F Aškertevem jubilejnem letu Obnova aškerčeve domočije gre h koncu Danes in na tem mestu ne gre za drugo, kakor za nadaljevanje naših časniških poročil o obnovi domačije pesnika Antona Aškerca na Senožetih nad Rimskimi Toplicami. V 22. štev. našega lisja v preteklem letu smo nam- reč najavili začetek obnovitvenih del na domačiji našega pesnika balad in romanc, danes pa lahko zapišemo, da so obnovitvena dela v okviru za to raz- položljivih sredstev in v okviru nalo- ga, ki ga je obnovitveni odbor prejel od okrajnega prosvetnega foruma — kon- čana. Obnovitveni odbor je takoj spočetka svojega dela sicer sklenil, da ne bi ob- novil le Aškerčevega doma, temveč ce- lotno domačijo, torej — poleg hiše še ostala gospodarska poslopja. K temu nagibu ga je privedlo dejstvo, da gre za več ko sto let staro slovensko kme- tijo, ki je torej ne bi kazalo ohraniti le kot naš kulturni spomenik, temveč tudi kot etnografsko zanimiv in lep primer slovenske kmetije v tem delu naše ožje domovine. Toda namera bi bila povsem izvedljiva le ob prisotnosti izdatnejših denarnih sredstev. Odbor se je pač nadejal materialne podpore tudi od zunaj, - izven Celja, n. pr. od Zavoda za varstvo spomenikov LRS, toda, žal, zaman. Z izjemo Tovarne les- ne galanterije v Rirnskih Toplicah in celjske Obrtne zbornice, tudi pri naših podjetjih obnovitveni odbor ni naletel na preveliko navdušenje za stvarno so- delovanje pri obnovi tega našega kul- turnega spomenika. Navezan tedaj na enkratno dotacijo v znesku 600.000 din ter na »lastne si- le«, je odbor, zahvaljujoč predvsem or- ganizatorju del, šolskemu upravitelju' v Rim. Toplicah tov. Koželju, tako re- koč v celoti obnovil dom, nasproti sto- ječo kaščo in bližnjo sušilnico ter razen tega popravil še nekaj k obnovi spa- dajočih del, med njimi pripravil pe- snikovo izbo za kasnejšo spominsko sobo (obnove nista bila deležna kozolec in listnjak s hlevom). Ureditev spomin- ske sobe, v kateri bo stalna razstava Aškerčevih književnih del, nekaterih njegovih spominkov, njegov portret in Aškerčev rodovnik, je v načrtu ljub- ljanskega odbora za proslavo stoletnice pesnikovega rojstva. Po vsem tem torej je odbor za obno- vo opravil naloženo delo. Aškerčev dom je obnovljen in usposobljen, da bo še lahko dolgo vrsto let stal na prijaznih Senožetih kot eno od ohranjenih delov- nih mest enega najnaprednejših duhov v kulturi naših preteklih generacij. Naš okraj je z njegovo obnovitvijo že na en način počastil jubilej, ki ga označu- je stoletnica rojstva človeka, čigar živ- ljenjska pot »je vredna spoštovanja vsakogar, he glede na svetovno nazi- ranje: zaradi odkrite poštenosti - in za- radi spoznanja, da je bil eden tistih, ki ni zakopal nobenega talenta, marveč je do ziadnjesa pomnožil in dal vse, kar je imel«. Grobelnik Gustav Nov gledališki praznik v Celju V soboto, 21. januarja bo Celjsko gledališče upri2x>rilo svojega prvega Cankarja, odkar je poMicna ustanova. V častitljivi amaterski tradiciji celj- skega gledališkega udejstvovanja je si- cer zapisana kot ena najsvetlejših stra- ni lj'ubezen celjskih igr^cev do prvega slovenskega dramatika: saj so — tudi po večkrat — že uprizorili malone vsa njegova dela, izvzemši mladostni pokus Romantične duše in visoko zanosno pesnitev hrepenenja Lepo Vido. Ravno to zadnjo si je zdaj poklicno Celjsko gledališče izbralo kot svoj prvi spopad z velikanom slovenske dramatike. Vse- kakor namerava gledališče tudi s to uprizoritvijo, ki ji posveča posebno skrb in vnemo v pripravah — dokazati svojo zavest umetniškega in kulturno- zgodovinskega poslanstva na Sloven- skem. Lepa Vida je najredkeje igrano Cankarjevo dramsko besedilo —in ven- dar je po drugi strani njegova naj- globlje osebna izpoved, saj obravnava tisto temo, ki ga je (poleg odnosa do matere in domotožne sovražne ljubezni do »doline šentflorjanske«) vse življenje najgloblje prizadevala in mu razgiba- vala pesniško srce: temo večnega hre- penenja. Kakor lepa Vida v narodni pesmi hrepeneče odide za žerjavi prek morja na španski dvor, a je tudi tam, sredi bogastva in razkošja, znova nesrečna in hrepeni nazaj, kot simbol večne ne- utešnosti človdcovega iskateljskega srca: tako tudi neprestano hrepenijo prebivalci Cankarjeve Stare cukrame in le v hrepenenju samem doživljajo srečo. Pomisleki zoper Lepo Vido, češ: saj to ni drama, to je samo lepa poezija, a dejanja primanjkuje — ti pomisleki so zmotni izraz pretirane vere v staro- kopitne pred-sodke. V resnici je tudi Lepa Vida prava dramatična tvor- ba, polna notranje napetosti in spopa- dov med simbolnimi značaji. Vrhu tega pa ne smemo pozabiti, da govori Os- karjeva čudovita melodična govorica neposredno iz grla vsakemu slovenske- mu človeku. Uprizoriti Lepo Vido, tako da bo nje- na dramska vsebina in njena besedna poezija dostopna slehernemu današnje- mu Slovencu — ni vprašanje »reperto- amega poguma«, pač pa vprašanje či- stosti stila. Nedvomno je ni mogoče uprizarjati brez premišljevanja, tako kot vsako povprečno standardno delo katere koli tuje literature. Toda če da- nes slovenska gledališka umetnost išče nova pota v slogovnih izrazih, tedaj mora to opravilo uresničevati ravno ob tistih delih, ki so najbolj njena, naj- čisteje slovenska — in najbolj sodobna v scenskem izrazu. Med te sodi (poleg »Pohujšanja«) v prvi vrsti ravno Cankarjeva Lepa Vida. Saj j« kar presenetljivo, kako jasno in pre- roško je Cankar že pred štirimi deset- letji razsanjal v sebi podobo tiste nove poetične teatralike, ki si jo današnja slovstvena Evropa šele trudoma išča Ce se navdušujemo nad stilnimi od- kritji sodobnih zapadnoevropskih gle- daliških poetov (Beckett, Ghelderode, Eliot itd.), tedaj smo najprej dolžni od- kriti neznane gledališke vrednote v po- etičnem teatru Ivana Cankarja. V izvirni stilni interpretaciji režiser- ja Amdireja Hiensra, ki si je zamislil to vizijo Cankarjeve hrepeneče fantazije v strogo udržani, na obe strani disci- plinirani formi (niti kot golo oratorij- sko recitiranje ritmične proze, niti kot banalno realistiko, temveč kot poetično stilizirano ©stvaritev nadresničnega živ- ljenja), v stilno čisti, simbolno jasni in vendar predmetno oprijemljivi scenski podobi Svete Jovanoviča, ob spremljavi izvirnih glasibenih improvizacij na ča- stitljivem starinskem inštrumentu, ki je v vseh dobah navdihoval poezijo žlahtne lirike, to je na kitari (Karel Hladky) — stopa Cankarjeva Lepa Vi- da pred celjsko in več: pred slovensko gledališko občinstvo s pričakovanjem, da jo bo sprejelo tako, kot pristoji naj- čistejšemu plodu Cankarjeve poetične izpovedi. Vloge so razdeljene takole: Vida (Krošl-Horvatova), Milena (Goršičeva), Mati (Cernetova), Poljanec (Krošl), Dio- niz (Jerajeva), Mrva (Jeršin), Damjan (Dolinar), Dolinar (Stmad), Zdravnik (Skof), Študent (Peer). Griin Kulturne priredita in publikacije oh i00'letnici rojstva pesnika Aškerca Ker 'bodo glavne proslave in prire- ditve v Aškerčevem jubilejnem letu šele konec pomladi ali v začetku po- letja, je bil dejanski datum Aškerčeve- ga rojstva 9. januar v Celju nekoliko sikromneje proslavljen. Prvenstveno je treba omeniti malo razstavo v izložbi »Naše Imjige« v Sta- netovi ulici, kjer je mimoidočim na po- gled vrsta Aškerčevih pesnitev, zbirk, potopisov in drugih literarnih del, da- lje zbirke in knjige, ki jih je Aškerc uredil svojčas v Ljubljani. Tu je tudi ena najpomembnejših likovnih upodo- bitev Aškerca — portretni relief, ki ga je izdelal akademski kipar Stovi- ček. Izložbo je uredil prof. Vlado No- vak. 9. januarja zvečer je Radio Celje po- svetil pesnikovemu spominu dobro pri- pravljeno oddajo. Člana umetniškega ansambla Celjiskega gledališča Mara Cemetova in Aleksander Krošl sta re- citirala iz Aškerčevega ciklusa »Stara pravda« naslednje pesnitve: Znamenje na nebu. Tlaka, Boj pri Brežicah, Ta- bor in Kronanje v Zagrebu. Literarna oddaja je bila obogatena z dobro pri- pravljeno glasbeno spremljavo. Odda- ja je trajala 23' minut. Končno omenimo še naš list, ki je posvetil poleg informativnega članka na prvi strani še celo stran temu po- membnemu kulturnemu prazniku. Naš list bo občasno obveščal bralce o pote- ku priprav. Istočasno pa prosimo ce- njene bralce, zlasti tiste, ki so pesnika poznali, da nam opišejo svoje spomine nanj, hkrati pa tudi druge, ki vedo o pesniku kaj ipovedati ali pa so slišali pripovedovati o njem, saj je v krajih celjskega zaledja precej časa živel in deloval. Stoletnico Aškerčevega rojstva so proslavili tudi v Moskvi Pesnik Aškerc je bil vnet Slovenec in navdušen Slovan. Svojčas je obiskal tudi Rusijo, prepotoval je Češko, Slo- vaško ter povsod navezal tesne prija- teljske stike z ljudmi bratskih plemen. Po vsem tem je nekam razumljivo, ko smo zvedeli, čeprav nas to nič manj ne preseneča, da so v Moskvi 6. ja- nuarja v društvu sovjetskih pisateljev prir^ili spominsko svečanost, združe- no z umetniškim programom. Proslave so se poleg vidnih sovjetskih pisate- ljev udeležili tudi člani našega velepo- slaništva. Proslavo je začel predsednik slovanskega odbora v ZSSR A. A. Gun- dorov, referat o življenju, ustvarjanju in liku pesnika Aškerca pa je podal književnik Vadim Koževnikov. Temu referatu je nato sledil umet- niški program. Kaj pripoveduje Cankarjeva nečakinja Zora o svojem stricu — pisatelju Ivanu Cankaqu Mar^sikomu med nami prav gotovo ni znano, da še živi Cankarjeva sestra Neža, ki je bila od mnogoštevilne Cankarjeve družine na Vrhniki pred- zadnji otrok. Tudi jaz sem za to no- vico zvedela. Za to novico sem slu- Cankai^eva sestra Neža čajno zvedela v letošnjih počitnicah, ko sem se mudila na Bledu. Do nedav- na je namreč Neža Cankar, poročena Poč, živela na Bledu pri svoji hčerki Zori, letos pa se je preselila k svoje- mu sinu v Beograd. Spomnila sem se, da bi utegnilo tudi naše bralce zanimati, kaj bi povedala sestra Neža o svojem velikem bratu Ivanu. Manjkalo mi je časa, da bi jo osebno obiskala, zato sem se po- služila pismenega intervjuja in posla- la istočasno nekaj vprašanj Car^kar- jevi sestri Neži in njeni hčerki Zori— Cankarjevi nečakinji. Od sestre Neže, žal, do danes še nisem dobila odgo- vora, pač pa mi je Cankarjeva ne- čakinja, Zora Stimnikar z Bleda po- Blala 8 listov napisanih — spominov na svojega strica Ivana, katerega ima še danes v najlepšem spominu. Prilo- žila mi je tudi sliko svoje matere, Cankarjeve sestre Neže ter svojo sli- ko, kjer je slikana kot 16 letno dekle s svojim stricem Ivanom. Na to sliko ima posebno lep spomin in opisuje do- godek takole: »Nekega dne, med prvo svetovno vojno, leta 1917 — ko smo z mamo stanovali v Ljubljiani v Kolodvorski ulici, je prišel stric Ivan, kakor mno- gokrat k nam ter je pri nas prespal. Drugi dan popoldne, ko mu jo mama postregla z dobrim čajem, se je ne- nadoma zmislil, da se mora z mano slikati, pa sva takoj odšla k fotogra- fu. Po slikanju sva odšla v cvetličar- no, kjer mi je kupil bele krizanteme, nato i>a še v drugo, kjer mi je kupil 8 belih vrtnic na dolgih steblih. Od tu me je povedel v slaščičarno, kjer je kupil zame, za moje tri brate in malo deklico-begunko, ki je bila pri nas, za vsakega zavojček tort. Nato sva šla v kavarno »Evropo« na slado- led. Od tu me je peljal še na Celov- ško cesto, kjer mi je pri >^Gorenu« ho- tel kupiti kolo. Ze tako vsa natovorje- na z darili, si tega zadnjega nisem upala sprejeti in sem se »hvaležno uprla«. Nadalje pripoveduje Zora Stimnikeu' podrobno o rarmerah v Cankarjevi dru- žini in med drugim omenja: »O dru- žinskih razmerah Cankarjev na Vrh- niki v«m precej, ker nam je mam* mnogo pripoTodorala. Moj »tari oče, Cankar Jožef je bil doma iz polhor- grajskih hribov, stara mati pa se je pisala Bevk in je bila iz Vrzdraica, vasi na barju, med Vrhniko in Ljub- ljano. Stari oče je bil inteligenten, ži- vahen človek, vendar je prerad pil, kar je onesrečilo družino. Otroci in žena so imeli pri njem težko življe- nje. Bil je zelo nasilnega vedenja, po- sebno, če ni bil trezen. Otroci so se mu morali zelo zgodaj upreti, da so ubranili mater. Rodilo se jima je 12 otrok, od katerih so 4 umrli že v mla- dosti. Moji strici in tete po vrstnem redu so bili: Jože, Johana, Franc, Ka- rolina, Ivan, Kari, Neža in Francka. Izmed vseh živi še samo Neža, moja mama. Stara je 75 let Stric Jože je bil krojač in je živel v Franciji. Jo- hana se je poročila, živela in tudi umirLa v Puli. Franc je bil krojač, vdan pijači. Karolina je služila v Ljubljani kot sobarica. Nezadovoljna s svojo življenjsko usodo, je storila samomor. (S Frančiškanskega mostu je skočila v Ljubljanico.) Nato je bil Ivan, o katerem bom posebej govori- la. Kari je študiral v lemenatu v Sa- rajevu. Neža — moja mama, je isto- tako šla zgodaj služit na kmete. Tudi v Puli, kamor jo je spravila teta Jo- hana, je služila pri raznih dnižinah, dokler se ni poročila z mojim očetom, Ivanom Počem, ki je bil pri mornari- ci. Tudi teta Francka je živela v Puli in se tam poročila. Za. njo je ostal sin. Vlado Kavčič, ki živi sedaj v Ljublja- ni (Vlado Kavčič, nečak Ivana Can- karja, je naši javnosti dobro znan, saj izgleda, da bo kot pisatelj vreden na- slednik svojega strica Ivana. Njegovo knjigo, »Vaška komanda«, je lansko leto izdala Mladinska knjiga. Pisatelj Miško Kranjec je napisal zelo laskavo pohvalo o njej. Opomba pisca članka). Mislim, da je na vse Cankarjeve imelo usoden vpliv očetovo pitje in surovost napram materi. Oče je pil in pretepal mater, tako da sta se sinova Ivan in Kari že v 12. letu starosti po- stavila za mater v bran in očeta na- gnala. Zaradi tega je moja mama oče- ta vedno sovražila. Doma so Cankarjevi zaradi očeto- vega pijančevanja živeli v veliki bedi. Ivan in Kari sta se p^tradala skozi srednjo šolo (čeprav je mati storila vse, kar je mogla), bila sta več lačna ko sita. Vsi otroci so šli zgodaj od doma: deklete služit, fantje za obrtjo, Ivan in Kari za študijem. Po materini smrti (umrla je za tifusom v 50. letu starosti), pa so se za stalno razšli. Stara mati je Ivana zaobljubila du- hovniškemu stanu, toda kljub veliki ljubezni do matere ni mogel po tej poti. Zato pa je stric Kari čutil dolž- nost, da po materini smrti tpostane dvihovnik. Sel je v lemenat, čeprav zelo nerad. Stric Ivan pa je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na tehnično fakulteto. Študiral pa ni mnogo. Ze v Ljubljani je začel pisateljevati, na Dunaju je stanoval pri neki vdovi in se izaljubE v njeno hčerko Štefko. Prišlo je do zaroke, toda stric je ven- dar še pravočasno odšel. Štefko mi je naslikal kot zelo dobro dekle. Stric Ivan je bU neskončno dober človek in nad vs« nežen stric. Ker je smatral tudi druge ljudi za dobre in p>oštene, se je mnogokrat razočaral. Silno je bil ponosen na to, da je »stric«. Mnogokrat j« šel z menoj v mesto, k Štruklju na kosilo, v kavar- no aU slaščičarno. Ljubljanska študen- tarija je hodila aa nama in vsi so mi zavidali strica. Kadar je pri nas pre- spal, mi je pripoved^al »povesti«. Najraje mi je pripovedoval o svojih zasnutkih iz nastajajočih »Podob tz sanj«. Rekel mi je, da druge knjige še niso jame, to pa da bom smela čitati. Kadar sem ga obiskala na Rož- niku, me je vedno pogostil, i>atem pa navadno dejal: »No, Zorček, sedaj pa pojdi malo v gozd, pa pušeljc mi pri- nesi.« V letih ^ 1915—1917 je večkrat pri- šel ponoči' pod okno našega stanova- nja v Kolodvorski ulici. Ker je bilo prepozno iti na Rožnik, je priklical mamo, da bi pri nas prespal. Po na- vadi je bilo to pozimi. Hitro smo se stisnili in mu odstopili postelj. Mama mu je pomagala iz čevljev in obleke in pri tem ves čas zabavljala. Stric pa se je smehljal in ves hvaležen brundal: »Oh, ti si sestra vseh sester, ti si Nežka vseh Nežk.« Ce je dobil v tem času kje denar za' svoje delo, je prišel k nam in se vživel ves sre- čen v vlogo bogatega in radodarnega strica. Mama je skušala »bremzati«, pa se je branil in rekel: »Ce grem zdaj ven, se bodo našli mruogi, ki bodo gledali, da mi ne bo nič ostalo.« Tak je bil moj stric Ivan. Denar ni imel zanj nobene vrednosti. Kadar ga je imel, ga je kar dajal na vse strani. Zato, ker se je tega zavedal, je raje prišel k nam. Ce je potem videl, da je mama za podarjeni denar kupila nam otrokom kako oblačilo ali obutev, je bil presrečen in dejal, da je denar le nekaj vreden, če pride na pravo mesto. Kakor dolgo se jaz spominjam stri- ca Ivana, je stanoval na Rožniku, šele v zadnjem letu se je preselil v Ljub- ljano, kjer ga je tudi doletela^ nesre- ča. Sel je zvečer iz svoje sobe po stop- nicah, ki so bile zavite in neraz- s veti j ene. Zgrešil je stopnico, padel Zora, kot 16 letno dekle s svojim stri- com Ivanom Cankarjem vznak in se m.očno udaril zadaj na glavo. Imel je še toiiko moči, da se je vrnil v sobo in legel. Drugo jutro, ko mu je gospodinja prinesla zajtrk, ga je našla nezavestnega in kilavega. Spi-avili so ga v bolnico. K tej ne- sreči je prišla še pljučnica. Mama je bila vsak dan pri njemu. Dva dni prad njegovo smrtjo j« vzela s seboj v bol- nico tudi mene. Stric Ivan je ležal skoro v nezavesti. Roke so mu bile strašno n«nime, prsti so vedno gra- bili in nekaj iskali. Nisem mogla gle- dati tega in sem narahlo položila svoje roke na njegove. Nasmehnil se je in r«kel »Kako je to lepo« — in roke so 3« mu umirile ... V Slovenskih Konjicah so izvolili Občinski odbor zveze Svobod in prosvetnih društev Ta teden je bil v Slov. Konjicah prvi sestanek predstavnikov in delegatov prosvetnih društev in Svobod s področ- ja konjiške občine. Glavni namen se- stanka je bil izvolitev občinskega od- bora Zveze Svobod in prosvetnih dru- štev, ki bo v bodoče vodil in usmerjal njihovo delovanje. Na območju seda- nje konjiške občine je 11 prosvetnih društev, ki so večji del v manjših kra- jih in dve Svobodi, to je v Konjicah in Zrečah. Skupaj štejejo vsa društva okoli lOOO članov, vendar tu obe Svo- bodi močno prevladujeta, saj imata sami nad 500 članov, kar je že dobra polovica. Razprava, ki je bila že na prvem sestanku, je sama ix) sebi brez dnev- nega reda dala na površje osnovne na- loge občinske zveze. Z ozirom na to, da v nekaterih društvih dobro delajo pevski zbori, je bila dokaj primerna pobuda, da naj se čimprej pripravi v K