večino glasov in veljajo od 27. 10. 1983 dalje. 4. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval a) Sistemizacija dela: — skladiščnik plošč in vodja sušenja 2200 ur z nalogama: • prevzem in oddaja plošč in lesnih ostankov 1500 ur • vodenje sušenja 700 ur in razpisanimi pogoji: — V. st. zaht. dela lesne smeri in 1 leto delovnih izkušenj — tečaj za skladiščnike b) Sistemizacijo naloge: — vodenje sušenja c) Spremembe nalog: — prevzem in oddaja plošč in ISO-SPANA kjer je nov naslov prevzem in oddaja plošč in lesnih ostankov — laboratorijska in kontrolna dela, kjer se črta opravilo »postavljanje režimov sušenja« in — upravljanje sušilnic, kjer kontrolo nad opravljenimi nalogami opravlja »skladiščnik plošč in vodja sušenja« Štrokovni kolegij TO naj z ozirom na nekatere pomisleke že pri obravnavi predloga, v času javne obravnave prouči ustreznost predloga.^^,.^ na 4 stmni) Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe: V TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA Prenehanje delovnega razmerja 1. Tišov Anica 2. Kusterle Jakob (pogojno za 6 mesecev) Javni opomin 1. Rutar Kvirin 2. Zalokar slavko 3. Ličer Iztok V TO REČICA Opomin 1. Mikelj Rudi 2. Gaberšček Darinka Javni opomin 1. Repinc Ciril 2. Križaj Andrej 3. Pesjak Martin 4. Skumavec Matjaž Prenehanje delovnega razmerja 1. Horvat Anton (pogojno za 3 mesece) 2. Gosnik Srečko (pogojno za l leto) 3. Marič Miro (pogojno za 3 mesece) ________________________ r Sklepi samoupravnih organov 1650.000,00 din 755.000,00 din 355.000,00 din 23.500,00 din 23.500,00 din (Nadaljevanje s 3. strani) __________________________ 5. Potrdil je predlog o imenovanju inventurnih komisij za popis premoženja v TO lesna predelava TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica za leto 1983. 6. Dodatno je imenoval komisijo za odpis drobnega inventarja: — Hodnik Stanko — predsednik — Mencinger Franci — član — Arh Franc — član 7. Inventurne komisije morajo popis opraviti v skladu s sprejetimi smernicami in roki za izvršitev inventure. 8. TO Mojstrana je odprodal naslednja osnovna sredstva izven uporabe: — tračna cepilka »BRATSTVO«, tip RP-1100 inv. št. 732 — enostranski skobelni stroj Schwabediesen, inv. št. 2522 — stroj za nanos lepila Belišče, inv. št. 4979 — motorno gonilo Bauer, 0,33 KS, inv. št. 7755 — motorno gonilo Bauer, 0,33 KS, inv. št. 7758 9. TO Podnart je odprodal osnovno sredstvo: — motorno'gonilo Bauer, 1,10 KW, inv. št. 8040 37.500,00 din 10. Sprejel je sklep o odpisu robne furnirke SALGO s tem, da se uporabni deli demontirajo (reduktorji, elektromotorji itd.), ostalo pa odproda odpadu. 11. Glede na spremenjeno organizacijo varstva pri delu in posebno požarne varnosti je pooblaščencu za varstvo pri delu Lovru Vojvodi izdal novo pooblastilo, ki je usklajeno s spremenjeno organizacijo. 12. Zaradi nenehne rasti cen reprodukcijskega materiala, energije in ostalega je sprejel povišanje cen naših izdelkov, in sicer: — garažna vrata 18 % — pohištvo 21 % — opažne plošče 20 % — obloge 17 % — lesna moka 8 % 13. Zaradi povečanih stroškov je potrdil predlog 20 % povečanja cen uslug LIP Bled za leto 1983, z veljavnostjo od 2. 11. 1983. Iz cenika uslug se črta: skoblanje oblog, 4-stranski skobelni stroj 318,00 din/ura + 20 % povečanje = 380,00 din/ura 14. Povišal je ceno kosil iz 100,00 din na 140,00 din. Nova cena kosil velja od 2. 11. 1983. Cene malic in napitkov ostanejo nespremenjene. 15. Tov. Debeljak Ivanka, Boh. Bistrica, Pod Gozdom 20 se v smislu 105. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica in iz zdravstvenih razlogov prerazporedi iz opravljanja del in nalog »Sorter žaganega lesa« v oddelku priprave proizvodnje na dela in naloge »brušenje krogel« v obratu pohištvo. Prerazporeditev velja od 1. 11. 1983 dalje. 16. Zahteva za varstvo pravic Gregorja Repinca zoper sklep odbora za delovna razmerja, ki jo je vložil dne 29. 9. 1983 se kot neutemeljena zavrne. 17. Zahteva za varstvo pravic Jova Duričiča za povračilo stroškov za ločeno življenje oz. stroškov prevoza k družini, se kot neutemeljena zavrne. 18. Ugodno je rešil prošnjo Sankaške zveze Slovenije za odobritev 6 delovnih dni izredno plačanega dopusta tov. PIKON Francu, zaradi treninga in tekmovanja v Oberhofu v NDR. 19. Ugodno je rešil prošnjo VIZ Jesenice, TOZD Osnovna šola Polde Stražišar za odobritev oz. odstop lesnih odpadkov. 20. GD Nemški rovt je odobril brezplačno uporabo strojev za izdelavo opaža. 21. TVD Bohinj je za dograditev zunanjega odbojkarskega igrišča pri osnovni šoli odobril: 17 kom kovinskih cevi, dolžine 5 m (4 + 1) 0 2’, v vrednosti 21.000,00 din. 22. Smučarskemu klubu Bled je za dobitek na srečelovu odobril 1 kom nočna omarica ANNA. 23. Delavcem iz Koprivnika, ki so zaposleni v naši TO, je za delo pri izgradnji vodovoda odobril po en delovni dan izredno plačanega dopusta. 24. Glede na neredno dobavo in zaradi visokih cen papirnatih brisač PALOMA, je odobril nabavo 2 kom brisač na zaposlenega v enem letu. Delavski svet TO Rečica (27.10.1983) 1. Na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma DS ugotavlja, da je referendum uspel, saj je za dopolnitev 59. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter o delitvi sredstev za OD v TO od skupno 331 zaposlenih glasovalo »ZA« 167 ali 50,45 %, za sprejem sprememb in dopolnitev 2. točke 129. člena statuta TO pa je glasovalo »ZA« 182 zaposlenih ali 54,98 %. 2. DS je obravnaval poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I—IX/83 ter ugotavlja, da je delitev celotnega prihodka v skladu z zakonskimi predpisi, nar Šimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1983 ter ga posreduje v obravnavo in sprejem na zbore delavcev. 3. Glede na zadovoljive rezultate v mesecu septembru se konstanta za izenačevanje meril med A in B grupo od 1. 9. 1983 dalje do konca leta ukine. 4. DS je bil seznanjen z izhodišči oz. smernicami za izdelavo plana za naslednje leto, katere prav tako posreduje v obravnavo in dokončen sprejem na zbore delavcev. 5. Imenoval je inventurne komisije za popis premoženja v letu 1983 kot so bile predlagane. Kot rezerva za slučaj bolezni ali druge odsotnosti je dodatno imenoval še štiri člane. 6. Potrdil je nabavo naslednjih osnovnih sredstev: O mešalec lepila ML-10 • stroj za nanos lepila NL-1400, • ogrevalni sistem stiskalnice • kuhinjska oprema v skupni vrednosti 1.400.000.— din. 7. Potrdil je 20 % povečanje cen uslug, ki veljajo od 1. 11. 1983 dalje ter predlog novih cen za vrata, ki se zvišajo v povprečju za 15 % in obloge, ki se zvišajo v povprečju za 17 %. 8. Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic Marjana Knafliča in jo kot neutemeljeno zavrnil. Obenem predlaga odboru za delovna razmerja, v kolikor bo nastala potreba po prerazporeditvi na dela in naloge »tehnolog I«, da se pri izbiri da prednost Marjanu Knafliču, ki tudi izpolnjuje vse pogoje za zasedbo teh del. 9. Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic Antona Horvata in jo zavrnil. Potrdi se sklep disciplinske komisije z dne 26. 9. 1983. 10. Potrdil je normative za oddelek krila in lakirnico, kot so bili predlagani. Obenem pa zadolži tehnološko pripravo, da čimprej pripravi opise del in nalog za prekladanje oz. razkladanje z lakirne linije. Delavski svet TO Mojstrana (5. in 27.10.1983) 1. Svet je pregledal sklepe sprejete na zadnji seji ter ugotovil, da sklep pod točko 2. ni bil v celoti izvršen. Zaradi preselitve strojev v novo halo ni bilo mogoče realizirati sklepa, da bi vsi delavci delali po 3 sobote, zato se ta sklep prenese v mesec oktober. 2. Potrdil je nabavo in plačilo štiristranskega skobeljnega stroja WEINING in stroja za zarez prijemni-ka ALPA - MAC. 3. Ker poteče 4-letni mandat direktorju TO, je delavski svet sprejel sklep, da se razpišejo dela in naloge individualnega poslovodnega organa TO. V razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa TO Mojstrana, pa je imenoval Joža Koširja in Valentina Lumperta. 4. Sklenil je, da se Osnovni šoli Mojstrana pri organiziranju lesarskih krožkov pomaga z brezplačnimi lesnimi odpadki, glede mentorja tega krožka, pa je svet sklenil, da tov. Milonik ne bi več vodil teh krožkov, pač pa naj si pomagajo sami s svojimi zaposlenimi delavci. 5. Potrdil je normative za dvokrilna vhodna vrata ter normativ za embaliranje bukovih zagozd. 6. Sprejel je sklep o izvedbi referenduma za sprejem sprememb statuta DO LIP BLED ter volitev v DS SOZD GLG in v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD GLG. Imenoval je tudi člane volilnega odbora ter odbora za izvedbo referenduma. 7. Rudiju Pogačniku — avtoprevozniku — je svet potrdil povišanje cene prevozov za avto dan, in sicer s sedanje cene, ki znaša 5.100,— din na 5.500 din. Nova cena začne veljati s 1. 10. 1983. 8. Mitju Ažmanu je odobril delo v popoldanskem času, vendar zaradi tega ne sme trpeti naša temeljna organizacija. 1. Obravnaval je 9-mesečni obračun ter ugotovil, da je delitev celotnega prihodka v skladu s samoupravnimi akti, ter ga dal v dokončno obravnavo in potrditev zboru delavcev. 2. Pristopil je k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah SaS o temeljih plana SIS elektro gospodarstva v SRS za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteto do leta 1990. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval spremembo del in nalog pri storitvenem razrezu. 4. Svet je potrdil povišanje cene za kovane kljuke in poštne predale. Nova cena znaša za 1 kom kovane kljuke 370,— din in poštni predal 200.— din. (Nadaljevanje na 5. strani) ' Spremembe v organizaciji in funkcioniranju osnovne organizacije zveze sindikatov Situacija, v kakršni se nahaja združeno delo ter naša družba kot celota, kakor tudi pomembnost nalog za uresničitev ciljev ekonomske stabilizacije in razvoja samoupravljanja je vzpodbudila svet ZSJ, da sprejme smernice aktivnosti za usposobitev osnovne organizacije Zveze sindikatov za čimbolj-še izvrševanje njene vloge v združenem delu. Iz širšega besedila smernic povzemamo le najpomembnejše, to je tiste, ki se nanašajo na OOZS. Takoj je treba poudariti, da svet ZSJ obvezuje vse organe in organizacije, da se morajo bolj kot doslej usmeriti na usposabljanje osnovnih organizacij za funkcije v združenem delu. Namen je, da bi bilo politično delovanje sindikata navzoče pri reševanju vseh nalog in to na vseh nivojih samoupravnega organiziranja združenega dela. Opredelitev načina vključevanja v samoupravno odločanje V smernicah je napisano, da so osnovne organizacije dolžne, da temeljito proučijo svojo organiziranost zaradi ugotavljanja pogojev za stalno napredovanje lastne organiziranosti, ki predstavlja enega od pogojev razvoja notranjega demokratskega življenja ter popolne politične mobilnosti članstva pri reševanju problemov proizvodnje in samoupravljanja v procesu ustvarjanja stabilizacije. Vsebina dela OOZS mora obsegati vsa bistvena vprašanja, ki jih narekuje sedanja aktualna situacija in to ne samo v OZD, ampak tudi v družbi kot celoti. Za politično akcijo ni mogoče pridobiti delavcev, če OOZS s svojim programom dela ne vpliva na proizvodnjo in izvoz, na krepitev odgovornosti, na obvladovanje dohodka s strani delavcev, na združevanje dela in sredstev, na investiranje, politiko cen, delitev po rezultatih dela, socialno politiko, zaščito standarda in drugo. Posebno je naglašeno, da razširjena vsebina dela ne sme zmanjševati prodornosti politične akcije, ki se mora do konca in odločno speljati pri vseh načetih vprašanjih. Zapiranje razprav v okvir izvršnega odbora, prevalitev celotne aktivnosti na predsednika OOZS, nezadostne priprave na posamezna vprašanja, ponavljanje stališč višjih organov ne da bi bili le-ti prirejeni za konkretne pogoje kolektiva, še posebej pa neodločnost, da se stališča in sklepi članov OOZS preoblikujejo v samoupravne odločitve, ki se morajo dosledno izvrševati kakor tu-/ di popuščanje avtoriteti po- slovodnih organov oz. faktorjev izven združenega dela, se je treba odločno upreti in jih onemogočiti. K temu je treba dodati še onemogočanje odvajanja izvršnega odbora od članstva, predsednika pa od izvršnega odbora, nadalje raznih voditeljskih ambicij sprejemanja posameznikov v neformalne skupine in podobno. Ena od pomembnejših nalog OOZS, je rečeno v smernicah, je preciziranje načina vključevanja v proces samoupravnega odločanja, predvsem pa izdvajanje politične razprave članstva od poprejšnje razprave na zboru delavcev. Onemogočiti zapiranje akcij sindikata v okvire TOZD Vloga integrativnega faktorja OOZS v združenem delu je posebna naloga, ki se zagotavlja z delovanjem Zveze sindikatov Jugoslavije kot celote. V tem pomenu OOZS ne sme biti prepuščena silam, ki v nekaterih sredinah še niso ugodne za delavce, in ne sme niti ostati niti postati privesek tehnostrukture ali skupinsko-lastninskih interesov delov delavskega razreda, ampak mora delovati na realizacijo splošnega interesa delavskega razreda Jugoslavije. Izvršni odbor OOZS mora delovati ne zgolj kot izvršilec želja članstva, temveč tudi kot organ politične organizacije, ki odgovarja ne samo pred članstvom, temveč tudi pred organizacijo ZSJ kot celoto. Izhajajoč iz statuta ZSJ in Resolucije 9. kongresa ZSJ je nujno, da OOZS v svojih pravilnikih, poslovnikih in programih dela podrobno obdelajo način ustvarjanja oblik povezovanja OOZS, ustvarjanja delegatskih odnosov in kolektivnega dela ter odločanja v njih, kakor tudi da delujejo čimuspeš-nejše pri delu in ustvarjanju njihovih stališč tako znotraj OOZS, kot tudi v razmerju do organov upravljanja v OZD. Pri izvrševanju teh nalog o usposabljanju OOZS za izgradnjo in zagotovitev skupnih interesov delavcev v združenem delu OOZS in njen izvršni odbor ne smeta biti prepuščena sama sebi. V svoji politični aktivnosti ni zadosti, da se naslanjajo zgolj na stališča Zveze sindikatov niti da se sklicujejo samo na avtoriteto ZSJ. Pri izgradnji in ustvarjanju skupnega interesa delavcev v združenem delu je posebno pomembno dosledno izvrševanje funkcije občinske organizacije Zveze sindikatov. Le-te morajo posvetiti precej več pozornosti delovanju OOZS v združenem delu, njihovemu povezovanju, utrjevanju skupnih interesov, kakor tudi v plasiranju le-teh, tako v institucije političnega sistema občine, kot v organe Zveze sindikatov na višjem nivoju organiziranja. Od tega, kakšni ljudje bodo izvoljeni na posamezne funkcije v OOZS je v marsičem odvisna tudi sposobnost same osnovne organizacije, zlasti da predoči vprašanje, da politično organizira aktivnost delavcev in da vodi učinkovito in odločno akcijo v združenem delu. Iz Informatorja Sveta ZSJ (---------------------------------------- Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 4. stranij S tov. Koseljem se sklene nova pogodba z upoštevanjem odobrenih cen. Nove cene začnejo veljati s 1. 11. 1983. 5. Na podlagi predpisa o delu in poteku inventure, je delavski svet imenoval inventurno komisijo v sestavi: LUMPERT VALENTIN — predsednik MATJAŽ JOŽE — član RAVHEKAR TOMAŽ - član MAKOVEC JOŽE - član KOPAVNIK ALOJZ - član OREJAŠ MOJCA — zapisnikarica V________________________________________ Sindikat in stabilizacija Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je konec avgusta sprejel naloge Zveze sindikatov za realizacijo programa stabilizacije, pri čemer je izhajal iz dejstva, da je ekonomska stabilizacija vsebinsko razredno vprašanje, saj so neuspešna ekonomska gibanja in visoka inflacija najbolj prizadeli prav delavski razred in delovne ljudi. Izhajal je tudi iz prepričanja, da sprejeti dolgoročni program stabilizacije odpira perspektivo za izhod iz teh težav ter krepi samoupravni in materialni položaj delavcev. Osnovna naloga organov in organizacij Zveze sindikatov je, da v skladu z opredelitvami v programu stabilizacije izdelajo programe dela in akcij svoje TOZD, DO in SOZD. izgubo ali so na meji rentabilnosti, morajo začeti z iskanjem rešitev s preorien-tacijo proizvodnje, združevanjem ter samoupravnim povezovanjem, saj bodo v nasprotnem prišle Zveza sindikatov in druge subjektivne sile v položaj, da bodo lahko sodelovale le pri reševanju posledic, namesto da bi vplivali na vzroke. Pri investicijah morajo priti do polnega izraza ekonomski kriteriji, njihov obseg pa je treba spraviti v okvire akumulacije. Zagotoviti je potrebno čimvečje sa-mofinansiranje, delavci pa morajo pridobiti popolno kontrolo. Zveza sindikatov se mora zavzemati in zahtevati ob sprejemanju novih investicijskih vlaganj, da se zagotovi: čimvečja izkoriščenost domačih možnosti, poveča izvoz na konvertibilno področje, kvalitetnejša proizvodnja, večje produktivno zaposlovanje, boljši pogoji dela in življenja delavcev. Na podlagi vseh teh stališč se organi in organizacije Zveze sindikatov obvezujejo, da bodo do konca tega leta začeli iniciativo za pregled investicij. ' Program stabilizacije med drugim navaja tudi, da se stabilizacija ne bi mogla uspešno izvršiti, brez ustvarjanja politike in principa dohodka ter smotrnejšega sistema delitve le-tega. Pred organizacijo Zveze sindikatov se postavlja neodložljiva naloga, to je, da se delitev po delu čimdosledneje sprove-de. Prav zaradi tega je v operativnem planu izvajanja programa stabilizacije sprejeto, da je Zveza sindikatov nosilec naloge za izdelavo družbenega dogovora o skupnih osnovah za samoupravno urejanje odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Svet ZSJ skupaj z republiškimi in pokrajinskima svetoma so se obvezali, da bodo (Nadaljevanje na 6. strani) V. Izdelati je treba kritično analizo vživljanja samoupravljanja v prakso, še zlasti samoupravnega organiziranja združenega dela, s svojim delom pa mora tudi stalno vplivati na hitrejši razvoj ustavnega koncepta temeljne in delovne organizacije. Bistvena naloga, kot je že znano, je povečanje proizvodnje, zlasti tiste za izvoz ter povečanje skupnega izvoza. Glede na to bi bilo nujno takoj in odločno začeti z boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev, primernejšo izkoriščenostjo strokovnih kadrov, uspešnejšim izkoriščanjem delovnega časa, z uvajanjem novih delovnih izmen ter z izkoriščanjem vseh notranjih rezerv. Prvobitna naloga organizacije Zveze sindikatov je, da mobilizira delavce, da bodo zahtevali od samoupravnih in poslovodnih organov uspešnejše združevanje in povezovanje združenega dela zaradi skupnega reševanja problema surovin, repro-materiala, energije ter boljše delitve dela. V ta namen pa je potrebno oceniti programe proizvodnje in ugotoviti v kolikšni meri le-ti izhajajo iz lastnih možnosti, v kolikšni pa iz povezovanja, združevanja, delitve dela itd. Poudariti je treba, da se bo Zveza sindikatov zavzemala za zavarovanje nadaljnjih velikih vlaganj v energetiko in promet, v povečanje vlaganj v kmetijstvo ter v razvoj doslej zapostavljenih panog, ki pa omogočajo večje zaposlovanje (turizem, malo gospodarstvo itd.). Organi in organizacije sindikata v OZD, ki poslujejo z 6. Potrdil je nov cenik uslug, ki prične veljati s 1. 11. 1983. 7. Potrdil je nabavo elektromotorja za doziranje skoblanc. 8. Zavrnil je prošnjo delavca Mitja Svetine za poznejši prihod na delo. 9. Postavljeno je bilo delegatsko vprašanje glede lesene lope, ki je bila podrta. Zaposlene delavce je zanimalo, zakaj lopa ni bila samo prestavljena drugam, ker dobro vemo kako nam je pozimi potrebna streha za les. Na to vprašanje je bilo dano pojasnilo, da je bilo dogovorjeno, da se poderejo vse lesene lope, ki so stale v našem objektu ter da se tam, kjer je to potrebno, naredijo zidani objekti. Delavski svet TO Podnart (6. 10. 1983, 26. 10. 1983) 1. Na izredni seji, dne 21. 9. 1983 je razpisal volitve za nadomestnega člana v DS DO; imenoval je volilno komisijo v sestavi: Kordež Matevž, Kleindienst Franc in Varl Janez; volitve bodo 11. 10. 1983; 2. GD Kropa je za srečelov na gasilski veselici dodelil 10 prm žagovine in 10 kom butaric žamanja; 3. Francu Kleindienstu se ne da soglasja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ker bo trpela sama proizvodnja v TO: 4. Sprejel je sklep, da se na žagi Lancovo odproda tudi nadstrešnico pri skoblarni; 5. sprejel je sklep, da vsak zaposleni v TO v naslednjih 3-mesecih opravi dodatno delovno soboto; 6. Popis žaganega lesa je bil opravljen s stanjem 30. 9. 1983. Inventurna komisija je ugotovila, da je do manjkov prihajalo zaradi nevestnega in neažurnega odpisovanja žaganega lesa ob izdaji v proizvodnjo. DS zahteva, da se materialno poslovanje vrši po organizacijskih predpisih, to je sprotno in ne na podlagi izdelanih količin; 7. Sprejel je razpisne pogoje v predloženi obliki; 8. Sprejel je sklep, da se v primeru, ko je razlika med A in B grupo večja kot 5 % v korist B grupe konstanta zmanjšana za 5 % oz. 10 %. Razlika se hrani za mesece, ko bo poslovni rezultat slabši in se takrat poračuna po 23. členu; 9. V svet KS Podnart je imenoval Jureta Ravnika in v skupščino KS Franca Pintarja; 1. Svetilka pod žagalnico še ni montirana, rok ie do 15. 11. 1983; 2. Trak pred žagalnico mora biti osvetljen, reflektor bo montiral ELMONT Bled; 3. Iz zapisnika volilne komisije in komisije za izvedbo referenduma je ugotovljeno, da so volitve in referendum uspeli; 4. Obravnaval je obračun I-IX in ga dal v dokončno potrditev zboru delovnih ljudi; 5. Imenoval je inventurne komisije za popis osnovnih sredstev hlodovine, žaganega lesa in izdelkov, drobnega inventarja in orodja, blagajne in porto blagajne, koordinator inventure pa bo Alojz Luskovec; 6 Obravnaval in potrdil je spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS elektro gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 in kontinuiteti do leta 1990; 7. Potrdil je nove cene uslug in izdelkov; 8. Dal je soglasje za izdelavo pluga za viličar 2,5 t, v vrednosti 49.950 din; 9. Potrdil je normative za dela pri izdelavi regalov, in sicer: vrtanje letev 4000 kom/8 ur vrtanje pokončnikov 1143par/8ur pakiranje pokončnikov 696 par/8 ur Delavski svet DSSS (27.10.1983) 1. Obravnaval je periodični obračun za tričetrtletje 1983 in se strinjal z delitvijo. Ugotovil je, da je razporeditev čistega dohodka na OD v skladu z družbenim dogovorom, in da je poraba goriv v dovoljenih okvirih. 2. Obravnaval je predlog gibljivega delovnega časa in se z njim strinjal. Velja od 1. 11.1983 dalje. V 15-dnevno javno obravnavo je dal predlog pravilnika o koriščenju gibljivega delovnega časa v DSSS. Za prototipno delavnico velja delovni čas temeljne organizacije Rečica. 3. Na podlagi zapisnika komisije za izvedbo referenduma je ugotovil, da je za spremembo 59. člena statuta DSSS glasovalo več kot polovica članov, torej je le-ta sprejeta in velja od 27. 10. 1983 dalje. 4. Sprejel je predlog novega cenika uslug za DSSS (fotokopiranje A3, A4, kopiranje načrtov, razmnoževanje dokumentov, projektne usluge). Nov cenik velja od 1.11.1983 dalje. 5. Imenoval je komisije za redni letni popis v DSSS. 6. Sprejel je sklep o imenovanju — članov odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — članov oddelka narodne zaščite — članov enota CZ v DSSS 7. V javno obravnavo je posredoval predlog spremembe sistemizacije del v finančnem sektorju v DSSS (ukinitev del: vodja saldakontov in saldakontist; sistemizacija dela: knjigovočja saldakontov) (Nadaljevanje s 5. strani) skrbeli za to, da bo do konca oktobra tega leta sprejet družbeni dogovor o dohodku na nivoju Jugoslavije, kakor tudi, da se prične postopek za uskladitev družbenih dogovorov republik, samoupravnih sporazumov in samoupravnih aktov OZD. Zveza sindikatov želi pripomoči tudi k zaustavljanju inflacije, in sicer s tem, da bo vplivala na: — kvalitetnejše gospodarjenje — boljšo izkoriščenost materialnih in kadrovskih zmogljivosti — zmanjševanje vseh stroškov — boljšo izkoriščenost družbenih sredstev — odgovornejši odnos do dela in sredstev — večji vpliv delavcev pri odločanju o cenah na podlagi kriterijev iz protiinflacijskega programa itd. Stagnacija proizvodnje še bolj zaostruje nastala nasprotja med ekonomsko in socialno sfero, kar se kaže zlasti v nerealni porabi. Bistveno je, da se cilji in naloge ekonomske stabilizacije v celoti, še posebej pa na področju življenjskega standarda prikazujejo po etapah, ob realnem reševanju konkretnih odločitev. Organizacija Zveze sindikatov mora usmeriti svojo aktivnost: — v takšno politiko delitve sredstev za osebne dohodke, s katero bodo delavci stimulirani za produktivnejše in kvalitetnejše delo, za odgovornejši odnos do dela in upravljanja z družbenimi sredstvi, za racionalnejše obnašanje in večje varčevanje. Na ta način bo prekinjena tudi dosedanja praksa iskanja dela in zaslužka izven rednega delovnega časa; — v večje vrednotenje proizvodnega in kreativnega dela v težkih pogojih, zlasti tistih del in nalog, ki bodo največ doprinesle k ustvarjanju ciljev družbenega programa stabilizacije; — v utrjevanje konkretne politike ugodnejšega življenjskega standarda, pri čemer je treba delavcem omogočiti, da lastno iniciativo in možnosti uporabijo za boljše in kvalitetnejše delo v svoji OZD. Vedeti je namreč treba, da izboljšanje življenjskega standarda zagotavlja tudi minimalne socialne in materialne dobrine vsem delavcem in delovnim ljudem ter končno — v stalno povečevanje zaposlenosti, zlasti mladih in strokovno usposobljenih kadrov, s čimer naj zagotavlja opiranje na lastne sile, ob istočasnem zmanjševanju števila administrativnega in režijskega osebja, ki bi ga bilo treba prekvalificirati za ustrezna dela in naloge v proizvodnji. Občinski sveti ZS bodo zato do konca letošnjega leta skupaj z osnovnimi organizacijami ugotovili konkretne možnosti zaposlovanja v OZD. Za izvedbo vseh teh nalog je potrebna takšna organizacija kot je definirana v dokumentih Devetega kongresa ZSJ, torej kot revolucionaren, borben in odločen sindikat, ki bo brez nihanja in oportunizma popeljal delavce v boj za samoupravljanje in ekonomsko stabilizacijo. /-----------------------------------------------N Naše gospodarjenje v devetih mesecih v________________________________________________ Celotni prihodek V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je celotni prihodek za delovno organizacijo v celoti večji za 38 %, plan pa je presežen za 8 %. Naj večji porast je dosežen v TO »Tomaž Godec« za 52 %, plan pa je presežen za 14 %. Od proizvodnih TO je najnižji porast v TO Mojstrani in sicer za 19 %, plan pa ni dosežen za 7 %. Tudi TO Trgovina je dosegla razmeroma skromni porast, to je za 10 % in tudi plan ni dosežen za 10 %. TO Mojstrana je sicer v drugem polletju dosegla večjo realizacijo kot v prvem polletju, vendar se pozna izpad proizvodnje v začetku leta zaradi slabšega starta. Nižja realizacija v TO Trgovina je dosežena zaradi manjšega povpraševanja v začetku leta, pozneje, ko so se možnosti prodaje povečale, pa ni bilo na razpolago dovolj blaga zaradi izvoznih obveznosti. V doseženem celotnem prihodku je močno povečan delež izvoza in zato zmanjšana prodaja doma. V letu 1982 je znašal delež izvoza v celot, prihodku 19,3 %, v letu 1983 pa 36,5 %. Delež izvoza je povečan v vseh TO, posebno pa v TO Mojstrana, Podnart in Rečica, kjer je bil v prejšnjih letih izvoz nizek. Največji izvoznik je seveda TO »Tomaž Godec«, na katerega odpade 65 % izvoza DO. Izvoz je v celoti dosežen na konvertibilnem področju. Podatki o celotnem prihodku so naslednji (v tisoč din): doseženo 30. 9. 1983 1983 1982 1983 plan 1983 »Tomaž Godec« 706.327 152 114 Rečica 684.951 139 110 Mojstrana 77.940 119 93 Podnart 126.038 144 109 Trgovina 256.358 110 90 DSSS 69.983 132 113 LIP skupaj 1.921.597 138 108 Podatki o izvozu so naslednji (v tisoč din): doseženi izvoz 1983 1983 % od cel. prih. 30.9. 1983 1982 plan 1982 1983 »Tomaž Godec« 454.595 202 153 48,5 64,4 Rečica 204.607 495 185 8,4 29,9 Mojstrana 22.354 957 130 3,6 28,7 Podnart 19.910 3.196 98 0,7 15,8 LIP skupaj 701.466 260 158 19,3 36,5 Celotni prihodek je obračunan po plačani realizaciji, znesek neplačane realizacije iz obdobja v obdobje narašča, res pa najbolj zaradi povečanega izvoza, kjer se zakon o dolžniško-upniških razmerjih ne uporablja in terjatve niso pokrite z instrumentom zavarovanja. Neplačana realizacija je znašala (v tisoč din): 1. 1. 1983 30.9. 1983 »Tomaž Godec« 38.242 76.574 Rečica 9.217 13.474 Moj strana 1.599 5.015 Podnart 3.736 6.085 Trgovina 397 235 DSSS — — LIP skupaj 53.191 101.383 Porabljena sredstva Porabljena sredstva v celoti izkazujejo za 3 % nižjo rast od rasti celotnega prihodka, vendar to ni rezultat zmanjšanja deleža proizvodnih stroškov, temveč manjšega deleža prodanega trgovskega blaga in materiala. Neposredni proizvodni stroški so ponovno 2 % hitreje naraščali od celotnega prihodka, vendar je to v zadnjih letih najmanjša negativna razlika. Razmeroma ugodnejši razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami pa je bolj rezultat boljšega ovrednotenja izvoza zaradi normalnejšega prilagajanja dinarja od tujih valut, ne pa tudi boljšega razmerja cen nabavnih materialov do prodajnih cen naših izdelkov. Cene izdelkom na domačem tržišču smo lahko povečali šele v avgustu letos, nabavne cene pa so močno naraščale že od začetka leta. Pri tem pa je zanimivo, da je TO »Tomaž Godec«, ki največ izvaža, kljub boljšemu ovrednotenju izvoza, dosegel negativno razmerje med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom, saj znaša porast celotnega prihodka 52 %, porast porabljenih sredstev pa 54 %. Bolj kot izdelavni material so porasli splošni režijski stroški in to največ zaradi večjega zneska obračunane amortizacije in prodajnih stroškov. Amortizacija je nadpovprečno povečana zaradi vsakoletne revalorizacije osnovnih sredstev, prodajni stroški pa zaradi povečane prodaje, vendar največ zaradi povečanih cen transportnih uslug. Večji porast splošnih stroškov kot v ostalih TO je ugotovljen v TO Mojstrana, zaradi obračuna amortizacije za novo investicijo. Nadpovprečno so povečani tudi stroški električne energije, zaščitnih sredstev, rezil in brusil itd., vendar imajo ti stroški manjši vpliv na celotni obseg stroškov. V porabljenih sredstvih so obračunani tudi razni izredni izdatki, ki se pri TO »Tomaž Godec« nanašajo na plačane odškodnine za poškodbe pri delu, pri TO Rečici pa na odpisani del kredita zaradi izgube pri Slovenia Bois. Primerjava gibanja stroškov proizvodnje: delež DIS stroškov delež FIS stroškov v celot, prihodku v celot, prihodku 1982 1983 1982 1983 TO »Tomaž Godec« 43,2 43,3 19,0 19,0 TO Rečica 58,4 57,9 11,5 12,8 TO Mojstrana 60,0 44,2 14,5 20,5 TO Podnart 55,8 55,0 14,7 15,1 TO Trgovina 93,2 90,7 1,4 1,6 DO skupaj 41,3 42,0 13,8 15,0 Pri TO Trgovina je kot DIS strošek upoštevana nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga. Stopnja marže je v letu 1983 večja kot v letu 1982, tako je znašala v letu 1982 povprečno 8,2 %, v letu 1983 pa 9,4 %. Dohodek Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Dohodek je najosnovnejše merilo uspešnosti poslovanja, saj le primerni dohodek omogoča ustrezni obstoj in razvoj temeljne organizacije ter zagotavlja primerni družbeni in osebni standard. Uspešnost poslovanja se najbolje ugotavlja s primerjavo doseženega dohodka z drugimi, vendar pa je primerjava možna šele, ko razpolagamo s podatki za druge organizacije. Ker ob času, ko zaključujemo podatke o poslovanju, še nimamo podatkov o drugih, take primerjave ni možno podati. Za preteklo obdobje (n. pr. polletje 1983) lahko ugotovimo, da naša DO v povprečju dosega boljše poslovne rezultate kot v povprečju lesna industrija Slovenije in približno enak rezultat kot gospodarstvo Slovenije. V nadaljevanju je podana analiza dohodka v primerjavi s preteklim letom in raznimi kazalci, iz katere lahko ugotovimo, da je poslovni rezultat ugodnejši kot v enakem obdobju preteklega leta in da je bilo poslovanje uspešnejše. doseženi dohodek dohodek na zaposlenega 30. 9.1983 1983 1982 1983 plan 30. 9. 1983 1983 1982 TO »T. Godec« 256.891 149 125 545.416 151 TO Rečica 181.146 138 113 582.463 139 TO Mojstrana 24.603 154 116 396.822 149 TO Podnart 35.930 140 101 479.067 136 TO Trgovina 19.697 124 93 787.880 119 DSSS 40.926 137 116 440.065 131 DO skupaj 559.193 143 117 539.241 143 Porast dohodka je za 17 % višji kot je predvideval plan, najvišje prekoračenje do plana izkazuje TO »Tomaž Godec« — 25 %, najnižje pa TO Trgovina — 7 %. TO Mojstrana izkazuje najvišji porast dohodka v razmerju do preteklega leta, to je 54 %, vendar ima kljub temu še najnižji dohodek na zaposlenega in sicer 26,4 % izpod povprečja za DO. Primerjava dohodka na zaposlenega z nekaterimi drugimi OZD za polletje 1983 izkazuje sledeče: Primerjava z drugimi izkazuje nadpovprečni rezultat naše DO in izenačenost s povprečjem gospodarstva Slovenije. dohodek na zaposl. 30.6. 1983 1983 1982 LIP Bled 314.904 133 SOZD lesna industrija 307.615 114 gospodarstvo Slovenije 324.097 135 lesna industrija Slovenije 280.902 129 gozdarstvo Slovenije 421.268 117 Jelovica Škofja Loka 266.997 103 INLES Ribnica 260.563 116 JAVOR Pivka 289.909 133 Obveznosti iz dohodka Kljub povečanju nekaterih obveznosti v primerjavi s preteklim letom, kot n. pr. prispevek za ŽTP od 1,3 na 1,8 %, uvedbi novega prispevka za pospeševanje izvoza v višini 2,8 %, povečanje bančnih obrestnih mer itd., se delež obveznosti v dohodku ni povečal, temveč do povprečja leta 1982 celo znižal za 1 %, stroški delovne skupnosti pa za 1,2 %. Vzrok za manjši delež raznih obveznosti iz dohodka ni v manjših stopnjah obveznosti, temveč bolj v osnovah za obračun, tako n. pr. vse obveznosti, ki se obračunavajo od osnove osebnih dohodkov, morajo biti nujno nižje, ker so izplačani osebni dohodki skupaj večji kot leto prej za 24 %, dohodek pa je večji za 43 %. Kljub nižjemu deležu prispevkov v dohodku za delovno organizacijo kot celoto pa je delež teh stroškov v TO Podnart in Trgovini večji. Pri TO Podnart se povečanje nanaša na obresti od kratkoročnih kreditov, ki jih je najela interno v DO za večje nabave žaganega lesa iz SSSR, pri TO Trgovina pa tudi na povečane obresti od kreditov in še zaradi povečanih drugih obveznosti iz dohodka. Čisti dohodek Po pokritju obveznosti iz dohodka nam ostane čisti dohodek. Le-ta je namenjen za osebne dohodke, za skupno porabo in akumulacijo. Razporeditev čistega dohodka se opravi na osnovi samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka, srednjeročnega in letnega plana. Za osebne dohodke in skupno porabo veljajo tudi določila družbenega dogovora o usmeritvah pri razporejanju dohodka, za rezervni sklad pa velja zakon o rezervah. Samoupravni akti v DO in družbeni dogovor SRS nalagajo primerno razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo. Praviloma mora delež akumulacije hitreje naraščati od osebnih dohodkov, razen pri manjšem porastu dohodka, ko se lahko delež akumulacije zmanjšuje, nasprotno pa se pri večjem porastu dohodka delež akumulacije povečuje. Predvsem pa so za razporeditev čistega dohodka odločujoče naložbe v investicije in obveznosti za združevanje kot npr. za nerazvita področja^ SIS za elektrogospodarstvo, cestni promet, nafto in plin, ZTP, luški promet in obveznosti po drugih sporazumih. Razporeditev čistega dohodka med letom je le začasna, ker je dokončna šele po zaključnem računu. Podatki o doseženem čistem dohodku in njegovi razporeditvi pa so sledeči (v tisoč din): doseženi čisti dohodek 30. 9. 1983 1983 1982 1983 plan TO »Tomaž Godec« 176.988 159 133 TO Rečica 118.809 142 118 TO Mojstrana 17.924 159 120 TO Podnart 21.745 137 100 TO Trgovina 9.099 108 82 DSSS 33.873 142 118 skupaj DO 378.438 149 122 V primerjavi čistega dohodka za 30. 9. 1983 je upoštevana tudi amortizacija nad predpisano stopnjo, ker v enakem obdobju preteklega leta le-te nismo obračunali in čisti dohodek ne bi bil ustrezno primerljiv. Planirani čisti dohodek ni dosegla samo TO Trgovina zaradi dosežene nižje prodaje kot je planirana. Čisti dohodek je bil razporejen za: OD in skupno porabo 1983 1982 1983 plan akumu- lacija 1983 1982 1983 plan TO »T. Godec« 121.443 131 118 55.545 299 180 TO Rečica 79.582 123 111 38.883 203 134 TO Mojstrana 13.194 136 104 4.671 300 209 TO Podnart 15.769 117 97 5.976 247 108 TO Trgovina 6.775 117 107 2.324 88 49 DSSS 31.558 132 114 2.242 — — LIP skupaj 268.797 128 114 109.641 248 149 Del za osebne dohodke in skupno porabo je usklajen z družbenim dogovorom. Možna rast osebnih dohodkov znaša 35,3 %, dejanska rast pa je dosežena 30,5 %. Razlika nižje dejanske rasti OD odpade na izravnavo z GG Bled na osnovi 10. čl. družbenega dogovora, s katerim uveljavljamo skupni obračun osebnih dohodkov. Izvoz, ki omogoča v našem obračunu večjo rast OD, je dejansko rezultat tudi GG Bled in je zato prav, da zaradi soodvisnosti v doseženih rezultatih, tudi izenačujemo rast osebnih dohodkov. Lipnik Prvo leto IGD LIP TO Podnart Industrijsko gasilsko društvo TO Podnart je bilo ustanovljeno 23. 10. 1982 na pobudo delavskega sveta TO Podnart in odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Od 73 zaposlenih je pristopilo k društvu 59 članov kolektiva. Za predsednika društva je bil izvoljen Ravnik Jure, za poveljnika pa Sitar Franc. Glavna dejavnost društva je skrb za požarno varnost v temeljni organizaciji ter reševanje življenj in premoženja ob raz- nih naravnih in drugih nesrečah. Pomembna je tudi vloga na področju krepitve solidarnosti in tovarištva med zaposlenimi. Ne nazadnje naj bi gasilsko društvo postalo trdna vez sodelovanja med temeljno organizacijo in krajevno skupnostjo. V prvem letu delovanja smo si zadali naslednje naloge. — poučiti zaposlene o pravilni uporabi ročnih gasilnih aparatov — redna kontrola in vzdrževanje požarno varnostnih naprav in orodja — organizirati tečaj za izprašanega gasilca — organizirati štiri suhe vaje, dva mokri vaji in dve reševalni vaji — udeležba na gasilskih tekmovanjih — sodelovanje z ostalimi gasilskimi društvi pri gašenju požarov in pomoč pri drugih nesrečah — sodelovanje z OBZG, s sosednjimi gasilskimi društvi, krajevno skupnostjo in drugimi družbeno političnimi organizacijami — organizirati predavanje s področja požarne problematike za večjo sposobnost in učinkovitost pri izvrševanju nalog — pričeti s postopkom za pridobitev načrta in ustreznih soglasij za zgraditev gasilskega doma Precej zastavljenih nalog smo že uresničili. Izvedli smo nekaj suhih in eno mokro vajo, organizirali tečaj za naziv gasilca, ki ga je uspešno končalo 10 kandidatov in uredili orodišče v bivši vratarnici. Pred kratkim smo nabavili prikolico za prevoz gasilske opreme, s katero bomo, če bo potrebno, lahko intervenirali tudi izven naše TO. Udeležili smo se občinskega predkongresnega tekmovanja in občinskega tekmovanja enot CZ. Za nabavo gasilske opreme in druge dejavnosti imamo zagotovljena finančna sredstva, za zgraditev gasilskega doma pa bo potrebno zbrati sredstva v širšem okviru. Prepričani smo, da nam bo s prizadevnim in požrtvovalnim delom, s sodelovanjem in pomočjo OBGZ, krajevne skupnosti in drugih dejavnikov uspelo uresničiti zadane naloge. Jure Ravnik Srečanje gasilcev Oktober je mesec požarne varnosti. V tem obdobju imamo gasilci največ dela. Organiziramo razne mokre in suhe gasilske vaje, predavanja. Opravljamo preventivne preglede proizvodnih obratov in stanovanjskih objektov ter brezhibnost hidrant-nega omrežja. Kar je v zvezi z operativno dejavnostjo, smo najbolj delovni v tem mesecu, če nam je naklonjena sreča in nam jo med letom ne zagode rdeči petelin. V zadnjih letih sta se v naši delovni organizaciji ustanovili dve novi gasilski društvi in to: IGD Mojstrana in IGD Podnart. Da bi se člani vseh društev bolje spoznali, so člani IGD Rečica lani predlagali, da se vsako leto v oktobru zberemo in izvedemo mokro vajo v eni TO našega podjetja. Letos je ta čast pripadla gasilcem IGD Tomaž Godec. Dne 22. oktobra smo povabili preostala tri društva k sodelovanju, vodstvo tovarne pa, da si to skupno vajo ogleda. Ob 8. uri in 30 min. smo se zbrali pred gasilskim domom na obratu; žal ni bilo gasilcev iz Podnarta, kakor tudi ne večine vodstvenih delavcev. Vaja je bila zamišljena tako da je požar že večjega obsega in je zajel sita za lesno moko ter del kotlovnice. Ker smo imeli na razpolago štiri motorne brizgalne, je bil potek znan vsem vodjem gasilskih enot pred pričetkom vaje. IGD Tomaž Godec kot prvo se posluži hidranta pri vzdrževalni delavnici in preko MB »Rosenbauer« izvede 2 napada, in sicer brani novo kotlovnico in staro sušilnico. Z drugo motorko črpa vodo iz bazena za hlode pred žago in izvede en napad z B-cevjo direktno v ležišče požara, z dvema napadoma pa brani silose za žagovino in mazut-no postajo. Gasilce iz Mojstrane in Rečice pa smo povezali v verigo, in sicer so gasilci iz Mojstrane črpali vodo iz narasle Strženice in jo dovajali Rečičanom, ki so nato izvedli dva napada, in sicer: prvi napad na obrambo žagalnice, drugi napad pa v goreča sita za lesno moko. Po nekaj minutni intervenciji smo namišljeni požar lokalizirali in pogasili. Že nekaj časa ugotavljamo, da naš top za gašenje ni uporaben. Zato smo prosili gasilce iz Rečice, da so pripeljali s seboj top. Po izvedeni mokri vaji smo demonstrirali gašenje požara, s srednje težko vodno peno. Demonstracijo smo izvedli zato, da si tudi naši (predvsem mladi) gasilci lahko predstavljajo, kako takšno gašenje poteka. Da pa je to v večjem in zajetnejšem požaru gotovo učinkovito, pa si lahko predstavljamo. Za konec smo vsem udeležencem vaje pripravili majhno zakusko v naši okrepčevalnici in ob steklenici piva je beseda stekla o delu v naših industrijskih gasilskih društvih. Preden smo se razšli, pa smo se domenili, da ostanejo taka srečanja tradicionalna. Le z medsebojnim spoznavanjem in poznavanjem vodnih razmer v temeljnih organizacijah ter izmenjavo izkušenj bomo lahko kos prenekateri ognjeni stihiji. Menf Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat v novih prostorih v--------------------------------------------------------- Asfaltiranje okolice nove hale Del skladišča žaganega lesa že za ograjo Gradbena dela v Mojstrani se končujejo. V celoti smo se preselili v novo proizvodno halo in proizvodnja se že normalno odvija. Sama preselitev je potekala v dveh fazah: v prvi fazi smo preselili stroje za krojenje lesa, izdelavo skeleta in podboja, v drugi fazi pa smo prestavili lepljenje kril z robno obdelavo ter brušenjem in pa lakirnico ter montažo z embaliranjem. Preseliti bi se morali že v mesecu oktobru, toda zaradi nekaterih del, ki bi jih morali opraviti izvajalci, je bil rok prekoračen. Tudi nova kotlovnica že obratuje in v obeh sušilnicah že sušimo les. Kapaciteta ene sušilnice je 36 m5. Novo kotlovnico kurimo z lesenimi odpadki, kar je velika prednost, saj z lastnimi ostanki dobimo dovolj energije za sušenje lesa ter ogrevanje prostorov. Samo kurjenje iz silosa je avtomatsko, s kosovnimi odpadki pa se le-to opravi ročno. Ker bo pozimi odpadkov primanjkovalo, smo v ta namen na žagi v Belci montirali silos, iz katerega bomo po potrebi jemali žaganje za kurjavo. Tudi ves prah, ki nastane pri brušenju vrat, je speljan v silos. S to preselitvijo se je v Mojstrani marsikaj spremenilo. Delavci so v novi proizvodni hali dobili večjo povezavo s celotno tehnologijo, ki je bolj tekoča. Vodja izmene ima tako večji pregled nad delavci in seveda nad celotno proizvodnjo. Na določenih strojih sočasno lahko dela več delavcev, kar v stari proizvodni hali ni bilo mogoče. Skratka, nastale so spremembe, ki zahtevajo od vodje izmen, večjo strokovnost ter zahtevnost pri opravljanju del in nalog. Tudi samo skladišče žaganega lesa je večje ter primerno urejeno. Les na skladišču je naletvičen ter pokrit s pločevino. Gradimo še skladišče kon- Kurjenje kotlovnice s kosovnimi odpadki Proizvodnja v novi hali nemoteno teče čnih izdelkov, tako da bomo lahko vrata in druge končne proizvode transportirali iz embalirnice v skladišče z viličarjem. Treba pa bo urediti še pa-letiziranje vrat, kajti ročno nakladanje vrat na kamion je zelo zamudno. Do sedaj je bilo nakladanje in razkladanje z viličarjem nemogoče, kajti neprimerna skladišča niso to dopuščala. S preselitvijo pa bo del starih prostorov preurejenih v skladišča, ki jih v Mojstrani še kako primanjkuje. Tako bo v veliki meri odpadlo ročno razkladanje, ki je v sedanjem času neracionalno. Rekonstrukcija je za TO Mojstrana pomembna. Tako kot druge TO bo tudi Mojstrana neodvisna od ostalih. Nov proizvodni program je tak, da ne bo treba kupovati polizdelkov kot je bilo treba doslej. S tem pa smo prevzeli večjo odgovornost in morali bomo bolj dosledno izvajati naloge, ki nam bodo dane. Sleherni član kolektiva bo moral z večjo zavzetostjo izpolnjevati planske dolžnosti in stremeti za čimbolj še izkoriščanje časa. Tudi delovne navade bodo nekateri morali spremeniti. V kolikor bodo tržne razmere sprejemljive ter cene izdelkov ugodne, bo rezultat TO Mojstrana zadovoljiv. Ob vsem tem pa bo zavest posameznika morala biti na višji ravni, kajti sleherni član kolektiva se mora zavedati, da bomo plačani samo od tistega, kar bomo sami ustvarili. Noč Razpis za vpis v oddelek lesarske šole za poklic »obdelovalec lesa« Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja je sprejel sklep, da objavimo razpis za vpis v skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja ob delu za poklic obdelovalec lesa (II. stopnja zahtevnosti) kot zunanji oddelek Srednje lesarske šole iz Škofje Loke. Oddelek bo organiziran na Bledu ali v Bohinju, odvisno od števila prijavljenih, ki jih mora biti najmanj 20. Šolanje bo trajalo približno 2 leti, pouk bo predvidoma 2-krat tedensko v popoldanskem času. Prijave sprejemajo vodstva temeljnih organizacij do 26. novembra 1983. Odsotnost z dela v DO LIP Bled Odsotnost z dela se v strokovnem slovstvu imenuje absentizem, zajema pa vse oblike opravičenih in neopravičenih izostankov: od zamujanja, »plavih« delovnih dni, do bolezenskega dopusta in do prezgodnjega odhoda z dela. Številni pisci (npr. Vroom), ki so raziskovali vzroke absentizma, so ugotavljali, da je odsotnost z dela v obratnem sorazmerju z doživljanjem zadovoljstva pri delu. Še bližja nam bo ugotovitev, da je odsotnost z dela odraz slabe prilagojenosti delu in delovnemu okolju. Psihosociološka analiza negativnih stališč do dela je pokazala, kot citira Bujan, dve skupini vzrokov: 1. ekonomsko-tehnične vzroke (npr. nizka plača, slaba organizacija, neustrezni delovni pogoji, itd.), 2. psihološke vzroke (npr. nezanimivo delo, slab psihološki postopek, nezadostna vraščenost v kolektiv, slabo sodelovanje). Prevladuje mnenje, da ekonomsko-tehnični razlogi kot vzrok za absentizem pretehtajo le v izjemno neugodnih okoliščinah, sicer so v ospredju psihosocialni vzroki. Za popolnejšo analizo bi bilo potrebno seveda poznati analize različnih služb — od medicinske, industrijskega psihologa, sociologa in morda še koga; vse to pa je seveda povezano z izdatnejšimi finančnimi sredstvi, kar pa v današnji eri stabilizacije ni dopuščeno vsem DO. Vsekakor pa je odsotnost z dela v DO LIP Bled spremljana že dalj časa, vzporedno s tem pa seveda tudi ukrepi za njeno zmanjšanje. V tem smislu je organizirana obratna ambulanta v zdravstvenem domu na Bledu, za področje TO Tomaž Godec je določen zdravnik, ki je edini pristojen izdajati bolniško za delavce tega tozda (to je dr. Mihajlo Džudžar). Prav tako je določen zdravnik za delavce z območja TO Podnart — dr. Metka Praprotnik iz zdravstvenega doma Radovljica ali pa zdravnik v obratni ambulanti Bled za delavce, ki stanujejo na območju Bleda. TO Mojstrana pa je dogovorjena z dr. Jankom Kokaljem iz zdravstvenega doma v Kranjski gori. Seveda pa je za ustrezno zdravniško zaščito potrebno vse kaj drugega kot samo določitev edino pristojnega zdravnika, prav tako pa je potrebno za uspešno delovanje obratne ambulante poleg takoimenovanih prvih pregledov in pregledov, ki nastanejo zaradi bolezni same izvajati tudi preventivne preglede vseh tistih delavcev, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. To pa je zvezano z dodatnimi sredstvi, kajti za tako delovanje je potrebno veliko dodatnih aparatur in instrumentov, ne nazadnje pa tudi povečanje zdravniškega osebja. Tako so se v LIP-u odločili za najcenejšo varianto — nastavitev kontrolorja bolniške odsotnosti. Koliko je bila ta odločitev pravilna, je razvidno iz tabele (1): Tabela: 1 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 5,24 6,28 6,04 4,45 5,42 5,96 4,10 5,41 6,33 4,48 nad 30 2,81 2,59 3,75 2,74 1,88 2,34 2,65 2,67 2,26 3,62 Skupaj 7,05 8,87 9,79 7,19 7,30 8,30 6,75 8,08 8,59 8,10 Porod. 1,08 0,98 1,14 1,13 0,94 0,95 0,90 1,01 0,93 1,01 1983 bolov. do 30 4,82 8,10 6,34 5,08 3,53 4,25 5,63 3,59 4,11 4,83 nad 30 2,82 3,03 3,29 3,30 3,22 3,23 1,16 2,37 2,20 2,93 Skupaj 7,64 11,13 9,63 8,38 6,75 7,48 6,79 5,96 6,31 7,76 Porod. 1,00 1,00 0,83 0,67 0,94 0,84 1,00 1,07 1,57 0,99 Iz tabele je razvidno zmanjšanje bolniške odsotnosti tako v primerjavi z lanskim letom kakor tudi v primerjavi z ostalimi meseci letošnjega leta. (Kontrolor je nastopil delo konec julija). Meseca avgusta se je zmanjšala bolniška odsotnost v primerjavi z lanskim avgustom za 2,12 %, meseca septembra pa za 2,28 %. Prav tako pa je opazno tudi zmanjšanje v kumulativi I—IX za 0,34 %. Vsekakor je treba omeniti, da je pri tem zmanjšanju izredno pomembna vloga pristojnega zdravnika in pa sodelovanje na relaciji DO (TO) — obratna ambulanta (pristojni zdravnik). Pregled odsotnosti po temeljnih organizacijah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica Tudi v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica je visok odstotek bolniške odsotnosti delal sive lase tako vodstvu kakor tudi drugim^ki so proučevali tako vzroke kakor tudi možne načine njenega znižanja. Čeprav je bilo »javno« poznano, kateri so delavci, ki pod krinko bolniške odsotnosti opravljajo razna druga dela, jim niso mogli stopiti na prste, kajti ni bilo ustreznega človeka, ki bi jim dokazal to njihovo dejavnost. Z nastopom kontrolorja bolniške pa se je situacija občutno spremenila, kar je najbolj očitno iz rezultatov tabele št. 2: Tabela: 2 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 6,64 6,83 7,41 6,02 6,19 6,67 4,86 7,18 7,12 5,06 nad 30 3,22 2,66 4,24 2,97 1,98 2,35 2,77 2,98 2,91 4,38 Skupaj 9,86 9,49 11,65 8,99 8,17 9,02 7,63 10,16 10,03 9,44 Porod. 0,68 0,56 0,80 0,81 0,86 1,20 1,37 1,55 1,40 1,82 1983 bolov. do 30 4,97 9,12 7,41 5,88 3,56 4,91 6,94 4,39 4,16 5,38 nad 30 3,23 3,57 4,06 4,21 4,65 4,38 1,05 2,43 2,11 3,60 Skupaj 8,20 12,69 11,47 10,09 8,21 9,29 7,99 6,82 6,27 8,98 Porod. 1,34 1,54 1,40 1,06 1,05 0,96 0,74 0,81 1,77 1,19 Če primerjamo lanskoletni in letošnji odstotek za meseca avgust in september, lahko ugotovimo, da se je avgusta zmanjšala odsotnost za 3,34 %, septembra pa za 3,76 %. Prav tako je padla tudi v kumulativi I—IX za 0,46 %. Vprašanje je, če je takemu zmanjšanju pripomogel samo kontrolor, verjetno je to pripisati tudi tesnejšemu sodelovanju TO Tomaž Godec z zdravstvenim domom Boh. Bistrica odnosno z dr. Mihajlom Džudžarjem, pa tudi spreminjanju zavesti zaposlenih v bohinjski temeljni organizaciji. TO Rečica V TO Rečica odstotek bolniške odsotnosti v primerjavi s TO Tomaž Godec ni bil pretirano visok, vseeno pa precej nad republiškim povprečjem. Verjetno je temu nekoliko nižjemu odstotku botrovala uvedba obratne ambulante, kar je vsekakor pomenilo boljši nadzor nad obolevnostjo zaposlenih. Iz tabele 3 je razvidno gibanje v lanskem in letošnjem letu. Tabela- 3 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 3,27 6,04 5,50 4,14 4,20 5,75 4,12 4,78 6,13 4,09 nad 30 2,24 1,91 3,03 2,49 2,47 2,48 2,88 2,86 1,62 3,24 Skupaj 5,51 7,95 8,53 6,63 6,67 8,23 7,00 7,64 7,75 7,33 Porod. 1,58 1,45 1,60 1,57 1,15 1,00 0,29 0,32 0,31 1,03 1983 bolov. do 30 4,76 7,82 6,44 4,03 4,72 4,27 6,69 3,43 3,85 4,94 nad 30 3,13 3,23 3,34 2,78 1,92 2,43 1,12 2,64 2,03 2,67 Skupaj 7,89 11,05 9,78 6,81 6,64 6,70 7,81 6,07 5,88 7,61 Porod. 0,32 0,30 — 0,22 0,62 0,03 0,92 1,12 1,24 0,53 Če primerjamo lanskoletni in letošnji avgust in september, pridemo do podatkov, da se je obolevnost zmanjšala v avgustu za 1,57 %, v mesecu septembru pa za 1,87 %. Zvišanje kumulative I —IX za 0,28 % je zaradi epidemije gripe, ki je razsajala v mesecu februarju in marcu. TO Mojstrana V TO Mojstrana je značilno zelo dinamično nihanje procenta bolniške odsotnosti. Predvsem je to posledica izredno nizkega števila zaposlenih in se vsak oboleli procentualno precej pozna. Medtem ko je v TO Tomaž Godec s 489 zaposlenimi vsak zaposlen udeležen z 0,2 %, je ta odstotek v TO Mojstrana s 67 zaposlenimi povsem drugačen, in sicer 1,49 %. V tej TO že trije oboleli predstavljajo republiško povprečje, ki se giblje nekaj pod 5 %. Prav zato je odstotek bolniške odsotnosti v mesecih avgust in september tako visok. Predvsem je visok odstotek bolniške odsotnosti nad 30 dni, čemur so vzrok trije stalni bolniki, ki so bolovali po 23 delovnih dni in eden, ki je prestal operacijo trebušne kile s 16 dnevi, kar znese skupaj 87 dni ali 6,62 %. Pri odsotnostih do 30 dni pa največ nanesejo poškodbe na delu in izven njega s skupaj 41 dnevi in pa pljučnica s 16 delovnimi dnevi. T , , . . 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 4,00 6,16 6,02 3,06 8,60 6,34 1,49 4,04 4,20 4,24 nad 30 7,80 7,41 6,66 3,85 1,72 3,15 4,65 3,39 5,09 5,51 Skupaj 11,80 13,57 12,68 6,91 10,32 9,49 6,14 7,43 9,29 9,76 Porod. 1,56 1,51 1,60 1,57 0,97 — . — — — 0,81 1983 bolov. do 30 2,94 5,27 6,92 4,73 3,53 1,56 4,00 4,59 5,48 4,24 nad 30 2,19 1,37 1,70 3,08 4,27 3,90 2,07 4,78 6,62 3,43 Skupaj 5,13 6,64 8,62 7,81 7,80 5,46 6,07 9,37 12,08 7,67 Porod. 1,74 1,59 1,57 1,54 1,53 1,49 1,88 1,51 1,64 1,61 TO Podnart Prav takšno ugotovitev kot za TO Mojstrana lahko podamo tudi za TO Podnart, kjer je opazno zelo dinamično gibanje bolniške odsotnosti. Tako je npr. odstotek bolniške v mesecu februarju 1982. leta nanesel kar 15,60 %, v letošnjem maju pa je ta znašal 3,59 %. Tako velikim variacijam je glavni vzrok seveda nizko število zaposlenih (78 v mesecu septembru), po drugi strani pa je verjetno premalo čutiti vpliv zdravstvene službe, saj edino TO Podnart do letošnjega septembra ni imela določenega pristojnega zdravnika za delavce svoje TO. Iz tabele 5 je razvidno gibanje bolniške v lanskem in letošnjem letu. Lahko ugotovimo, da je kljub vsemu precej nižja kakor v istem obdobju lanskega leta in denimo kumulativa znaša 1,35 % manj kakor v obdobju I- Tabela: 5 1982 bolov. I. II. III. IV. . V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 9,86 10,85 3,28 2,10 9,18 6,84 6,13 5,70 10,66 7,16 nad 30 2,35 4,75 6,28 5,39 1,19 2,72 0,58 2,16 1,34 2,98 Skupaj 12,21 15,60 9,56 7,49 10,37 9,56 6,71 7,86 12,00 10,14 Porod. — — — — — — — 1,18 1,37 0,28 1983 bolov. do 30 8,84 11,62 5,23 7,28 1,78 8,09 3,24 2,30 7,59 6,05 nad 30 3,20 2,99 2,24 2,37 1,81 3,20 2,76 2,57 2,94 2,74 Skupaj 12,04 14,61 7,47 9,65 3,59 11,29 6,00 4,87 10,53 8,79 Porod. 1,28 1,29 1,25 0,29 2,41 1,68 2,43 2,57 2,88 1,78 (Nadaljevanje na 10. strani) 9 Tabela: 7 Odsotnost z dela v DO LIP Bled (Nadaljevanje z 9. strani) IX lanskega leta. Prav tako se je procent znižal v avgustu za 2,99 %, v septembru pa za 1,47 %. Povišanje od avgusta na september za 5,66 % gre predvsem na račun odsotnosti do 30 dni, saj se je od 39 dni (2,30 %) povzpela na 134,75 dni (7,59 %); v avgustu je bolovaio 8 delavcev ali 10,2 %, v septembru pa kar 19 delavcev ali 24,3 %. TO Trgovina in DSSS Čeprav tako TO Trgovina kot DSSS v bistvu samo znižujeta procent bolniške, je vredno, da si ogledamo gibanje bolniške odsotnosti tudi tod. Četudi je z zaposlenimi enak problem kakor v TO Mojstrana in TO Podnart, saj je v DSSS zaposlenih 85, v TO Trgovina pa samo 26 delavcev, pa je sama narava dela in boljši delovni pogoji vzrok tako nizkemu odstotku. DSSS Tabela: 6 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 2,98 1,10 3,78 0,40 1,36 2,44 1,53 0,45 2,14 1,50 nad 30 0,24 — 0,33 — 0,30 1,47 2,03 1,09 0,47 0,98 Skupaj 3,22 1,10 4,11 0,40 1,66 3,91 3,56 1,54 2,61 2,48 Porod. 2,22 2,29 2,27 2,32 1,66 U2 2,07 1,37 1,08 1,82 1983 bolov. do 30 2,51 4,43 2,37 3,07 1,35 0,70 0,47 1,08 1,89 1,93 nad 30 0,40 1,30 1,84 1,53 1,48 0,48 0,13 0,04 0,38 0,82 Skupaj 2,91 5,73 4,21 4,60 3,83 1,18 0,60 1,12 2,27 2,75 Porod. 1,09 0,12 — — — — — — — 0,13 Analiza obolevnosti nad 5% po TOZD v obdobju od 1.1. do 31. 7.1983 TO Trgovina 1982 bolov. I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. I-IX. do 30 0,93 3,53 2,13 2,22 — 2,80 — — 1,11 1,40 nad 30 — — — — — — — — — _ Skupaj 0,93 3,53 2,13 2,22 — 2,80 — — 1,11 1,40 Porod. __ — _ — — — __ — 1983 bolov. do 30 2,96 0,60 0,38 3,73 1,24 — — 1,04 1,75 1,27 nad 30 — — — 1,95 ' i — — — — 0,20 Skupaj 2,96 0,60 0,38 5,68 1,24 — — 1,04 1,75 1,48 Porod. — — — — — 7,23 3,88 3,70 3,82 2,17 Tabela 8 pa nam prikazuje stanje bolniške odsotnosti nad 5 % od 1. 1. do 31. 7. 1983 številčno in procentualno. Iz nje razberemo, da je v tem obdobju največ bolniških v razponu od 5,1 — 10 %, kar pomeni število izgubljenih ur od 66—128 ur na delavca. V tem okviru prednjači TO Podnart z 22 %. Tudi v odstotku (nad 5 %) je največ bolnih delavcev v TO Podnart (51,9 %). Problematična je tudi TO Tomaž Godec, ki ima proti ostalim TO predvsem več delavcev, ki bolujejo nad 50 %. To je razvidno tudi iz tabele 2 za TO Tomaž Godec, kjer znaša kumulativa I-IX 8,98 % in iz tabele št 5 za TO Podnart, kjer kaže kumulativa I-IX 8,79 %. Iz napisanega in prikazanega stanja je razvidno, da se je stanje sicer premaknilo na bolje, vendar pa bo potrebnega še precej truda na vseh področjih, da se bo procent bolniške odsotnosti približal republiškemu nivoju. Za to pa je poleg poostrene kontrole in tesnejšega sodelovanja med DO LIP Bled in zdravstveno organizacijo potrebna tudi pravilna nravnost delovnih ljudi, ki bodo razumeli napore DO za zmanjšanje bolniške odsotnosti. Verjetno pa bo k temu dosti pripomogel tudi predlog varčevalnih ukrepov zdravstva na Gorenjskem, kateri predvideva vrsto sprememb na tem področju, ki bodo kot vedno najbolj prizadele žep neposrednega proizvajalca. Rakuš Tabela 8 TO % 5,0- -10 10,1 -20 to O 1 -30 30,1- -40 40,1- -50 50,1- -60 60,1- -70 70,1- -80 80,1- -90 90,1- 100 Skupno Stanje zaposlenih Št. % Št. % št. % Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % 31.7. 1983 Tomaž Godec BB 54 11,0 49 10,0 26. 5,3 4 0,8 4 0,8 3 0,6 2 0,4 3 0,6 4 0,8 5 1,0 157 32,1 489 Rečica 34 10,3 37 11,2 18 5,4 4 L2 6 1,8 5 1,5 2 0,6 2 0,6 — — 111 33,7 329 Mojstrana 6 8,9 3 4,4 2 2,9 1 1,4 3 4,4 — — 1 1,4 — — 15 22,3 67 Podnart 17 22,0 13 16,8 5 6,4 2 2,5 2 2,5 1 1,2 — — — 40 51,9 77 Trgovina 3 11,5 1 3,8 — — — — — — — — 4 15,3 26 DSSS 10 11,7 4 4,7 — 2 2,3 — — — — — — 16 18,8 85 LIP skupno 124 11,5 107 9,9 51 4,7 13 1,2 15 1,3 9 0,8 4 0,3 6 0,5 4 0,3 5 0,4 343 31,9 1073 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE podeljuje ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva priznanje ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO za dolgoletno plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva SkopeióK« «K. Siovwijc foodttsd:«:« Iz življenja krajevnih skupnosti V-------------------------——______________/ Krajevna skupnost Podnart V Krajevni skupnosti Podnart se samoupravno organizirajo in povezujejo delovni ljudje, ki živijo in delajo oziroma stalno prebivajo na območju naslednjih vasi: Podnart, Prezrenje, Ovsiše, Polj-šica, Dobravica, Češnjica, Rovte in Zaloše. Pri zadnjem popisu je imela Krajevna skupnost Podnart 873 prebivalcev, 261 gospodinjstev in 661 volilnih upravičencev. Celotna površina krajevne skupnosti je 14.09 kvadratnega kilometra, zato je zelo redko naseljena — 62 prebivalcev na kvadratni kilometer. Je pretežno kmetijska, kljub temu pa je le še nekaj čistih kmetov, ker so skoraj vsi kmetje zaposleni, zemljo pa obdelujejo po delovnem času ter v prostih sobotah in nedeljah, kar jim omogočajo sodobni kmetijski stroji. Konje so zamenjali traktorji, kose razne kosilnice, kozolce sušilne naprave in silosi, ročne žage motorne žage itd. Kmetje so opustili drobljeno kmetijstvo, pridelovanje vseh vrst žit in se v glavnem preusmerili na živinorejo v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami. Da so prebivalci krajevne skupnosti Podnart zelo delovni, potrjuje velik napredek. Po vojni so skoraj vsi obnovili stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, vse krajevne ceste so asfaltirali, osemdeset odstotkov hiš ima telefonske priključke (samoprispevek). V Podnartu so zgradili dom kulture in dom AMD. Tudi vodovod so gradili tako, da so sami izkopali in zasuli vse vodovodne napeljave. Na območju Krajevne skupnosti Podnart je kemična tovarna s 160 zaposlenimi in LIP Bled-obrat Podnart z 80 zaposlenimi. V Podnartu je tudi tovorna železniška postaja, pošta, gostilna in trgovina ter nekaj obrtnikov in na Ovsišah letos obnovljena štirirazredna osnovna šola. Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva zelo lepo sodelujejo s Kemično tovarno Podnart in LIP Bled TOZD Podnart predvsem na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, kakor tudi v SLO, varnosti in družbeni samozaščiti, le v gasilski aktivnosti še ni, kot bi bilo treba. Ob ustanovitvi Industrijskega gasilskega društva LIP Bled, TOZD Podnart so predstavniki KS Podnart zagotovili, da se bodo vključili v društvo tudi krajani v večjem številu. V prvi gasilski tečaj so prijavili nad 20 mladih krajanov. Udeležba pa je bila minimalna, ker čas predavanj ni bil preveč primeren za krajane, ker so zaposleni v raznih krajih tako, da se predavanj niso mogli udele- žiti. V bodoče bo tudi na tem področju treba poskrbeti za tesnejše sodelovanje. Ker se v Podnartu industrija povečuje je bil na pobudo KS Podnart potrjen zazidalni načrt med Podnartom in Zalošami za nad štirideset stanovanjskih hiš predvsem zato, da bodo mladi, zaposleni v Podnartu lahko začeli graditi hiše. V Podnartu je gostilna v poštni hiši in trgovina z neprimernimi prostori. Zato so v delu načrti za novo stavbo na platoju med sedanjo gostilno in trgovino. V načrtovani stavbi bo v pritličju gostilna in trgovina MARKET. V nadstropju pa bodo družbena stanovanja, ki bodo po dograditvi na voljo tudi LIP, TOZD Podnart. Kljub temu, da ima KS Podnart le 661 volilcev, dosti aktivno delujejo tudi: KK SZDL, OO ZK, KOZZB NOV, KO ZRVS, Strelska družina, DPD Svoboda, TVD Partizan, KO RK, društvo upokojencev, OO ZSMS, AMD, Pionirski odred Alojz Rakovec, Čebelarska družina Podnart—Kropa in Lovska družina Podnart—Kropa. Prizadevati si moramo, da bo v bodoče še tesnejše sodelovanje med KS, DPO in društvi s TOZD Podnart, še predvsem med KK SZDL Podnart in sindikalno organizacijo LIP in obema osnovnima organizacijama zveze komunistov v korist obojestranskega napredka in zadovoljstva. Ciril Rozman f . • " Po Savinjski dolini ^ ----.. - ■■■ 1) Po dveh letih je osnovni organizaciji Podnart le uspelo organizirati izlet. Na osnovi ponudb, ki so nam jih poslale turistične poslovalnice, smo se odločili za enodnevni izlet v Logarsko dolino in v Mozirje. V soboto, 22. oktobra je Kompasov avtobus z vodičem ob 6.00 startal izpred blejske avtobusne postaje. Pot nas je peljala skozi Lesce, Radovljico, Lancovo, Podnart do Črnivca. Tu smo ugotovili, da se nas je od 29 prijavljenih zbralo le 22. Vodič nam je zaželel »dobro jutro« in zagotovil srečno vožnjo in dobro počutje. Peljali smo se skozi Kranj in Brnik do Kamnika, kjer smo se ustavili, da smo si potešili jutranjo žejo in lakoto. Kamnik je mesto in sedež občine ob stiku Kamniškega polja in predgorja Kamniških Alp kraj sotočja Kamniške Bistrice in Nevljice. Je pomembno prometno križišče, z mnogovrstno industrijo, ki se je po večini razvila iz obrti: smodnišnica, usnjama, livarna, izdelovanje kovinskih in tekstilnih predmetov in živil. Leta 1229 je Kamnik postal mesto. V zgodnjem srednjem veku je bil dalj časa upravno središče obsežnih posestev An-deks-Meranskih grofov in nekaj časa celo glavno mesto Gorenjske. Že v 12. stoletju je imel kovnico denarja in bolnišnico. V bližini je dvonadstropna romanska cerkev, ki hrani mnogo kulturnih spomenikov. Tu je tudi Frančiškanski samostan z bogato knjižnico, v bližnji okolici pa je več fevdalnih gradov. Dobro razpoloženi smo ob spremljavi harmonike nadaljevali vožnjo do Gornjega grada, mesteca v Zgornji Zadrečki dolini na severnem podnožju Menine ob cesti, ki povezuje Ljubljansko in Celjsko kotlino prek Črnivca. Sredi 15. stoletja je dobil trške pravice, leta 1928 je postal mesto. Gornji grad je bil nekdanji upravni sedež ljubljanske škofije v obsežni graščini, ki je med zadnjo vojno pogorela. Tu smo si ogledali svetovno znano baročno cerkev iz 18. stoletja z znamenitimi slikami. Od tu smo se peljali skozi Ljubno do Luč, letoviškega kraja v Zgornji Savinjski dolini, ki leži pod Raduho ob sotočju Savinje in Lučnice, kjer smo se ustavili v gostilni, da smo se malo okrepčali. Nato smo nadaljevali vožnjo po vijugasti cesti do Logarske doline. To je sedem kilometrov dolga koritasta dolina ledeniškega nastanka z veličastnim sklepom pod stenami Savinjskih Alp s Kamniškim sedlom v sredini. Posebnost v tem predelu soteske je presihajoči studenec. Pot nas je kmalu pripeljala do planinskega doma, od koder smo peš nadaljevali pot po strmem skalnatem pobočju do kraja, kjer prihaja na dan Savinja s slapom pod Rinko. Od tu smo imeli čudovit pogled na vrhove, pokrite s snegom in obsijane s soncem. Krenili smo po poti nazaj do hišice s spominki in se za tem ustavili v planinskem domu, kjer je bilo že nekaj drugih sku- pin, ki so bili ob dobri kap-pljici in harmoniki že vsi prav prijetno razpoloženi. Umi kazalci so se pomikali proti eni, zato smo se od prijetnega okolja poslovili in se odpeljali nazaj v Luče, kjer smo imeli v eni od domačih gostiln naročeno kosilo. Po obilnem in dobro pripravljenem kosilu so se nekateri »pomerili« v biljardu, ostali pa smo ob prijetni glasbi iz »džuboksa« veselo kramljali. Čas za odhod je kar prehitro minil. Nismo se dolgo vozili in že smo prispeli v Mozirje, Kljub stabilizaciji nam je v TO Rečica tudi letos uspelo organizirati sindikalni izlet. Samo odločiti se je bilo treba: na Štajersko za en dan ali za tri dni na morje. Tisti, ki imamo radi morje, smo. se pač odločili zanj. Čeprav se je cena izleta precej povišala od prvotno objavljene, nas ni mogla odvrniti od sklepa, saj smo podražitev že tako vajeni. Prijavilo se nas je za dva avtobusa in v petek, 16. septembra malo po polnoči smo se zbrali na postajah od Go-rij do Radovljice in odpotovali. Vozili smo se celo noč, vendar je le malokdo zadremal. K temu je v enem avtobusu največ prispevala naša Vida, v drugem pa je harmonikar Stane »vlekel meh«. Ob pesmi in smehu, pa tudi kakšnem »štamperlu« vmes, je noč hitro minila. Zjutraj smo prispeli v Bio-grad n. m. in po nastanitvi v hotelu INA, je večina prosti čas do kosila izrabila za kopanje in sončenje. Treba je bilo izkoristiti lepo vreme, saj so vremenoslovci že drugi dan obljubljali dež. Tudi po kosilu so se nekateri kljub vetru še sončili in kopali, drugi so se sprehajali in si ogledali mesto. Po večerji smo imeli zabavo s plesom kar v našem hotelu. S seboj smo imeli trio, ki je z veselimi vižami poskrbel, da smo se naplesali. Vmes pa je naš vodja in organizator izleta Lojze vodil razne igre in tekmovanja. Bil je res zanimiv in vesel večer, tako da smo se šele pozno v noč odpravili spat. Drugi dan smo morali spremeniti program. Zaradi slabega vremena nismo mogli na izlet na Komate. Po kjer smo si ogledali »Savinjski gaj«. To je hortikulturno in etnografsko urejen park, cvetlična razstava na pro- zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do slapov Krke, kjer smo ob vhodu v park pokusili dobro dalmatinsko vino in grozdje. Dopoldne je ob ogledu slapov in sprehajanju po parku hitro minilo in tudi dež nam ni bil v nadlego. Dobre volje smo se vrnili v Biograd na kosilo. Po kosilu je marsikdo šel počivat. Pa s spanjem ni bilo nič, saj je spodaj na terasi celo popoldne Stane igral harmoniko. Po večerji se je veselje nadaljevalo. Predvideno je bilo, da po deseti uri ne bo električnega toka, toda vse kaže, da smo bili vodstvu hotela tako všeč, da so nam odobrili uporabo lastnega agregata in tako smo spet lahko plesali pozno v noč. Spet so se vrstila tekmovanja, npr.: ples s hrbti skupaj, kar se je zdelo gledalcem zelo smešno ali pa igra, v kateri je šest parov tekmovalo, kateri par bo pri omizjih nabral več delov obleke. Vsak je posodil, kolikor je bil pač »korajžen«. Zmagovalcema se je splačalo tekati od mize do mize, saj sta po zmagi lahko pila šampanjec, ki je bil prva nagrada. Plesali smo tudi »ples z metlo« in »povštertanc«, kar dokazuje, da še nismo čisto pozabili naših starih plesov. Ugotovili smo tudi, da imamo v naši TO dosti pevcev, ki se ne bojijo stopiti pred mikrofon, od katerih sta se Sonja in Jaka najbolje odrezala. V nedeljo zjutraj je na naše veliko veselje spet sijalo sonce in po zajtrku smo se z ladjo »Kristina« odpeljali na izlet na Komate: Zaradi pomanjkanja časa si nismo mogli ogledati vseh otokov, katerih je skupaj okrog 180. stem, originalni stari objekti, mlin, kovačija, kašča, spiavamo. Po ogledu smo imeli na voljo nekaj časa, Toda že to, kar smo videli v čudovito jasnem dopoldnevu, je preseglo naša pričakovanja. Ustavili smo se na Dugem otoku v prijetnem zalivu. Imeli smo približno tri ure časa za ogled otoka ali za kopanje in kosilo z ribami. Ogledali smo si tudi slano Jezero, v katerem je bilo še veliko kopalcev, saj je bolj toplo kot morje. Po kosilu smo se odpeljali nazaj in spet smo lahko občudovali otoke različnih oblik in velikosti. Srečno smo se pripeljali nazaj do obale in razen tega, da je nekomu veter od- V nedeljo, 30. 10. 1983 je odbor za šport pri OOS TO Rečica organiziral v telovadnici osnovne šole na Bledu prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1983. Po zelo obetavnih prijavah (30 tekmovalcev) iz vseh TO LIP Bled se nas je zbralo v telovadnici 12 tekmovalcev. Iz TO Mojstrana, Podnart in Trgovina ni bilo tekmovalcev, čeprav so bili prijavljeni. Ženske je zastopala ena tekmovalka. Iz TO Tomaž Godec, naše največje temeljne organizacije, je prišel le en tekmovalec. Lahko se upravičeno sprašujemo, kje so mladi in nekdanji zvesti igralci te igre v naši delovni organizaciji. Vzroke za nezainteresiranost članov za posamezne igre v okviru občinskega sindikata in prvenstev LIP v nekaterih panogah je potrebno poiskati znotraj posameznih OO sindikata v naših TO. Četudi je bila udeležba majhna, je tekmovanje dobro uspelo. zato smo odšli v bližnji bife s kegljiščem. Vožnjo smo nato nadaljevali do Trojan, kjer smo imeli krajši postanek, da smo si za popotnico nakupili krofov, v gostišču pa smo ob spremljavi harmonike zapeli nekaj veselih pesmi. Zunaj se je že zmračilo in treba se je bilo ločiti od prijetnega okolja. Dobro razpoloženi in ob zvokih vesele glasbe smo hitro prispeli na Gorenjsko. Predsednik sindikata se je šoferju in vodiču v imenu nas vseh zahvalil za uspešen in prijeten izlet, saj smo si v tej lepi oktobrski soboti ogledali lepoto Savinjske doline, ki jo bomo še dolgo ohranili v našem spominu. nesel klobuk v morje, nismo imeli pripetljajev. Popili smo še kavo v hotelu, se poslovili od prijaznega vodstva hotela in odrinili na pot proti domu, kamor smo prispeli ob enih ponoči, sicer malo utrujeni in zaspani, toda dobre volje in s sklepom: »Drugo leto se spet dobimo«. Veliko zaslug za tako uspel izlet ima naš organizator Lojze, ki je iz leta v leto boljši in čeprav je bil prerazporejen v drugo' TO, ga bomo drugo leto povabili s seboj. oh REZULTATI: Moški do 35 let Pfajfar (Rečica) : Černe (Rečica) 0:2, Čop (Rečica) : Ulčar (Rečica) 0:2, Kotnik (Rečica) : Horvat (Rečica) 2:0, Legat (Rečica) : Šifrer (DSSS) 2:0, Finale: Legat : Kotnik_0:2, Legat : Ulčar 2:1, Kotnik : Černe 1:2, Ulčar : Kotnik 2:0, Legat : Černe 2:0, Ulčar : Černe 2:0. Vrstni red: 1. Ulčar, 2. Legat, 3. Kotnik, 4. Černe, 5. Šifrer, 6. Pfajfar, 7. Čop, 8. Horvat Moški nad 35 let Repe (Tomaž Godec) : Kraigher (DSŠS) 2:1, Kraigher : Marolt J. (DSSS) 1:2, Marolt J. : Repe 2:1. Vrstni red: 1. Marolt, 2. Repe, 3. Kraigher. Prehodni pokal je osvojila TO Rečica pred DSSS in TO Tomaž Godec. Legat Lovro Smučarski center Kobla Ker je bilo v zimski sezoni 1982/83 izredno malo snežnih padavin, se je začelo redno obratovanje šele 7. 2. 83 in je trajalo do 2. marca 1983. 19. januarja je bila za silo usposobljena še družinska proga KOBLA III, ki zaradi nenadne odjuge ni zdržala več kot en dan. Tako je bilo v celotni sezoni komaj 43 obratovalnih dni, kar pomeni 60 % manj kot v pretekli sezoni. Sezona 1982/83 se ni le pozno začela, ampak tudi nekako 20 dni prej končala. Doseženi prihodek predstavlja 50 % celotnega prihodka pretekle sezone. V letu 1983 niso na Kobli zgradili novih objektov. Opravili so nujna vzdrževalna dela, dela na zatravljanju in odvod-njavanju obstoječih smučarskih prog. Tako je poskrbljeno za varno in udobno smučanje. Smučarski center Kobla vzdržuje dve tekaški progi, eno na Ravnah in drugo pri vstopu spodnje postaje sedežnice. Cene storitev za zimsko sezono 1983/84: točka 13.— din dnevna karta — odrasli 300.— din dnevna karta — otroci 220.— din poldnevna karta 200.— din 3-dnevna karta — odrasli 750.— din, 3-dnevna karta — otroci 500,— din 7-dnevna karta — odrasli 1600.— din 7-dnevna karta — otroci 1200.— din konzorcijska karta 300.— din sezonska karta, odrasli 4500.— din sezonska karta, otroci 3500.— din Upanje ostane, da bo letošnja zima bolj radodarna s snegom in da bo obiska več na belih poljanah. Smuk Anki (?---- -A Izlet na Kornate v- --l) Prvenstvo LIP v namiznem tenisu Razstavljal je Branko Čušin V mesecu oktobru in novembru je v prostorih DSSS LIP razstavljal svoja slikarska dela Branko Čušin, doma z Jesenic in član DO-LIK-a. Sodi med tiste likovnike, ki so v sorazmerno kratkem času presegli začetniške poskuse in se razvili v uspešne slikarje. Motivni svet slikarja obsega predvsem pokrajino z njeno arhitekturo in tihožitjem. Z zanimivimi dosežki te vrste se Čušin predstavlja na bienalnih likovnih revijah, ki jih pripravlja republiško združevanje likovnih skupin in tudi na številnih skupinskih in samostojnih razstavah po različnih krajih Slovenije. Branko je nenehen iskalec lastne likovne poti. Zdaj mu je bližji ekspresivni izraz, zdaj realistični. Danes postavlja v ospredje obliko, jutri barvo. Slikarske tehnike, ki jih uporablja, izstopata predvsem akvarel in tempera. Slike, s katerimi se Branko Čušin predstavljal na razstavi, so Uglašene na realistični ton. Z njimi hoče predvsem prikazati znamenitosti naše kulturne dediščine, lepoto kmečkih domov, kozolcev, starih mlinov itd. Slikar se dobro zaveda, da je kulturnih spomenikov vedno manj. Izpodriva jih nova arhitektura, narekujejo jih potrebe časa. Lotil se je načrtnega slikarskega dokumentiranja kulturnih znamenitosti na področju Jesenic in po Gorenjskem. Niti umetnostni zgodovinar in etnolog ne bosta mogla mimo bogatega dokumentarnega gradiva, ki nastaja v slikarjevem ateljeju. Slikar ne upodablja samo pokrajine, temveč tudi človeka s svojimi mislimi in razpoloženji. Posebno zanimiva so slikarjeva cvetlična tihožitja, ki izražajo stiske, veselje, skratka človeško naravo. Tov. Čušinu se za njegova prizadevanja na področju slikarstva lepo zahvaljujemo, želimo mu mnogih uspešnih razstav ter mnogo ustvarjalnih navdihov tudi v prihodnosti. Kraigher Kulturne in turistične vezi Od nekdaj so turisti obiskovali dežele po vsem svetu ne samo zaradi zabav, marveč tudi zaradi ogleda raznih kulturnih in turističnih zanimivosti. Naša domovina je bogata s kulturnimi in tudi turističnimi zanimivostmi. Oglejmo si naše okolje v radovljiški občini. Kaj bi šteli v kulturne spomenike? Tako bi lahko rekli: muzeje, geografske posebnosti, arhitekturne zanimivosti, freske sakralne predmete, zgradbe in razne druge krajevne značilnosti. Pomembno za vsak kraj ali mesto je ohranjenost kulturnih posebnosti, ugotavljamo življenjsko in kulturno raven življa. Preglejmo kulturne in turistične vrednosti v naši občini. Kulturne novice Od 28. oktobra do 13. novembra je bila na ogled v Sivčevi hiši v Radovljici razstava oljnih slik, nastalih v zadnjih dveh letih blejskega umetnika in likovnega pedagoga Janeza Ravnika. Za to priložnost je Muzejsko galerijski odbor pri Kulturni skupnosti Radovljica izdal katalog z retrospektivnim pregledom slikarjevnih del. V okviru Borštnikovih srečanj 83 so v Mariboru v prostorih hotela Orel nastopili tudi člani Linhartovega odra KUD Radovljica, kar je veliko priznanje tej skupini, ki jo vodi Alenka Bole Vrabec. Radovljičani so se predstavili z recitalom ciganske poezije »In grem k njej in dam ji svoje srce«. Obisk ljubiteljev te zvrsti kulture je bil izredno dober. V begunjski graščini je že od leta 1960 Spominski muzej talcev, ki ga je uredil Okrajni odbor ZB iz Kranja. V letih 1971 in 1975 so ga prenovili in ga obogatili z raznimi predmeti. Kovaški muzej v baročnem dvorcu v Kropi pa prikazuje razvoj železarstva in rudarstva. Uredili so ga v letu 1952 pod pokroviteljstvom DO Plamen, 1975. leta pa so v muzeju tudi razstavili dela znanega mojstra železa Joža Bertonclja ter predstavili maketo Krope iz 19. stoletja. K muzeju sta priključena še Slovenska peč in vigenc Vice. Edinstven specializirani muzej pri nas pa tudi v Evropi je vsekakor Čebelarski muzej iz leta 1959 v Radovljici. Obnovljen je bil ob 200-le-tnici Antona Janša, znamenitega slovenskega železarja iz Zabreznice. Leta 1976 so ga obogatili s številnimi predmeti, ki izpričujejo razvoj čebelarstva od prvih začetkov pa vse do današnjih dni. Najbogatejša je zbirka poslikanih panjskih končnic, ki jih štejemo med izvirne slovenske umetnine. V Radovljici poznamo še Linhartovo sobo, ki jo je uredil slovenski gledališki muzej. Prikazuje življenje in delo našega prvega dramatika in pro-svetljenca Zoisovega kroga. Po njem podeljujejo vsako leto Linhartove plakete. Izredno lepo je obnovljena Sivčeva hiša sredi glavnega trga v Radovljici. Ohranjena je bogata notranjost z dvojno stebriščno vežo, lesenimi stropi in kamnitimi portali. Služi pa za kulturno-umetni-ške razstave. Za radovljiške kulturne spomenike skrbijo Muzeji radovljiške občine. Na blejskem gradu je muzejsko zbirko uredil in obnovil v letu 1961 Narodni muzej iz Ljubljane. Prikazuje nam staroslovanske izkopanine in pohištveno opremo iz posameznih zgodovinskih obdobij. Tu so več kot 800 let gospodovali briksenški škofje ter njihovi najemniki ali zakupniki. Ni toliko bogat po arhitekturnih posebnostih, lepo pa je urejen in je tudi lepa razgledna točka. V zadnjih letih so se delavci DO Almire lotili obnove graščine Grimščice na Rečici, ki je bila last vplivnih diplomatov Šveglov iz Gorij. Tako je (dolgo let popolnoma zapuščena) stavba našla lastnika, urediti je potrebno še gospodarsko poslopje z okolico. Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije je leta 1977 uredilo na Prešernovi c. 39 v vili Perun Plemljevo spominsko sobo. Tu je prof. Plemelj delal, živel, razstavljena so njegova odlikovanja in razne fotografije. V Bohinju sta znani dve muzejski zbirki. V Stari Fužini je Gorenjski muzej pripravil v letu 1974 planšarsko in sirarsko zbirko. Tu si lahko ogledamo številne eksponate iz planšarstva, katere so danes silno redke. V hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je obnovljena usnjarska delavnica narodnega heroja Tomaža Godca, ki so jo uredili leta 1979 ob otvoritvi doma Joža Ažmana na spominsko sejo CK KPJ. V Bohinjski Bistrici pa je obnovljena Zoisova graščina, ki je sedaj kot turistični objekt. Veliko je še gradov, ki kličejo k obnovitvi. Najpomembnejši je prav gotovo grad Kamen v dolini Drage. Tod so nekdaj gospodovali Ortenburžani, Celjani ter Lambergi, opuščen pa je bil v 18. stoletju. Najstarejši je stanovanjski stolp z obrambnim jarkom, nekaj delov so zavarovali, a dela so obstala. Če bi bilo več delovne volje in sodelovanja, bi lahko v tem koncu Gorenjske pridobili edinstveno gostišče. V zdravstvene namene služita dve graščini na področju Begunj: Katzensteinova in graščina Drnča v Dvorski vasi. Gotovo je malo manj znana graščina v Bobnu na Bledu. Ta je bila najprej last Gallenfelsov in Lambergov. Večkrat je menjavala lastnike, med zadnjimi sta bila Simon Schrey — poštni mojster ter zdravnik Rihard Schrey. Danes jo oskrbuje GG Bled. Podobno je z Vilo Bled. Vprašanje ostane, kako najbolje in najpametneje izkoristiti kulturne spomeni-,ke. Največ obiska ima gotovo blejski otok s cerkvijo, kateri ima bogato zgodovino. (se nadaljuje) Božo Benedik Obisk delegacije Beloruske SSR Delegacije Beloruske sovjetske socialistične republike, ki jo je vodil namestnik predsednika ministrskega sveta Beloruske SSR Leonid Semjenovič Firisanov je med bivanjem v Sloveniji, 19. oktobra obiskala radovljiško občino. V spremstvu predsednika občinske skupščine Borisa Setine in predsednika ZZB NOV Slavka Staroverskega, so gostje obiskali in si razgledali Muzej talcev in grobišče v Begunjah. Potem pa so obiskali še Bled. Kako rešiti problem prevoza šolarjev iz Bohinja? Na pobudo sveta KS in krajevne konference SZDL Bohinjska Bistrica je že pred dobrim mesecem Predsedstvo Občinske konference SZDL Radovljica presojalo težave okoli prevoza učencev iz Bohinja v osnovno šolo s prilagojenim poukom Matevža Langusa v Radovljici, sočasno pa tudi problem vsakodnevnih prevozov predšolskih otrok v Vzgojno varstveni zavod s prilagojenim programom na Bledu. V zvezi s tem so člani predsedstva sprejeli priporo- čilo Izvršnemu svetu občinske skupščine Radovljica, da skrbno preuči problematiko prevoza in da skuša vzajemno s skupnostjo otroškega varstva in Izobraževalno skupnostjo Radovljica poiskati najustreznejše rešitve. Na predsedstvu so tudi menili, da bi kazalo o vsakodnevnih težavah z avtobusnimi prevozi nasploh, spregovoriti posebej in se dogovoriti z avtobusnimi delovnimi organizacijami za odpravo težav v prometu. ----------------------------- Silicijeva dolina v___________________________ Pravo ime za dolino v ZDA je Santa Clara Valley, leži južno od zaliva San Francisco. Po letu 1970 je postala ena najmočnejših oz. najbogatejših elektronskih industrijskih področij v Ameriki. Središče doline je mesto San Jose, v katerem biva približno pol milijona prebivalcev. V tej dolini deluje okoli 1800 elektronskih podjetij, katera zelo uspešno gospodarijo. Lani ustvarjen dohodek ocenjujejo na cca 12 milijard dolarjev. Začetki elektronske industrije segajo že v leto 1912, ko je dr. Lee de Forest odkril lastnosti elektronike kot generatorja elektromagnetnega valovanja. V obdobju po II. svetovni vojni se je elektronska industrija skokovito razvijala. Leta 1948 je W. Schockley patentiral iznajdbo transistorja. Posebno pomembno leto je bilo 1970, ko so izumili prvi mikroračunalnik v silicijevi dolini. 1976. leta sta Steve Jobs in Stephen Wozniak razvila sistem miniaturnega osebnega računalnika. Silicijeva dolina je še posebej primerna za razvoj elektronske industrije zaradi izredno blage klime, čistega in zdravega okolja, tudi prometne povezave so zelo ugodne. Tako so tu odlični pogoji za delo, bogat zaslužek pa tudi privablja novo delovno silo. Vsakdo ima možnost, da obogati ali pa zaradi nemarnega in brezvestnega dela izgubi delo čez noč. Povprečno delajo od 8.00—18.00 ure popoldne, nadure so neplačane. V zadnjih časih se pojavlja vprašanje ostre konkurence z japonsko industrijo, čeprav še vedno na svetovnem elektronskem trgu vodijo izdelki prav iz silicijeve doline. Razvoj elektronske industrije teče dalje in tpdi ta dolina ima v prihodnosti bogate perspektive. Iz Elektro tehniškega vestnika Ažman Stanko Pionirji na odrskih deskah Pionirska igralska skupina DPD »Svoboda« Rudi Jedretič iz Ribnega se je 16. oktobra letos predstavila na domačem odru z mladinsko igro »SALON EXPON« J. Kolaričeve. Mladi igralci so sicer igrali že lani v decembru isto igrico, letos pa so jo ob drugačni in spremenjeni sceni odlično ponovili v dopoldanski matineji v Zadruž- nem domu v Ribnem. Igrico je režiral Rado Mužan in jo bodo predstavili v mesecu decembru tudi po drugih krajevnih skupnostih v naši občini. Do konca tega leta se bodo na ribenskem gledališkem odru zvrstile še štiri otroške matineje od drugod, tako bodo popestrile kulturno življenje krajanov, posebno mladih. Vesna V Cankarjevem domu Letos 29. oktobra je komisija za kulturo pri OSZS Radovljica v okviru kulturne akcije za leto 1983 organizirala ogled orgelskega koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsak udeleženec je prispeval 100.— din, ostalo je kril Občinski sindikalni svet Radovljica. Iz naše delovne organizacije se je delavcev udeležilo 45 po številu, poskrbljeno je bilo za avtobusne prevoze v obe smeri. Ob prihodu v Cankarjev dom so si udeleženci lahko pod strokovnim vodstvom ogledali vse prostore in znamenitosti te kulturne ustanove. Ob 19.30 pa se je pričel orgelski koncert v izvedbi Jaroslave Potmešilove, ki je predstavila dela J. S. Bacha, Cernohorskega, Zacha, Kuc-harja, Sluke in Janačeka. Glasbeni večer se je globoko vtisnil v spomin vsem navzočim poslušalcem in želimo, da bi tudi v prihodnje organizirali še več takšnih in podobnih ogledov. Tudi glasba je del umetnosti, ki kulturno oblikuje našega delovnega človeka. Vesna STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC OKTOBER 1983 delavcev pripravniki TOZD TOMAŽ GODEC 483 Bohinjska Bistrica TOZD REČICA 330 2 TOZD MOJSTRANA 70 TOZD PODNART 76 TOZD TRGOVINA 25 DSSS 85 6 Skupaj: 1069 8 ZAPOSLILI SO SE: — v TOZD Rečica: RE- KELJ Darinka, 1965 - NK, SAVŠEK Rozalija, 1962 -SS, BREGANT Tomaž, 1963 - SS, MEDJA Franc, 1966 - NK, ŽMITEK Aleš, 1965 - K, DROBNAK Jože, 1959 - K, SODJA Roman, 1967 - NK, GLOBOČNIK Franc, 1931 - SS, ARH Marko, 1966 - NK. — v TOZD Podnart: LUSKOVEC Alojz, 1948 - VŠ, — v TOZD Mojstrana: MRAK Justin, 1929 - PK, TUTIČ Branislav, 1934 — NK, KOPAVNIK Jože, 1946 - K, KOPAVNIK David, 1963 - NK, KOŠIR Helena, 1953 - K ODŠLI IZ DO — iz TO Tomaž Godec: MIKELJ Primož, K - Odhod v JLA, KAVČIČ Janko, SS — upokojitev, — iz TO Rečica: ŠABIČ Refik, PK — delo za nedoločen čas, LUSKOVEC Loj z, VŠ — premestitev v TO Podnart, PROSIČ Janez, K — invalidsko upokojen, MARIČ Miro, PK — izjava delavca, — iz TO Podnart: KLINAR Rado, PK — sporazumno, SUŠNIK Vincencij, SS — odhod v JLA, GLOBOČNIK Franc, SS — premestitev v TO Rečica, — iz TO Mojstrana: KOŠIR Mladen, K — samovoljna prekinitev POROČILI SO SE: RE- PINC Mirica (TO Tomaž Godec), ČAJIČ Dušan (TO Tomaž Godec) RODILI SO SE: ODAR Jolandi (TO Tomaž Godec) — sin KUHAR Jožici (TO Tomaž Godec) — sin Moj dan Ko prelistali boste glasilo in prišli do rubrike razvedrilo, boste prebrali nekaj mojih vrstic, ki niso (so) napisane samo za vic. Mlad fant sem, prešerne narave in punce ne gredo mi iz glave, če kakšni v oči se zazrem, si spanje za dva dni podrem. Ko začne se moj delovni dan, sem zjutraj že LIP-u ves vdan, brž v ekran se zazrem, programe že delat začnem. Vseh osem ur na »šihtu« se potim, da petnajstega plačo jaz dobim, ob desetih pa na malico hitim, da do treh lahko zdržim. Ko pa ura tri odbije, mi že po glav gredo norčije, in na pivo rad zavijem, da kosilo lažje použijem. Po kosilu mi je za počitek, da zvečer lahko izberem si užitek, preizkusim svojo moč, da potem je krajša noč. Tako je moj vsakdan zaključen, od vsega sem že ves izmučen, zaželim si spanje in še sladke sanje. N. T. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame ANGELE PINTAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni in zadnjih trenutkih življenja. Posebno zahvalo smo dolžni izreči sosedom, kolektivu Zdravstvenega doma Bohinj, družbeno-političnim organizacijam kraja za organizacijo pogreba, govornikoma Mirku Zupanu in Lovru Strgarju za tople poslovilne besede, pevcem DPD Svoboda Tomaž Godec Boh. Bistrica za zapete žalostinke, Godbi na pihala iz Gorij, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Marica, Francka, Milena in sinova Jože in Srečko z družinami. r Upokojili so se KUSTERLE Angela je vse do prihoda v našo TO delala kot tekstilna delavka. Zaposlena je bila v šivalnici Boh. Bistrica, po njeni ukinitvi pa se je zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov BAČA Podbrdo, kjer je delala do 6. 9. 1976, ko je prišla na delo v našo TO. Zaposlila se je v obratu opažnih plošč, kjer je ostala vse do svoje starostne upokojitve avgusta letos. Opravljala je različna dela, povsod tam, kjer je pač to bilo potrebno, predvsem pa dela pri širinskem lepljenju plošč. ODAR Anton je v naši TO pričel delati 31. 5. 1965. Do prihoda je delal kot gradbeni delavec pri Gradbenem podjetju Srednja vas, kasneje Gradbenem podjetju Bohinj, nekaj časa pa tudi na Železniški postaji Jesenice. Takoj se je zaposlil v obratu opažnih plošč na širinskem lepljenju plošč. Kasneje je bil za dalj časa prerazporejen na dela pri skobeljnih strojih, nato pa je zaradi zdravstvenih razlogov moral s tem delom prenehati. Zaradi invalidnosti je bil premeščen v obrat pohištvo na brušenje laka pohištvenih elementov, nekaj časa pa je opravljal še vratarska dela, vendar je bil zaradi poslabšanja zdravja julija letos invalidsko upokojen. Vsi trije so zaradi skromnih življenjskih razmer že v rani mladosti delo dobro poznali in ga tudi cenili. Bili so to pridni in vestni delavci, zato jim v znak priznanja in zahvalo ob odhodu v pokoj želimo v bodoče vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja in osebne sreče. LEBAN Valdi se je zaposlil v naši DO in sicer na obratu »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 24. 9. 1953 v takratni zabojarni. Njegova prva zaposlitev je bila pri podjetju za razdeljevanje filmov Ljubljana. Med vojno je kot zaveden Slovenec bil zaprt v Kanalu, nato pa se je aktivno vključil v NOB. V zabojarni je pričel z deli pri izdelavi zabojnih elementov in ta dela opravljal do pričetka proizvodnje opažnih plošč in to na delih pri stiskalnici. Tega dela ni menjal, dokler mu je zdravje to dopuščalo, zato je bil nekaj mesecev pred invalidsko upokojitvijo prerazporejen na opravljanje lažjih del, kot pomočnik pri širinskem lepljenju plošč. Invalidsko je bil upokojen letos meseca septembra. Pozimi nas ne bo zeblo Na zimo je treba misliti že mnogo pred prvim mrazom in si priskrbeti kurjavo. Ker imamo doma nekaj gozda, je ati nekega petkovega večera rekel, da bomo zjutraj zarana odšli v gozd po drva. Če po pravici povem, sem se tega kar razveselil, čeprav bo potrebno zgodaj vstati. Zdelo se mi je, da sem komaj zatisnil oči, pa me je že nekdo stresal, da sem še ves zaspan debelo buljil vanj. Bila je mami. Zunaj je bila še skoraj popolna tema, le na vzhodu je rumenela zarja. Grozno je vstajati sredi noči sem pomislil, naglas pa sem zabrundal, da že vstajam. Vzeli smo orodje, malico in pijačo ter se s traktorjem odpeljali pod Babji Zob,'kjer imamo gozd. Traktor je kot prazgodovinska pošast poskakoval po cesti preko lukenj, ki smo jih vsi čutili na zadnji plati, kajti sedeli smo na prikolici. V začetku vožnje nisem bil nič kaj dobre volje, kajti spanec me ni in ni mogel zapustiti. Bolj ko smo se bližali gozdu, bolj sem se prebujal. Sele sedaj sem opazil, kako čudovit dan se rojeva. Bilo je popolnoma jasno. Jesenski gozd se je v tisočerih barvah kopal v sončni svetlobi. Ni mi bilo več žal, da sem moral vstati tako zgodaj. Ko smo se pripeljali do cilja, smo se takoj dogovorili, kaj bomo delali. Ati in mami bosta najprej požagala nekaj bukev, nato pa jih bomo skupaj zvlekli do ceste in jih naložili na prikolico. Podiranje drevja je nevarno in zahtevno delo, zato smo otroci iz varne razdalje zvedavo opazovali, kaj se bo zgodilo. Ati je našel bukev, ki jo je označil gozdar in si jo najprej dobro ogledal. Vprašal sem ga, kaj tako gleda, on pa mi je razložil, da gleda kam bo padla bukev. To je odvisno od tega, na kateri strani ima več vej in kako jo posekaš. Povedal je, da je podiranje bukve najnevarnejše, ker se rada obrne in pade v nasprotno smer, kot bi človek želel. Mnogo ljudi je na ta način izgubilo življenje, ker je bukev padla nanje. Lažje je podiranje smrek, ki jih je mogoče podreti v katero koli smer. Ko je ati določil, kam naj bi bukev padla, jo je na tisti strani zažagal in odrezal klinasti del, kot kos torte. Nato je prižel žagati z nasprotne strani in nekoliko višje in malo postrani proti iz-zžaganemu delu. Tik preden je deblo prežagal je zabil v rez dva lesena klina, ki sta ga razširila in tako bukev nagnila v nasprotni smeri. Začela je padati in se z neznanskim truščem zrušila na tla. Zdelo se mi je, da se je stresla zemlja, kot bi padel premagani velikan v pravljici. Opazil sem, da ni nikoli ati bukve odžagal do konca, ampak je vedno del debla pustil neprežaganega. Razložil mi je, da dela tako zato, da se bukev zaradi različno gostih vej ne more obrniti med žaganjem in pasti v drugo smer. Na ta način se dokončno odlomi šele pri padcu. Podrta debla morajo ležati v gozdu še mesec dni. Veje črpajo sok iz debla, tako v njih ni več soka in drva so lahka in suha. Vsak kmet pazi v kateri luni podira dre- vesa. Bukve za drva žaga vedno v stari luni, takrat se v drevesu ne pretaka sok. Bukve, ki so bile podrte prejšnji mesec je ati razrezal na metrska okrogla polena. Ta smo nato skupno spravljali do ceste. Ati in mami sta jih dvigovala s cepinom. Otroci smo vlekli k cesti večje odžagane veje. To je zelo težko delo. Vsi smo se pošteno namučili in tudi utrudili. Tudi malica ni dosti pomagala. Drobne vejice smo nabrali in jih nasekali na enako dolžino. Zvezali smo jih z žico v butare. Tako smo gozd pospravili, da se po gozdu ne valjajo požagane veje. Najtežje delo je bilo nakladanje metrskih drv na prikolico. Takrat sem razumel, kaj je ati mislil s tem, ko je rekel, da drva trikrat grejejo. Prvič, ko jih spravljaš iz gozda, drugič, ko jih cepiš in tretjič, ko jih kuriš. Pozno popoldne smo naložili polno prikolico, da se je kar šibila in previdno odpeljali proti domu. Bili smo utrujeni, vendar zadovoljni. Vedeli smo, da nas pozimi ne bo zeblo. Slavko Ažman 4. b razred OŠ dr. J. Plemelj Bled Nagradna križanka polmer JOD KEMIOMA PRVINA » STE6RI- y ^ SCE POZLAČEN STOLPIC NA KUPOLI 29. 0 L EC, VRTAČNIK ptica.Ri NE LETA KLICA TOPOVI MESTO V &0SNI IME ROS. KNJlŽEVi (NIKOLAJE- PRITOK SILA STARE MAME REŽETO 21.IN 20, ČAKA FlHZČiART ROJ. KRAJ SEVER medna- rodno LETALSKO PODJETJE REKA V SZ ZDRAVILNI SLEZ LUKA NA O, LUZOHU V PILIPIS. ARHIPELAG FLUOA VRSTA MOČE -RADA TELESNA NERAZ- VITOST PRISTANITE V TOKIJSKEM ZALIVI/ PRITOK JENlSEJA SILICIJ KIS BREZ SIJAJA STAR IZRAZ ZA LOV MAKEDON' SKO KOLO PETI neteč >100 TARIFA MESTO V &OSNI MILANSKA OPERA GRČIJA rastlin- sko STEBLO TISKARSKA LETVICA PREPROST organizem OTTA Boljša hiša z VRTOM prestol MOLI&DEN DOBER ŠPoRTSiK REKA PREPEL „ Pod fudzi- JAMO NA 0. HONSU POLJSKO MESTO TROPSKI KUŠČAR FRANC.-S VIC. REK A DUŠIK KDOR VE^LA REKA V PAKISTANI/ PRE MIKA-N Je Po ZRAKU Hčerin mož OTOK PRI ZADRU ZAREZA Z NOŽEM RIMSKA 5oR DUHOVNIK DEL DREVESA <6.i N 23. ČRKA URAN RAJ , v PARADIŽ FIGUR A PRI ČETVORKI UVODNA GLASBA Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 5. 12. 1983. Nagrade: 1. 1.000,00 din 2. 750,00 din 3. 500,00 din Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Troj ar, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Pravilna rešitev nagradne križanke 10. št. Glasila: Vodoravno: petintrideset let, Fahd Ibn Abdelaziz, koc, vrat, Ga, Rur, ati, meter, A, Oakland, ura, kvaliteta, Riga, jubilej, Lenart, Edi, Pl, baal, jezero, SK, Smarca, otok, r, ari, a, Ast, LI, LB, Kaolack, Oruro, en, kamilica, ne, Oort, Ksaver, SD, razpetost, Ribeiro, Zaka, nune, Dante, tael, Ndala, Asa-ma, Laab im Walde, OŽ, tnalo, GA, Efialt, ceniki, Arp, Itea, Chin, agnat, šiit, Ann, Nemanja, mož, Apo, JNA, rogovila, A, Sue, oskar, Agu, uslužnost, N, eks, Uraga Prispelo je 8 rešitev. Nihče ni pravilno izpolnil križanke.